IVnročnina	.^tfflH^^k.	aonM^ ^^ ^	I''r ^	l.jotv
Ifl Din. ta inuzem-	HHMf~ ^ft alSdM	JH^k B	^ ^^ l|ana	>•
•tvo 40 Din — no-	t^M	flV ■ BHb	g	__10.349 za inseratei
ce-	VHb^ ^^m J^B	BMI lw f ^^^^^ m	^^M
loletno 96 Din, za
SCOVEJSEC
Zagreb št*. 39.011,
tnozematvo 120 Din ^^^M mj^M 9D	BBm M ^^BS
Uredništvo ▼	MHfeHHl^'
Kopitarjevi nL 6/111	jeva 6. telefon 2999
Telefoni trednlitvai dnevna aložba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2051	■ Uhaja vsak dan zjutraj. razen ponedeljka in dneva po praznika
Poljska sfinga
Eno velikih zunanjepolitičnih presenečenj zadnjih tednov je bilo zadržanje Poljske. V Londonu so se po smrti kralja Jurija razvile silno živahne diploniatične debate med prisotnimi pogrebci — le Poljske ni bilo nikjer. Iz Londona so se državniki preselili v Pariz in se razgovarjali v še bolj dramatičnih okolščinah — a Poljske ni bilo zraven. Iz Pariza je šlo hudourje v podonavske kraje in v Rim — in zopet Poljska ni udeležena Ta okolnost je dala Poljski ime sfinge, torej države, ki jc tako vase zaprta, da ni mogoče razbrati i/ nj»nih kretenj, v katero smer gre njeno zunanjepolitično hrepenenje. S Francijo? Z Anglijo? Z Nemčijo? Z Italijo? Z Madjarsko? Z Romuni ic? Z vsemi ima zveze, celo politične pogodbe, a je do vseh tako hladna in oddaljena, kot da bi nikomur ne zaupala, razen svojim 33 milijonom državljanom svoje lastne države.
Ne rečemo, da je bila poljska zunanja politika vedno spretna in da je treba vse, kar je zadnja leta podvzel njen zunanji minister polkovnik Beek, šteti med dovršeno Marsikateri njegov korak jc diktirala osebna zagrenjenost, s katero narod kot tak nima ničesar opraviti, marsikateri njegov zunanjepolitični gib pa je izviral iz predsodkov, ki jih prav gotovo nc opravičuje niti zgodovina Poljsko uiti njena sedanjost, še manj pa n jena bodoči ost Toda če pustimo to na strani, čeprav je ravno tukaj treba iskati vzrokov, da ima zunanja politika Poljske toliko skrivnostnega na sebi in nosi videz omahovanja med več smernici mi, za katere pa se ne more odločiti, ker nima prave logične doktrine, je treba vendar Io pripoznati. ria je bila vsaj na enem polju neomajno dosledna. Res je, da morda bolj instinktivno, kot na podlagi preudarka, toda zdravi instinkt narodov je mnogokrat več koristil v zgodovini, kakor še tako izredna genijalnost državnikov. Mislimo namreč nn njeno nemško in sovjetsko politiko.
Po nušeni mnenju bo treba sploh sleherno večje evropsko vprašanje, ki se je zadnja leta, odkar je maršal Pilsudski postavil polkovnika Becka za svojega zunanjepolitičnega pribočnika, jiojavljalo in pri katerem je Poljska kot : velesila čisto naravno morala sodelovati, pre- , sojati v luči nemške in sovjetske potnike, ako hočemo pravilno razumeti poljsko stališče.
Poljska zgodovina jc morala poljskim državnikom dokazati vsaj to. kake nc«talna je mednarodna politika in kako negotova so med- i narodna jamstva. Iz tega spoznanja «e j t naravnim potom rodil pameten skir-p. da so : Poljska ne sme vezati na nobeno stran z zn- I uplfivostjo otroka" ampak, da moro biti vedno 1 budna, vedno svobodna, da svojo politiko pri- i lagodi potrebam trenutka in kaprnara mednarodnih odnošajev. Po njenem mnenju in po instinktivnem prepričanju vsega poljskega naroda sta sovražnika poljske neodvisnosti Nemčija in Rusija danes in jutri ravne tako kot sta bila še vedno v njeni slavni zgodovini. Toda Rusija v današnji obliki je še večji iu bolj nevaren nasprotnik, ker ne ogroža samo njene zemlje, marveč tudi njeno krščansko kulturo. Položena med ti dve veliki dinamični skupnosti se Poljska, če hoče sebi dobro in ni pozabila naukov iz zgodovie, no sme vezat- na nobeno stran: nc sme biti v društvu kakšne koalicijo proti Nemčiji, ne sme biti udeležena pri kakšni koaliciji držav proti Rusiji. Lahko bi se zgodilo, kot se je v prošlosti že večkrat zaporedoma, da bi jo zavezniki potem ko so io pognali v ogenj, hladnokrvno zapustili, da jo potem raztelesijo njem močnejši nasprotniki. Vsled tega so poljski državniki sklenili sami, brez sodelovanja tretjih, dvostranske pogodbe tako z Rusijo kakor z Nemčijo. Te pogodbe niso ni-kakšne zveze, ne nalagajo nobenih drugih obveznosti, kakor spoštovanje sosedovih meja in mirno rešitev morebitnih sporov A niti koraka . dal je. Prejšnja zvezna pogodba Francijo je pod vplivom nove zunanje politike morala zbledeti, kar se je tolmačilo kot »odtujitev Poljsko od Francije«, a ni bilo ničesai diugega kot želja, da Poljska ne gre pobirat za druge ko-»tanja v žerjavico. Ko je nasprotno Nemčija hotela izkoristiti svojo I. 1934- s Poljsko sklonjeno pogodbo v ta namen da b1 io vpreg I a v neki (protiruski) zvezni blok skupno z Italijo in Madjarsko, se je poljski zunanji minister temu poskusu ravnotako trmasto uprl. kakor poskusu Francije, ki jo je hotela vkleniti v verige vzhodnega pakta, s katerim naj bi bila ramo ob rami s sovjetsko Rusijo prevzela razna jamstva za tuje meje in to očividno proti Nemčiji. Poljska enostavno noče biti udeležena pri nobeni zvezi, ki bi bila naperjena proti komurkoli in ki bi ji nalagala dolžnost, da naj brani poleg svojih še kakšne tuie meje. Pod nikakim pogojem pa ne trpi niti videza, da bi sprejemala obveznosti niti proti Nemčiji niti proti Rusiji, ali če vzamemo evropski položaj, ko! je danes, niti v zvezi z Rusijo proti Nemčiji niti v zvezi z .Nemčijo proti Rusiji. To je vsebina vsega poljskega odpora proti večstranskim paktom in razlaga njene politike dvostranskih pogodb. Pa recimo, če iz takšne politike ne govorita zdravi instinkt in pamet!
Nadaljni dokaz za to trdovratno zunanjepolitično črto nam je dal abesinski sjior. Z Italijo vežejo Poljsko stare prijateljske vezi. Bcek je dodal, da Poljska ni niti »protifašistična, niti je kakšna kolonijalna velesila« in je zato ta spor pruv za prav ne z.inima. Na drugi strani je Beck v vsakem oziru podpiral angleško diplomacijo, ker je Poljski mnogo na tem, da si ohrani angleški trg, torej angleške simjiatije. Skozi te nevarne tesni je šla Poljska zelo spretno. Ostala je zvesta Zvezi narodov, pri tem pa brez utvar, da bi sc morda tudi ona smela zanašati na poiuoč Zveze narodov, češ, v mednarodni politiki precedentov ni.
Najbolj udaren pa je bil dokaz za vztrajnost njene zunanjepolitične črte, ki jo ukazuje zemljepisni položaj med Nemčijo in Rusijo, sedaj, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje Podonavja in predvsem iskanje sredstev, kako zavarovati Avstrijo. Poljska je de jo'a, da je to ne zanima. Svojim predstavnikom v Londonu in v Parizu je naročila, naj se v razgovore nc vmešavajo. Navzlic temu pa bo se trudili, po-
Mussotinijev odgovor Edenu:
Vrhovni vojni svet v Rtmu
Priprave na oborožen odpor proti Angliji
Rim, 25. febr. b. Včeraj opoldne se je zbral v palači Venezia vrhovni vojni svet pod predsedstvom Mussolinija. Navzoči so bili piemontski princ, grof turinski, državni podtainiki za vojno mornarico in letalstvo, maršal dc Bcno, pedtajnik fašistične stranke Serena, generali Ago, Bobbio, Tua, Guillet, Riisso, Pariam, Pinna, Gitiliano, dc Pigner in Vercellino ter admiral Pini. Zapisnikar je bil general Soddu.
Temu vojnemu svetu se po pravici pripisuje velika važnost, ker je sledil avdijenci italijanskega poslanika v Parizu Cerrutija pri Flandinu. O tej konferenci se še izve, da je francoski zunanji minister Flandin Cerrutiju odlcfno dejal, da absolutno ni res, da bi se bila Francija napram Angliji že zavezala, da se pridruži eventualni poostritvi j sankcij proti Italiji, ampak si je Francija pridržala i popolnoma svobodne roke v tem oziru. Vendar pa položaj ni jasen, ker so v Rimu informirani, da bi se Flandin. ako bi Anglija na taki poostritvi vztrajala, ne upiral in da svetuje prav za prav previdnost samo šef kabineta Sarraut sam, ki se boji v takem slučaju parlamentarne opozicije, ki itak že grozi v senatu strmoglaviti francosko-ruski pakt. Ker jc na drugi strani znano, da Eden trdovratno vztraja na poostritvi sankcij ter je skupaj z Lilvi-novim izdelal načrt, kako bi pomagal negušu, je Mussolini sklenil, da gre svojo dosedanjo pot dosledno do konca. Sestanek z vsemi poveljniki italijanskih armad brez dvoma pomeni, da se Mussolini pripravlja na oborožen odpor proti Angliji, ako bi ie-ta v resnici dosegla poostritev sankcij.
O tem, da se vršijo v Evropi važne stvari in da se po kratkotrajnem odmoru, ki je nastal zaradi takozvane Badogliojeve zmage v Abesiniji, zopet vse na nekaj pripravlja, pričajo tudi druge stvari: sprejem nemškega poslanika von Hassla pri Mus-soliniju. obisk generala Goringa na Poljskem, obisk dr Hodže v Belgradu, napovedan obisk ministra Koscialkovvskega in Becka v Budimpešti oziroma v Belgradu. avdijenca poljskega poslanika Visockega pri Mussoliniju ter siedeča avdijenca Vif.ockega pri^Becku in Gorineu v Varšavi
V tem smislu ie tolmačiti tudi prizadevanje sovjetov. da bi sklenili z Japonsko sporazum glede likvidacije obmejnih sporov na mandziirsko-nion golski meji, dasi imajo sovjeti tamkaj zbranih 200.000 mož v polnem vojnem stanju ter 900 letal in 100 tankov.
Eden: Na kolena
Gibraltar, 25. febr. b. Včeraj je bilo mesto pogreznjeno celo uro v pojx)ltio temo, ker so bile kombinirane vaje vojnega brodovia in letalstva. V Londonu se govori, da namerava sovjetska Rusija poslati negušu ogromne količine žita. plačala pa bo Anglija. Strokovnjaki pravijo, da znaša dodatni kredit 7 milijonov funtov, ki ga vlada sedaj zahteva razen ogromne vsote, ki jo je že dobila za oborožitev, ravno toliko, kolikor stane ena vojna ladja in 300 najnovejših aeroplanov bombarderjev.
Nova španska vlada:
Ostro proti Italiji
Madrid, '25. febr. AA. DNB poroča: Ministrski svet je sklenil, da morajo vse španske kolonije, prav tako kot Španija delovati pri sankcijah proti Italiji. Na sejo odbora oseinnajstoricc bo odpoto-
val kot španski delegat Lopez Olivan namestu Ma-dariage, ki se trenutno nahaja v Ameriki.
Druga vest:
V Londonu se Mussolinijev odposlanec trudi za sporazum z
Anglijo
London, 25. lebr. c. Belgijska uradna agencija objavlja senzacionalno vest, da se že več dni mudi v Londonu poseben odposlanec Mussolinija, ki skuša doseči direkten sporazum i Anglijo glede Abesinije. Sporazum bi bil dosežen na ta način, da bi Francija in Anglija, kakor tudi Italija dobile mnogo abesinskega ozemlja, za katerega bi pa plačale negušu odškodnino Vse tri države bi se za-
vezale garantirati suverenost iu neodvisnost Abesinije v okviru Zveze narodov.
Iz Edenovega govora izhaja, da angleška vlada še sama ni na jasnem, kako naj se orientira v zadevi razširitve sankcij proti Ilaliji. List dalje ugotavlja, da je v tem vprašanju med angleškimi ministri precejšnje razpotje. Na čelu nezadovolj-nežev jc notranji minister, ki ga smatrajo za osebnega nasprotnika sira Anthonv Edena. Trenutno je jasno, da angleška vlada ni naklonjena razširitvi sankcij in bi ji bilo najljubše, če bi se od-godila vsaka akcija Zveze narodov v tem oziru. Iz dejstva, da je Eden poudaril potrebo hitre rešitve italijanskoabesinskega spora, se vidi, v to verujejo tudi politični krogi v Parizu, da bo Anglija v najkrajšem času napravila nov poizkus za mirno rešitev abesinskega spora.
Flandin o paktu s sovjeti
Nevarnost, da senat pakta ne zruši
Pariz, 25. februarja, c. Danes popoldaic je francoski parlament nadaljeval z razpravo o ratifikaciji pogodbe med sovjetsko Rusijo in Francijo. Prvi je na današnji pojx>ldanski seji govoril predsednik zunanjepolitičnega odbora Paul Bastid, ki je apeliral na poslance, da naj predvsem mislijo | na varnost Francije, ker je treba samo to upošite-I vati pri obravnavanju smiselnosti te pogodbe.
Nato je govoril zunanji minister Flandin, | ki jc govoril skoraj eno uro in ]Jol. Takoj v za-; četku svojega govora je načel bistveni problem te pogodbe, to je razmerje med to pogodbo s pogodbo, ki je bila podpisana v Locamu. Takoj po svetovni vojni je bila ravno Francija tista, ki jc zmeraj zagovarjala politiko kolektivne varnosti v Evropi. To varnost v povojni Evropi je Francija ttUMJŽiU ''fl sama je vedela, da ne bo varna, če istočasno ne bi bila varnost zagotovljena za vse druge. Toda Francija je v tej svoji neprestani skrba za zmago načela o kolektivni varnosti doživela velika razočaranja. Namesto da bi v okviru Zveze narodov vsi skupno izdelali sistem kolektivne varnosti, je bila ravno Francija tista, ki je bila prisiljena, da začne sklepati tako zvane re-I gionalne pogodbe. Te pogodbe jc zamislil in ob odobravanju vse Francije uslvaril pokojni Briand in jc Francija dosegla višek razvoja v tej politiki tedaj, ko je bila podpisana locarnska pogodba, ki je bila prva večja regionalna pogodba na poti k dovršitvi končnega sistema kolektivne varnosti. Na podlagi locarnske pogodbe je Zveza narodov nato tudi drugim državam predlagala in svetovala, naj začno podpisovati med seboj regionalne pogodbe. Taka regionalna pogodba je sedai deloma tudi pogodba med Francijo in sovjetsko Rusijo.
Nato podaja Flandin obširno zgodovino, kako jc prišlo do podpisa pogodbe med sovjetsko Rusijo in Francijo. Borba za to pogodbo traja sedaj skoraj da že tri leta in nikdo v Evropi ni tako razburjen zaradi nje kakor samo Nemčija in deloma ludi Poljska, ki pa nista mogli sestaviti nobenega važnejšega mednarodnega ugovora proti smiselnosti te pogodbe.
• Veemu svetu ie znano, da je Francija storila vse, da bi odstranila sumnifenja, ki so se pojavila
Nova palača Zveze narodov, kjer bodo sedaj sklepali o sankcijah proti Italiji.
sobno Francija in Anglija, da bi potegnili Poljsko doli v Podonavjc, naj zavzame pri obrambi Avstrije mesto, ki ga jc izpraznila Italija, ko jc morala v Afriko. Poljski zunanji minister je odgovoril, da jc pripravljen prevzeti takšno obveznost, čo bo sum. Toda kaj. ko je v ozadju vstajala že sovjetska Rusija. Torej ni šlo več za to, da pridejo na pomoč Avstriji poljske čete, marveč da se bodo smele čez poljsko ozemlje privoliti na avstrijske meje rdeče armado sovjetske Rusije, čisto naravno je. da je Poljska odgovorila: ne in padla nuzaj v svojo hladno rezerviranosL
Končno je sedaj prišel še frnnctski pakt z Rusijo, ki mu zna slediti pakt med Romuni in Sovjeti. Z vsemi ima Poljska dvosfanske pogodbe. S Francijo in Romunijo poleg tega šc zvezne obrambne pogodbe. Kot zaveznica Francije in Romunije naj postane Poljska po kri-vuljasti poti šc zaveznica Rusije proti - Nemčiji, torej zopet bojno polje med Rusijo in Nemčijo, kot žc trikrat v zgodovini. Beck pravi ne! lii kdor pozna položaj Poljske, mu bo dal pruv, ne glede na to, da jc danes Poljska eden največjih čuvarjev Evrope pred boljSevisko poplavo.
v Berlinu iu Varšavi. Toda Nemčija se je kmalu postavila nu načelno nasprotno stališče in misel na kolektivno varnost zavrgla. Toda brez politike kolektivne varnosti je skorajda nemogoče mednarodno sodelovanje, ki hi odgovarjalo današnjim potrebam. se več, Nemčija celo odklanja sodelovanje v okvirju /vezo narodov in noče nič slišali o zaključku širše regionalne pogodbe, ki hi zaščitila varnost na vzhodu Kvrope.
„Somo Nemčija je proti4'
Velika večina evropskih držav je sprejela r veseljem ali pa z zadovoljstvom pogodbo med 1'ran-eijo in sovjetsko Rusijo. Samo Nemčija je proti, Francija pn vzdržuje svojo tezo, da je ta pakt izraz iu nadaljevanje stalne francoske politike in francoskih tradicij v evropski politiki. Mi ne presta no poudarjamo, da nočemo nič storiti proti Nemčiji in da hočemo pripeljati Nemčijo k skupnim pogajanjem. Mi smo bili tisti, ki smo predlagali, naj se Nemčija udeleži vseh pogajanj v I/m-donii in v .Stresi. Doživljali smo zmeraj neuspeli.
Zato pa je (»godba s sovjetsko Rusijo odločilnega jx>menu za varnost Francije. Ta pogodba ne pripravlja nobene vojne. Pogodba samo ščiti varnost Francijo. Pogodhn jc samo dodatek k paktu Zveze narodov. V tej |M>godbi smo napram sovjetski Rusiji samo šc podčrtali tiste obveze, ki so pruv zu prav obsežene žc v paktu Zveze narodov in ki vezejo vso članice. Zveze narodov med seboj. V smislu čl. 17 |>akta Zveze narodov že itak garantiramo sovjetski Rusiji njeno suverenost in nedotakljivost njenega ozemlja. Pogodba mod Francijo in sovjetsko Rusijo nima nobenega dodatka k tem obvezani in je torej samo širša baza za izvajanje politiko kolektivne varnosti v okviru pakta Zveze narodov. Bilo bi usodno, če bi v tem oziru delali zmešnjave. Mi svobodno podpisujemo to p o k o d b o. Zavedati se moramo, da Francija ne sme hiti izolirana. Pomislimo samo. kaj bi se zgodilo leta 15)11 oh izbruhu svetovne vojne, če hi Francija bila osamljena. Tedaj je bila Francija zaščitena z enostranskimi obrambnimi pogodbami. Danes pa smo že mnogo naprej. Pred sovjetsko-lrancoskini paktom gre locarnska pogodila. ki prepoveduje vojno. Pogodba med F'ran-eijo in sovjetsko Rusijo ne pravi prav nič drugega.
Zato no mešajmo notranjepolitičnih ozirov /. zakoni zunanje politike, ki zahtevajo od nas vseli, du storimo \sc za varnost Francijo. .Močili smo dovolj, da bomo znali zaščititi svojo notranjo politiko in pre|X>vednti vsakomur vmešavanje v naše notranjepolitične razmere. Mi vsi čisto dobro vemo, ka j dela tretja internacionaln, ki pa ni edina organizacija, ki jo naša policija pozna in s katero se tudi bori.
Francosko sovjetski pakt ogrožen
Pariz, 25. febr. b. V senatu se pripravlja močna opozicija proti paktu s sovjeti in upajo opozi-cionalci, da bodo mogli pridobiti na svojo stran večino senata. Tudi oče francosko-sovjetskega pakta Laval je zdaj v opoziciji in stoji na čelu onih, ki ga hočejo strmoglaviti. Herriot napenja vse sile, da bi se to nc posrečilo.
Rim, 25. febr. c. Reuterjev dopisnik poroča senzacionalno vest, da sta se na včerajšnjem sestanku Mussolini in von Hassel domenila, da bosta Italija in Nemčija odpoveds-i lokarnsko pogodbo, če Francija ratificira pogodbo s sovjetsko Rusijo.
Japan-Angtija
Bangkok, 25. feb. Japonsko je sklenila, da jio-šlje v bangkok, kjer jc tamkajšnji iosedanji niponski poslanik zaradi bolezni odšel v pokoj samega sedanjega šefa uradov zuriantrga ministrstva. Da se bo to mesto zasedlo s tako \ažno osebnostjo, jc v zvezi s sedanjo protianglcško politiko Tokia, ki smatra Siain z.a najvažnejše izhodišče svoje politike v primeru konflikta z Veliko Britanijo. Japonska namerava uporabiti siamsko ožino, skozi katero si namerava zgraditi kanal,- kot vpadno točko v Indijo ter bi Siam bil važen tudi v slučaju napada na Birmo in kot prehod čez Tibet.
V zvezi s tem jc izjava vrhovnega poveljnika japonskih čet v Mandžuriji Hirominamija. ki je obenem poslanik v Mandžukuou. da Japonska ne verjame v vojno z Rusijo ter da so obmejni spori v krajih, kjer meja sploh še ni določena, tako malenkostnega značaja, da bi bila zaradi njih vojna s sovjetsko Rusijo nesmisel.
/
Z abesinskih bojišč
Ras Imru napada
Seja* Narodne skupščine
London, 25. febr. AA. Reuter poroča: Razen abcsinskcga napada /a italijanskimi položaji pri Aksunui in Adui, ni prišlo včeraj do nobenih važnejših dogodkov na severni in južni fronli. V Ogo-denu in južno od Makale pa se vrše velike priprave. Do sedaj še ni potrjeno, da je Amba Alagi padla ali pa da bi kmalu padla v italijanske roke, loda smatra sc za sigurno, da to postojanko Abesinci ne bodo mogli vzdržati pred napadom čet maršala Badoglia. Ras Mulugeta bo rabil še mnogo časa, da zbere svojo armado. Z ozirom na stalno prisotnost čei rasa Sejuma in rasa Kase in z ozirom na napad rasa Imru pri Aksurnu in Adui, bi se lahko zgodilo, da bodo Italijani opazili nevarnost prenaglega prodiranja južno od Makale. preden ni popolnoma utrjena bojna C rta Makale — Adua — Aksum.
Po neuradnih vesteh o napadu rasa Imru so abesinski vojaki izvršili ta napad na ta način, da so se skrivali napadom italijanskega letalstva, ier so pri umiku razpeli italijanske šotore, ki so jih zaplenili. Italijanski letalci so vrgli nad 100 bomb na le šotore, ker so mislili, da so v njih abesinski vojaki. Abesinski vojaki pa so se med tem skrili na sosednjih pobočjih iu šele, ko so se lelala vrnila, so lahko varno izvedli svoj manever. Večina ubitih Italijanov jc padla okoli tankov in oklopnih avtomobilov pobita s sabljami in noži.
