NA OBISKU V FREISINGU Zgodovinsko društvo v Freisingu je prazno valo leta 1990 stoletnico obstoja. Sklepne slo vesnosti so potekale v nedeljo 28. oktobra. Iz Slovenije smo se slovesnosti na njihovo pova bilo udeležili trije predstavniki. Bivše loško freisinško gospostvo je predstavljal loški žu pan Peter Hawlina, kot strokovnjak za frei sinško posest na Kranjskem je bil povabljen univerzitetni profesor, akademik, dr. Sergij Vilfan iz Ljubljane in tretji predstavnik France Štukl iz Zgodovinskega arhiva Ljub ljana, Enote v Škofji Loki. Visoki obletnici primerno je bilo tudi slove sno. Zborovanje smo pričeli s slavnostno ve čerjo v soboto 27. oktobra 1990. K dobri volji je pripomogla »Freisinger Tanzelmuzi«, manjši pihalni ansambel s harmoniko. Tudi v Loki smo nekoč že imeli ansambel zabavne muzike z imenom Freisingi. Slavnostni govor nik, prvi predsednik društva, je po vrsti pred stavil vse sedanje župane bivših freisinških gospostev. Kje vse je Freising imel posest, o tem kdaj drugič več. Povabljeni župani so bili iz avstrijskih dežel Štajerske, Koroške, Tirol ske in seveda iz Bavarske. Župani so se potem zahvaljevali in pozdravljali slavljenca. Loški župan Peter Havvlina je društvu izročil slove sno dvojezično listino. Po nekaj slovenskih uvodnih besedah je prebral nemški tekst li stine in nadaljeval pozdrave prosto v lepi nemščini in požel velik aplavz. V nedeljo 28. oktobra se je slovesnost nada ljevala. Ob pol devetih je bila v stari freisinški stolnici slavnostna Goswinova latinska rene sančna maša s solisti, orglami in instrumenta- listi. Slovesno zborovanje se je začelo ob de setih v baročni Assamovi dvorani v mestu. Posamezne točke je povezoval renesančno-ba- ročni ansambel s sopranistko. Izvajal je dela in odlomke iz klasične glasbe. Po slavnostnem pozdravu prvega predsednika društva so še enkrat sledili pozdravi posameznih vidnih osebnosti, med njimi munchensko-freisin- škega škofa - kardinala, raznih predstavni kov oblasti in še enkrat delegacije iz Sloveni je. Del te dopoldanske slovesnosti je bil stro koven. Ob društvenem jubileju so izdali pose ben zbornik, v katerem je obdelana celotna freisinška posest. O freisinški posesti na Kranjskem je prispevek napisal dr. Sergij Vilfan. O tem zborniku še kdaj drugič. Pose ben referat je bil posvečen prav nastanku tega zbornika. Drugi strokovni refetat je podal dr. Hu bert Glaser, in sicer o potovanju škofa Janeza Frančiška po freisinški posesti leta 1696. Ta škof je Ločanom poznan. Tavčar ga je postavil v Visoško kroniko. Dr. Blaznik in že pisci pred njim so opisovali njegov slavnostni pri hod v Loko. V Freisingu jih je zanimalo, kaj je bilo o tem obisku pri nas že napisano. Poskušali jim bomo zbrati in poslati to gra divo in ugotoviti, od kod so ga slovenski pisci črpali, saj tisti pred dr. Blaznikom niso hodili po miinchenskih arhivih. Tudi nemško govo reče strokovnjake vse bolj zanimajo prispevki slovenskih avtorjev, ki pa so jim žal jezikovno nedosegljivi. Popoldne so nam pokazali škofijski kom pleks, ki leži na vzpetini nad mestom. Stol nica sega še v romansko obdobje in je bila v baroku kar dvakrat preoblečena. Ker so ško fijo pozneje prenesli v Miinchen, je del obsež nih zgradb spremenjen v muzej predvsem cer kvene umetnosti. Spoznali smo, da v Frei singu zelo varujejo svojo kulturno dediščino, posebno še tisto v muzejih. Zavedajo se, da so jo dolžni zapustiti novim rodovom, česar pa se pri nas še premalo zavedamo. France Štukl 327