Naročnina Ljudskega tedni* ka se plačuje:
za STO in Italijo pri upravi v Trtstu ul. R. Manna 29. za cono B pri Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani ali na čekovni račun pri Komunalni banki. Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 12 v coni B.
CENA 20 lir.
PoStmna plačana v gotovini,
JULJ
TRST 2». dee. 1949
LETO ČETRTO - Številka W6 -197
Spedizione in abb. post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega tednika:
Trst, ul. Montecchi 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redniStva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na Upravo listov založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. R. Manna.
iPT3mn2
Politični obzornik
2
°>jl'^ fì
Iz krize v krizo:
usoda maršalizirane Franclje
BERNARD 8MAW
prerokuje atomski bombi usodo strupenih plinov
Francov zunanji minister Ar-taja je obiskal Him, da vzpostavi sporazum med De G as peri Jero Italijo in Francovo Španijo.
Zveza italijanskih partizanov zahteva, naj italijanska republika ne uvaja odnosov s Francovo Španijo. Skupina italijanskih senatorjev in poslancev je podpisala protest proti dogovoru in poziva Španske garibaldince in vse pristaSe odporniškega gibanja na protestno akcijo proti vsakemu dogovoru. Pred Francovim poslaništvom v Rimu so bile demonstracije, metali so kamenje v okna in razbiti več Sip.
Znamenja suverenosti bodo Izročena 27. decembra oeiegaciji Združen.h držav Indonezije. Indonezijski parlament je podpisal sporazum in tako bo v Bata-viji podpisana ustava ZD Indonezije. Ta formalni prenos suverenosti od Nizozemske na indonezijsko vlado ni nič drugega, kakor prebod Indonezije iz kolonialne oblasti Nizozemske v A-meriSko.
«Dejstvo Je, da imajo komunisti popolno kontrolo nad Kitajsko«, je Izjavil ameriški senator Thomas. Tudi Bcvin je izjavil, da je politični položaj v Aziji tak, tla ne kaže drugače, kakor priznati Maocetungovo Kitajsko, Britanska vlada je baje sklenila, da Jo prizna že ob koncu januarja, verjetno bodo pa tudi ZDA priznale Novo Kitajsko.
Nove omejitve svobode tiska v Italiji bodo stopite v veljavo v začetku leta 1950. Po novem zakonskem predlogu bodo morali biti dostavljeni v preventivno cenzuro vsi časopisi in revije 2* ur pred tiskom. Tudi predvajanje najboljših naprednih fflmov je cenzura prepovedala.
V	zadnjih 2 mesecih so v Rima likvidirali 4 kovinarska podjetja, čeS da so proizvodni stroSki previsoki in ne morejo vzdržati kom. karence na domačem trgu po ukinitvi carinskih omejitev za predmete, ki se uvažajo v Kalijo za račun Marshallovega načrta. Delavci največje kovinarske tovarne «OMI» so 21. t. m. zasedli tovarno in začeli z dolom. Intervenirala je policija. V znak protesta «o delavci vseli rimskih t vernic proglasili stavko. Tudi v drugih italijanskih a.-estih so delavci proglasili enourne stavke, ker so mnogo tovarn zaprli in odpustili delavstvo.
Med Belgijo, Francijo, l*k-sembnrgcm, Nizozemsko la Anglijo je Ml podpisan večstranski dogovor, ki določa statut oboroženih sil držav podpisnic brusel-skega pakta.
vojaško poveljstvo v sueoaa Je mobiliziralo vse železničarje, ki so stopili v >4 urno stavi».
Velika Britanija. ZDA ia Kanada so sklenile sporazum za standarizacijo orožja. Opazovalci vseh treh držav bodo to Standar. dizaeljo postopoma uvedli. Rezultat tega dogovora bo odvisnost Velik« Britanije od ameriške produkcije orožja.