Po nekem drugem poročilu o priliki abesinskih napadov, pa je večje število italijanskih vojakov ravno prisostvovalo službi božji, ko so Abc-sinci izvršili napad. Ker so bili brez orožja, so jili Abesinci lahko obvladali. Abesinci so pustili pri miru samo italijanskega duhovnika, ki jc opravljal službo božjo in sc tudi niso dotaknili posvečenih predmetov.
Ogadcnske čete, ki jim poveljuje ras Našibu so dobile okoli 600 lou vojnega materijala in municije preko Berbere v britanski Somaliji. Med drugim so ob tej priliki dobile ludi 40 malih lopov, 12.000 pušk in 15 milijonov krogel. Večji del topov ic namenjen za borbo proti tankom in bodo uporabljen za borbo proti motoriziranim oddelkom generala Grazianija.
Adis Abeba, 25. febr. AA Reuter poroča iz Desija, da je ras Imru dosegel še eno zmago v bitki, ki je bila med njegovimi četami in Italijani
prejšnji leden na italijanski prometni /.vezi blizu Adue. Padlo je 256 italijanskih vojakov. Abesinski krogi Irde, da so Abesinci Italijane docela presenetili, saini pa da so imeli samo dva mrtva.
Adis Abeba, 25. febr. AA. Havasov posebni dopisnik poroča: Čete rasa Imruja so na cesti, ki drži v Aduo, pri Raini, kakih 20 km južno od Ma-reba, napadle italijanske čete. Italijani se niso mogli ubraniti Abesincev, zato so utrdbo rajši spustili v zrak in jo zapustili. V Adis Abebi trde, da se je prebivalstvo v Rami in okolici pobuuilo zoDer Italijane in da je prebivalstvo samo izvršilo pokolj, ne pa redne abesinske čete. Podrobnosti o lem napadu pa še niso znane.
Adis Abeba, 25. februarja A A. DNB poroča: Cctc rosa Imru so predvčerajšnjim zopet napadle močne italijanske oddelke severno od Aksuma v smeri proti Adui. ISorlm jc trajala samo nekaj ur in sc je končala zvečer. Trdi se, da je v tej bitki padlo 256 Italijanov Abesinci pa so izgubili 40 ljudi. Delo čet raso Imru podpira armado raso Kase Njihov cilj jc obkoliti čete italijanskih'armad, ki so prodrle skozi Makalo.
Nove odprave v Afriko
Rim, 25. fobr. AA. DNIJ> poroča: Iz zgornjih italijanskih mest poročajo, do jc v Neapelj odšlo nad 4000 delavcev, ki bodo šc la leden odpotovali v Vzhodno Afriko. V Genovi in Ncapcljn se zbirajo tudi topničarji in šoferji, da odidejo v Vzhodno Afriko
100 dni sanacij
Rim, 25. febr. b. Danes je stot> dnn. odkar so se pričele Uvajati proti Italiji sankcije Pri tej priliki se v poiuradnih krogih poudarja, da sankcije niso prav nič škodovale Italiji niti doma, niti so ovirale njeno akcijo proti Abesiniji.
Smrt italijanskega generala
Genova. 2"). februarju. Včeraj je tukaj umrl senator, general Kara. ki se je v svetovni vojni odlikoval nu Banjščici. Bil je vrhovni poveljnik bersal jerjev. ki so ustavili ofenzivo avstrijsko nemške vojske na Piavi
„Politika" proti monopolizaciji šolskih kn$ig
Izjava g. ministra za prosveto je vzbudila povsod živahno komentiranje. Toda dočim smo se Slovenci iz »tistih drugih razlogov , ki jih g. min. ni hotel omeniti, izrekli predvsem proti poenotenju duha v knjigah, proli unifikaciji. se »Politika . od 25. t. ni. le plati problema — »glavne in osnovne ideje vodnice« — ne dotika, ožjo s svojega znanega velesrbskega stališča celo odobrava, kar je razumljivo. Samo Organizacija knjigarnarjev je v lem oziru pripomnila Naša b organizacija razumeva dober namen ministra * prosvete, da s poenotenjem šolskih knjig vpliva na hitrejši tempo nacionalne vzgoje. Toda ali ni upravičen strah, da enotnost šolskih knjig ne izzove občutljivost razne vrste pri neobveščenih elementih? Nedvomno je ta razlog poleg nekih drugih (?) vplival, da se je naš najvišji forum za narodno vzgojo Glavni prosvetni svet izjavil proti unifikaciji šolskih knjig. Vsa borba -rb-skih gospodarskih krogov je naperjena proti nio-nopoliiaciji. in v tem oziru navajajo polno naj-raznovrstnejših razlogov, ki tudi nas zanimajo.
Posebno izjavo je dala Zveza tiskarniških podjetnikov, ki poudarjajo isto,, da se je Glavni prosvetni svet postavil proti monopolizačiji, predlagajoč. naj se v zvezi z vsemi zainteresiranimi krogi začne delati nov zakon, ki bi upošteval opravičene zahteve. Toda »neke neznane sili' niso bile s tem zadovoljne in tako je zakon iz I. 1929 začel kazati neke znake življenja . Nadalje navaja dokaze, da bodo knjige v monopo-lizaciji še dražje, da ni dobro, če traja knjiga več rodov, ter da bo z monopolizači jo tisoče delavcev brez zaslužka, ker ho okrog 100 grafičnih podjetij primorano likvidirati. Kar sc tiče možnosti privatne licitacije, je ta samo na papirju, kajti danes ni v državi niti enega privatnega podjetja, ki bi moglo izdelati te milijonske izvode šolskih knjig. — Najzanimivejše pa so končne ugotovitve: Iz vsega se vidi. da bodo imeli korist od monopolizacije samo gospodje, ki bodo prišli v komisije za pregled učbenikov. Za nje so določene visoke nagrade, če l>o dobil pisatelj nagrajenega abecednika kot prvo nagrado ter odkupnino za vse izvode v dobi štirih let, v kateri bo knjiga v rabi. 40.000 din, bo nasprotno samo komisija za pregled abecednika dobila — 45.000 din. Prav lako bo pisatelj nagrajene čitanke za prvi razred dobil 40.000 din. a za 4. razred 50.000 din, člani komisije za pregled teh rokopisov pa 99.000 din. Pisatelj slovnice za 3. razred l>o prejel 15.000 din, za 4. razred 20.000 din, a komisija 37.800 din. — Pisatelj zgodovine za 3. razred ho dobil 8009. za t. razred 50.000 din, a komisija 144.900 din. Pisatelj zemljepisa za 3. in 4. razr. bo dobil 40.000 din, komisija pa 47.500din. Pisatelj računice za 3. in 4. razred 45.000 din, komisija 135.000 din. Pisatelj prirodopisa za 3. in 4. razred 55.000 din, komisija 79.200 din. — Pisatelji praktičnih in gospodarskih panog bodo dobili za tri šolske knjige 70.000 din, komisija pa 153.000 din ... Tako nava ja Zveza liskarnarjev v »Politiki ogromne nagrade, ki čakajo člane komisij, kar bo seveda bistveno vplivalo na izvedbo monopolizacije.
Prav lako daje svoje pomisleke Zveza knjigarnarjev v Beogradu«, ki kaže na slabe posledice monopolizacije, na zmanjšanje knjigarniških podjetij tnr tudi na zmanjšanje davka, to je državnega dohodka. Knjigarnarji ne bodo mogli izdajali drugih knjig, znanstvenih, leposlovnih itd., ki gredo In v malo izvodih. Licitacija bo pomenila polom grafičnih podjetij, ker bo vsako šlo na najnižjo stopnjo ter tako uničila sebe. — Svobodna tekma mora hiti med pisatelji in izdajatelji. Naj država raje izdaja poceni naše klasike, ali pa — ■~c že inora hiti monopolizači ja — naj se dovoli toleg nje še privatna konkurenca.
Drugačne razloge proti monopolizaciji navaja Irctji članek, ki ga je napisal M. S. Nedič. ki iol praktičen šolnik kaže na škodo, ki bi jo Ir-»elii pri monopoliziranih šolskih knjigah sama i o I a. Šolske knjige bi hile spisane po starem učnem načrtu, ki se bo moral vsak čas spremeniti ter zato nima smisla nekaj trajnega zidati na minljivem. V koristi države jp. da škodo pri spremembi načrta nosijo privatna podjetjn in ne ona. Monopol bi tudi presekal organski razvoj pisanju šolskih knjig, ker bi se nihče več nc lotil pisanja.
ko bi enkrat propadel, ker nagrajeni pisatelj bo z. malimi popravki lahko tudi drugič uspel, dočim bo drugi porabil zastonj energijo in stroške za novo literaturo. Monopol bi ludi z eno samo knjigo navajal profesorje na ravnodušnost in utrujenost ter bi ustvarjaj le rutino ne pa ljubezni do predmeta, kar bi škodovalo šoli. Tudi ni vsaka knjiga za vse kraje, ki s<? ločijo po stopnji splošne kullure. ki zahteva temu stanju 'primernih knjig ler se pri pro?ti konkurenci lahko izbirajo. Tudi se uporabnost šolske knjige pokaže, šelp s prakso v šoli. nc pa v kabinetu komisije? Vsi li razlogi govore proti monopolizaciji ter ima Nedič zato vtis, da se monopolizacija uvaja samo zato,, da država nekaj zasluži, čejirav na škodo splošne |)rosvete.
Tako smo skušali pokazati nekaj zanimivih ugovorov, ki na znano izjavo g. ministra ter njegovo željo, da se sliši v tako važni stvari čimveč mnenj . dokazujejo neupravičenost ter slabe gospodarske in šolske posledice m on o po I i za-c i j e. Toda za Slovence je še važnejši problem l>oenotenja duha, ker ni naperjen Samo proti našemu gospodarstvu, temveč proti naši kulturni samobitnosti, o čemer pa bomo še govorili.
Slovenski odposlana
Belgrad, 25. febr. m. Davi je prispela semkaj deputacija, ki je deloma že danes, deloma pa bo v teku jutrišnjega dne intervenirala na vseh me-rodainih mestih v zadevi unifikacije in monopolizacije šolskih učbenikov. V deputaciji sta za kulturne in znanstvene delavce dr. Lončar in dr. Ko-larič, za gospodarske kroge Ivan Bahovec in Maks Hrovatin, za grafično delavstvo pa Mihalek in Kosem. Deputacija je bila danes sprejeta najprej pri ministru brez portfelja dr. Mihi Kreku, nato pa pri notranjem ministru dr. Ant. Korošcu. Člani de-putacije so imeli popoldne tudi sestanek s slovenskimi poslanci JRZ, ki so glede unifikacije in monopolizacije šolskih učbenikov zavzeli načelno odklonilno stališče in bodo tudi oni na vseh mero-dajnih mestih storili vse potrebne korake, da se prepreči unifikacija in monopolizacija šolskih učbenikov.
Kadar perete. uporablfajte le
PERION
pra!ni prašek, ki je boljši in cenejši! Domač, slovenski izdelek je!
Javna deta
Na ozemlju Šumadije je bilo do sedaj zgrajenih 20 novih ljudskih šol. veliko pa jih je bilo popravljenih in preurejenih. V naslednji gradb. sezoni pa je v načrtu poleg drugih Ijudskošolskih stavb tudi nova ljudska šola v Zapjovu, ki bo enn izmed največjih in najmodernejšiji v celi državi. Imela bo veliko dvorano za telovadbo, učiteljska stanovanja in najmodernejšo opremo. — Gospodarska konferenca v Ljubljani le ni bila kar tako, brez vsakega uspeha. Poleti se bo začela graditi tudi velika asfaltna cesta Zagreb—-Belgrad Vsa pripravljalna dela so že končana, tudi kredit v znesku 809,000.000 Din je že rezerviran.
Vilder v Belgradu
Zastopnik bivše samostojne demokratske stranke V. Vilder iz Zagreba se mudi v Belgradu po političnih obiskih. Najprej je obiskal voditelja srbskih demokratov Lj. Davidoviča, obiskal bo pa tudi še ostale voditelje srbske izvenparlamentarne opozicije. Krogi iz bivše demokratske stranke kažejo zadnje čase precejšnjo živahnost.
•
Belgrad, 25, febr. b. Davi je umrl v tukajšnjem sanatoriju »Živkovič* karlovški pravoslavni škof dr. Maksimilijan Hajdin.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno temperatura l>o jwdla.
Belgrad, 25. febr. m. Tudi za današnjo skupščinsko sejo so se opozicionalci, predvsem jevti-čevci, že par dni sem pripravljali ter so z obstrukcijo zopet hoteli ovirati delo. Za danes so opozicionalci organizirali precejšnje število govornikov k zapisniku, ki so stijfili vse. samo da zapisnik zadnje seje, na kateri je bila izglasovana nujnost za državni proračun in finančnemu odboru dan rok treh dni, v katerem mora predložiti plenumu skupščine poročilo, ne bi bil sprejet. V la namen so opozicionalci uporabili tudi skupščinske tajnike.
To njihovo akcijo je pa krepko razbil skupščinski predsednik Čirii z določbo skupščinskega poslovnika, za njim pa vladna večina, ki je zapisnik sprejela. Akcija opozicionalcev je šla za tem, da se prepreči sprejetje proračuna, a je bila usmerjena tudi v to, da se diskvalificira in odstrani parlamentarizem ter da se oribore zopet do diktature, da bi spet lahko zavladali nad poštenim ljudstvom s svojimi znanimi metodami, ki jih je pripravljala organizacija Pof. Namera teh antidemokratičnih elementov je bila danes ler bo tudi v bodoče krepko odbita, ker bo vladna večina uporabila vsa zakonita sredstva, ki jih določa skupščinski poslovnik tako. da bo proračun, ki je stavljen že na dnevni red jutrišnje seje. jjravočasno sprejet, da se na ta način odstrani za državno in narodno gospodarstvo škodljivo financiranje z dvanajstinami.
Pred današnjo sejo sta se zopet sestala kluba JRZ in skupščinske večine. Tci seji so prisostvovali tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič, predsednik kluba JRZ in socialn: minister Cvetkovič ter ministra dr. Krek in dr. Miškulin. Na njej so sklenili, naj se proti razgrajalcem na sejab narodne skupščine strogo izvaja skupščinski ooslovnik, ker se ne sme več dopustiti, da bi manjšina terorizirala delavoljno večino.
Seja je bila nanoverlana za deseto uro dopoldne, pričela pa se ie nekaj minut pred tričetrt na 11. ko je vstopil predsednik skupščine Čirič, za njim pa dr. Stojadinovič, ministri dr. Belimen, dr. Letica. Cvetkovič, Stošovi", d--. Vrbanič, dr. Stan-kovič, dr. Krek. dr. Mi-'kulin. dr. Kalugjerčič in dr. Kožul. Vstop teh ie b'l s strani poslancev skupščinske večine in JRZ pozdravljen z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem. V tem trenutku je občinstvo napolnilo obe galeriji, časnikarji pa svojo ložo. V diplomatski loži sta b;la romunski poslanik Guranefcu in turški poslanik Ilajdar Ali, v isti loži pa sta sedela tudi senatorja Ploj in Marušič.
Zapisnik ic prečital dežurni tajnik Aca l.a/.a-rcvič. Opozicija jc poslala na govorniški oder jcvtičcvca g. janka Baričcviča, ki jc pozival skupščino, naj nc sprejme zapisnika. V istem :->mislu sta govorila tudi Vojn l.azič in Kabalin, v imenu jugoslovanskega radikalnega kluba pu dr. Hafis Agič. K besedi se je tudi prijavil Mita Dimitrijevič, vendar ga tedaj, ko je dobil besedo, ni bilo v dvorani. Predsednik jc nato pozval tajnika Laza-rcviča, Kovača, Nenadičo in Mulaliča, ki vsi pripadajo opoziciji in na katere so sc opirali opozi-cionalni govorniki. Vsi ludi sprejeli opombe opozicije. Radi lega jc povzel besedo sam predsednik čirič ter jc izjavil med drugim:
Govor predsednika Čirica
»Ko sem čital predlog kr. vlade in ko sem opazil prvi nered, sem položil predlog na mizo ter sem sc obrnil k levici z naslednjimi besedami: Prosim vas, gospodje poslanci, bodite mirni, da ne boste pozneje govorili, da niste vedeli, o čem se govori. (Ploskanje na desnici.) Potem sem se, gospodje poslanci, se preden sem dal predlog na glasovanje, obrnil k levici ter zaprosil: Gospodje narodni poslanci, bodite mirni, ker bom tudi drugače stavil predlog na glasovanje. Gospodje, jaz sem mislil, da imam pravico to storiti, ker sem videl, da večina posluša in hoče slišati to, kar kr. vlada predlaga, (Burno ploskanje na desnici.) Nisem mogel dopustiti, da bi manjšina na fizičen in tehničen način, ki nc pristoja temu domu, ovirala delo kr. vlade in skupščinske večine. (Burno ploskanje in odobravanje na desnici.) In zato, gospodje poslanci, ker po teh izjavah gospodov tajnikov nastaja eminentno načelno vprašanje, če tajnik, ki je dežurni, ima pravico s tem, da sprejema neumestne opazke k zapisniku, da na ta način izvršuje sklep predsednika in zapisnik, to mora reševati narodna skupščina. Zato stavljam to vprašanje na glasovanje tako, da oni, ki so proli zapisniku, kakor ie bil prečitan, vstanejo, oni pa, ki so zanj, naj obsede.«
Večina je obsedela ter s tem sprejela sejni zapisnik. V tem trenutku so opozicionalci pričeli razgrajati. Radi tega je skupščinski predsednik odredil |xmovno glasovanje ter je v-ečina narodne skupščine tudi pri drugem glasovanju obsedela, čirič je zato ugotovil, da je zapisnik brez sprememb sprejet.
V tem trenutku so pričeli zapuščati svoja mesta poslanci z levice ter se bližati predsedniški mizi ter protestirati proti predsedniku. Tudi poslanci JRZ so zapustili svoja mesta in istotako obstopili ministrske klopi in predsedniško mizo. Ko sc je mir povrnil, je dobil besedo opozicio-nalec Milovan Perič, ki je govoril zopet k poslovniku. Za njim pa so govorili poslanci Bariče-vič, Voja Lazič in MiHa Dimitrijevič. V tem trenutku je spel nastal vsesplošen prepir med opozicionalci, katerim so odgovarjali fioslanci večine. Dragiša Milovanovič je zahteval, naj se odstranita iz dvorane dva organa javne varnosti. V dvorani jc nemir naraščal. K predsedniški mizi je stopi! poslanec Baričevič, za njim p>a je stopil k njej poslanec Miletič ter še več drugih poslancev iz istega kluba. Med splošnim prerekanjem je predsednik prekinil sejo.
Vlada odhaja
Vsi ministri so zapustili sejno dvorano, razen pravosodnega ministra. V dvorani je nemir šc vedno trajal in je parkrat grozilo, da bo prišlo do spopadov. To so pa pripravljali poslanci sami. V tem trenutku je skočil na mizo stenografov poslanec Milovanovič in vpil na vso moč, z mize pa ga je potegnil Stojadin Dimitrijevič.
Sčasoma so se poslanci umirili ter je skup-šcinski predsednik zopet lahko nadaljeval polurni prekinitvi sejo ob 12. 35. Predsednik Cirič je pozval Mito Dimilrijeviča, naj govori. Ta se je podal na govorniški oder. opozictonalni poslanci so ga |vi držali za suknjo iu vpili: »Odstopi od besede!«, kar jc ludi storil.
Izjava g. Preke
Nastopil jc poslanec Preka, ki je v imenu opozicije izjavil, da v znak protesta. ker sc je ugotovilo, da so se v teku današnje seje nahajali j v dvorani tudi varnostni organi, zapušča opozi-i cija sejno dvorano. Skupščinski opozicionalci so I se nalo podali na skupščinsko galerijo med ploskanjem poslancev JRZ in skupščinske večine, katerih del je takoj zasedel izpraznjena incsta.
Predsednik Cirič je takoj podal naslednjo izjavo*: »Gospodje poslanci! K tej izjavi gos|xxiov šefov klubov moram izjaviti, da organi, ki so bili tukaj, niso ničesar drugega, kakor uradniki narodne skupščine, katerim sem jaz odredil gotove dolžnosti. (Burno odobravanje.) Ta dolžnost, gospodje poslanci, je obstojala v tem, da zagotovim varnost poslancev na vseli straneh. (Burno odobravanje in ploskanje.) Posebno po onem slučaju zadnje seje. ko je neki poslanec našega kluba bil telesno užaljen. smatram, da iitiaui kot predsednik skupščine prvo in najčastnejšo dolžnost, da po onem incidentu ne rečem: Kaj to mene briga, kakšna bo varnost narodnih poslancev!, temveč da storim vse, kar je potrebno, da zavarujem poslance. Vsled žaljivih izrazov v izjavi poslanca Preke, ki jo svečano odbijam, tega poslanca s pismenim opominom pozivam na red. (Burno odobravanje.)«
Cirič je zatem pojasnjeval posamezne odred-l'j skupščinskega |x>slovnika, za katere so posamezni poslanci smatrali, da so prekršene. Cirič pravi, da ima skupščina, ki jania sprejsma skupščinski poslovnik, pravico interpretirati posamezna njegova določila. Po kratkem resumeju celotne debate, ki se je vodila k zapisniku zadnje seje, je predsednik Cirič ugotovil, da je edino predsednik skupščine poklican, da ugotavlja glasovanje. Skujjščino pa je pozval, da interpretira določbe poslovnika. Vsi ]X)slanci so z burnim ploskanjem odobravali izvajanja Ciriča.
Poslanec Voja Janjič, ki je zatem nastopil, je tudi odgovarjal na izvajanja opozicionalcev. Bavil se je tudi z vprašanjem sabotaže in obstrukcije, ki jo je opozicija vodila ne samo v plenumu, temveč tudi v finančnem odboru,, ter je glede lega izjavil, da je naloga finančnega odbora samo ta, da pripravlja gradivo za skupščino.
Vsi člani finančnega odbora lahko predložc skupščini posebno poročilo, o katerem pozneje razpravlja skupščina. V tem pogledu ima skupščinski poslovnik čisto jasne odredbe. Ko sc jc bavil tudi z dejstvom, da finančni odbor sabotira delo pri sprejetju državnega proračuna, in ko je izrazil nevarnost, do proračunski predlog ne bi mogel biti pravočasno sprejel, jc izjavil tudi, da se skupščina ni hotela poslužiti odredbe § 20 skupščinskega poslovnika, ki določa volitve novega finančnega odbora za tok slučaj, ampak je samo zahtevala, da sc za državni proračun izglasuje nujnost, in to zopet na podlagi čisto jasnih določil poslovnika. Kr. vlada ni storila ničesar proti opoziciji, ni pa tudi poskušala kršiti določb poslovnika. (Navzoči poslanci so burno odobravali Janjičev govor.)
Odhod opozicije
Skupščinski tajnik je v popolnem miru, ker se jc seja potem, ko jc opozicija zapustila sejno dvorano, nadaljevala, prečital razne zakonske osnutke, ki so jih predložili nar. poslanci. Tako ic predložil M. Košič dva osnutka, za katere jc zahteval nujnost, četnur pa kmetijski minister in narodna skupščina nista ugodila. Dalje jc bilo sporočeno, da je predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič predložil v pretres uredbo ministrskega sveta o spremembi uredbe o kmetijskih menicah. Ta uredba sc bo odstopila v pretres finančnemu odboru. Sporočeno jc bilo tudi, da jc finančnii odbor predložil (skupščini mišljenje večine in manjšine o državnem iwrp-računu za leto 1936—1937. Verifikacijski odbor .ja pa predložil plenumu sporočilo o otvoritvi kon-kurza nad premoženjem narodnega poslanca Milana Mijiča.