V	Avstriji je danes 162.113 brezposelnih. V decembru je Število brezposelnih, naraslo za 21.01.
(talijanski delavci so preprečili voditelju desnih socialistov Sa-ragatn da govori v Veroni. Sa-ragat je na agitacijskem potovanju po Italiji in v svojih govorih poveličuje Atlantski pakt. Po tem neuspehu v Veroni je Sara-gat 'odpovedal zborovanje v Benetkah.
Francoski delavci v Toolonu so stavkali zaradi nadaljevanja vojne v Vietnamu. V raznih francoskih pristaniščih so delavci odklonili razkladanje vojaškega materiala.
lSS.lt3.eeo prebivalcev sc Imele Združene države Amerike 1. novembra tete. Od leta 1910 se je Število prebivalcev v ZDA povečalo za 18,514.000.
Foljsko-norveški in Svedsko-madžarskl trgovinski sporazum sta zaključena. Prvi bo v letu 1950 znajti okrog 135 milijonov norveških kron.
Medtem ko je politična komisija Evropskega sveta izdelala izjavo, v kateri je predlagala zunanjim ministrom Sveta, naj sestavijo evropsko vlado, je danažnja kriza v Franciji pokazala, kako na trhlih nogah stoje evropske vlade, ki zaradi Marshallovega plana prihajajo iz ene notranje krize v drugo.
V sredo se je pričela v francoskem
parlamentu debata o državnem proračunu. Požaj je bil naslednji. Vlada Je predložila proračuna, ki predvideva izdatke v vrednosti 2.300 milijard frankov, ki jih je pozneje zmanjšala na 2.275 milijard. Parlamentarna finančna komisija pa je zahtevala nadalinje zmanjšanje izdatkov za najmanj 100 milijard frankov ,tako da hi Mo u-stvarjeno približno ravnotežje s pre-
B1DAUL.T
predsednik francoske vlade {vsaj za enkrat *e)
jenski <23 milijard deficita). B!danit pa ni hotel sprejeti tega znižanja in je zstiieval zaupnico vlade.
O zaupnici so glasovali poslanci v petek ponoči. Za to glasovanje se je Bidsult pripravil s tem, da je objavil osnutek zakona o amnestiji sodelavcev Vichyja in nacistov. Osnutek bi oprostil kazni ljudi, ki so obogateli med vojno s sodelovanjem z okupatorjem. S tem bi ugodil radikalom in neodvisnim, ki imajo v svojih vodilnih vrstah Številne take ljudi. Z druge strani pa ne predvideva osnutek novega zakona nobenega znižanja kazni za Petaina in druge vidnejSe kolaboracioniste. S tem je hotel Bidault zadovoljiti «socialiste».
Debata, na kateri bi moral Bidault dobiti zaupnico, se je pričela v soboto ob 24. uri. Bilanca, o kateri se je moral odločiti francoski parlament, je prav za prav nekakšen pravilnik, ki samo predvideva izdatke. Izdatki pa so praktično vsako leto višji, kot jih je «zakon» predvideval. Dejstvo je, da Francija kot ostale zahodne vlade ne morejo postaviti trdne bilance, ker so danes gospodarsko popolnoma odvisne od ZDA. Ker pa imajo ZDA tudi svoje potrebe, je popolnoma jasno, da vlade te* potre* ne morejo predvidevati. Kot smo videli, so ZDA v letošnjem leta veBcrat zelo močno pritisnile na vlade, ki so odvisne od njenega sistema. Spomnimo se samo na zvišanje
Lela 1841 je Velika Britanija kupila majhen, pust otok, na kale-rega so «e zatekali do tsdaj le ii-htdclpci. Takrat je malokdo slut i. sakay je anjl ika kra jim Viktorija »ki nasvet svojih ministrov kup ia ta IS km dolg in S km Urok del puste zemlje na morju. Toda ti so predvidevali pomeri tega otoka tako v goRpadarzkem kot i> rojnškem pogledu. Na tem skamatem otoku je v dobi, leo je bil angl iki im-prmlisem v največ jem poletu. bUo zgrajeno mesto za dva tisoč prebivalcev in eno izmed največjih pristanišč sveta. Hcmg-Kcrng naj ■ bi poslal nujno ena najoažnejiih točk v spopadu na Daljnem vzhodu.
Kraljica Viktorija se ni zmotila. Dvig Hcng-Konga je bil presenetljiv. Velike angleške in amerikan-ske banke so tam ustanavljale svoje podružnice, trgovska podjetja so postavljala svoje tranzitne trgovine, kolonialni administrativni urad je imel v liong-Kongu enega svojih «centrov cesarstva».
Dva tisoč Kitajixv, ki so jim o-bljubili delo in Urše življenje, se je pveseHIo tja. Toda zanje se je v Hono-Kongu načelo strahotno izkoriščanje...
dolarja in druge omejitve raznih »pomoči». Vse to je odjeknilo v življenju posameznih držav. Kam je privedla Marshallova «pomoč» Francijo, pa najbolje vidimo v sedanji krizi, ko išče vlada z zaupnico parlamenta soodgovornost strank, ki zastopajo francosko ljudstvo pri njenih odločitvah.
To je povedal tudi Bidault po zaključeni debati tik pred glasovanjem ko je dejal, da želi vedeti, če je .parlament voljan slediti njegovi politiki. Na glasovanju je dobil Bidault 5 glasov večine. Vsega Skupaj je glasovalo S00 poslancev, od teh 3t)3 «za» m 2B7 «proti».
Kakor pravijo opazovalci, je Bida-ult pričakoval večjo večino. Izkazalo se je, da so glasovali proti tudi poslanci, za katere je Bidault mi&il, da se bodo vzdržali.
Bo zaupnici vladi bo sledila ta teden Sele debata o bilanci. Pregledali bodo vsakega izmed 30 členov in Bidault bo moral z vso svojo govorniško sposobnostjo braniti vsak posamezen Izdatek v skupni vrednosti 2.275 milijard frankov. To so največji izdatki v vsej zgodovini Francije.
Kot vse kaže, bo debata zelo vroča in se bo moral Bidault posluževati novih zaupnic, še preden bo prišla debata do konca. Kljub doseženi zaupnici v soboto je Bidauitova vlada zelo v težkem položaju. Cc jo bo stala Manca tudi življenje, pa bomo videli v prihodnjih dneh.
Organizacija zdruzenm narodov je na zasedanju sprejela sklep, da se Ju-ruzalcm internacionalizira ter da se postavi pod varušcveai svet za upravljanje mesta. Sklep določa, naj va-ruStvcnt svet izdela tudi statut mesta in določi meje. Jugoslovanska delegacija se je postavila proti tem sklepom ter zahtevala, da mora biti vprašanje rešeno sporazumno med Arabci tu.
Židi.
Sklep OZN je naletel na odpor tudi med Židi in Arabci, izraelska vlada je proglasila Jeruzalem za svojo prestolnico, ne oziraje se na OZN.
Traosjordanija, ki meji na Izrael pa je odgovorila na ta ukrep sirijske Via de tako, da je ustanovila novo drža vo Hašimitski Jordan. Združila je a-rabske dele Palestine s Transjordanijo. V državi, ki obsega tako dve coni, bu takoj po volitvah sklican nov parla ment, v katerem ho po 20 predstav nikov obeh delov Hašimitškega Jordana. Glavno mesto je Amman, ki leži severovhodr.o od Jeruzalema. Nova država obsega 5300 kvmv hi ima okrog 1 mtìijon 135 tisoč prebivalcev.
V Siriji, Jel leži severno od Baši-mitskega Jordana pa je v letošnjem
ua bi angleški imperij obdržal kontrolo nad Kitajsko, je po več razgovorih s cesarjem Kitajske dobil «v najem» za 99 let polotok Kotvloon.