Nato so bile prečitane zahteve pravosodnega ministra za izročitev sodišču večjega števila poslancev. Zahteva pravosodnega ministra se je izročila v pretres imunitetnemu odboru. Nato je predsednik Narodne skupščine v smislu določil skupščinskega poslovnika in v soglasju s kraljevsko vlado predložil Narodni skupščini, da se sestavi zakonski osnutek novega trgovinskega zakona, ki je bil na dnevnem redu, z dnevnega reda ler da se obravnava na prihodnji seji, ki bo jutri ob 10 dopoldne, proračunski predlog za proračunsko leto 1936-37. Na jutrišnji seji se bo pričela takoj proračunska debata v načelu.
v * ¥
Vatikan se inlormira
Rim, 25. februarja.
Iz Vatikanskega mesla izvemo po privatni informaciji sledeče: Nemško državno uradno izročilo o aretaciji katoliških mladinskih voditeljev, mnogih lajikov in nad 50 duhovnikov pod obtožbo, da so krivi veleizdaje nad državo in »zvez s komunističnimi tajnimi organizacijami« ni do sedaj moglo prepričati ne nemškega episkojiata, ne apostol-eke nunciature v Berlinu.
Na osnovi začasnih v Rim došlih informacij je radi lega kardinal državni tajnik Paccelli od berlinske nunciature zahteval uradno poročilo, ki pa prepostavl ja razgovor z merodajnimi osebnostmi državne vlade. Berlinski nuncij je v tem smislu že zaprosil državno vlado za potreben materijal.
Nadalje se je Vatikan po berlin. nunc.iaturi informiral o pripustitvi novih poganskih, tako imenovanih »religioznih« organizacij, ki se jim jo pričel pridevati cisto uradni značaj, tako priznanje na potnih listih, pri uradnih dokumentih, pred sodi-sčem in državno upravo. Ako bodo informacije to dejstvo potrdile, bi v Rimu smatrali to za odkrit prelom državne vlade s počelom varstva »pozitivnega krsčanstva«, ki je bilo izraženo v konkorda-tu, ki pa je bilo dejansko poslednji čas že večkrat prekrseno.
Ker je pod lem i okoliščinami nadaljno razmerje mod Cerkvijo in državo v Nemčiji bistveno odvisno, se odgovoru, ki ga bo dala državna nemška vlada, v Rimu pripisuje velik pomen. Roko za odgovor Vatikan ni poslavil.
Zamora odstopi
Madrid, 25. lebr. b. Čuje se, da je na predlog svojih prijateljev predsednik republike sklenil, da bo takoj po sestanku kortezov podal ostavko, ker smatra izid zadnjih volitev kot svoj osebni poraz. Značilno je, da med predsednikom republike in ministrskim predsednikom Azano ni prav nobene osebne zveze in vse dokumente nosi na podpis predsednik republike neki uradnik. Za naslednika iamore omenjajo g. Osoria. Značilno je. dn jc seda, tud, vodja katoliške ljudske stranke Cril Ro-bles, ki je doslej precej odkrito zastopal monar-h.sticne tendence, pričel izjavljati, da smatra re-pubbko kot najboljšo državno obliko. Ta sprememba Uit Koblesa se v političnih krogih živahno komentira.
Osebne vesti
Belgrad. 25. febr. ni. Z dekretom ministra za poste je jiremeščena nn pošto v Grosuplje Alojzija Adamič, pomožna mnnipulfintlnja 10. jjol. »kup. na posftnein uradu v Sodražici.
Šolar J.
O slovenskih učnih knjigah
Časopisi so prinesli te dni obširno izjavo prosvetnega ministra Stošoviča o vprašanju podržavljen ja in poenotenja učnih knjig. Za te izjave smo g. ministru hvaležni, ker nam je načelno priznana pravica do slovenskih učnih knjig in je izražena tudi volja centralne uprave, da tej pravici ustreže.
Ali to je šele prvi korak k razčiščenju. Res je, kakor trdi g. minister, da je nastalo mnogo na padov zaradi nepoznanja vseh odredb; res je pa ludi, da so nastale napačne razlage zato, ker jih je Uonkurz dopuščal, da so nastale prav zaradi razloga, zaradi katerega je bil konkurz izdan: zaradi tendence po čim prejšnji asimilaciji vseh elementov naših krajevnih, kulturnih in tudi jezikovnih razlik. Teh tendenc režimi po 6. januarju niso nikakor prikrivali; če zakoni niso naravnost težiti za tem namenom, so puščali zmeraj vsaj toliko nejasnosti, da je bilo treba zmeraj trdih nastopov za izbojevauje pravic, ki nam gredo. Kakor hitro bi bili v taki borbi popustili, bi bili ope hurjeni in smo tudi bili že marsikdaj. Zalo si našo ljubosumno občutljivost v obrambi naših jezikovnih in narodnih pravic vsakdo prav lahko razlaga Nejasnost v tovrstnih zakonih in odredbah postaja že kar princip.
Kakor so nam nekatera vprašanja z izjavo g. ministra zadostno pojasnjena, moramo vendar povedati, da nam je na dolgu še nekaj pojasnil, preden moremo pristopili k delu in rešitvi celotnega vprašanja. Ločiti nam je tu knjige za pouk slovenskega in srbskohrv. jezika v dravski banovini od ostalih knjig, zakaj prav tu je največ težav.
Učne kniige za pouk slovenščine
Najprej splošno opazko o imenu srbskohrvat-skoslovenski jezik:. Prav ta neuporabna spaka nam je vir cele vrsle nesporazumov. Prosim vas. še v državnopravnem pogledu smo se znebili imena --država Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) in jo zamenjali z Jugoslavijo, čeprav je lo pač le juridično ime za državljansko pripadnost. V jeziku pa je tako nazivanje pravi nesmisel, ki nam ne pove čisto nič. Čemu govoriti o enem jeziku in dveh slovnicah, odnosno o e n i slovnici v d v e h jezikih? Če hočemo poudariti jezikovno bližino in sorodnost med Slovenci, Hrvati in Srbi. ki je tudi eden izmed vzrokov, čemu smo si snovali svojo narodno državo, tedaj se moramo postaviti na stališče, da sta nam slovenščina in srbohrva-l ščina narodna jezika, Slovencem slovenščina, Hrvatom in Srbom pa srbohrvaščina; govoriti bi torej mogli, a samo v gornjem smislu, o narodnem jeziku, kadar hočemo, da zaznamujemo ves teritorij narodne države.
Poglejmo sedaj izjave g. ministra od bliže. Treba jo nekih pojasnil, da ne bo slovenska javnost mislila, da je bilo vse tozadevno pisanje brez podlage kakor trdi g. minister; potrebna pa so tudi še nekatera vprašanja, ki nanje še zmeraj ni odgovora.
1. G. minister trdi, da je iz konkurza jasno razvidno, da je treba za dravsko banovino pisati posebne slovenske slovnice in čitanke za razrede od I. do IV. Sklicuje se pri tem na učni uačrl in na opombo ob koncu II. oddelka v konkurzu, ki pravi: »Za šole v dravski banovini morata biti slovnica in čitanka pisani slovensko. Slovnice morajo lobsegati gradivo predpisano po načrtu. Kar pa zadeva obdelavo in metodo, veljajo v vsem isti pogoji kakor za srbskohrvatske slovnice in čitanke.« Po striktni razlagi te opombe smo si razlagali lahko kvečemu to, da nam konkurz dovoljuje prevajati skupno čitanko in slovnico v slovenščino, ne pa da je tu govora o samostojno izdelani knjigi. Slovensko pisane bodo tudi vse druge knjige, za vse predmete zahtevamo (in g. minister pristaje na to, kakor na nekaj samo po sebi umevnega!) slovensko pisane knjige. Ali to še ni za slovenščino posebej izdelana knjiga. Prav, danes vemo, kako naj si opombo tolmačimo. Ali sedaj vprašujemo: Če so to posebej izdelane slovenske knjige, kako naj pa spravimo to v sklad i eno samo trojno nagrado, ki je razpisana? Za gramatike in čitanke od I/IV so razpisane prav tako samo po tri nagrade za tri najboljše rokopise kakor za zemljepis ali zgodovino, čeprav so tu predvidene po ministrovi izjavi dvojne knjige. Zakaj pa so v istem primeru za osnovno šolo razpisane dvakrat po tri nagrade: za slovenske knjige posebej in za srbskohrv. posebej? Iz tega samega dejstva je razvidno, da konkurz te dvojnosti ni predvideval, ali pa je vsaj nejasen do te mere, da je nemogoče na tej podlage delati.
Pa je še druga zadeva. Pred 3 leti (1. 1933 jeseni) se je nenadoma pojavil nekak osnutek učnega načrta za srbskohrvatskoslovenski jezik, ki ne priznava nikakih razlik več med poučevanjem slovenščine in srbohrvaščine, ki je ves pouk slovenščine za nižje razrede stlačil v nekake opombe, v višjih razredih pa z naravnost gorostasno igno-rarico naših slovstvenih zadev potlačil nekaj imen brez vsakega reda med srbske in hrvatske pisatelje. Tam se je pojavil isti uuifikacijski duh, ki diha iz tega konkurza. V tistem osnutku se prvič pojavi znamenito razmerje avtorjev po slovenskih čitankah. Ob koncu je namreč opomba za slovenske šole kar avtomatično dodala: čitanka za dravsko banovino obsegaj eno tretjino sestavkov srb-skohrvatskih in dve tretjini slovenskih pisateljev. Ali ni zanimivo , da so nam tudi pri tem konkurzu stregli s tem famozniin razmerjem, ko smo iskali pojasnil.
Predpisi (ki so jih morajo držati tudi sestav-ljavci slovenskih knjig!!) zahtevajo, da naj bodo v čitanki zastopani pisatelji vseh treh plemen (!), da bodo prave antologije jugoslovanske književnosti v najbolj polnem smislu te besede, naj bodo berila vzeta iz slovenskih pisateljev pisana v slovenščini, da se dijaki izven dravske banovine ob berilih seznanijo z glavnimi lastnostmi slovenskega govora (!!). Kje pa je povedano, kako naj se uredi zadeva srbskih in hrvatskih pisateljev in pesnikov v slovenskih čitankah? Dokler pa lo po konkurzu ni jasno urejeno, se nikomur ni vredno lotiti dela, zakaj ob drugačni razlagi pri centralni upravi lahko tak rokopis zaradi formalnih pomanjkljivosti vržejo v koš.
In še nekaj jo v zvezi s tem vprašanjem: srbohrvaščina po naših srednjih šolah od 1. do IV. razreda. Očitno avtor konkurza ni poznal toliko naših šol, da bi vedel, da se pri nas poučuje kot samostojen predmet ob posebnih učnih knjigah, ali pa ne smatra srbohrv. v dravski banovini za nacionalni predmet, zakaj zanjo ni v konkurzu predvidenih nikakih knjig. Naj bo že tako ali drugače: za nas je vprašanje slovenskih čitank iu slovnic tesno zvezano z vprašanjem srbskohrvat-skih učbenikov. V tem pogledu smo mnenja, da tvorita slovenski učbenik in srbskohrv. učbenik tisto celoto, ki jo ima Srb ali Hrvat doslej vso v eni knjigi, kjer najdeš tudi kak drobec slovenščine.
Mislim, da je iz teh štirih dejstev dosti jasno, da smo upravičeno videli v takem konkurzu napad na slovenščino in njeno učno knjigo. Ker kljub zahtevam nismo dobili zadostnega avtentičnega pojasnila iz ministrstva, se nam je stvar zdela še sumljivejša, a samo po sebi razumljivo je, da nam je bilo nemogoče sodelovati, lp kljub temu, da so ob vsaki pritožbi priznali pomanjkljivosti iu nejasnosti v konkurzu: popravili ga niso, novih odredb niso izdali. Dokler pa teh ni in ne bo, je vsako sodelovanje nemogoče. Naj bo g. minister tako dober in z novim razpisom napravi konce vsem tem nejasnostim; pojasnila po časopisju pa uradno ne drže in ne vežejo.
2. Prav isto velja za knjige pri pouku slovenščine v višjih razredih. Razlika je le ta, da je tu zmeda še veliko večja, ker pouk srbohrvaščine in slovenščine nista deljena. Vsa snov književnosti jo strpana v en sam skupek heterogenih vplivov in raznosmernih rftzvojev, ki imajo največkrat prav malo ali celo nič skupnega. Kako naj bi dobra knjiga lo povezala v organsko celolo, mi je še zmeraj uganka. Iz same mehanično po časovni zaporednosti urejene snovi pa dijak ne more razbrali nikake prave povezanosti.
In kar je huje: kako in kdo poučuj ta predmet? Kakšne naj bodo tu knjige? Ali naj antologije enostavno mešajo berila v srbskohrvatskem in slovenskem jeziku v eno celoto? To bi šlo, dokler stremim samo za razumevanjem tekstov, ki pa jih obdelujem v slovenščini. Tako, in samo tako bi tudi morali Slovenci razumeti svoj pouk narodne književnosti. A kako ga razumejo drugi? Tako da srbskohrvatski del književnosti predelujejo v srbohrvaščini in ga lako tudi od dijakov zahtevajo. Da ob takem pouku dijak ne zna ne slovenščine ne srbohrvaščine, je seveda razumljivo. Zakaj pa so učitelji uvedli tako prakso? Prvič zato, ker so se dobili v ministrstvu prosvete inšpektorji, ki sq to zahtevali, drugič zato, ker je prišla odredba, da je treba pri višjem tečajnem izpitu pisati nalogo iz srbskohrvatske književnosti (torej se tudi tu deli snov za Slovence v dva dela!!) v jeziku te književnosti. Če pa hoče dijak pri maturi kaj napisati, mora prej imeti tudi kak jezikovni pouk v srbohrvaščini. S to nalogo smo bili Slovenci potisnjeni na čisto izjemno stopnjo državljanov, slabšo kakor tujejezični državljani. Jasno je, da ob tej in taki zmedi ni mogoče sestaviti nikake tudi le približno pametne knjige. Morali bi priti torej do jasnosti v vseh teh prepolnih vprašanjih, preden bi smeli razpisati konkurz v teh strokah.
G. minister jo pojasnil svoje stališče v zadevi knjig za teorijo književnosti, zgodovino jugoslovanske književnosti za višje razrede sred. šol, antologijo narodne književnosti za 7. in 8. razred, češ: to so dvojni učbeniki, eni srbskohrvatski. drugi pa slovenski. Prav, slednjo njegovo izjavo: Učbenik za srbsko-hrvatsko-slovenski jezik (mišljena je pod tem najbrž Istorija srpskohrvslov. jezika v konkurzu!) mora vsebovati originalne tekste ter zaradi tega ni razloga, da bi bil enoten za vse šole. Isto velja za antologijo narodne poezije. — Tak tako: mi naj zgodovino svojega jezika in nje govega razvoja poznamo v enaki meri kakor raz voj posameznih južnoslovanskih jezikovnih tiare čij (čakavščino, štokavščino, kajkavščino itd.). Vsa navodila za spisovanje tega učbenika so povzeta po že obstoječi knjigi Fr. Poljanca (Slovenca!), ki je v svoji knjigi Istorija srpskohrvatskog jezika upošteval tudi slovenski jezik; pa še kako upošteval: na str. 125 do 129 govori med drugimi za četki pokrajinskih književnosti tudi o razvoju slo venskega jezika do konca reformacije; v poglavju o naših dijalektih govori tudi o slovenskem jeziku na str. 170—2; še bolje pa smo odrezali v antologiji: na str. 275/8 imamo nar. pripovedko Jurij kovač in Prešernovo pesem Memento mori (ali naj bi bil to ometi za slov. jezik?!); narodna pripovedka je vzeta iz nemške Bernerckerjeve hrestomatije slovanskih narečij, ker je tam razložena. Tak s temi ubogimi 9 stranmi o sloven-
JIH BI N
Velike množine odpadkov
odstranjajo iz telesa z milim in zanesljivim učinkom
ARTIN.DRAZE) E
Dr. WANDERJA
Dobe se v vseh lekarnah v škatlah po 12 draiej Din 8 — in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50.
Oglu« reg, pod !>. br. 2211 S/5 J.
Radio Maribor
Veliko zanimanje za mariborsko oddajno postajo Območje bi segalo do Celja in Rogaške Slatine
Maribor, 25. februarja
Mariborska radiofonska postaja je postala zadnje dni predmet živahnih razprav. Resno se razmotriva o načrtih in načinih, kako naj bi se to važno vprašanje čimprej in najbolj ugodno za naše kraje rešilo, j^ohvamo vnemo je pokazala zlasti mariborska mestna občina, ki je vzela akcijo v svoje roke ter bo na prihodnji seji mestnega sveta izvoljen poseben odbor. Naloga tega odbora bo, da zainteresira merodajne kroge še bolj za te načrte. Izgleda tedaj, da to pot ne bo ostalo samo pri načrtih, ampak se bo v resnici nekaj ustvarilo. Da bi pa mariborska oddajna postaja zelo vplivala na porast naročnikov, je dokaz živahno zanimanje, s katerim izprašujejo ljudje pri mariborskih trgovinah z radio aparati za cenejše modele, ki bi zadostovali za sprejem domače postaje. V mestu samem imanio sedaj 2057 naročnikov — za 1000 več kakor pred dvema letoma, ko je ljubljanska radiofonska postaja napravila poskusno propagandno akcijo za prijave novih naročnikov, da bi potem lahko osnovala v Mariboru svojo podružnico. Prijavilo se je takrat 560 novih naročnikov, kot pa ie videti, je imela akcija trajen uspeh, da se je število
naročnikov kar podvojilo in bo gotovo še narastlo. Zaenkrat še nimamo na razpolago številk o radio naročnikih za vse območje, ki bi prišlo za mariborsko oddajno postajo v poštev. To območje bi segalo na jug do Celja in Rogaške Slatine. Znano pa je, da sta izmed 10.400 naročnikov, ki jih ima ljubljanska radio postaja v Sloveniji, nad 2 tretjini na področju bivše Kranjske in samo slaba tretjina na bivšem Štajerskem. Gotovo so pa na Štajerskem tako ugodna tla za razširjenje zanimanja za radio, da bi število naročnikov v kratkem presegalo one na Kranjskem.
Zanimivi so podatki poštnega ministrstva o zanimanju za radio na področju države. V vsej državi je 66.500 lastnikov radio aparatov. V območju belgrajske poštne direkcije jih je 10.C00, zagrebške 15.300, ljubljanske 10.400, novosadske 22.118, sarajevske 2700, skopijanske 2%I, splitske 2040, ce-tinjske 899. Od prijavljenih naročnikov ima 41.000 aparate s priključkom neposredno na električno omrežje, 25.500 pa na aparate z baterijo. V območju ljubljanske poštne direkcije je 6500 aparatov s priključkom na omrežje. Zanimivo je tudi. da imamo v Sloveniji samo 168 detektorjev, 112 eno do dvocevnih ter 9152 tri do štiricevnili aparatov.
skem jeziku izmed 287 strani naj bi bile naše šole zadovoljne? Mar ne vidi g. minister, da je to tako izključeno, kakor je izključeno, da bi srbski ali hrvatski dijak moral poznati naš dijalektični in književno jezikovni razvoj od stoletja do stoletja, od pokrajine do pokrajine. Izobražen Slovenec pa tak razvoj svojega jezika vsaj v glavnih črtah mora poznati. Čemu torej taka nesmiselna unifi-kacija, ko je vendar povsem jasno, da spada ta knjiga prav tako v skupino, kjer moramo zahtevati svojo posebno knjigo za slovenske šole: saj vendar moram jezik poznati v isti meri kakor književnost; če lam dvojne knjige, zakaj ne tukaj? — Isto velja seveda tudi za narodno poezijo. Ni iu no more nam biti vseeno, v kakšni meri je zastopana naša narodna pesem ob srbski in hrvatski; jasno je, da jo mora slovenski dijak poznati bolj ko srbski ali hrvatski, da mora biti slovenska nar. pesem zastopana v naši antologiji sorazmerno močneje kakor v antologiji za Srbe in Hrvate; lo je prav tako gotovo kakor s književnostjo. Tu ne Ijonio prav nič mešetili in nam se le čudno zdi, kako je mogel g. minister ti dve knjigi vzporediti z onimi, kjer naj bo gradivo enako. Pri jeziku iu narodni poeziji veljajo natančno isti razlogi za dvojnost knjig kakor pri književnosti in antologiji, čitanki ali slovnici za nižje razrede; čemu je torej g. minister ti dve izvzel? Pa pravite, da je vse tako samo po sebi razumljivo; kako naj si pride na jasno kdo, ki ni kumoval postanku tega konkurza. če ga ne znajo dosledno razlagati niti njegovi očetje.
Veseli smo torej ministrovih pojasnil, čeprav se ne moremo strinjati z vsem, čeprav nam je še marsikaj nejasnega. Preden si bomo prišli na jasno, bomo morali rešiti še nekatero pereče vprašanje, zlasti vprašanje pouka srbohrvaščine v višjih razredih. Dokler pa vsa ta vprašanja niso rešena, je vsako izsiljevanje knjig in rokopisov zapravljanje energije in denarja in časa. In kdo bo ta vprašanja reševal? Pri nas jih seveda rešujejo polili ki in upravniki, ne pa šolniki in strokovnjaki. Tu je druga rana naše šole, ki o njej ne bom govoril tu. Gotovo pa je, da so prav politični nazori tu v direktnem nasprotju s šolsko koristjo; zaradi nekega samo navideznega edinstva družiti dva jezika v enega in s tem nujno delati škodo enemu in drugemu in s tem eeloli izobrazbe, je prazno delo.
Opozorim naj v tej zvezi še na eno vprašanje. Ali bo take slovenske (samo za dravsko banovino izdelane) učbenike ocenjevala ista komisija kakor srbskohrvatske? V taki komisiji bi morali imeti glavno besedo slovenski strokovnjaki. Tudi ta moment jasno govori za čisto samostojen konkurz, ki ga je treba razpisati vsaj za učne knjige, ki jih zahteva pouk slovenščine.
(Zaključek jutri.)
Razgovor s pustom
Po Hansu Sachsu 1. 1540.
Ko sem v petek po pustu obračunaval s svojim mošničkom, ki sem ga našel praznega, tedaj sem šele občutil vso težo pusta. Čemeren sem odšel na sprehod. Od daleč sem zagledal veliko žival, ki se je po pesku plazila proti meni. Nisem je mogel prepoznati. Njen trebuh je bil podoben sodu, celo telo pa polno kraguljčkov; imela jc močne zobe in široko žrelo, rep postrižen; bila je brez oči in ušes. S človeškim glasom me jc poklicala, Prekrižal sem se in jo počakal. Bila je izmučena in slabotna. Zaklel sem jo z besedami: »Ali si žival, duh ali pošast, zapovedujem ti, da poveš svoje ime!«
Žival ie pričela z glasnim smehom: »Ali me ne poznaš? Jaz sem pust. Mnogo kuhinj sem spraznil, preden so me nasitili z divjačino, perutnino, ribami, zelenjavo, s pečenim, praženim, na-špikanim. Ravno tako sem spraznil mnogo kleti muškatelca, mnogo sodov piva.«
Vprašal sem: »Čemu nosiš toliko kraguljčkov?«
Pust je rekel: »S tem prinašam mnogo neumnosti in veselja: igre, ples, petje, umetni ogenj, dirke, ples z meči itd. Brezštevilne so maškarade: nekateri se našemijo v ženske, nekateri v menihe, nekateri v zamorce, cigane, kmete, norce in to za dalj časa. Mnogo se počenja; kdor jc najbolj bur-kast, je najboljši in dobi nagrado.«
Vprašal sem: »Kako, da imaš tako močne zobe?«
Rekel je: »Mnogo mošnjičkov sem z njimi prežvečil, mnogo imetij raztresel, mnogo kart sem raztrgal, mnogo kock zgrizel v jezi, razglodal mnogo delavnikov, uničil mnogo poštenosti,«
Vprašal sem: »Ti imaš široko žrelo?«
Pust se je zasmejal: »Požrl sem že denar, obleko, postelj, pohištvo; hiše, skednje, polja in travnike. Če žrelo ne bi bilo široko, bi se že zadavil.«
Rekel sem: »Rep ti je suh, brez dlak?«
Pust: »Marsikakšna nesreča gre za menoj: dolgovi, uboštvo, greh, sramota, zastavljalnica, bolezni. Česar sem imel v izobilju, lega marsikatera rodbina strada.«
Vprašal sem: »Zakaj si brez oči in ušes?«
Pust: »Ne vidim nikoga, ne prizanašam niti duhovnemu niti posvetnemu človeku. Slep sem za vse pritožbe proti meni, za upor, za sramotitve. Dva meseca sem bil v mestu, zdaj so me pregnali, ko sem dobil spremstvo — kup norcev.«
Pust je stopil na kameniti most in se vrgel v reko. Vrni! sem se poln skrbi in mislil na star pregovor; Marsikateri je obubožal, ker se je hotel oddolžiti vsaki dobi. Pazite torej: če zopet pride pust, glejte, da vam preveč nc požre, kar boste vse leto pogrešali z ženami in otroci. Pred tem vas svari pesnik llans Sachs. — S. P.
Požigalec kmečkih domačij na delu
Ptuj. 24. februarja.
Našim bralcem je še gotovo v živčni spominu, da so bili požari na Dravskem polju lansko poletje in tudi pozimi na dnevnem redu Največ teh pu je beležiti v Sp. Jablanah pri Cir-koveah, kjer so bili gasilci v stalni pripravljenosti. — Iz strahu je zbegano ljudstvo podvojilo pozornost vsak hip preteči nevarnosti, in tudi orožniki so bili stalno na straži, da pridejo na sled požigalcem. S svojo čuječnostjo so orožniki v nedeljo 25. t. m. prepreči1 i požar ki bi mogel postati usodepoln zu celo vas sp Jablane Ko so prišli v poznem večeru na skedenj posestnika Vinka Porneta, so našli v senu in slami postavljeno gorečo svečo, ki je zgorela že skoraj do tal, in bi se nekaj minut pozneje vnelo seno in slama. Seveda so svečo takoj ugasnili in odstranili: ugotovili pu so pri tem. da jo seno in slama daleč na okrog polita z bencinom, ki je smrdel že od daleč. Posrečilo se je orožnikom
preprečiti požar z veliko nevarnostjo, ker je obstojala nevarnost, rln se bencin uzge. Zaplenili so svečo in tudi posodo, v kateri se je nuliajalo še nekaj bencina, ki je služila zn podstavek goreči sveči.
S tem je ugotovljeno, da je bil ogenj podtaknjen od zlobne roke, ki je vse tako spretno pripravila, dn bi ua vsak način moralo priti do požaru. — Orožniki so uvedli nemudoma obširno preiskavo in so, kakor doznamo iz verodostojnega vira, zločincem že na sledu. Eno osebo, ki je osumljena požiga, so orožniki aretirali in jo izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Nadaljnje aretacije še sledijo.« Ta vest je silno razburila ondotno prebivalstvo, ki se zgraža nad brezvestnimi zločinci.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Zdravstvene potrebe Ljubljane
Ljubljana, 23. februar ja.
Sloves čistega in snažnega mesta, ki ga uži-va Ljubljana zaradi ljubezni svojih slovenskih prebivalcev do snage že stoletja, je v zadnjem času Ljubljana ponovno potrdila. Uvedena so bila ruznn regulacijska, kanalizacijska in čistilna dela, ki pa so žal še.vedno neizpopolnjena ter jih bo treba nadaljevati, ukoprav bo to zahtevalo mnogo stroškov. Poročilo mestnega fizi-kata o javni liigijeni v Ljubljani navaja seznam raznih cest, ki so bile prejšnje leto utrjene, oziroma tlakovane ter navaja, da jo snuženje cest zarodi tega postalo lažje. Mestni fiziknt tudi naglasa za vsakega Ljubljančana sumu ob sebi umevno zahtevo, da je predvsem važno tlakovanje državnih cest, ki vodijo skozi Ljubljano. Te najbolj važne prometne ceste so brrz tlaka, slabo urejevane ter jih ni mogoče Vzdrževali v čistoči.
Preteklo leto je mestna občina izdala oJ-redbo o higijenskem pregledu vseli hiš, stanovanj, javnih lokalov in o uslunovltvi posebnega higijenskega katastra v Ljubljani. Sedanja občinska uprava pa je še izdulu uredbo o pregledu bivališč prebivalstva v znatno razširjeni in izboljšani izdaji ter je upoštevala v veliki ineri žc razmere v novo priključenih krojili.
Higijenski kataster je pripomogel do zboljšanju higijenskih razmer po gostilnah, mlekarnah. trgovinah z živili, prenočiščih, brivnicah in podobnih lokalih. Higijenski napredek Ljubljane se kaže od leta do letu. Tako moremo ugotoviti, du v Ljubljani ni nobene gostilne brez točilne mize s tekočo vodo. V Ljubljani ni možno gostilna, katere stene bi bile umazane, stranišča pa nečista. Ni šc dolgo tega. kur je za mesnice veljal predpis, da morajo bili stene in mize rdeče pobarvane, predpasniki in prti mesarjev pn rdeče pisani. To je bilo zaradi tega, du se na njih ne vidijo krvavi madeži. Danes ima vsaka mesnica vodovod, stene so do višine 2 m belo einajlirane. uli obložene /. belimi ploščami, mize so čiste, predpasniki in prti morajo biti beli iu čisti. Mesarji morajo imeti bele čepice, njihovi lasje morajo biti zavarovani. Po mesnicah ni več čutiti neprijetnega vonja razpadajočih ostankov mesa. I o. kur velja za mesnice, velja tudi zu mesarski stojnice, kjer sicer liigijena še vedno ni dosegla zažel.jene višine iu sc morajo tržni pazniki še vedli-) boriti uro 11 ruzuini numatt jkljivosliui.
Ljubljanski trg je zboljšan, zlasti odkar so utrjena nova tla, vendar nam to dosedanje stanje še ne zadošča in bo treba v kaj kratkem času misliti na asfaltiranje ali drugačno tlakovanje trga.
Zdravstvene potrebe mesta zahtevajo velik program. Sedanja občinska uprava se nahaja sicer v mučnem položaju, ker ni našla drugega, kakor ogromne dolgove in prazne blagajne, vendar pa bo z dobro voljo mogla zamašiti nekaj najbolj nujnih zdravstvenih potreb Potrebne so razširitve raznih ozkih ulic, odstranitev ucliigi jonskih barak, ureditev nasadov, naprave igrišč in športnih prostorov. Kur je »Slovenec« poudarjal že pred 10 leti, ponavlja sedaj poročilo mestnega fizikata: Žal moramo ugotoviti, da se mnogi, v regulacijskem načrtu kot parki označeni kompleksi, parceli rajo in zn-zidavujo, ker za odkup teh zemljišč ni ob pravem času nn razpolago zadostnega visokega fonda. K temu poročilu pripominjamo še, da je mestna občina podarila, oziroma dala v najem in poklonila raznim društvom, ki se sklicujejo nu svojo nacionalno nalogo, na svoj Šport, na vzgojo mladine, prav lepe komplekse v tivolskem purku, toda razen sSlovencu« ni tedaj nihče protestiral. Omenimo naj samo Ateno, Ljubljanski Sokol, Ilirija, povrh tega pa še vclese-jem, rlu ne štejemo še drugih podarjenih zemljišč. Plečnikov načrt o ncznzidnvi svobod neg« in naravnega zemljišču krog in krog Ljubljane se torej ni dosledno izvajal. Za to društva bi mogla občina dobiti zemljišča drugod, ne pa v Tivoliju.
Zanimivo je dalje, da imamo okoli Ljubljane še nekaj močvirij, ki pa z regulacijo rek in potokov počasi izginjajo. Pred leti so' nekateri domačini, ki so po službeni potrebi živeli v Maccdoniji. zanesli v naše kraje malarijo. Komar >anopheles« živi tudi ob Savi, ni pa mogel prenašati malarije, dokler ni imel krog sebe mnlurienih ljudi. Nevarnost malarije p.i je se daj okrog Ljubljane že popolnoma zatrta, dasi se je komaj pojavila v par primerili. Mestni fi-zikat namerava vsako bodočo nevarnost malarije popolnoma odstraniti s tem, da bo knnalizirul stoječe in poč^i tekoče vode v mestu in okolici Ko bo regulacija Ljubljanice dovršetlu, bo odstranjena tuinl nadloga komarjev
Drobne novice
Koledar
Sreda, 26. februarju: Pepelnica Valburgu; Feliks III
Osebne vesti
— 50 letnico rojstva obhaja danes prolesor klasične gimnazije ,v Ljubljani g Josip Osana. k njegovemu jubileju iskreno čestiiumo / željo, nuj dodeli Bog priljubljenemu vzgojitelju mladine še prav mnogo zdravili in zadovoljnih let!
—Poročila sta se v minorilski cerkvi v Ptuju g. Stanko Murkovie, trgovec iz Domove pri Ptuju, in gdč. Dragica Medvedova, trgovska sotrudnica iz Zagorja ob Savi. Obilo sreče!
nus« v obsavski vasi Hrastje. ki spada v občino D. M. v Polju. Gorelo jc gospodarsko poslopje večjega posestnika Ivana Miheliča, 'o je hlev s senikom. Domačim se je šc ob pravem času posrečilo rešiti živino, to je 0 glav. Po skoraj enournem gašenju se je poklicTnni gasilcem, ki so se jim pridružili tudi ljubljanski gasilci s svojo motorko, posrečilo po/ar zadušiti. Gasilci so imeli težave, ker jim je manjkalo vode. Poslopje je pogorelo do tal. Posestnik Ivan Mihelič ima okoli 130.0,'0 Din škode, ki jo le delno krije zavarovalnina pri ' zavarovalnici 'Jugoslaviji«. Kako je požar nastal, ni znano, skoraj verjetno pa je, da mu je bil vzrok požig. Med požarom je namreč močno deževalo in ni verjetno, da bi ogenj nastal iz kakšnih drugih vzrokov.
Kaj premišljuje gospci Ivanka?
Novo perilo stane veliko denarja, ki ga vsak ne premore. Toda lepo belo, duhteče in trdno perilo ima pa lahko vsak. Saj terpentinovo milo Zlatorog pere vsako tkanino tako prizanesljivo, da traja dolgo vrsto let. Pri tem pa ga tako temeljito očisti vsake nesnage, da je kar veselje. Iz njega kar duhti po snagi in svežosti.
—	Trije novi sejmi v Vidmu-Dobrcpoljah. Splošno je znano, da so dobrepoljski sejmi v Vidmu najbolj obiskani od vseh sejmov, kar jih je v kočevskem okraju in daleč naokrog. Radi tega c-o tako mesarji kot sejmarji in domači prebivalci večkrat izrazili željo, naj se število sejmov zviša. Da se ustreže tej žeiji, je občinski odbor zaprosil bansko upravo za tri nove sejme. Prošnji je bilo ugodeno. Novi sejmi bodo v dneh 10. februarja, 3. marca in 21). oktobra. Dogon živali je prvo leto za vse tri živinske sejme po|K>lnoma prost vsake vstopnine. Vsi obiskovalci dosedanjih naših sejmov. in zlasti mesarji in živinski trgovci, se vljudno vabijo .da pridejo ludi na te tri nove sejme.
'■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■MB
Memoari dr. Ante Trumbica Vabilo na naročbo
V kratkem bo dotiskana v »Tipografiji« v Zagrebu knjiga pod naslovom:
Iz mojih politichih aspomena
Dr. Ante Trumbič
SUTON AUSTRO-UGARSKE I RIJEČKA REZOLUCIJA
Cena tej knjigi v prednaročbi 30 Din. Naročnina naj se pošlje po čeku poštne hranilnice št. 39.755 ali po poštni nakaznici na naslov: Dr. Ante Trumbič, Zagreb, Martičeva 29. Naročniki prejmejo knjigo franko. Naznanijo naj svoj natančen naslov.
'■■■■■■■■■■■(■'■■■■■■■■■■■■■•■■HHSa
—	Požar uničil gospodarsko poslopje. V vasi Podstudenec, občina Kamniška Bistrica, je posestniku Starpvasniku .Janezu požar uničil vse gospodarsko poslopje. Na skednju se je nahajala slamoreznica in večja množina gospodarskega orodja, katerega je bilo nemogoče rešiti. Posrečilo se je pa rešiti vso živino iz hleva. Škoda je velika, zavarovan je bil pa le za 15.000 Din. Osumljen je požiga neki brezposelni, kateri je prenočil na skednju in je najbrž iz neprevidnosti z odpadkom cigarete zanetil požar. Zgodaj zjutraj je ta odšel, okrog 9 je pa nastal požar.
—	Fantovski pretep v Komendi. Na pustno nedeljo so v Komendi v neki gostilni fantje zaključili svojo predpustno zabavo s pretepom, pri katerem so nekateri odnesli precej občutne poškodbe. V ponedeljek so iskali zdravniške pomoči v Kamniku.
Pri korpulentnih ljudeh
se izkaže naravna
Franz-Josefova
grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. Franz-Josefova grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.	Ogl. reg. S. hr. 3IV474/35
— Tu materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče igrice in deklamacije: Savinšek. K mamici, slika otroške ljubezni v ' dejan jih. 4 din: Moško. M a t i. po An lersenovi P
Liubliana
0 Za obletnico Miirti pok .g. Ivana Elsnerja bo jutri ob 7 v kapelici Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem slovesna sv. maša zadušnica, h kateri vabimo v.se pokojnikove prijatelje in člane katoliških organizacij, v katerih je pokojnik deloval.
© Češko odlikovanje g. Poliča in g. Mah-kote. V ponedeljek je priredil češkoslovaški konzul g. M i n o v s k i v prostorih konzulata svečano recepcijo v čast s. ravnatelja opere M. Poliča ter tajnika gledališča in Glasbene Matice g K. M a h k o t e, ki sta bila odlikovana z redom Belega leva. O pol devetih /večer se je zbrala odlična družba predstavnikov najvišjih vojaških, gospodarskih in kulturnih krogov, predvsem pu glasbenega življenja, n i kon zn lat u. kjer je g konzul / lepim nagovorom v katerem je poudarjal pomen -rluMie koi tiste vezi, ki veže najtesneje dvoje nui idov ter zasluge odlikovancev za propagandi. <"eškc glasbe med Slovenci, izročil visoka odlikovanja. Zahvalil se mu je najprej ravnatelj Polič, obujajoč spomine na glasbeno življenje v Pragi ter obeta joč, da bo deloval še naprej za češko glasbo med Slovenci. Kratko in iskren i pu se je za hvalil g. Mahkota. Oba stavljene« je potem še s primernim govorom pozdravil predsednik češkoslovaške-jugoslovanske lige e. dr. Egon Stare, sponiinjajoč se dni. ko je kol predsednik Glasbene Matice v T rstu deloval /. obema od-likovanceina nu polju slovanske glasbe. Po izročitvi odlikovanj se je razvila v vseh prostorih konzulatu prisrčna zabava, med katero je operni pevec g. Gostič zapel občuteno nekaj arij iz »Prodane neveste«. »Carmen« in Aide« s spremi jevan.jeni g. dr. švare. pozneje pa tudi ga. Poličeva in g. Zupan. Odlikovaneenia čestitamo!
16 ur Ig nu I
1 I
> nejaiijiii. + run: viesko. \l a t i. po An lersenovi iravljici dramatizirano. 4 din: Mav. Slovenski materi, glasbene točke k igrici M a t i (Meško). poleg tegu vsebuje še razne primerne pesmi /a materinski dan, 20 din: Poljanec, Mati, tri lirsko dramatske slike, 6 din. glasbene točke k tej igri 40 (lin: Meško. Mati. dra-matska slika v 5 dejanjih, 28 din:, Mater i f Dekliški oder III.), vsebuje deklamacije in sedem kratkih igrokazov, 10 din: BolFur, Mate r i. zbirka dcklamacij, črtic o materi za mladino. IS din; Bolhar. Knjiga o slovenski ni a t e r i. vsebuje razne deklamacije in sestavke primerne /a predavanje o materi. 16 din. vezano 28 din: Materin blagoslov, mladinski igroka/ v 5 dejanjih (Zbirka ljudskih iger. 14. /v.). 12 din. Vse te pripomočke ima v /alogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
KINO UNION Teieton 22-21 Na splošno žello Se danes ob 16., 19-16 ln 21 Aleksander SSIIIanl
v prekrasnem pevskem in glasbenem filmu
KRALJICA LJUBEZNI
operne artje Iz MANON, TRAVIATA in BUTTERFLY
_Danes nepreklicno poslednllč
lg»WBWIWWIHSBW U Wi>gWigBWj»5BIW>
0 Zelo aktualno predavanje za vzhodno Ijuh-ljansko predmestje bo imel g. prof. dr. Vilko Faj-rliga drevi ob 8 v Ljudskem domu v Mostah, in jutri zvečer ob 8 v veliki dvorani Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem. Obakrat bo z zanimivimi skioptičnimi slikami pojasnjeval razmere v takozvanem rdečem pasu okrog Pariza. Ker naše predmestje pariškemu v marsičem sliči, in ker pri nas v dušnopastirskem oziru za pariškimi katoličani nc zaostajamo menda preveč saj smo lani zgradili leseno cerkev svete Družine v Mostah, na desni strani Ljubljanice pa so gradbena dela za cerkev svete Terezije Deteta Jezusa na Kodeljevem tudi lepo napredovalir Iako, da bo na cvetno nedeljo prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman temu veličastnemu romarskemu svetišču postavil že temeljni kamen — bo lo predavanje za nas gotovo izredno zanimivo. Zato vsi ali danes v Ljudski dom v Mostah ali pa v Salezijanski mladinski diiiii na Kodeljevem 1
IH KINO »LOGA telefon 27-30 m Opereta pristnega duna|skega hum .rja
3 Prigodbc iz menermim
I Mašila Selineiiler. \Vulf A. Iteitv 111 Leo Slezak

0b 16. 19-15 in -7-1-15. ur
Velik požar v Hrastju ob Savi
Ljubljana, 25. februarja.
Snoči okoli tričetrt na 10 je natakar Stanko Kern v kavarni ne nebotičniku opazil velik ognjen sij na severozahodu Ljubljane. Obvestil je o tem postajo poklicnih gasilcev v Mestnem domu ter jih opozoril, da mora nekje v smeri proti Sv. Križu goreti Poklicni gasilci, ki imajo dolžnost in pravico gasiti le v pomerju ljubljanske občine, to je tudi sedanje velike Ljubljane, zunaj tega po-merja pa le, ako so izrecno pozvani, so domnevali, da gori v Ljubljani sami Povpraševali so po telefonu na razne dosegljive številke, kje bi gorelo, dokler jim ni tovarna »Saturnus« pojasnila, da gori v neposredni bližini Most. Gasilci so odhiteli tja z motorno brizgatno Gorelo je približno pol kilometra stran od tovarne »Satur-
0 Touring klub v Ljubljani je priredil zanimivo predavanje o avtobusnem izlelu iz Ljubljane skoza Carnio v Cortino d'Ampezzo in dalje čez lepe gorske prelaze v Dolomitih v St. Moritz v Švico. Lepe skioplične slike in predavaleljeva nazorna beseda nam je odkrila ne|x>pisne lepote, ki jih hrani Švica. Ogledali smo si s pomočjo skiop-I i čili h slik tudi lepe kraljeve gradove llolien-sehvvangau. Neuschvvanetein in Chiemsee. Občudo-; vali smo podjetnost avstrijskih krogov, ki so zgra-| (lili v pelih lotih tako lepo avloniobilsko cesto čez J Visoke Ture v območju Velikega Kleka. Predava-
I nje je bilo dobro obiskano in so navzoči ■/. odobravanjem nagradili predavatelja g. Vinka Zora.
0Fantovski krožek na Kodeljevem bo imel drevi ob 20 svoj debatni večer
O Predavanje g. Jelačina v Trgovskem domu. \ ponedeljek /večer jc v trgovskem domu predaval predsednik Zbornice /n TO I •in podpredsednik Jugoslovaiisko-bolgnr«ke lige s. Ivan Jelaein o svojih vtisih s potovanja naših gospodarstvenikov |K> Bolgariji L 1954. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano V uvodu je predavatelj obnovil spomine kako je potoval /e pred 50 leti po Bolgariji in kal.o ie češki politik Klofač že tedaj napovedal razpad Avstrije. Naglašal je. kakšne predsodke smo imeli dolgo časa pred Bolgarijo ter predsodke ki jih ima /apadnii L v ropa še sedaj pred Slo
vani. Poudaril je, da imamo Slovani v sebi več moči, kakor vsi degenerirani narodi, ki nas podcenjujejo. V svojem opisu Bolgarije je nato opisal svoje vtise, zlasti pa je Bolgarijo opisal kot en sam velikanski vrt, v katerem dela marljivo iri pridno ljudstvo. Predavatelju sc jc mnogoštevilno občinstvo zahvalilo z burnim aplavzom.
© Društvo »Dom in šola« na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani sklicuje roditeljski sestanek, ki bo v petek, dne 28. febr. 1936, ob 18.15 v gimnaziji v Vegovi ulici št. 4. Starši, oziroma njih namestniki so vljudno vabljeni, da se tega sestanka v čini večjem številu udeleže.
0 Kino Kodeljevo igra danes zabavni film •Živela mornarica« in serijo »Micki-mišk«.
© Nesreče. Na železniški progi nižje Ljubljane je včeraj zjutraj podrl vlak progovnega delavca Jakoba Kokalja, stanujočega v Kamnici pri Dolu. Kokalj ie dobil hude, toda k sreči ne nevarne poškodbe na glavi. Predsinočnjim je v Javorjah pri Kranju strel jal z možnar jem 32letni posestnik Matevž Košir. Možnar si je razletel. jiri eksploziji jia je bil Košir ranjen v obraz. V tovarni Kil) na Jesenicah si je med delom /lomil desno roko 51 letni delavec K rane Poljan-šek iz vasi Potike pri Jesenicah. — V Streii.ški ulici je včeraj dopoldne padlo po tleli in si zlomila levo nogo 74-le.tna Marija Cceeva, stanujoča Pred školijo 15. — V vasi 1'raprotno v kamniškem okraju se je z oparo opekla jio obrazu ISletnu cerkovnikov« hčerka Angela Pavlinovu Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v ljubijunsko bolnišnico.
Maribor
□	Delavski azil — oskrbnišnica. V Mariboru
stoji poslopje, določeno za prostore Delavskega azila, /e nad leto dni prazno. Prostori so tu, ni pa zaenkrat finančnih možnosti, da bi se tak azil lahko za svoie namene primerno uporabljal. Poleg tega so prostori nezadostni, da bi odgovarjali obstoječim potrebam. Sprožil se je sedaj predlog, nai bi se del teli prostorov, ki so sedaj prazni, uporabil za mestno oskrbnišnico. Na ta način bi se poslopje izrabilo na najboli socialen način, tembolj, ker je sedanja oskrbnišnica tako prenapolnjena, da ne more sprejeti več novih reve-žev, kalcrili število pa ic zlasti zadnia leta strahovito naraslo.
□	Dnevni red prihodnje seje mestnega sveta obsega 60 točk. Med drugim sc bo razpravljajo o napredovanjih v magistralni službi, o uporabi prostorov v Delavskem azilu, rcgulaciii Stross-uiojerieve ulice, ureditev staiega mostišča v Dravski ulici, o nakupu vojaških skladišč za carinarnico ter o ccli vrsti prošeni za podelitev gostilniških koncesij.
□	linodnevni tečaj o rezi v vinogradu sc zaradi velikega zanimanja vinogradnikov ponovi v ponedeljek dne 2. marca na banovinski vinarski 111 sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 ter od 14 do 18.
□	Obvezno predavanje za rezervne častnike bo jutri v četrtek, dne 27. t. m. v dvorani Ljudske univerze ob 20. Nujno zadržani rez. častniki morajo poslati svoja opravičila neposredno komandantu mariborskega vojnega okrožja.