Po vojni so postali gospodarji Hong-Konga Japonci. Trgovina j? c teh letih silno nazadovala. Toda po končam vojni je takoj zavzela prejšnji položaj. V let 1949 je bil izvoz iz Tiong-Konga enak celotnemu francoskemu izvozu v tem letu.
Slikovito, na skali zidano mesta Bong-Kong predstavlja najrazličnejša nasprotja: na •ulicah srečaš svetle amenkanske limuzine, rikše, bose, talne in bedne Kite-ice Na glavnem trgu stoji mogočen kip kraljice Viktorije, tam so stavbe največjih imperialističnih bank in trgovskih podjetij. Ob morju pa srečaš na ducate črnoborzijancev z vsega sveta, ki trgujejo z zlatom, valutami, mamili. Policija jih ve •ovira v njihovem delu. To je vzorna slika imperialističnega sorta.
Dogodek za mesto je prihod kake ladje iz Kitajske. Poleg diplomatov in novinarjev vazi ta ladja tudi izdajalce TZMajskega m'n-'da ki bež c pred zmagovito narodnoosvobodilno armado.
V	razpravo o atomski energiji,, ki je dosegla svoj višek po znanem priznanju Trumana, da je v ZSSR eksplodirala atomska bomba, je sedaj posegel tudi znani pisatelj Bernard Shaw. Napisal je članek, v katerem pravi med drugim: «Zgodovina strupenih plinov, ki niso -d- uporabljeni med vojno 193V-4S, kaže, da tudi atomske bombe ne bodo uporabljene. Strupeni pkrn.i bi bili nevarni za obe voj-s itjoči ■sc stranki. C e bo uporabljena atomska bomba, bo konic naših diskusij in tudi našega živ-\ ljenja. Dosti Vbij življenjsko bi bilo, razpravljati o tem, 'kako bi uporabili atomsko energijo, da bi služila človeštvu».
V	nadaljevanju članka pravi Show, da bi atomska energija z mmjhnimi Stroški lahko nadomestila pomanjkanje vode np svetu, ki bi jo lahko pridobivali z destilacijo morja. Pile, da si me dela nobenih ■iluzij, da ga bo kdo poskušat, in nadaljuje: «Toda moj nemim. duh. ki brodi po ruševinah imperijev bo vsaj z revnim zadovoljstvom mo-
tetu izveden Ze tretji udar v marcu Je polkovnik Husmi el Zaim orgaarztral vojaški prevrat, razpustil parlament in uvedel fašistični režim. Husmi el Zaim je že čez pet mesecev vrgel polkovnika H mavì, se oklical za poglavarja države in dal svojega prednika ustreliti. V mesecu decembru pa je izvedet tretji vojaški prevrat Si-£;tkil, zasedel sedež vlade in glavnega štaba ter glavno mesto Damask. SišakLi je oojavil po radiu manifest, v katerem pravi, da je prevzelo vojaštvo v svoje roke položaj, da prepreči zaroto, ki jo je koval Binavi proti vojski in Tcpubtikanskemu režimu.
Sirija ima važen strateški položaj, meri 197.000 kv.m In ima 3,800.000 prebivalcev. Po mnenju dplomatskih krogov, je Sišakli pristaš umorjenega Zaima, ki je hotel povezati Sirijo > Egiptom in Saudsko Arabijo ter vzpostaviti prijateljske odnose s Francijo. Sirija je najvažnejši faktor v načrtih za ustanovitev «Velike Sirije», v katero bi bili vključeni tudi Transjorda-nljs in arabski del Palestine, torej pokrajini, ki sta se zd. užili v novo državo, Hašimitski Jordan.
Položaj tvu Bližnjem vzhodu Je dob;l z zadnjimi spremembami novo lice.