LJ Banovinsko prvenstvo v rokoborbi sc bo vršilo prihodnjo nedeljo, dne 1. marca v Mariboru v prireditvi SSK Maratona. Finalne borbe bodo javne in se vršijo v spodnji kazinski dvorani s pričetkom ob pol 20. Sedeži so po'5 Din, stojišča po 3 Din. Tekmovani se bodo udeležili najboljši rokoborci iz Ljubljane, Maribora in Cakovca
□	Novi avtobusi. V ponedeljek zvečer se je vršila seja upravnega sveta Mestnih podjetij. Razpravljajo se jc o nabavi novih avtobusov za podeželski promet. Dobava se zaenkrat še ni zaključila, ker bodo MP proučila poprej prednosti posameznih tipov Zaradi velikega števila ponudb je. namreč izbira prav težavna.
□	Zimski filmi. Zimsko-sportni odsek SPD bo predvajal drevi s sodelovanjem »Putnika« ob pol 7 in ob 8 štiri zemske filme, in sicer: Zima na Koroškem, Hannes Schneiderjeva smuška šola na Ailbergu, Zima na Gtirglu, Zima v Octztlskih Alpah. Predavanje se vrši v dvorani Ljudske univerze, vstojinina 2 Din
□	Narodni socialisti zopet bežijo v jugosla-vijo. Včeraj so prijeli na meji v Slatinskem dolu 33-letnega mesarja Franca Herolda, ki je pribežal iz Avstrije. Zaradi narodnega socializma je odsedel že leto dni v koncentracijskih taboriščih v Messendorfu in v W6llersdorfu. Božična amnestija mu je odprla pot v svobodo, sedaj pa so ga hoteli zopet aretirati. Pripoveduje, da jc propaganda narodnih socialistov v Avstriji sedaj silno živahna, prav tako pa tudi proliakciia vladnih organov.
□	Požar. Na Vrhi jc zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Ostrovršnika. Škoda znaša 57.000 Din. Sumijo, da je bil požar podtaknjen.
□	Listnico izgubil. Huda nesreča je zadela usnjarskega pomočnika Štefana Sanderja. Izgubil je listnico, v kateri je imel vse svojo prihranke - 1850 Din.
Celic
Zlat jubilej vzornega redovni''a-misijonarja.
Včeraj je obhaial skromno in tiho pri Sv. Jožefu nad Celjem g. Mihael Klančnik 50 letnico svojega redovnega poklica kot misijonar. K zlatemu jubileju mu čestitamo tudi mi in želimo, da bi mu dobri Bog obilno poplačal vse njegovo misijonsko delo po vsej Sloveniji in nam ga ohranil še mnogo let. G. jubilant je v teku 50 let deloval najmanj v 10 škofijah. Tudi kelih bridkosti ni šel mimo njega in ga je moral izpiti prav do dna. Deloval je med našimi brati onkraj državnih meja, bil zaradi slovenskega jezika odpeljal in vržen v ječo. Le malo časa še živi med nami, pa si je že pridobil naklonjenost vseh. ki ga poznajo.
•0- Apologetični odsek DMK ima drevi sestanek. Na dnevnem redu je predavanje: Naše poslanstvo.
<3 Umrli so: Groger Kurt, 14 let, sin prokuri-sta pri tvrdki Westen; umrl je v Gradcu in je bil včeraj prepeljan v Celje: Stopinšek Angela, 7 let, hči delavca v Cretu; Lavbič Anton, 62 let, obč. revež. iz Dramelj, in Pastiršek Anton, 72 let, čevljarski mojster na Sp. Hudinji. N. v m. p.
O Davčni dolg iz lela 1932 — izterjanje Finančno ministrstvo — oddelek za davke — je dne 21. t. m. izdalo razglas, da se rok. ki poteče koncem februarja 1936, o izrednem odpisu še ne dospelega dolga na davkih koncem leta 1932, nikakor ne bo podaljšal. Vse vesti o tem so izmišljene. Nasprotno takoj v marcu 1936 se bo začela energična eksekucija. Zato se pozivajo zadnjič vsi oni davkoplačevalci, ki imajo dolg na davkih iz leta 1932, da plačajo po prejetih položnicah sorazmeren del dolga do 29. t. m., da se jim bo ostali del odpisal. Le na ta način imajo koristi do 77 odst.
0 Lastniki psov se opozarjajo, da poteče dne 29. februarja t. 1. rok za nabavo pasjih znamk.
Gr Jnlcnovi -Bratje na odru Ljudske posojilnice. Vprizorila jih bo gledališka družina KPD v nedeljo, dne 8. marca.
Ptui
Ustanovitev novega društva v Ptuju. V Ptuju se je ustanovilo društvo primorskih iu koroških rojakov »Gorica«, iu ue eniigratsko društvo, kakor smo svoječasno poročali. Pripravljalni odbor se je sestavil i/ sledečih gg.: predsednik dr. Remec, podpredsednik mag. ravnatelj Zavadlal, odborniki Andrej Kovač, Blaž Truvižau, Zdravko Mokole, Janko Pertot, p. Mirko Godina, Miha Žele, Mara Delpin in Alojz Pen. — Pripravljalni odbor bo izdelal društvena pravila ter ukrenil vse potrebno z« ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v kratkem.
Trbovlje
"t" Jesih Ivan. Po dolgem bolehanju je umrl, star 74 let. g. Jesih Ivan, paznik v pokoju. Bil je vseskozi zgleden krščanski mož in svoji družini skrben oče, pa ludi velik dobrotnik Društvenega doma. Bog mu bodi plačnik za vse dobro! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Zgubljeni otroei. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah, ko odrasli hodijo prosit okoli podpore, j)Otrebni in nejKitrebni, se je prijela ta bolezen ludi mladine in je že več šolarjev odšlo od doma brez vednosti staršev in se tako vdalo fiote-puškemu življenju. Ko prosijo okoli, se izgovarjajo na brezjjoselne starše itd., dasi to navadno nili res ni. Zadnji teden se je tako zgubil od doma Bastič Franc, star 16 let, v navadni delavni obleki, s po-selsko knjižico in z vajeniško pogodbo kot mesarski vajenec. Če kdo izve za lega in podobnega, naj javi na socialni urad žnjianstva v Trbovljah.
Zagorje
Občinska seja. V nedeljo dojioldne ob 9 je imel občinski odbor sejo, na kateri se je prečitala okrožnica banske uprave glede uradnega, blagajniškega in računskega poslovanja. Med drugim je bilo sklenjeno, da se odpove služba vsled varčevanja trem občinskim nastavljencem, in sicer Ku-šar Savi, Juvan Francu in Benegalju Maksu. Razpisano bo mesto občinskega blagajnika. Najbolj pereče je bilo vprašanje glede nadaljnjega vzdrževanja kuhinje za brezposelne. Za sojxidpisovalca važnih listin sta bila določena jiodpredsednik občine g. Flisek Viktor in član uprave g. Jan Franc. Naknadno sta bila imenovana v zdravstveno-pro-svetni odsek član uprave g. Jan Franc in g. župnik Markež Franc.
Prosvetno društvo deluje z vso marljivostjo in tako utira pot katoliški in slovenski zavesti našega občinstva, ki rado obiskuje vse prireditve. Zlasti v današnjih dneh, ko nam je usoda naklonila mnogo brezdelja — vsled nezaposlitve delavstva, je jn-ipisovati našemu Prosvetnemu društvu v zaslugo, da je znalo privabiti v Zadružni dom mnogo občinstva in mu nuditi zdrave zabave in duševnega razvedrila! Naše prosvetno društvo si je že pridobilo ugoden sloves. Zlasti je naglasiti, da so predavanja, ki se vrše tedensko, zanimiva in nam tako vzgajajo kader zvestih mož, ki znajo tehtno in stvarno braniti svoja načela. Zato je v gornjem pomenu želeti, da bi se predavanja čim večkrat vršila in nam tako vzgojila naše fante in može v graniten steber somišljenikov, ki vedo, za kaj gre in znajo ovreči neosnovane ugovore naših nasprotnikov. Zato le na delo za našo prosveto.
Delavski zaupniki
U(J
Letos v januarju so bile v nekaterih industrijskih obratih volitve delavskih zaupnikov. Za la važna mesta so se potegovale vse tri najmočnejše delavske skupine: Jugosl. strok, zveza (beli), v kateri je organizirano delavstvo, ki si hoče izboljšati položaj z borbo po katoliških načelih, marksistične organizacije najrazličnejših imen (rdeči), in Narodno strok, zveza (modri), v kateri se zbirajo zadnji delavci-nacionalisti.
JSZ je postavila kandidatne liste samo v onih obratih, v katerih je delavstvo organizirano pri njej. JSZ je pri teh volitvah dobila 10% zaupnikov oz. zaupnic, napram 10% v letu 1935. Kader zaupnikov JSZ je narastel za 67, kar znači, da se delavstvo vedno tesneje oklepa JSZ, v kateri vidi pravo 111 pozitivno delo za zaščito svojih interesov. Pripomniti je treba, da so bili vsi zaupniki na listah JSZ izvoljeni po inciativi delavstva samega. V obratu »Titan« so dobili rdeči tretjega zaupnika z ostankom. Prav tako so dobili modri v tovarni Inteks:< v Kranju enega zaupnika z ostankom, ker niso dosegli količnika. Volitve so se izvršile v vseh obratih, kjer je bila soudeležba •iS/,, v najlepšem redu. V nekaterih obratih, med temi v Združenih papirnicah, se je med delavstvom dosegel sporazum in so volitve odpadle.
„ Posamezne delavske skupine so dosegle sledeče število zaupnikov (prva številka pomeni zaupnike Jugosl. strok, zveze, druga zaupnike marksističnih skupin, tretja zaupnike nacionalistov):
škofjeloška predilnica 4, 0, 0; »JugočeSka«, Kranj 6, 9, 1; Jugobruna«, Kranj 5, 10, 1; »In-teks«, Kranj 3, 2, 1; Tov. platnenih izdelkov. Jarše 7, 0, 0; Crlanzinanii Gassner, Tržič 6, 9, 1; -Sesir«, Škofja Loka 0, 0, 0; »štora*. Št. Vid nad Ljubljano 5, 0, 0; »Štora«, Maribor 1, 1, 0; Predilnica Maulhner, Litija 2, 4, 0; Predilnica Otaški vrli ,>, 0, 0; Papirnica Vevče 5, 2, 2; Papirnica Medvode 2, 1, 0; Papirnica Goričane 2 2, 2; Papirnica Mollino. Tržič 4, 0, 0; Papirnica grofa rhurna, Prevalje 4, 0, 0; Papirnica Bonač, Koli-čevo 6, 0, 0; Tobačna tovarna, Ljubljana 6. 9, 0; tovarna «Zmaj« Ljubljana 4, 0, 0; Drav. artilj. delavnica, Ljubljana l, 0, 0; Kamniška koniora-cija, Stahovica 6, 0, 0; Kaolin«, Črna pri Kamniku 4, 0, 0; Remec & Comp., Duplica 4, 2, 0; ■Titan«, Kamnik 3, 3, 0; Nastran, valjčni mlin, Homec 1, 0, 0; Tovarna lakov, Marks, Količevo 1, 0, 0; Tovarna barv Medic & Zanki, Domžale 3, 0, 0; Lesno podjetje Stare, Preserje 3. 0, 0; Združene tovarne, Domžale 4, 0, 0, Peko Tržič 4, 1, 0; Oanter, Žiri nad Skofjo Loko 2, 0, 1; Zaje, /iri nad škofjo Loko 1, 0, 2; K. L D., Jesenice 4, J, 4; K. L D., Javornik 3, 7, 3: Jeklarna Gu-stanj 1, o, 0; Mestna elektrarna, Maribor 2, 1, 0; Mestna plinarna, Maribor 1, 2, 0: Mestno avtobus, podjetje, Maribor 1, t, 1; Mestna gradbeni urad, Maribor 1, 5, 0; Zdravilišče Slatina-Radenei R, 0, 0: Tov. podpetn., Rimske Toplice l, 0, 0; Lesno podjetje, Nazarje 4, 0, 0; Tovarna olja. Slov. Bistrica 3, 0, 0: Ban. kamnolom, Slov! Bistrica 3, 0 0; Lesno podjetje Virnik, Jezersko I, 0, 0: Lesno podjetje Zabret, Jezersko 1, 0, 0; Tov. olja Zabret, Bntof, Kranj 3, 0, 0; Tisk. društvo, Kranj 1, 0, 0: ^Standard«, Kranj 4, 0, 0; Tovarna cementa. Trbovlje 3, 2, 0; Les. podjetje Heinrichar, Kokra ■to-/' ~ V navedenih obratih ima potemtakem JS/ 168 zaupnikov, marksisti 81, nacionalisti pa samo 19.
Pridobivajte novih naročnikovi
Uredba o pospeševanju tujskega prometa
Kot smo že poročali, je ministrski svet sklenil 20. t. m. izdati uredbo o pospeševanju tujskega prometa. Sedaj je trgovinski minister dr. Vrbunič |iodal daljšo izjavo o tej uredbi ter je obenem tudi objavil tekst uredbe same, katerega v naslednjem prinašamo:
Cilj iu delokrog uredbe
61. 1. 1. Pod pospeševanjem tujskega prometa kot gospodarske panoge v smislu te uredbe se razume delo nn razvijanju potniškega prometa v svrho obiska mest in krajev, ki radi kateregakoli vzroka privlačujejo stalno in v večjem številu tuje in domače obiskovalce.
2. Naloga pospeševanja turizma je *[to tem olajšati in vzpodbujati obi9k omenjenih krajev tako, da se brigajo: za pravilnost prometnih ustanov in sredstev ,razen za promet in ustanove ,ki spadajo jK>d prometno ministrstvo, za ugostiteljstvo, pravilno namestitev in oskrbo gostov vobče, za vzgojo strokovnih oseb, ki delajo na turizmu, za turistične objekte, za varstvo prirodnih, umetniških in zgodovinskih vrednot pokrajine, ki so važne za pospeševanje turizma, za propagando naših turističnih krajev v državi in inozemstvu.
Turistični kraji
Čl. II. 1. Kraji, ki obiskovalce priv,arijo s klimo, termalnimi viri, floro in favno, prirodnimi lepotami, zgod. in uiuetii. spomeniki ,nar. nošnjo, navadami ali drugimi tur. znamenitostmi, a odgovarjajo ugotavljenim pogojem glede namestitve in oskrbe obiskovalcev, bodo proglašeni za turistične.
2.	Odlok o proglasitvi kraja za lur. kraj izdaja minister trg. in ind. na predlog ali po zaslišanju banske uprave.
3.	Ko se kakšen kraj proglasi za tur. kraj, pridobi pravico na vse ugodnosti, Iii so predpisane v tej oredbi, istotako pa se podvrže vsem obveznostim i-z te uredbe.
4.	Obiskovalci tur. krajev bodo uživali ugod-nosli v vožnji po predpisih, ki jih uveljavi prometno ministrstvo.
Čl. III. 1. Delo na pospeševanju turizma v tur. krajili spada v dolžnost in pristojnost občin. Posebno je dolžnost občin, da v mejah svoje finančne možnosti izvajajo vsa dela javnega značaja, ki so potrebna za pospeševanje turizma, da gredo na roko zasebni iniciativi za zgradbo objektov in podjetij, namenjenih pospeševanju turizma, in da se brigajo za očuvanje vseh naravnih, umetniških in zgodovinskih objektov, ki imajo vrednote za turizem. —
2. V ta namen morajo občine po svojem proračunu vsako lelo določiti sredstva zn izvršitev nalog pri pospeševanju turizma. Za kritje teh izdatkov bodo občine predpisale takso na bivanje tujcev ,ki se bo uporabljala izključno za pospeševanje turizma na področju občine. Ta dohodek, katerega je treba posebej upravljati, se bo potrošil po načrtu letnega programa in predloga /.a financiranje dela na turističnem polju, ki ga predloži občinski turistični odbor.
Turistični odbori
Čl. IV. 1. V mestnih občinah ki so proglašene za turistične kraje na podlagi čl. II. uradbe, se odlofcevanje v predmetih v zvezi s turizmom prenese na stalni turistični odbor na podlagi statuta po čl. 95 zakona o mestnih občinah od 22. julija 1931.
2.	Polog članov mestnega sveta, med katerimi je po možnosti potrebno, da je eden predstavnik tehnične stroke ,inženjer ali arhitekt, bodo v stalnem turističnem odboru zastopani v mestih, v katerih imajo svoje sedeže turistični sveti, s po dva predstavnika, zatem zainteresirane gospodarske zbornice, društva za pospeševanje turizma, gostinska podjetja kakor tudi važnejša društva, kateriti cilj je soroden ciljem le uredbe, s po enim članom. ki ima i>osvetovalni glas.
3.	Stalni turistični odbor mora posebno: I. mestnemu svetu predložiti načrt letnega delovnega programa, predlog za financiranje tega programa v zvezi z brigo za pospeševanje turizma v smislu poslednjega odstavka čl. II.. fe pa svet ne sprejme trga predloga, ga bo občina v dvanajstih dneh poslala banu v odločitev v svojimi pripombami; 2. predlagali uvodno maksimalnih in minimalnih cenikov za prehrano v gostinskih obratih za sobe, postreščke, avtobuse, avtomobile in podobno; 3. odobravati, katere zasebne sobe, kdaj in pod kakšnimi pogoji se morejo dati v najem potnikom; 4. brigati se za vzdrževanje reda, čistosti in higi-jenskih predpisov v vseh lokalih, kopališčih in javnih krajili; 5. organizirati prireditve, koristne za pospeševanje turizma iz sredstev, ki jih bo dala odboru na razpolago občina po odobrenem prora-
čunu; (i. predlagati postopek po čl. 16. uredbe, in 7. voditi statistiko tujcev in evidenco sob, da daje informacije in slično po statutih.
Čl. V. V turističnih krajih na področju vaških občin se hodo sestavili po razmerah krajevni občinski turistični odbori. Podrobnejše uredbe o sestavi in delu Ieli odborov, kakor tudi o odredbah za plačilo in razdelitev tak6 na bivanje tujcev, bo predpisal ban s pravilnikom.
Naloge banovin na področju turizma
Čl. VI. Ban opravlja posle za pospeševanje turizma na svojem področju. Nnto našteva člen naloge banovine. Pri hanskih upravah spadajo |>osli pri pospeševanju turizma v delokrog oddeikov za trgovino, obrt in industrijo. V kolikor bi posamezni posli spadali v delokrog drugih oddelkov, bo nnvadeni oddelek zahteval v takih vprašanjih njihovo mnenje in sodelovanje, v kolikor j>a spada uveljavljenje odlokov v teh vprašanjih v pristojnost drugih oddelkov ali drugih oblasti, bo omenjeni oddelek predlagal predloge in dajal mnenja.
Banovinski turistični svel
CI. VII. V vsaki banovini se osnuje banovinski turistični svet kot posvetovalni organ bana v vprašanjih turizma, banovinski turistični svet bo sestavil ban po uveljavljenju te uredbe, potem ko . predhodno predpiše pravilnik in delokrog, iii si- ! cer iio zaslišanju gospodarskih zbornic, važnejših turističnih ustanov in organizac ii icr občin, v ka- , terih je turizem razvit v močnejši meri. Člaiisivo i 1 v svetu jc častno. Eventualne potne stroške plača | ustanova ali organizacija, katero član zastopa. i
CI. VIII. predpisuje v desetih točkah banovin- f skega turističnega odbora.
Vrhovno nadzorstvo izvršuje po določilih čl. IX. minister trgovine iu industrije. Ta člen določa ludi v šestih točkah pristojnost ministrstva.
Nadalje se ustanavlja vrhovni turistični svet, ki obstoja po čl. X. pri ministrstvu trgovine in industrije, ter se sestane na poziv ministra najmanj enkrat letno Predsednik svetu je ministri Nadaljnja določila določajo sestavo sveta. Mandat članov traja Iri leta, postavlja po jih minister na predlog interesiranih organizacij. Tudi tu je i članstvo častno. CI. XI. določa v splošnih obrisih | naloge vrhovnega turističnega sveta.
CI. XII. pravi, da so državne in samoupravne oblasti kakor ludi javnopravne ustanove dolžne pomagati pri delu turističnim zvezam ter društvom za pospeševanje turizma, kakor ludi vsem ostalim organizacijam z. islo nalogo, in sicer v obsegu svoje pristojnosti.
Odredbe za pospeševunje turizma
CI. XIII. 1. V krajih, ki bodo proglašeni za turistične kraje na podlagi čl. II. uredbe, sc bodo dajala državna in samoupravna zemljišča po možnosti brezplačno za zgraditev javnih ali privatnih objektov, ki so neobhodno potrebni za turizem. 2. Za zgraditev javnih zgradb in i/.vcdbo javnih del v turističnih krajih — na podlagi zahteve občine, turističnega odbora ali kopališkega pover-jeništva odnosno uprave — se morejo ekspropri-ireti potrebna zemljišča in objekti skladno z odredbami čl. 107 do 112 in čl 135 gradbenega zakonika, ali ugotoviti potrebne služnosti, potem ko se predhodno za te kraje izdelajo regulacijski načrti, uredbe in gradbeni pravilniki po predpisu omenjenega zakona. 3. Ekspropriacija se more do-i voliti tudi za odstranitev kakšnega gradbenega i objekta, ki kvari estetični izgled mesta. 4. Do izdelave regubjejjsidh načrtov sc more prepovedati zidanje zgradb.
Čl. XIV. Minister trgovine in industrije more v svrho pospeševanja turizma predpisati posebne odredbe o načinu opravljanja obrlov v turističnih krajih.
CI. XV. Minister trgovine iu industrije more osnovati poseben fond pod imenom »Fond za pospeševanje turizma« v turističnih krajih, ki bo služil zo kritje materialnih in osebnih izdatkov, potrebnih z.a i/.vcrlbo letnega delovnega programa Dohodki fonda bodo: delež ministrstva na dobičku od dohodkov tujih listov in časopisov, nadalje dohodki od zavarovanja avtomobilskih podjetij po čl. 82/1 zakona o obrtih in drugi dohodki, ki so ali bodo namenjeni pospeševanju turizma. Fond bo seveda pri Drž. hipotekami banki.
Čl. XVI. V turističnih krajili morejo bili v gostinskih obratih, navedenih v čl. 76, odstavek prvi, točka I, 2 in 6 zakona o obrtih, zaposleni somo kvalificirani pomočniki (natakarji). Nagrada zn poslugo, ki prihaja v neposredni stik z. gosli v gostinskih obratih, se nc more računati po pro-
Fosfat v Dalmaciji
širši javnosti je dosedaj le malo znanrt, da |K>-sedujemo v naši državi tako izredno važno sirovimi za naše gospodarstvo, kakor so fosfati. Da je mogla naša industrija dosedaj kriti svoje potrebe, je bila primorann, da ie uvažala polrebne sirovim; fosfata v glavnem iz severne Afrike. V interesu našega narodnega gospodarstva moramo |>ozdraviti dejstvo, da smo v naših novoodkrilih fosfatih našli sirovino, ki je že sedaj v stanju znatno zmanjšati uvoz inozemskih sirovih fosfatov.
Naša nahajališča fosfatov predstavljajo za ta-niošnje prebivalstvo, kjer je pri roda zelo siromašna, nov vir dohodkov.
Približno v sredini pustega kraja, v zloglasni Bukovici, ki se vleče od Knina do obrovačke luke, se nahajajo v bližni naselbine Ervenik naša fosfatna ležišča.
Ob priliki raziskuvanja v Bukovici se nahaja-(očiti boksilnih ležišč, je prišel zagrebški geolog ligo Gerbin I. 1927 južno od Ervenika na neko mehkobelo in rjavkasto kamenje, ki je nekoliko sličilo svetlim boksitom. Njegov brat, inž. kemije Fenio Gerbin, ki je vzorce tega kamenja analizirat, je ugotovil v največje presenečenje, da predstavlja to kamenje visokoprocenlne fosfate.
Z vso energijo se je lotil Ugo Gerbin geološko-rudarske preiskave te ji fosfatnih ležišč, dokler se mu ni 1. 1931 posrečilo po daljših in neuspešnih intervencijah pri raznih industrijskih podjetjih in oblasteh zainteresirati tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku, katera je pričela že naslednje leto z eksploatacijo te nove in veleva/ne sirovine 7j\ pridobivanje umetnih gnojil
Dalmatinski sirovi fosfati so v« •.■'eni v terci-jarni kredi, kjer tvorijo sloje. -ii.A; nn do 2 m, ki se pa precej menjajo, ker je Ii • v geotekto-ničneni smislu zelo nemiren. V d umaliuskih fosfatih ne najdemo niti sledu živalskih ali rastlin-
| dravski banovini uvo/ inozemske Tomaževe žlin-! dre še razmeroma velik, kar sigurno ni v interesu I aktivne trgovinske bilance, moremo le pozdraviti, da miiio v tem novem in dunuičoui gnojilu dobili popolno nadomestilo za drago inozemsko Tomaževo žlindro, kajli lo novo gnojilo, ki se imenuje fosfatna žlindra, je namreč več kol za polovico cenejša od Tomaževe žlindre.
Vsebuje |ni fosfatna žlindra 18 '.'I",, celotne, 10—12% v dvoprocenlui kislini lopne in (i 7",, vodolopne fosforne kisline. Kadi njenih treh vr-"l fosforne kisline, znači fosfatna žlindra prav |hi sebno prikladno gnojilo za vso vrsto kultur za dalje časa trajajočo rastno dobo. Takoj na začetku rasti nudi fosfatna žlindra rastlini svojo vodolopno foeforno kislino, tekom ostale vegetacijske perijode pa izkorišča rastlina postojioiuu še ono fosforno kislino, ki je težje topna, po razkrojeuju isto |*>-tom zemeljskih kislin. Zanimivo in ludi važno je dejstvo, da skoro ves jod, ki se nahaja v rjaviti dalmatinskih fosfatih, ostane ohranjen pri kemičnem procesu predelave v fosfatni žlindri. Kakor je znano, pripisujejo taztii sloviti agrikuMurui kemiki, kakor n. pr. znani vseuč. prof. dr. Stoklasa v Pragi, malim množinam joda veliko važnost za razvoj rastlin, UJi inkorporirane v krmilili, |>ovzročajo ugodne fiziološke funkcije v živalskem organizmu.
(Po prodavanju inž.
škili ostankov, v nasprotju z afriškimi fosfati, ki sestoje iz naravnost ogromnih mas oborili organskih preostankov, kakor koprolitov, ostrih zobov morskih volkov, foraminifer in školjk. Kljub temu jo Gerbin mnenja, da so dalmatinski fosfati orga-nogonega izvora, kar hi potrdilo v njih se nahajajoče množine joda.
V	Erveniku eksploatirajo dve vrsti sirovih fosfn lov:
1. Visokoodstotne /bele fosfate, ki vsebujejo Hi i- -38% fosforne kisline in manj kol 3% altinii-nijovega in železovega oksida.. Ti predstavljajo odlično surovino za proizvajanje 19 20 odstotnega superfosfala. 2. Rjave fosfate, ki izkazujejo od 25 do 31% fosforne kisline, vsebujejo pa 12—80% aluminijevega in železovega oksida. Radi velikih množin omenjenih seskvioksidov so pa rjavi fosfati |K>poliima nesposobni za proizvajanje superfosfala. kajli za fabrikacijo superfosfala prihajajo v poslov le taki surovi fosfati, ki vsebujejo manj od 3% imenovanih oksidov.
Tvornica umetnih gnojil v Celju (ki je podružnica tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku) proizvaja iz belih dalmatinskih fosfatov popolnoma boli superfosfat, ki vsebuje približno 19.4% vodolopno fosforne kisline, dočim se izdeluje iz uvoženih alžirskih in maroških fosfatov superfosfat, ki vsebuje povprečno le 15.8. oziroma 17.5% vo-dotopne fosforno kisline.
V	teku eksplontacije dalmatinskih fosfatov, ki so vrši pod zemljo, se je izkazalo, da znaša razmerje med visokoodstotnimi belimi in za fabrikacijo superfosfala nesposobnimi »rjavitui- fosfati približno »1:100. Fosfatni rudnik v Erveniku df.buvljn torej na eu vagon belili- približno 10 vhgottoV' >rjavih fosfatov, ki so bili pred kratkim še neuporabni in se jih jo moralo odlagali.
V	narodno-gospodarskem smislu bi pač zna-čilo veliko škodo, ako bi lako znalne množine naravnih surovin ne prišle v poštev za naše poljedelstvo. V polni sveeti lega dejstva je tvornica umetnih gnojil v Celju povoljno rešila problem predelave rjavih dalmatinskih fosfalov v svrho proizvajanja novega fo-.-forno kislega gnojila. Po intenzivnih znanstvenih in tem sledečih tehničnih poizkusih v malem in nato v velikem, se ie posrečilo iz rjavih dalmatinskih fosfatov proizvesti povsem novo fosforno gnojilo, ki v smislu gnojilnega učinka slopi nekako v eredini med super-fosfatoni in Tomaževo žlindro. Ker je ravno v
V. Knopa.)
Borza
Dne 25. februarja.
Denar
V'i/.|<reiiieiijena sta ostala Curih in Praga, popustil je Pariz, narasli so pa Amsterdam, Berlin, Bruselj, London in Ne\vyork.
V zasebnem kliringu je oslal avstrijski ši-I ling na ljubljanski borzi neizpremenjen na 9.00 do 9.70, na zagrebški in belgrnjski pa 9.65—9.75, ! grški boni so notirali 31.25 denar. Angleški funt je ostal na naših horzah neizpremenjen na 250.70 do 252.30. španska požela je notirala v Belgradu 6.55 blago.
Nemški čeki so notirali v Ljubljani nespremenjeno 14.30—14.50, v Belgradu 14.35—11.55, v Zagrebu pa 14.30—14.50, za medio marca 14.2750 do 14.4750 in ullimo marca 14.29—14.49.
Italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi neizpremenjeno 2.98—3.03, dolar pa 49.50 do 50.
Ljubljana. Tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold . . . 2961.01—2975.81
Berlin 100 mark...... 1749.20—1763.08
Bruselj 100 helg...... 734.18— 739.24
Curih 100 frankov..... 1424.22—1431.20
London 1 funt.......214.98— 217.03
Newyork 100 dolarjev .... 4276.12—4252.43
Pariz 100 frankov..... 287.80— 289.24
Praga 100 kron......180.61— 181.72
Promet ua zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,288.001 Din.
Curih. Belgrad 7. Pariz 20.20875, London 15.1275, Newyorl< 302.75, Bruselj 51.575, Milan 24.30. Madrid 41.875, Amsterdam 207.85, Berlin 123, Dunaj 57, Stockhoim 78, Oslo 7li, Kopenhageii 67.55, Praga 12.69, Varšava 57.75, Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, Helsiugfors 6.605, Buenos-Aires 0.83625.
centiiem sistemu več kot 10% od zneska računa. Prestopki proti tem odredbam sc bodo kaznovali kol prestopki po čl. 397 zakona o obrtih
Med predhodnimi določili se nahaja čl. 1/, ki pravi, da spada, dokler sc ne uveljhvi statut po čl. 95 zakona o mestnih občinah, postavljanje mestnega turističnega odbora v pristojnost občinskega sveta.
Jutri premiera v Kinu Unionui
MAZURKA
Vstopnice za lutrišnjo premiero rezerviraite že danes!
Tretji film režiserja Willyja Forsta I Umetnina, ki ie žela triumf po vsem svetul Vsebina filma je posneta iz resničnega dogodka, ki se ie odigral po vojni v nekem velemestu Glavne vloge igraio: Pola Negri, Paul Hartmann, Albrecht Schoenhnls in Ingeborg 1'heek
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% inv. pos. 79—80, agrarji 46.50 bi., voj. škoda proniptna 358—359.50, begi. obv. 61—62, 8% Bler. pos. 82.50—83, 7% Bler. post. 72.50—73. 7% pos. Drž. hip. banke 81—82.
Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos. 76 den., agrarji 45 deri., vojna škoda proniptna 359 do 360.50, 2 . 359.50—360 ( 360), 3. 359.50—360 (859.50), 4. 360 bl„ 5. 361 bl„ begi. obv. 65-66, dalm. agrarji 60.75—61.50, 8% Bler. pos. 81.50 den.. 7% Bler. pos. 72.75—73, 7% stab. pos. 78.50 den. — Delnice: Nar. banka 6700 den., Priv. agr. Iiankn 239—241, Trboveljska 125—135, Osj. sladk. tov. 140—150.
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 79— 79.50 (80, 78.50), vojna Škoda proniptna 359.50— 360.50 (360), begi. obv. 65—65.25 (65.25), 63 do 63.25 (63.20), X% Bler. pos. 82.25—83 (82.25), 7% Bler. pos. 72.50-73.25. 7% pos. Drž. hip. banke 81—82, 7% stab. pos. 79-80 (79.75). — Delnic: Nar. banka 6750—6850, priv. agr. banka 240 do 241 (241, 240).
Žitni tre
Novi Sad. Pšenica bč. in srem. 160 U>2. bč. okol. Sombor 159- 161, bč. ladja Tisa in slav. 102 do 164, bč. ladja Begej 161 163, ban. 160- 164. Oves srem. in slav. 142- -144. — Rž in ječmen neizpr Koruza bč., srem. in ban. 110—112. — Moka bč. in ban. Og in Ogg 247.50 262.50, si. 2 227.50 242.50, št. 5 207.50 - 222.50, št. o 187.50 do 202.50, št. 7 157.50-165, št. 8 105-110; srem. in slav. Og in Og 242.50- 252.50. št. 2 222.50 do 2*2.50, št. 5 202.50 -212.50, št. 6 132.50-102.50, št." 7 152.50 162.50. št. 8 102.50—1107.50. — Vse ostalo neizpr. — Tendenca omahujoča. — Promet srednji.
Kulturni obzornik
Pismo iz Bolgarije
Stara Zagora, februarja 1936.
Vemo, da knjige, revije in časopisi oblikujejo duha in usmerjajo brovcc. V tem poročilu hočem seznaniti Slovence z literarnimi časopisi — tedniki, ki jih Slovenija ne pozna. Dobra stran teh časopisov je pač la, da obveščajo v krajših razdobjih bravce o perečih vprašanjih v literaturi, umetnosti in znanosti, kot pa revije, ki se pa zategadelj odlikujejo s svojo tehtnostjo
Štirje tedniki v glavnem usmerjajo in oblikujejo v Bolgariji literarne, umetnostne in znan- ! stvene nazore svojih čilateljev. Le-ti so:
»Lileraluren glas«. Izhaja vsako sredo na 8 I straneh, urejuje ga D. B. Mifov, čigar ime jc po- i rok z.a njegovo resnosf in tehtnost. Prinaša članke , in kritike najboljših bolgarskih književnikov, poroča in prinaša slike bolgarskih umclnikov ter pesmi in krajše slvari iz naše in tuje literature.
Naroča se pri »l.itcraiuren glas«, Car Sišman 45, Sofija — in stane zo tujino 160 levov.	i
»Literaturen čas«. Izhaja vsako sredo no 8 j straneh, urejuje ga P. K. Činkov. Zastopajoč isto ' smer kot »Literaturen glas«, ki izhaja žc 8. lelo, si je v dveletnem življenju pridobil precej somiš-nenikov ter loko izpopolnjuje vrzeli, ki se zaradi tega ali onega vzroka pojavljajo v »Literaturncm i glasu.«
Naroča sc pri: Knigoizdatelsivo »Azbuka« A. i D. Sofija in slane za tujino 200 levov.
»Kormilo« ic glasilo mladih bolgarskih književnikov in umetnikov ler se odlikuje s svojo udarnostjo, zaničevanjem starega in iskanjem novih potov, novega izražanja in nove miselnosti. 7n vzorec jim služijo sodobni sovjetski pisatelji Urejuje ga Pantelej Matcev.
Naroča se pri »Kormilo«, ul. Marin Drinov 28, Sofija.	i
»Lik« izhaja že drugo leto; urejuje ga Emil Koralov. V svoji poslednji ti«, številka, 14. I. 19361 številki poroča Iv. čenčev pod naslovom »Iz slovenske literature« na podlagi članka Momčila Simiča o slovenskih revijah in strujah, katerih predstavniki so našete revije: Ljubljanski Zvon. Sodobnost, Književnost, Dom in Svet in Straža in burja! II koncu člankar obljublja, da bo ob pri- | liki poročal o slovenskih pesnikih, pisateljih in ; kritikih.	Niko Radev.
Dve predavanji
Slovensko-nemški kulturni odnošaji. V ponedeljek zvečer je v Ljudski univerzi predaval univ. prof. dr Jakob Kelemina o slovensko-nemški h kulturnih odnošaiih v teku stoletij. U. predavatelj se je v globokem referatu omejil le na srednji vek (nekako .od Karla Velikega do začetka 16. stol.), ker bi se sicer v pregledu vseh stoletij moral zadovoljili s samim naštevanjem. Srednji vek je sicer za študij oduošajev manj aktualen od novejših dob, a je zato manj raziskan in znan. Ob prevratu sc je zdelo, kakor da snio se Slovenci radostno otresli nemškega gospostva in kulturnih vplivanj. Vse naše zgodovinske knjige govore o Nemcih kot zavojevalcih naših krajev, o kruti ger-manizaciji od strani »I lerrenvolka<; po takih virih dobimo vtis, da so Nemci samo dajali v skupnem sožitju, mi smo pa samo sprejemali. Ni pa nam treba zardeti nad preteklostjo, pravi g. profesor, kajti ohranili srno kljub temu svojo individualnost, da. še več, celo dajali smo Nemcem. Predavatelj jc razgrnil pred nami zgodovinsko dobo naselitve Slovencev visoko v Al|x. Prvi ttjihovi sosedi na zapadu so bili Retoromani. Mnogo izrazov (n. pr. kmet) spominja na to sosedslvo. Ro-mansko-slovenski vplivi so bili pri nas prvi in čakajo še vestnih raziskovalcev. Zemljepisna lega Slovencev je segala do Aniže. Dunajskega Novega mesta, v Furlanijo, med Cakavce in Prek-murce. Karantanija je bila središče in zibelka slovenstva. Bavarsko nadoblast so privzeli bolj prostovoljno kot nasilno. Siedlla je Irankovska oblast.
Zanimivi so podatki iz pravne zgodovine, ki je in bo še tudi hvaležno polje raziskavanja. Slovenci so se naselili kot svobodni kmetje. Bili so pa med njimi ludi podložniki. Tako >gos|x>da« in »tlačana« niso šele uvedli Nemci. Ti so bili ne-svobodni (selavi — Slavi), ki so jih v Benetkah prodajali kot živo blago. Naselili so se okrog rimskih municipijev in ne v njih, kar je postalo usodno, da se meščanstvo pri nas ni razvilo Gospodarilo je plemstvo: nemško in redko slovensko, ki se je skušalo čimprej potujčiti (razen enega, ki je slovenski Goetz).
V cerkvi se je vršila borba med latinskim bogoslužjem, za katerim je s<alo nemštvo, in slovanskim glagolskim, ki je živelo ua jugu (Pazin). Slovensko zavest so vzbudili kmečki upori. Vodje so sanjali o slovensko-hrvatski državi pod okriljem cesarske dinastije s sedežem v Zagrebu. Prvotni Slovenci (kakršno ime so ohranili le Prek-inurci) so postali Slovenci (prim. Germani — Deutsche). Toliko in še več je bilo govora o poli t i č n i h odnošajih.
Končno še o književnih: Naše plemstvo (razen celjskih grofov) je imelo ]>ač druge skcjii, mesto da bi se bavilo s trubadursko ljubavno (pesmijo, kakor so to delali njihovi nemški tovariši. O delih cerkvene gos|X)ske pa prol. Kidrič rezko pravi, da so »sumljivo majhnoštevilna«. Jasno je, da so ob Jožefovcm razpustu samostanov raznesli mnogo dragocenih spomenikov na vse vetrove. Predavatelj izrazi željo, da bi nam stiski samostan ob 800 letnici izkojial kaj zakladov. Omembe vredna so nemška |->oreida naših Tavčarjev (Deut-scher). šukljetov. Lampelov itd.
Tudi mi smo vplivali na nemštvo: v narodnih običajih (aljislco sožitje), n. pr. Skoč — devojka, pastirski pomladni običaji, v kosu obleke, ki jo je nosil Lichtenstein kot Gralva Venus; dali smo jim duševne delavce: Grillparzer je dinarskogorski tip, neki okoličan iz Celja jim je napisal latinsko-tiemški slovar, nekega slovenskega pesnika, ki jc pisal nemški, smatrajo za uspeh »nemške renc-i sanse v Sloveniji«, zopet neki Caniiola natus« --e I kot zaveden Slovenec zavzema za habsburško di-
nastijo itd. itd. Da, marsikateremu nemškemu kulturnemu delavcu je mati ob zibelki pela slovetr.kc pesmi. — G. predavatelj še omeni šludij gernian-sko-slovanskih odnošajev s središčem v Pragi, ki je danes v cvetu, nakar se mu občinstvo za izvajanja toplo zahvali.
Pedagogika in filozofija je bil naslov predavanja g. nniv. profesor dr K. Ozvalda preteklo soboto zvečer. V uvodu ic g. prof. poudaril največjo važnost prve vzgoje doma, v družini, v domači družbi. Ta vzgoja jc odločilna za vse življenje. V tej zvezi je navedel mišljenje Masnrykovo v vlogi očetovi pri vzgoji, in do se žal v naši dobi vprav očetje odtegujejo domu, rodbini / raznimi izgovori, samo da morejo v kavarno, gostilno itd. Učenost pa še ni vzgojnost. Dandanes je nezdrav pritisk v višje šole, hlepenje po naslovih (»doktor«). Znameniti Spranger loži, da je Nemčija zašolanu (»Vcrschulung«), V šolah je Ic prerado preveč abstraktnosti. V Ameriki pravijo otrokom: »Glejte, kako delamo«, v Evropi pa mnogokje: »Poslušajte, kaj vam govorimo.«* Sploh je bila, menim, poglavitna misel ta-le: naj ima vzgojitelj vedno pred očmi živo bilje z vsemi njegovimi težavami, ki jih zdaj. v tem času doživlja. Torej manj sholaslike, a več življenja! — Učilnica mineraloškega inštituta je bila polna, premnogo nnvzočnih je moralo stati. Predsednik filozofskega drušlva g. prof. dr. Veber sc ie g predavatelju iskreno zahvalil. Hvaležni so bili tudi poslušalci. Udeležbo je pokazala, knko zelo
si želimo Inkih praktičnih predavanj ★
IzSla je v krasni bibliofilski izdaji knjigo lesorezov in linorezov slikarja Mihe Malcša pod naslovom »Sence«. Knjiga, ki ie nedvomno ena najboljših slovenskih knjig zadnjega časa, obsega 150 sireni izvirnih lesorezov icr slane 280 Din (vezana v plalno). Knjiga, ki ji je uvod nopisol I. Zorman, ler slikar sam pospremil v svet z uvodno pesmijo in umetnostnimi aforizmi, je izšla samo v 300 izvodih s slikarjem podpisom fer pomeni bibliofilsko redkost. O njej bom prinesel še strokovno occno.
V zlato trdnjavo
Za 10 miljard dolarjev zlata prepeljejo oklopni vlaki
Sedaj v Ameriki preseljujejo ameriški državni /lati zaklad i/ dosedanjih shramb v novo zakiad- I nico, ki je nalašč v tu namen zgrajena v trdnjavi | Knox v zvezni državi KentuckY. To zlato, ki ga ; jc /a 10 milijard dolarjev, ali za 500 mihiard Din., . prepeljavajo v oklopncm vlaku, ki je nalašč \ ta namen zgrajen.
Amerika ni vedno tako dobro skrbela za svo| /lati zaklad. Sc v 1». stol. so kovali zlatnike v riladcifiji. Dotlej je varoval ameriško državno zakladnico en sam čuvai. Kadai pu ie moral ta iti lest, ali kam drugam, je puslil tam svojega psa, ki ie zvesto čuval, dokler se ni mož vrnil Kajpada Uikrat Amerika še ni poznala gangsteiiev m dru-jih razbojnikov Pozneje pn so uvideli, da je ta način varstvo vendarle prešibek in so začeli boli skrbeti za svoj zlati zaklad. V zadnjih lotih je bil ameriški zlati zaklad spravljen na pelih krajih, \ I ilodelfiji, Clevelandu, Denveriu in San I ran-ciscu. Ta način shranjevanja državnega zaklada na ra/nih krajih sc je zdel prikladen, ker bi morebiti rop ne oškodoval toliko državnega zaklada, če je zaklad na raznih krajih skrit. V zadnjih letih pa so roparji postali tako predrzni, ker so začeli uporabljati za svoje namene celo letala, da je ameriška vlada resno začela premišljevati, kako bi bolj varno spravila in skrila svoj zlati zaklad. Treba ie bilo najti primerno mesto, ki bi bilo dovolj daleč od morske obale, da bi v slučaju vojske nc bilo preveč ogroženo od sovražnih letalcev. Zato so sklenili ves državni zaklad Združenih držav Severne Amerike spraviti v močno podzemeljsko trdnjavo, in sicer na takem kraju, ki bi bil več ali manj varen pred letali.
Dolgo časa so ameriški inženjerji, geologi in letalski tehniki iskali takega kraja. Končno so se odločili za Fort Knox, ki je 3200 km oddaljen Tihega iri 960 km od Atlantskega morja. Tu trdnjava leži sredi gorate pokrajine, katera ie letalcem zaradi svojih nevarnih zračnih struj silno nevarna in zato tudi bolj varna pred napadi iz zraka. V skale >o izstrelili in izklesali cclo podzemeljsko mesto 'er vse tako zavarovali, kakor ni zavarovana nobena druga zakladnica na svetu
Najprvo so izdolbli ogromno dvorano, kjer so '.gradili orjaški tresor, ki nekako visi v zraku. Ta tresor je prava zlata zakladnico To jc prvi slučaj, da tako podzemeljsko poslopje tako rekoč v zraku visi S tem načinom zgradbe so hoteli pre-
prečili, da bi se mogel zakladnici kdo približati po podzemeljskih rovih, ki bi lih naskrivaj izkopal. Vsa naprava je lako naieicna, da jo vsaka Mrazu lahko vedno s svojega prostora pregleda. Niti ena muha ne bi ostala neopažena pred pauutiami, ki patruluoio po dvorani. V le prosimo ie mogoče priti le >ko/.i zelo kompliciran sistem vrat, nare-leniri iz icklenili plošč. Vsa vuita j>a so zavarovana s stiojnuni puškami, ki so postavljene na vseli koncih in krajih lako, da lahko obvladajo vse hoanike, ne da l>i nli kdo mogel opazili.
(.navili tresor ic kakih 20 m doig ter od zunaj in znoiraj obložen / jeklenimi ploščami. I o jeklo pa ie tako trdo m odporno, da se ga najboljši sveder nc more lotiti. Med zunanjimi in notranjimi jeklenimi ploščami pa je debela plaši železo-betona, ki ie naiejen nu poseben način in katerega, kakor pravi graditelj, ne more luzstreliti nobeno razstrelivo .-.vetu. Med jeklenimi ploščami in betonsko steno so pa narejeni šc prazni prostori, v katerih je zaprt strupeni plin. I a plin ima to lastnost, du pri najmanjšem dotiku eksplodira m povzroči velik plamen. Najsi ludi bi sc torej posrečilo s posebno dobrim svedrom predreti jekleno ploščo zunaj, bi strupeni plin s svojo eksplozijo vsako nadalnje delo onemogočil.