Toda kakršno- koli je sedaj stanje - Zgodovina gre svojo pot. Za angleški imperij doživlja to pristanišče svoje zadnje lepe dni. Kitajci, naseljeni v Kamg-Kongu so notranji sovražniki angleškega imperija. 99% jih navdušeno »premija zmagovit pot IjudsŠK armade na celini. Vključeni so v organizacije in sc na svojem majhnem otoku bore za neodvisnost prati imperializmu in bežeči kitajski buržoaziji.
Komanda mesta je še vedno optimistična, vendar pa le misli na sedanji položaj. Nekateri, in ni jih malo, to že tudi ,odkrito priznavajo.' Toda vse to jih ne ovira, da bi ne vodili •ostre borbe s ameriškim imperializmom, da bi ostali glavni dobavitelji za kitajski trg, k: pa je zdaj pod kontrolo kitajskega ljudstva.
Toda kljub svojim načrtom in medsebojni borbi si imperialisti ne delajo nikakršnih utvar. S deri nad Hong-Kongom vidijo majhen kos blaga, ki jih «pom njo. stvarnosti To je rdeča zastava, ki Plapola na zmagovitih JaCjdh kitajrBcrpa ljudstva, ki pogumno plovejo prali Kowloonv.
gel izjaviti: «Jaz sem vam to že povedal».
«Atomski škandal», ki je nastal v ZDA po znanem poročilu letalskega oficirja- Smitha, je-koz vse kaže za nekaj časa zaključen. Kot je znano, je Smith obtožil bivše sodelavce Roosevelta, da so dali med vojno Sovjetski zvezi podatke o atomski energiji. Ta naj bi se kasneje okor-SViln s temi podatki in izdelala z njih pomočjo tisto atomsko bombo, ki je nedavno eksplodirala, in tudi s tem dokazala, da se je končalo prvenstvo ZDA v proizvodnji atomske energije. Smith je obtožil tudi voditelja napredne stranke Wallucea, češ da je tudi on svetoval pokojnemu Rooseveltu, naj dajo ZDA Sovjetski zvezi podatlzc o proizvodnji atomskih bomb.
Sedaj je izdala komis.ja za a-temslco energijo poročilo, da so na podlagi predloženih listin dognali, de je dobila Sovjetska zveza od ZDA na podlagi tajne klavzule zakona o nakupu in posojilu podatke, ki so bili po svoji vrednosti zelo skromni in da so bili ti znani sovjetskim znanstvenikom že •na jma- • leta 19-10.
Po gonji, ki so jo uprizorili po izjavah Smitha, se je jasno pcdca-zalo, čemu naj bi ta gonja služila. Izjave Smitha «o pograbili republikanci in si z njimi kovali kapital za delne volitve v prihodnjem letu in delno tudi za bodoče predsedniške volitve leta 1952. Republikanci so obdolževali demokrate izdaje, ker so dali ZSSR tako važne podatke in obenem tudi Wallace a in njegovo napredno stranko, češ da so imeli tudi oni svoje prste vmes. Kot vse kaže, se republikanci temu svojemu orožju me bedo kar tako odrekli in da pripravljajo nova «odkritja».
so pripravijoli bakteriološko vojno
V zavezniškem svetu za Japonsko se je prejšnji teden dogodil resen incident. V pričetku zasedanja tega sveta je zahteval sovjetski delegat general Kuzma Derevijanku, naj vpišejo na dnevni red debate tudi proti-sindikalne -ukrepe, ki so jih po vojni podvzeli na Japonskem. Ameriški delegat se je temu uprt, češ da to ne zanima Zavezniškega sveta, v kolikor ni potrebno razpravljati o odlokih, ki jih je podvzel Mac Arthur. Sovjetski delegat je potem vprašal, zakaj hočejo razpravljati o japonskih vojnih ujetnikih v Sovjetski zvezt, ko je znano, da to debato v zavezniškem svetu podpira zlasti general Mac Arthur. Ker je ameriški delegat Sebatd kar pričel debato o japonskih ujetnikih v ZSSR, je sovjetska delegacija na čelu z generalom Derevijonkora zapustila dvorano.
Kot pravijo opazovalci na Japonskem, ta incident Se ne pomeni, preloma v zavezniškem svetu.
Kakor poročajo, je Derevijanko poslal generalu Mar Arthurju pismo, v katerem je obsodil vlado JoSide, ki jo podpirajo ameriške okupacijske sile in njene ukrepe proti sindikalnim organizacijam.
Iz Moskve pa poročajo, da ne jc pred kratkim pričel proces proti 12 japonskim vojnim zločincem. Ti so delali na japonskem vojaškem bakteriološkem institutu, ki Je imel svoje podružnice v Mandžuriji ter osrednji in Južni Kitajski. Izdelali so velikanske količine bakterij tifusa ih drugih bolezni, ki bi, uporabljene, v vojni, povzročile velikanske epide-mije. Poleg laboratorijev so imeli celice z ujetniki, na katerih so preizkušali učinek. Pred sodiščem so general Jemada ©toso, poveljnik bivše kvantunške armade, general Siao Siundsi. voflja oddelka ca hatóerio-loško vojno V osrednji Kitajski in
Ali bo Morft£jF~Koo$£ so doigfo kolonija?
Zadn ji dohod hi
na Bližnjem vzhodu
POE OZ Al V SVETU
OB KONCU LETA. 1940
Leto 1949, ki bo čez nekaj dni za nami, je bila bogato z dogodki, ki se res morda ne vrtijo okrog kakšnega srednjega, glavnega dogodka, kot v nekaterih preteklih letih in ga pripravljajo ali pojasnjujejo. Vendar je tudi v tej navidezni zmedi obilice najrazličnejših vesti mogoče najt; neko skupna linijo, ki nakazuje bodoči politični razvoj.
Na prvi pogled ni ta skupna linija nič kaj razveseljiva: vse bolj se ustvarjata v svetu dva velika,, geografsko razmejena bloka — ameriški in sovjetski; v borbi med njima in v notranjem dogajanju vsakega izmed njih so odločilni izključno državni interesi vodilne velesile, zakriti, se razume, z lepimi besedami na obeh straneh. Razvoj po tej poti nam kajpada ne more obetati ničkaj dobrega. Toda zgodovina se ne ustvarja kot rezultat dogodkov bežnega razdobja nekaj let; zgodovinski razvoj je rezultat borbe med star'm in novim. Ce pri tem dolgem, dostikrat zapletenem procesu dogajanje včadh zaide na stran - pot, če se to, kar je novo, dolgo časa ne more znebiti stare navlake, je to kaj razumljivo, čeprav ni vedno neizbežno, V takem položaju smo danes. Zaradi tega in pa zato, ker že vidimo sile, ki so zdrave in ki bodo razvoj pognale naprej na pravo pot in ki bodo prej ali slej zmagale, smo kljub vsemu upravičeno lahko optimisti.
Ne smemo pa si zakrivati oči pred sedanjostjo; in tu vidimo — kot že rečeno — v borbi dva bloka pod vodstvom dveh najmočnejših (če bi hoteli biti enostavni, bi rekli: edinih) velesil današnjega sveta,.