Razume se, da so v tej zakladnici tudi druge naprave, ki na! omogočijo struženje zlatega zaklada. Omenjamo posebne signalne naprave -infra-rdeče žarke, žične ograje z visoko električno napetostjo itd. Ta podzemeljska zlata trdnjava je preskrbljena tudi z vsemi pomožnimi sredstvi, da more vzdržali tudi več tednov traiajocc obleganje Tam blizu je nastavljen cel polk oklopnili voz, v bližnjem kraju Langlcy Ficld P« je priprav -lien cel roj bombnih in lovskli letal.
V to zlato trdnjavo bodo sedaj prepeljali zlati zaklad 10 milijard dolarjev Kakor srno že omenili, so v ta namen zgradili poseben oklopni vlak. Njegove jeklene stene so tako močne, da jih ne lireiiiie nobena krogla V vsakem oddelku sede detektivi in vojaki s strojnimi puškami, granatami in plinskimi bombami Preseljevanje nadzoruje cel generalni štab Posebne straže nadzorujejo progo, preden privozi oklopni vlak. Zaradi še večje varnosti pa so že sedaj pozaprli v krajih, koder bo vozil oklopni vlak, vse sumljive elemente, kateri bodo zagledali zopet luč svobode šele, kadar bo vseh 10 milijard dolarjev srečno ria varnem.

J Jk
* * . mm*

ii j* - i M
mjtJ^
»Imam idejo, ki je vredno en milijon.« »Koliko hočeš za njo?« »Daj mi dva kovača *
Velika zima ob Baltiškem morju. Zameti so tuko veliki, da iz njih mole samo vrhovi dreves m
hišnih streh.
Kuhinjski recept za le dni!
laponski vojni minister ic izdal tale letak, ki se peča s svetovno politiko sedanjih velesil. Letak pravi: »Mir med narodi bomo dosegli lc, če se bo zemlja in njene dobrine tuko razdelila med vse narode, da bo to pravično in pametno, če sc velike države ne bodo dale voditi od nasilja, ampak od postave pravičnosti. Svobodno tekmovanje, ki je vladalo preteklost, ie šlo lako daleč, da narodi sedai nc vedo ne naprej ne nazaj ..« To so čudovito lepe besede, katerim pa nihče ne verjame, t najbrže niti tisti ne, kateri iih ie za japonskega vojnega ministra sestavil ter na papir vrgel. — O l.icniriu ie znana karikatura, ki kaže Ljenina ogrnjenega v širok plašč, izza katerega kuka križ. Na drugi sliki pa je široki plašč odgrnjen in namesto križa vidiš pred seboj ročaj krvavega meča. Toliko kakor tisti l.jcninov križ na karikaturi je vredno takole besedičenje o miru Iz vsake besede doni imperializem japonskega militarizma.
Vpričo teh in takih miroljubnih prizadevanj svetovnih politikov, bi bil lahkoveren človek skoraj prepričan, du je cela zadevo silno resna, ne da bi vedel, kaka komedija je vse skupaj. Da pa ne boino še mi krivi komedije, naj odkrito povemo, do se je resno treba pripraviti še na novo oboroževanje. Za to pa je treba veliko denarja. Da bomo pa lažje več denarja prihranili za oboroževanje, bo trebo v prihodnje naše kuhinje reorganizirati in ž njimi vred našo žclodce. Mislimo, da storimo dobro delo, čc svetovno javnost že danes opozorimo na nekatera poceni jedilo, katera med naturnimi narodi veliko pomenijo, ki pa smo mi menda na me že pozabili Ta jedila bodo našo prehrano tako pocenila, da bo eden ali drugi še veliko več lahko prispeval za tisti l.jeninov meč. Torej z eno besedo, začnimo, ker ste radovedni! Naj vam dobro tekne že vnaprej!
Rednim. Zamorci in Argentinci silno radi uživajo kobilice. Kadar se mudi. iili pohrustajo kar surove. Če imajo čas, jih tudi skuhajo oli ocvrejo. Nekateri jih imajo pa rajši nn juhi vkuhane. Sicer po že v sv pismu beremo, do je na pr. sv. jonez Krstnik v puščavi jedel kobilice V Venezueli so ljudje, ki radi jedo celo pajke. V Boliviji pa imajo
»Si II«
Konjenica na lesenih konjih. Pekruti angleške ko -lenice se nioraio najprej učiti jezditi na lesenih
konjih
Oblačilo mrtve kraljice
Bruseliski listi poročno, da belgijski kralj Leopold II. še vedno ni prebolel smrti svoje mlade žene Astride. Pred kratkim je sklenil darovati oblačila kraljice Astride, ki je bila švedska prin-cezinia, nordijskemu muzeju v Stockholmu Obleko, katero je nosila kraljica Astrida ob svojem zadnjem obisku v Stockholmu na svatbi princcze Ingride z danskim prestolonaslednikom, bo posipi v stockholmski muzej, da bo njeno rojstno mesto imelo spomin na njen zadnji obisk v domovini Oblačilo bo poneslo na Švedsko posebno odposlanstvo belgijskih častnikov.
Kača v podzemski železnic;
Pred kratkim ie v Parizu neki nastavljenec podzemske železnice snažil vagone. Pod klopjo je našel biserno-sivkasto kačo, ki je bila kak meter dolga. Kača ie bila zavita v blago iz rdečega žameta ter je tnirno spola v košari Železničar, ki je kačo našel, je začel kričati ter s tem zbudil kačo. Žival pa se prav nič ni ganila, da bi zapustila svoje ležišče. Košaro so previdno vzeli iz vagona in jo odnesli na policijo. Semkaj ie prišel oonjo nameščenec naravno-zgodovinskega muzeja. Kača se je najbrže že nekai ur vozila s podzemeljsko železnico Sodijo, da io jc v vagnou pusti! kak fakir, ki se je na način hotel iznebiti svoje živalicc.
Švedski kralj Gustav sc vsako leto v tem času za nekaj tednov pripelje v Canncs v južni Franciji, kjer igra tenis, svojo najljubšo igro.
Nič ni tako skrito
Prod kratkim sc jo v Neaplju vršilo strelsko tekmovanje, katerega se jc urb ložil tudi strelec Simonazzi. Mož je pri tekmah zmagal, a sc svoje zmago ni mogel veseliti, ker jo takoj po zadnjem strelu opazil, da mu je nekdo ukradel listnico iz žepa. Revež je imel malo u nanju rla bi med množico ljudi itn strelišču našel tatu Vendarle pa jo Simonazzi kmalu nuio dobil svojo listnico vrnjeno. V njej j< bil še celo ves denar! To pa se je takole zgodilo:
Na strelišču jc bil skrit fotogralski aparat, ki jo avtomatično posnemal strel vsakega strel-ča, če je zadel v črno. Te fotogruliie so takoj po streljanju razvili in kmalu so bile slike narejene. Ko je tedaj Simonazzi zagledal -like svojega zadetka, je poleg sebe opn/il na sliki moža, ki jo v hipu splošne pozornosti nu strelsko tarčo! izpraznil streleovo /epe S pomočjo le fotografijo so sedaj tatu lahko prijeli ter mu vzeli olen, katerega še ni imel časa skriti.
gliste za pravo delikateso. V zahodni Avstraliji radi jedo ličinke nekega hrošča, ki pa mora biti »masten in bel«. Indijanci v Guavani imajo palmovega hrošča prav tako radi kakor imamo mi radi čokolado.
Indijanci na zahodu jedo kače, kuščarje- hrošče, termite in sicer bodisi sirove ali kuhane. Gosenice, metulja, ki ga pri nas poznamo pod imenom kapusov belin, jedo kar s kruhom, njegove bube pa s soljo in poprom ali pa na juhi, torej nekaka »ragu-jiiha«. Indijanci Severne Amerike pa slastno uživajo sladke mravlje. Sploh so mravlje sila priljubljena jed, iz njih pa delajo tudi nekako žganje. Tudi majhni hrošči so imenitna jed, zlasti, čc so lepo mastni. Tud i uši vseh delov sveta rade romajo v človeške želodce, v Braziliji ondotni Indijanci iščejo za jed tudi tako zvane puščavske bolhe.
Torej, le brez skrbi! Izbire je dovolj za najbolj razvajene želodce!
»Sedaj mi je tvoje govorjenje res že prene-umno Sedaj tc že prav nobena stvar več nc loči od največjega tepca pod božjim solncem.«
»O, pač, tal-le miza na primer!« ★
»Na več načinov človek lahko obogati.«
»Da, pa samo eri način jc pošten«
»Kateri pa?«
»No, sni sem si mislil, da vam tisti način ni znan.«
★
»Gospa, ne morem kuriti, ker ni nobenega premoga več v kleti.«
»Zakaj mi pa tega niste prej povedali?«
»Poprej ga jc še nekaj bilo.«
pmd (B® Imtiz
V soboto 26. februarija 1876.
Politični pregled
Državni zbor 4. marca prične svoje počitnice: dotlej bode šc obravnaval kupčijsko pogodbo z Rumunsko, za ktero se /.lasti grol An-drassv jako zanima.
Dalmatinski namestnik, baron Bodic je te dni ria Dunaju, da se ž njim jx>svetujejo o političnem položaju v Dalmaciji .. baron Rodič kakor doslej ostane zvest sin matere Slave in se nakanom madjarskim ne bo vdal Kot vojaku mu ni treba praviti, kaj čast od nje pa tirja. kot Slovanu mu ni treba razodevati, kje Slovanom avstrijskim krvavi srce... Čc hočejo trdo prijeti nesrečneže, ki so v obupnosti zaradi turškega barbarstva prijeli za orožje, Ce hočejo braniti dalmatinskim sorodnikom, da in jim pri-beglim čez mojo nc smeli dati košfeka kruha in požirka vode, kakor naznanjajo novi jša poročila listov Andrassyevih, — naj baron Rodič izvršitev vsega tega prepusti drugim. On naj to odbije iri čc sc jim zdi vendar le potrebno, naj si roke umije in odpove službi. Njegov cesar in gospod vklub Andrassvu ne bo pripustil, da bi moral beračiti.
Hrvatski minister j>ri vladi ogerski postane Koloman Bedckovič.
Domače novice.
(Nemčurji ljubljanski) so imeli pretekli četrtek v svoji kazini shod pod imenom zbora konstit. društva«. V tem shodu so volili poseben odsek 3 udov, ki ima skrbeti za napravo primerne slovesnosti grofu Antonu Auerspergu. Slobodno jim to! Naj nemčurji sami za-se proslavljajo svojega grofa, kolikor jim drago, ma-gari če se njemu nn čast na glavo postavljajo, mi temu ne bomo ugovarjali f.c proti temu moramo odločno protestirati, da bi se taka strankarska slovesnost napravila v imenu mesta, kar jc nameravalo nemčursko mestno starešin stvo.
Razne reči.
—	Iz Škofje Loke smo prejeli včeraj sledeči telegram: Blaž M o h n r je kljubu strasnim napadom neničurskim izvoljen za župana. dobil jc 13 glasov izmed 17. Zmaga nepričakovano sijajna!« — Slava I.očanom! Živeli!
—	Čitalnica vipavska napravi dne 27. februarija 1876 v prostorih gosp. Luka Trosta v Tabru omejeno predpustno večerno zabavo s plesom, petjem in šaljivo loterijo (gosti naj pridejo povoljno v kostumi). Vstop je le vabljenim in jki njih vpeljanim dovoljen. — Vstopnina za gospode 30 kr., dame so vstopnine proste.

Parada na lelaski ladji. Ko je angleška letalska ladja »Furious« ležala v luki Las Palmas, jc godba kraljeve mornarice no krovu korakala pred poveljnikom. V ozadju vidimo bojna letala 5
povešenimi krili
štev. 17.
♦SI/)VENEC . dne -2«. februarja lOHft
rit ran 7
Spon
Marinko (Hermes) novi prvak Jugoslavije
v table tenisu
Lazar prvak juniorjev, Ilirija prvak moštev.
Hexuer tretji!
V	soboto ia nedeljo, pa tudi v ponedeljek v prvih jutranjih urah, je bil Belgrad pozorišče velikih in napetih borb številnih tekmovalcev iz cele Jugoslavije za častne in blesteče naslove državnih prvakov v table-tenisu.
Prve borbe so se vršile za prvenstva moštev. Nastopilo je 11 klubov iz vseh delov naše banovine. Slovence sta zastopala le Ilirija in Hermes, katerima pa je uspelo poraziti vsa nasprotna moštva, med njimi tudi lanskega prvaka Z. K. D. Kraljice Marije iz Zagreba in tako zasesti Ilirija 1., Hermes pa 2. mesto.
Tekmovanje se ej nadaljevalo s singlom senior-jev, kjer je tekmovalo kar 56 tekmovalcev. Po zelo napetih borbah v prvih kolih so v pol finalu permagali svoje nasprotnike in si priborili vstop v finale: Heksner : Dresel 3 :0, Marinko : Stein 3 :0, Weissbacher : Maksimovič 3 :0 in Lazar : Majer 3:01! Gladka zmaga Lazarja nad rutinira-nim reprezentantom Mayerjem je pomenila izredno presenečenje. Finale gospodov je bil nato preložen na večerne ure.
Med tem časom pa so se vršila tekmovanja single dam, juniorjev, double gospodov in mixed double.
V	singlu dam je z dokaj slabo igro zasedla prvo mesto gdč, Olaker (Subotica), 2. Voticka (Pan-čevo).
Naslov prvaka juniorjev Jugoslavije si je premočno priboril Lazar (Ilirija), ki je v finalu in s 3 : 1 zmagal nad Herškovičem (Makabi — Zagreb), ki je zasedel drugo mesto; 3. Ratkovič, 4. Blaži (oba H. Z. M. Lj.).
Tudi prvenstvo doubla gospodov je pripadlo Slovencem. Po izredno dolgi in napeti borbi sta zmagala Ilirija Lazar.in Žiža v finalu nad Heksner-jem in Mayerjem (Z. K. D.) s 3 :2. Tretje mesto pa je pripadlo zopet ilirijanskemu paru Weiss-Ger-zinič.
Mixed-double prvenstvo je odnesel par Ala-ker—Stein; drugo mesto pa je pripadlo paru Voticka—Horvat.
Po končanih borbah v omenjenih disciplinah se je pričelo ob 22.30 finale singla gospodov, v katerega so si priborili vstop: Hexner (Z. K. D. K. M.) Marinko (Ž. S. K. Hermes) ter Lazar in Weissbacher (oba od Ilirije). Finalno tekmovanje se je odigralo kot običajno po načinu vsaki proti vsakemu. Žreb je odločil prvi par Weissbacher— Marinko. Weissbacher je bil v tej igri v odlični formi. Vse mu je sedelo ter je dokaj lahko in glad-
8. marca v Planico
Kako se bomo vozili?
o oi;Za veliko skakalno tekmo v Planici jc bila v ponedeljek konferenca na direkciji drž. žel., kateri so prisostvovali zastopniki ministrstva za promet, delegut Putnika in Udruženja Planica. Konferenca jc sestavila vozni red vseh posebnih vlukov. V torek je konferenca v Kranjski gori, kateri prisostvujejo tudi zastopniki italijanske železniške uprave, ki bo uredila vse tehnične stvari oddaje praznih vlakov do Trbiža in vrstnega redu povratka.
Vsak vlak bo imel — kot že javljeno — oznake v barvah in samo 15 vagonov, ki bodo imeli v isti barvi zaporedne številke. Vsak po-setnik dobi z nakupom voznega listka, ki ga je mogoče dobiti le pri Potnikovih uradih, nakaznico za številko vagona in številko sedeža v vlaku, ki mu je zagotovljen, ker ne bo prodanih za vlak več kart, kot ic sedežev. Vsak potnik bo kupil vozni listek obenem z novim znakom za tekmo Planice 1956 in vstopnico ter bo imel svoj prostor v določenem vlaku zagotovljen. Vozne cene III. razreda vključno znak vstopnica in zagotovljen sedež v vlaku so: Belgrad 170 dinarjev, Zagreb in Maribor 75 din Celje 65 din, Ljubljani! 42 din vse vključno vožnjo tja in nazaj. Potniki, ki bodo vstopili v naročene vlake iz vmesnih postaj, morejo vstopilt le z voznim listkom z odhodne postaje vlaku, t ni pa ki bodo vstopali iz stranskih postaj, kupijo cel vozni listek in rumeno izkaznico na postaji do začetne posluje posebnegu vlaka, ter ae z istim listkom zopet vrnejo. Tako jc vse urejeno, da nc bo kakih neprilik ali neredov z vlaki.
ko zmagal s 3: 1. Po tej igri jc bilo splošno mnenje, da Weiss poslal novi prvak Jugoslavije. V naslednji igri je nastopil najmlajši, Lazar proti Hexnerju. Pričakovalo se je gladko zmago starega leva Hexnerja, toda Lazar se ni dal kar tako ugnati. Prevzel je sam inicijativo ter prisilil Hex-nerja na golo obrambo in mu je uspelo, da v najlepši igri dneva zmaga nad Hexnerjem s 3 : 0. Takoj nato pa je moral Lazar nastopiti proti Marin -ku ter je borbo s 3 : 1 izgubil. Za tem pa je Hex-ner položil Weissbacherja 3 : 1. Po teh štirih igrah so imeli vsi štirje igrači po eno dobljeno in po eno izgubljeno igro. Napetost med gledalci pa tudi pri igralcih je dosegla vrhunec. Izmučeni Lazar preda klubskemu tovarišu Weissbacherjti zmago brez borbe. Hermežan Marinko pa po dolgi izenačeni borbi zmaga nad IIexnerjem s 3:2. Odločilni set je Hextier vodil že z 19 : 15. Vendar pa je Marin-ku uspelo z izredno borbenostjo izenačiti in končno tudi zmagati. Tako sla imela Marinko in Weiss-bacher vsak po 2 zmagi, Hexner in Lazar pa po eno. Radi tega so se morale nadaljevati borbe za 1. in 2, ter 3. in 4. mesto. V tej borbi je Hexner s 3:2 zmagal nad Lazarjem, ki vsled preutrujenosti ni mogel nuditi one igre in odpora kol v pri-četku finala. V borbi za prvo in drugo mesto pa se je med Weissbacherjem in Marinkom vnela najbolj ogorčena in razburljiva borba, kar jih je nudilo letošnje državno prvenstvo. Razumljivo, saj je šlo za biti ali ne biti... državni prvak prvak Jugoslavije v table tenisu. V četrtem delu igre je Marinko vodil že ! 2:1 in 11:4. Igra jc bila že skoraj dobljena, vendar pa Weissbacherju uspe izenačiti in končno dobiti četrti del igi . Stanje je 2:2. Napetost je izredno velika, izgledi izenačeni. Prične se 5. del. V začetku je Marinko dokaj boljši ler naglo doseže vodstvo in igra gre že proti koncu. Marinko vodi 15 : 5. Toda Weiss se zopet znajde in naglo krči razliko ler končno izenači pri stanju 17 : 17. V lem pa Marinko zopet zbere vse svoje sile ter s silno borbenostjo doseže zmago v petem delu z 21 : 17.
S to zmago je postal Marinko, em ko si jv že prej v celi vrsti turnirjev osvojil prvenstva vsei banovin, v katerih gojijo table-tenis, tudi nacio nalni prvak Jugoslavije. Na tem tekmovanju so ljubljanski tekmovalci pokazali veliko in popolno premoč v vseh disciplinah. Zmagali so v vseh disciplinah, kjer so nastopili. Edino prvenstvo singla dam in mixed doubla je ostalo v Belgradu in še to bi prišlo v Ljubljano, ko bi nastopila le ena naših dam. Slovenci so napravili v Belgradu najboljši vtis. Največ priznanja pa je žel mladi Lazar, ki j je pokazal največji napredek ter dosegel največ i uspehov.	Bo.
nenormalno razkrajanje in £Cl|jC»K,Q| prhnjenje v črevih preneha po vporabi naravne
FranzOosefove
grenke vode.
Rep. po mm, soc. pol. In nar. idr. S-br. 151S3, 35. V. 55.
Ali poznate tc alpske cvetliceT Pod tem naslovom bo predavat botanik prof. it. Pelikovšok nocoj v alpinistični šoti TK Skale. Začetek točno ob 30 v verandi liotela Uniion. Vstop prost.
SK Reka (smučarska sekcija). V četrtek '.'7. t. ni. oh Lil sestanek tekmovalcev v garderobi na igrišču. Vsi in točno!
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek vseli tekmovalcev bo v četrtek 27. t. m. ob 18.30 v klobukom lokala v Zvezdi. Udeležba strogo obvezno r.a vse tekmovalce brez izjeme.
Smučarski klub Ljubljana. Vabimo vse člane, članice in tekmovalce mi sestanek dne 27. t. in. oh 20 v pritličju restavracije Zvezde, fju leni sestanku bo g. Onidovec poročal o tekmah nu letošnji zimski oliin.pijadi v Oariiiiscli-Partenkircbemi. Vabimo nn sestanek ludi vse prijatelje nn.šegu klubu. Smuk!
Občni zbor Osrctlnjeija <1 rušiva SPI) v Ljubljani sc bo vršil /, žc javljenim dnevnim rodom v čotrle.k, itno 1B. muren 1S.H1 oli 20 v dvorani Delavske •zbornice nu Miklošičevi cesti (in ne prvi četrtok, dne 27 t. in.). Pismena poročila predsednika in tajniku o društve-nom delovanju v pretekli poslovni dobi ter obračan in proračun so članom SPI) nn rarz.polago v društveni pisarni SPIl nu Aleksandrovi cesti 4-1.
Motosnkclja 2,S'K Hermes. Iz.rodni občni »bor so vrli v čet rt H; 27. t. m. oh 20 v restavraciji ICeršič v SiSki. Udeležim vseli nujno potsebnn. tiiipoiin.
Pošljite naročnino!
VREMENSKO POROČILO
Juoosi. zimuko-iiiurtne zveze in /.veze :<i tujski promet : dne -'j. februarja i!t:t6.
Kranjska nora pn »taliju danes: —lt', barometer se dvigu, jasno, mirun. 5 c.m JuJuicgn snegu.
Rateče — l'lanira po stanju danes: —Iv", barometer so dvigu, jue.no, mirno, 5 eni južnega snegu.
1 ršič. Krnica, Tamar po stanju danes: ."iti eiu srenja, siniiiku ugodna.
Rlstriea lluli. jezero po stanju danes: 2 C. snegu v dolini ni.
Pokljuka pn stanju 2U t. ni.: III', sneži, mirilo, 70 eni zrnategu snegu, >nunkn pruv didirn
Kofce po stanju 24. 1. m.: .VI r.iu srenjo, ilolomu jasno, sinibkn ugodim.
Cerknica
Sojin bil je živ... včasih. Toda zadnji pone deljek ne. Bilo je pravo mrtvilo. Živine jo bilo še precej prignane, tudi kramarjev kot po navadi, kupčije pii bore malo. Brez senzacije pa sejem nI minil. Okrog 4 popoldne se je odigral pred stojnico ua ('davnem trgu ta-le prizor: Sodni izlirjevalec g. Krznar Malija je dobil nalog od nekega kramarja jz. Suhorja iz.tir.jati vsoto 1200 Din. To vsoto bi namreč že več let imel dolgovati trgovcu g. Lovku iz Begunj jn i Cerknici. Ker kramar ni hotel mirnim potom izročiti denarja v gotovini, mu je bilo zaplenjeno blago. Na sodniji pa je .sivar baje tako izpadla, da je omenjeni kramar plačal samo 140 Din, ostali dolg pa se ujega ni tikal.
(iospod ban dr. Natlačen je nakazal cestnemu odboru v Logatcu z.a najnujnejše potrebe 17.OC0 dinarjev. Od te vsote pride na občino Cerknico 210N dinarjev
(iraltovski vodovod, ki je bil predmet že tolikim občinskim sejam, izkazuje po izjavi g. upravitelja Mercine to-le bilanco: Dolga je se 200.307.6« dinarjev, občina ima plačati še 41.401.60 Din, dvomljivih terjatev pa je !)1.39fl Din. Vsekakor precejšnje številke.