Razvo/ in problemi emer'škega
imperialističnega tabora
Združene države Amerike, vodilna sila zahodnega sveta in y njem, vladajočega kapitalističnega sistema, so skozi vse leto 1949 vztrajno nadaljevale svoje poskuse, da si oni deli sveta, ki po nekaki tihi razdelitvi pripada njim, čim bolj podrede. Organizacija Marshallovega načrta (ERP), ki je sicer še stvar preteklega leta, se je letos šele prav razmaknila in pokazala tudi dvomljivcem svoje pravo lice: organizirati Zahodno Evropo tako, da bo čim bolje odgovarjala interesom ameriškega kapitala in tržnim potrebam ameriške industrije. Pokazale so sp tudi, njene prve škodljive posledice za gospodarstvo posameznih evropskih dežel in r*t slučaj, da je bilo mogoče premagati razne krize v evropskem posvetovalnem svetu (OECE), ki bi naj dal ERP-u demokratično, humanitarno lice. le z energičnim posegom ZDA To je dokaz, da Marshallov načrt ni odpravil konkurenčnih nasprotij med evropskimi državami, niti ni tem državam odprl zadovoljivih gospodarskih perspektiv. Angleški novinar Taylor je v listu «New States-man and Nation zapisal, da žive prebivalci maršaliziranih dežel kot «ameriški penzioni sti» in v tem mu lahko samo pritrdimo.
Naporom za gospodarsko organizacijo zahodne Evrope — to je, za njeno popolno gospodarsko podreditev ekonomski, velesili ZDA — se je to leto pridruži! tudi načrt za njeno vojaško organizacijo, načrt, ki dejansko jemlje zahodnoevropskim vojskam vsako samostojnost in’ jih spreminja v pred-straže ameriškega vojaškega stroja. Načrt za vojaško pomoč, ki ga je Truman poleti predložil kongresu, nalaga evropskim državam nova bremena; Na eni strani v obliki dolgov za ameriške dobave orožja, na drugi strani v obliki povečanih vojnih izdatkov, ki niso v nobenem sorazmerju niti z normalnimi izdatki za 'vojaške sile, še manj pa z majavim gospodarskim stanjem y večini maršaliziranih dežel.
Ce temu. dodamo àe gospodarski
pritisk, ki je na primer privedel do razvrednotenja funta šterlinga, imama približno slika ameriške politike svetovne nadvlade, ki se skriva za lepimi besedami iz Wa-shingtona, ki govore o miru, svobodi, demokraciji in blagostanju.
Nezdrave razmere v sovjetskem taboru
Toda razlike med besedami in dejanji ni bilo opaziti Ic na Zahodu. Sovjetski voditelji, ki imajo prav tako polna usta miroljubnih in demokratičnih fraz, ki se predstavljajo svetu kot borci za svobodo in pravice malih narodov, se v svoji politični praksi prav tako ne strašijo vseh onih sredstev, ki jih v svojih govorih tako ogorčeno obsojajo.
Pri tem ne mislimo samo na nezaslišano kampanjo proti Jugoslaviji — o tem ho govora kasneje —- temveč tudi na metode, kt jih uporabljajo sovjetski voditelji za utrjevanje svojega neomejenega vpliva v deželah ljudske demokracije, ki jih skušajo- organizirati v prav tak. gospodarsko in vojaško enoten (pravilneje absolutno podrejen) tabor, kot to delajo Amerikanci na zapadu. To lahko opazujemo predvsem na gospodarskem-pa tudi na političnem področju; sovjetski, maršal Rokosovskt, ki bo odslej komandiral Poljakom, je primer skrajnega sredstva podrejanja manjše državne velesile (kar je pri tem najbolj žalostno je to, da gre za državo ljudske demokracije in za socialistično državo — velesilo!. Podoben primer je tudi v Bolgariji: sovjetski general Genev nače-Ijuje bolgarski vojski.