Za cestnega odbornika je bil imenovan g. Janez Kranjc, posestnik iz (irahovega štev. 57.
Krajevna organizacija JRZ v Cerknici je dobila iz. ministrstva za notranje zadeve na svojo prošnjo z. dne 2. II. 1936 sledeče sporočilo: :>Po prizadevanju gospoda ministra je zagotovljeno, da dobi Slovenija večjo množino brezplačne koruze. Logaški okraj ho vpoštevan v prvi vrsti.«- Hvala!
V nedeljskem »Slovencu« smo brali, da je g. ban dr Natlačen osvojil predlog g. dr. Breclja, da se ustanovi v Cerknici zasilna bolnišnica. Res je to ena najnujnejših potreb. (I. banu se zato zahvaljujemo in prosimo, da bi besede čim prej postale ! dejstvo. I
Središče ob Dravi
.\onji tukajšnje oljarne so sc na poti iz Sredinca v Cakovec splašili, ker se boje avtomobila, voz so prevrnili, ga močno poškodovali in vsa bučna jedra, ki so bila na vozu, raztresli.
Koncert, ki ga je priredil središki cerkveni zbor minulo nedeljo v Krekovi dvorani, se je dobro ob-nesel in si želimo še več takih pevskih nastopov. — Tudi prosvetno društvo se marljivo giblje. Zadnjič je uprizorilo v nabito polnili prostorih veseloigro »Trojčki«. Na občo željo se igra na pustni torek ponovi.
Naznanila
Radio
Programi Radio Ljubljana)
Sleda, ..''i. februarja; 12 Soitnl-Snoiis: Simfonijo v c-molu zn orkester, orgle iu it v« klavirju (ptoiiče). — 12.1.) Vroinoimku napoved, iKiročilu. lil Napoved i'* hm m, objavo sporedu, obvoslilu. - 1.1.1."> Uporni »bori (plošče). II V romunsko imročilo, !>or/ ni te-uji. I.S Oi.ro.sku uro: Otroške pesmi (trnje Mladinski mktul b. Trbovelj). — IS.20 Zvitorepka preslepi visoko nod-nijo /.v učil u stiku (Mani Nar glisl.l. 1H.40 NVvnr IIIMI sIuIm* oriJoutnNJe (g. Ueikiui Oskar). 10 Napo ved času, vremenska naiiovod, poročilu, objava spn r ed n, obvestilu. - tu ..V I Nue. uro: Solovjev in njegovo jugosl. prijatelju Sirossinnyer m Koč-ki (dr. Goleni ščov-Kntuznv lleigrndu). -ji Koueeil mladinskega oktetu iz Trbovelj (vodi g. Avgust fiuligojl. 20.4.') Orgelski koneer. igra g lllož Arnič. — 21.15 Koncert radijskega orkestra. — 22 Napoved časa, vremensko no,povod, poročila, objnvu sporedu. 22.1.*» Potovanje od zapodil proti vzhod 11 (CeSkn, Slovaško, Poljska, iTivuju radijski orkester).
litibUana
i Dekliški odsek Salczijanskc prnsretc na Ko-
deljevem bo imel danes ob 20 svoj redni sestanek, ua katerem )>o s. S>tofan Temi itn prodava! o ženskem je-z.iiku.
i Kino Kodeljevo igru danes ob 20 zabavni film Ž ivela mornarica!- in pester spored Miki-mišk.
i Slovensko zdravniško druitvo v Ljubljani priredi III. znanstveni sestanek dno 2fi. februarja ob 18 v predavalnici internega oddelka 01>6c drž. bolnišnice v Ljubljani z naslednjim sporedom: 1. I)r. Oton Huje: Mediului kostoloni nu vrolu stegnenico in nodlohtni-oe. — 2. Dr. Bogdan Brecelij: Doinoinstracije kirurgiC'-nih |irimerov. - :l. Dr. Knlaj: Dentogonn fokalllu infekcija. — Vabljeni vsi gg. zdravniki!
t Narodne pesmi z Gorenjska iu Dolenjske so /asimpuine v III. delu jubilejnega koncerta ljubljanskega Zvonu, ki bo v ponedeljek, dne 2. muren v Fiiharnionlčui dvorani. Skupno se poje no jubilejnem Zvonov ot i, koncertu 18 slovenskih narodnih pesmi iz najrazličnejših predelov nošo zemlje. Zvonaše vodi zborovodju Dore Muitul. Prolprmloju v-sitopnio nd jutri dalje v Matični knjigarni.
1 Na intimnem koncertu, ki Je posvočon bolgarski glasbi, sodelujejo pole« oddelka Matičnega pevskega /.boru soprani st ikn Štefka Korenčanova, violinist Pfeifer, pianist šivie in skludatelj Bmil Adamič, ki nos bo v krutkih uvodnih besedah seznanil z bolgarskim gliisbeiitm življenjem iu udejstvovanjoin. Intimni koncert bo v Huboilovl pevski dvorani v polok, dno 28. t. in. ob 20. Sedeži po 10, stojišču po 5 Din v Matični knjigarni.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Loustek, I.os-l.ieva cestu !. mr. Buhovec, Kmigrfcsni trg 12, in uir. Komotar, Vič.
1 Na 15. prosvetnem večeru v Trnovem nas Imi drevi znani predavatelj g. prof. dr. Vinko fturahon popeljali okrog svota. Na tn predavanje, ki ho gotovo eno najzanimivejših v letošnji zimi, opozarjamo in vljudno vabimo. V nedeljo 1. marca bodo v trnovski prosvetni (lvoranii imeli besedo mladci In mlndenke Prosvetnega društva . Petje, deklaniacije in Lgrokaai l>odo Uvorlli s|>ored to nilodintske akademije.
Drugi program' i
Sreda, 16. februarja: Relffrad: 20 Offenhnebovo o|iero Itoffmoiuiovo pritK>vinlike . Dunaj: 10 :i.*i 1'e lietulčiuii sreda v iiturgičuib pesinili. *j0.i'i Simfonični koncert. — 22.10 Mozartovi godalni kvarteti. — 2:i.la Plošče. — lliidimprita: U .m ilubayev hale! Itojstni don Infaulinje . 22.35 Cigan-skn gtosho. 2:1.:UI Pl' slin glasim. - Trst )lilan: 17.la Iv glnsbe-ue zgodovine. — 20.45 Swnf. koncert. - 2t.:'0 Igru. — 'J:: Dubovni zlairi. Itim Itari: 17.15 Iv, glasbeno z.godovinc. 20.,Vi Oiordiuiovn opero Siiblrlja . — Prana: 1.0.25 (Irk. in pevski koncert. — 21 .KI Kraneo-sku violinska in klavirska glasim. 22.15 Plošče. — 1'aršava: 20 Ploščo. — 21 ('hoptolov knueert. - 22.05 tluvdiiovi godalni kvarteti. 22.to Lahka glasbo. 1 sa Nemdiju: 20.15 Uro mlade generneije. — Rerlin: 21 Betligojevn igTn o gladovnem izhodu veteruuov Stotnik Kopejkin . — Kuni,isheru: 20.15 ltadijMki orkester. — Hamburg: 211.15 Orgelska glasba snvonuo-niMnftkih mojstrov. — 21.10 liiudeuumnovn radijska balado De Nohiskroog . I'ratialava: 20.45 Kai vne doživi ra.lij.ska p«wtnja.
LJUBl.JAMSKO GLEDALIŠČE
DRAMA:
Začetek ob 20.
Sredo, 20. februarja: Družinski oče, Prcmiijaro. Iied Sroda.
Četrtek, 27. februarja: 1'csela božja pol. Red (otrtek. Petek, 28. februarju: Zaprto.
Sobota, 20. februarju: Gol jrmanor. Izven. Zntžirne cene od 20 Din navzdol.
OPERA:
Začetek ob 20.
Srodn, 20 februarja: Šaloma, lled A. Cotrtok, 27. februarju: .1 propos, kaj dela AnduM Hod B.
Potok. 26. februarja: Ob 15 Kraljičin ljubljenec. Dijaška .predstovu. Cene od 5 do 15 Din.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 30. februarja: Zaprto.
Četrtek, 27. februarja: Ob 20 iPIcs v Savovut. Hod A.
Oddamo:
poslovne prostore, samsko stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kopalnice, ter konilortno štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. — Poizve sc: Uprava palače »Grafike«, četrto nadstropje.
sejem
8. —14. marca 1936
(Tehnični in poljedelski sejem do.15. marca)
Veliki srednjeevropski sejem
Kazstiivi jaici iz 18 držav Nakupovalni iz 72 dežel
Brez potnega vizuma! S se.jinsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejemske izkaznice (po Din 50-—) se dobe pri
Wiener Messe A. G. Dunaj VII
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji (1'ntnik)
Tyrševa 1
Zveza za tujski promet v Sloveniji (1'utnik) podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora, in njenih podružnicah
Ludvvjg Ganghofer:
22
Grad Hubert
(Roman.)
Šepelaje, komaj opazno ustnice premikajoč, je odgovoril Šiper: Ne skrbi za kozla! Ta mi ne uide izpred oči! Rajši glej, da prideš v kočo. Grof že dolgo čaka. I!ekel sem mu, da ne moreš biti prej tu. Pa saj veš, kakšen je. Počasi je obrnil obraz k daljnogledu, zalis-11 i I levo oko ler z desnim pogledal skozenj.
France ,je težko dihajoč potisnil klobuk na čelo ter j se prerinil skozi grmovje.
Zdaj je jtogledal za njim šiper. Tenek smehljaj se | je utrnil s krivobradih ust in v .sivih očeh se je ukre-sala sovražna škodoželjnost.
6. poglavje.
Grofa Egeja najljubša koča se ni odlikovala po po- ' selm i Ii lastnostih, če izvzamemo njeno ugodno lego, še i najmanj pa po udobnosti: majhna, iz brun surovo ste-sana hiša z majhnimi okni in tako nizkimi vrati, da jo j grof Kge, če je hotel hilro steči iz koče in oprezovati z.a divjačino, često prišel s prečnim brunom v neprijetno dotiko. Posledica je bila buška na čelu. ali kol so gorjanci rekali stropniki. Namesto da bi poklical tesarja in dal popraviti nedostatek pri vratih, se je grof Ege zadovoljil s tem, da je dal koči častni priimek palača bušk«.	j
Vrata so odpirali v majhno lovsko kočo, ki je slu- ! žila obenem za kuhinjo in iz katere so plezali po strmi lestvi na senjak, na lovsko ležišče. Zraven kuhinje je bila grofova sobica, poseben proslor. katerega strop in brunaste slene so bile opažene z deskami. V kotu med ,
dvema majhnima okencema je stala lesena klop. Pred tem ntiza e dvema trinožnima stoloma in v kotu križ z odevelim brestovjem. V nasprotnem kotu je stala železna peč in zraven postelja s sivo sukneno odejo in razdra-pano žinmico, pod katero si opazil senene bilke; na steni okorne police, lovski koledar in obešalo s puškami, ku-kalom, daljnogledom, dežnim plaščem in vsakovrstnim jermenjem. Edino izobilje, ki se je dalo v lem prostoru opaziti, je obstojalo iz tucata parov gorskih čevljev najrazličnejših vrst, ki so stali sveže namaščeni okoli železne peči. Tigrast pes jelenjak je ležal na postelji iu se ni dal moliti v svojem popoldanskem miru, čeprav je bil glas njegovega gospodarja jezen, da so trepetale male okenske šipe v sobici.
Še preden je France dospel do plotu, ki je bil zgrajen okoli koče. je bil že zaslišal ta zmerjajoči glas. Zraven vrat je videl puško iu palico prislonjeno ob steno. Gotovo je bil prišel kak lovec iz drugega lovišča s kakšno prošnjo k svojemu gospodarju in ga je "dobil ob slabi uri. France je mogel razumeti besede, ki so odmevale pn sobi Stisnil je obrvi tel' se popraskal za ušesom: Presneto. Danes pa ne kadi dobrega, ker govori po gosposko. France je to vedel iz izkušnje. Če je grof Ege v lovski koči govoril v isoko nemščino, je kazal llakonier njegovega razpoloženja nevihto. France se je obotavljal Ali naj vstopi ali nai počaka konca nevihte, ki je divjala v sobi Odloči! se je za poslednje ter se je vsedel na klop zraven vrat.
V sobi je odmeval grofov zamolkli glas. To se mora končali! Ali pa izgubim potrpežljivost. Tvoje okrožje ima položaj, ki :':i ne najdeš lepšega v vsem pogorju. Tu bi morale l ili jate samo tnko rlruga pri drugi Iu kako je v resnici? Da se moraš zgrozili! Zdi se mi, da si strelski
seznam lanskega leta že popolnoma pozabil! Tvoji uborni trije jeleni in sedem kozlov, drug slabši od drugega! Ali misliš, da je to meso vredno sedem stolov soli in vsega zimskega krmila. Da že, ne govorim čisto nič o tvoji plači! To je brez nadaljnjega vrženo skozi okno!< Toda, prosim, gospod grof! je jecljal plah glas, saj si bom podnevi in ponoči čisto shodil noge! Moje območje leži čisto na meji. In spodaj je kmečki lov! Koz in divjačine ne moreni privezati in kar preide črez, post rele spodaj. Kako naj torej pomnožim divjačino v višini. Zdaj si pa res ne vem nobenega sveta več!
:»Naravno! Ti imaš druge marnje v glavi! Tvoje okrožje se slabša od leta do leta in zato naj I i še plačo izboljšam. Dovoli mi, Pačajder, to je prehudo podtikanje!«
Komaj se prerinem s svojimi ti00 markami, gospod grof! Doma sedem otrok!
Kaj mi to mari! Kaj mora imeti človek sedem otrok? Če bi bil ti ponoči pridnejši v službi, bi imel več kozlov v svojem revirju in doma manj otrok. • Toda. gospod grof?<
Pest je zabobnela po mizi! Dosti! Zmenila sva se! Izboljšaj svoje okrožje tako, da bom ustrelil na leto šest dobrih jelenov in tacat kozlov in povečal bom tvojo plačo ne samo za deset mark. ki jih hočeš imeti, ampak za dvesto. In zdaj nobene liesede več! Potrudi se, Pačajder, danes ti še lepo povem. Ali pa bo čez leto kdo drugi sedel v koči k
Molk je sledil tem liesedam. Nato so se sobna vrula odprla, Ježki koraki so se začuli in na vhodu v kočo se je pojavil črnohrad lovec, bledega obraza in zbeganih oči. Ivo je opazil Franceta Hornegerja, ga je nemo pozdravil.
1-5 H
lls^
i-i	v/J
.2. 5 o jd
to —i: ra O
h, U
JC J3
— o E „
0.8 > u
MALI OGLASI I Vidama „Kaifei" ■ Nebotičnik
V malib oglasih velja vsaka beseda Din l1—; ženi; lovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši iuesek ia mali oglas Din III - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu - Pri oglasib reklamnega značaja se ra
iuna enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. /,a pismene odgovori- glede malih oglasov treba priložiti znamko. _
Hišnika
ki bi opravljal tudi dela na polju, poročenega in poštenega, sprejmem na posestvo v Gorskem Ko-taru. Ponudbe na K. De-lič, Zagreb, Gajeva ul. 48.
Hišno
z letnimi spričevali, sprejme dobra meščanska družina v Ljubljani. Pogoji: znati mora dobro šivati, prati, likati in servirati. Ponudbe upravi »SI.« pod 24« št. 2465.	(b)
Pošteno dekle
srednjih let, za vsa hišna dela in trgovino, sprejmem. Naslov v upr. »SI.« ood št. 2585.	(b)
Lesni manipulant
s kavcijo, se takoj sprejme. Ponudbe upravi SI.« pod Skromen« št. 2575.
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10
Vse bančne
in kreditne posle, nakupe in prodaje iahko uredite najugodneje potom Trgov ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana, Bee tbovnova ulica št. 14-11. palača Dunav«. Telefon št. 35-10.	(d)
ijroben oglus * Sluvrni li ■ vosestvo ti hitro nrnda; če ie ne z gotovim denar/, -n, pni kunca ti s kniiiieo <1"
Hišo z vrtom
Celju, na Zg. Hudinji — prodam. Naslov v podrnž-;i Slovenca« Celje, (p)
Novozgrajena hiša
s 3 stanovanji, na Šmar-tinski cesti, naprodaj. — Ugodni pogoji. Poizve se pri I. Oražem, Moste, Predovičeva ulica. (p)
Kupimo
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupuiem oo najvišjih dnevnih cenah
A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
LllEn^^
Polenovko
najboljšo, dobite pri Ko-vačiču, Miklošičeva 32. -Poslužite se kuhinjskega recepta v nedeljskem Slovencu«.	(I)
se odpre danes takoj ob 4. uri zji aj. -— Predno greste spat, pridite na vsak način na BAKALA ali \RDINICE ali karkoli. — Danes na pepelnično sredo ves dan in zv :r s 1 a n i k o v a pojedina in
velika izbera raznih morskih rib!
Tinčkove in Tončkove prigode
263.
Otoček se začne potapljati
LKPS&I POMLADNI SEJEM 1936
začne 1. marca
60% popusta na vteh nemških državnih železnicah
Obvestila, ludi za nabavo cenejših register mark. daje: Častn1 zastopnik
ING. G. TflNNIES, LJUBLJANA, Tjrševa 33
Telefon 27-62 ali
ZVANIČNI BIRO liAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD Knez Mihajlova 33
Kronilnehniižice
vseh zavodov lahko prodaste ali kupite proti takojšnjemu plačilu — naj-/lijodneje potom Trg. ag. 'oa.ičnib poslov Planinšek \'oizii, Liubliana, Beethovnova ul. 14-1., telefon ;,t 35-10.	(d)
I
(
Trenčkote
vsa oblačila, perilo itd. -v ogromni izbiri - kupite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1)
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
Prisilna javna dražba
bo dne 2. marca 1936 ob 10. uri v sobi št. 12 pri sreskem sodišču v Brežicah. Prodajale se bodo nepremičnine, obstoječe iz stanovanjske hiše, industrijskega objekta in iz 1 ha in 56 a zemljišča, -Posestvo leži pri železniški postaji Videm-Krško Cenilna vrednost 401.396 Din, najnižji ponudek je 200.696 Din, varščina pa 40.140 Din. Nadaljna pojasnila v Gajevi ulici 5-1., soba št. 128.	(o)
Namočeno polenovko
dobite pri I. Buzzolini, delikatesa, Lingarjeva ul.
£ m Telefon 2059
✓ > PREMOG K AIIBOPA KETE DRVA, KOKS „udi
Pogačnik
Bohoričeva ulica št. 5.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Gumbe za preobleko
ter aparate, štance in vse ostale potrebščine za salone dobavljamo po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbe in vzorce.
A. Guttmann - Zagreb - Martifeva 4
Telef. 58-21
trgovina šivalnih strojev in nadomestnih delov.
+
V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj dobri, nepozabni soprog, oz. brat, svak in stric, gosp.
Avauštin lanski
tehničar Mestne klavnice
danes ob tričetrt na pet popoldne, po dolgotrajni, težki bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v četrtek, dne 27. februarja 1936 ob štirih popoldne iz hiše žalosti Ribniška ulica št, 13, Moste, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Trst, Dunaj, Budimpešta, dne 25. februarja 1936.
Alojzija Taborski, soproga — in ostalo sorodstvo.
Blago za zavese
po 4Din
dobite v
Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica št. 15
Knjigovodjo
starejšo osebo, perfeklnega bilancista, sprejmemo. Poleg popolne verziranosti v knjigovodstvu mora obvladati tudi slovenski in nemški jezik. Le oni z veliko prakso in prvovrstnimi referencami naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja pod »Industrija« v upravo »Slovenca«.

Msmtolte v ,Slctrenui'!

A minilo je mesec dni, pomoči pa ni bilo od nikoder. Ubogih dečkov na plavajočem otoku se je polastil obup. Vsa zaloga hrane jima je že pošla. Ves dan sta potrta čepela na strehi svojega splava in napenjala oči, če se nemara le odkod bliža pomoč. Pa je bilo vse zaman.
Tako sta sestradana in obupana prečepela na strehi splava še tri dni. Tretjega dne sta s strahom in skrbjo opazila, da se je otoček pod njima začel potapljati v reko. Vsako uro se je za nekaj centimetrov globlje pogreznil v valove.
»Če se nama še zdaj ne približa pomoč, sva izgubljena!« je zatarnal Tonček in žalostno povesil glavo.
+

Vsem sorodnikom in prijateljem javljam žalostno vest, da je umrl po prejemu svetih zakramentov v 75. letu starosti moj dragi soprog
Anion top
revident državne užitnine v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 26. februarja 1936 ob pol petih popoldne iz hiše žalosti Celovška cesta št. 113, Zg. Šiška na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, Z g. Šiška, dne 25. februarja 1936.
Žalujoča soproga Marija Čop in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana
Nenadoma je na obzorju nekaj zabrnelo. Dečka sta se presenečeno ozrla kvišku in zagledala v zraku majhno črno piko, ki je postajala čedalje večja in se bližala z veliko naglico,
»Hura, aeroplan!« je zakričal Tinček in začel od veselja divje plesati po splavu.
gostilničarji,
ako hočete biti res zadovoljni — kg: pite trpežne, lidne in lepe ItOle
tovarne
(Remec- Co, Vuplica - Kamnik
KUUČ SVETA ZA VAS JE
Tvpa 944 A
Din 120-
ni e s e č u o.
PHILIPS RADIO
PREJEMNIK
Iypa 944 A2—(—1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skal? z izpisanimi imeni postaj. Cena	Diu 1995 —
na obroke, naplačilo Din 159'— in 18 obrokov po	Din 120'—
H. SUTTNER
Prvovrstna izdelava • Nizke cene • Dolgoročno odplačevanje e
Zahtevajte brezplačno pri zastopstvu
predvajanje
LJUBLJANA CELJE
Aleksandrova c. 6 Aleksandrova c. 9
Zahirala
Globoko zahvaljujem častitega gospoda blejskega župnika, prijatelja Franca Zabreta, ki je mojega dragega očeta
Itoiueta Oobičta
obiskoval, ga tako lepo pripravil za pot v večnost in tolažil pa poskrbel, da smo truplo po toli ganljivi sveti daritvi za večno izveličanje rajnikove duše spremili do groba v tistem razpoloženju, ki nam ga daje naša katoliška vera v Vstajenje; istotako zahvalim častitega gospoda kaplana Ivana Finka. Srčna zahvala tudi gospodu zdravniku Gleriji in gospema Mariji Pibrovi in Antoniji Zupančičevi, ki sta Dobrota za časa njegove bolezni s toliko požrtvovalnostjo stregli; Bog jim bodi bogat plačnik! Nepozabljivo nam bosta ostala v spominu tudi velika ljubezen in spoštovanje, ki so ju izkazali rajniku vsi mnogoštevilni farani Bleda, ki so očetovo truplo spremili do gomile, v kateri je pod vrhavi naših gora lako srčno želel počivati. Hvala Minci Čopovi in vsem drugim Blejčanom, očetovim mnogim sorodnikom, prijateljem, tovarišem in znancem, ki so ga tolikrat obiskovali in mu težke zadnje ure življenja lajšali. Končno globoko zahvaljujemo vse, ki so nam v tolikem številu izrazili svoje ustno in pismeno sožalje ter prijateljsko sočustvovanje.
liani tecieolav m družina
H E RS AN CA J
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa
„HERSAN Ž A J"
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika
v Bengaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost
„ H E R S A N ČAJA"
in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (gihtu), črevesnih boleznili, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebeleniu.
,,Heraan la|M se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
„RADI0SAN", Zagreb. Oukijaninova 1
Keg. S. St. 14001 z dne 6. VI. 1934.
Umrla nam je naša dobra mama, stara mama, teta, gospa
Terezija Raspotnik
roj. Šiler
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 26. februarja 1936 ob devetih dop. na farno pokopališče v Šmartno.
Šmartno pri Litiji, dne 25. febr. 1936.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
Urednik: Viktor Cenfcifc