Diplomatske kupčije
Ce so taka in podobna dejanja kaj daleč od lepih besed o enakopravnosti narodov in nevmešava-nju v notranje zadeve druge države (teh načel seneedennedrugita-bor ne poslužuje več za drugo kot za propagando), so še- resnejša zadeva tajne in javne kupčije med obema blokoma. Obe velesili nastopata pri tem kot absolutna gospodarja svojih področij in vplivnih, odmočij, meneč sc samo za svoje trenutne interese. Letos je prišel na dan tajni anglo-sovjetski sporazum o razdelitvi vplivnih sfer na Balkanu; ki. je pojasniš marsikaj, kar se je doslej zdelo nerazumljivo ali zagonetno, med drugim tudi čudno zadržanje Sovjetske zveze ob Aleksandrovem ultimatu glede Trsta v juniju 1945. Sramotni kupčiji s Slovensko Koroško» za 150t milijonov dolarjev, ki je potrdila tisočletno suženjstvo dežele, ki je bila zibelka slovenstva, je sledila morda še sramot-nejša izdaja revolucije v Grčiji za kdove kakšne kompenzacije, morda tudi samo za slaba napravljen račun v zvezi z , jugoslovanska kandidaturo v Varnostni svet.
Ce je stvar s Koroško popolnoma jasna in poznamo tako «daj» kot tudi «dam» in poznamo v Grčiji vsaj predmet kupčije, neznana pa nam je protivrednost; je še mnogo stvari, o katerih, sicer malo točnega vemo, lahko pa upravičo no sklepamo, da so ali pa utegnejo postati predlog, kupčije. Zato ne bi bilo nič čudnega, ko bi lepega dne zapazili med «diplomatskim drobižem» politike velesil tudi Trst.
Gospodarske stiske ameriških satelitov
Da so pri tej politiki blokov, ko gre prav za prav le za interese dveh velesil, male države tiste, ki morajo plačati račun, je več ko jasno. Oglejmo si le nekoliko ameriške satelite na zahodu: Francija gre iz ene vladne krize v drugo, njeno notranje življenje pretresa jo številne gospodarske in social ne težave. Gospodarsko upadanje kljub navideznemu blagostanju v izložbenih oknih s« kaže v velikem številu brezposelnih in v slabili življenjskih pogojih delovnega ljudstva, kmetov in delavcev,, ki so pa prav zaradi tega prisiljeni stopati iz stavke v stavko. Podobno je v Italiji,. Stavkam se pridružuje tu še množično gibanje kmetov, kolonov in dninarjev z zahtevami po zemlji, ki jo bogati veleposestniki puščajo neobdelano. Številna industrijska podjetja so prenehala j delali, zmanjšano proizvodnjo pa nadomešča Marshallova «pomoč» ki predvsem pomaga ameriški industriji do danes polnega izkoriščanja lastne proizvodne kapacitete.
V obeh deželah, v Franciji fri Italiji, pa tudi drugod v Zahodni Evropi napredna gibanja, predvsem pa komunistične partije, ki morajo skižiti bolj državnim mte
demokracije, niso znala usmeriti vsega upravičenega ljudskega nezadovoljstva v borbo proti povzročiteljem tega zla ameriškemu im perializmu, temveč zaradi raznih napak celo izgubljajo na terenu.
Letos se je, bolj kot kdaj koli v prejšnjih letih, pojavilo važno vprašanje Nemčije, tega velikega, močan obljudenega in nekoč gospodarsko močnega konpleksa v srcu Evrope. Dve nasprotujoči si, državni tvorbi v Nemčiji — bonn-ska republika na Zapadu in demokratična nemška republika na Vzhodu, sta vprašanje le še zaostrili.
Socialistični odnosi med socialističnimi državami odpravljeni
Velike gospodarske težave, lei jih trenutno preživlja Bolgarija, dokazujejo, da tudi z gospodarstvi malih držav pod sovjetskim vplivom ta® vse v redu. Neizpolnjenje plana v Bolgariji, zlasti plan» kapitalne izgradnje (nove tovarne, hidrocentrale itd.) i« izraz teženj sovjetske gospodarske politike, spremeniti svoje satelite v običajen privesek sovjetskega gospodarstva. v bazo za surovine in poljedelske produkte (poleg proizvodov že obstoječe industrije ali nekaterih navili panog lahke industriie m rudarstva) in pa odjemalca sovjetskih industrijskih proizvodov. Zato je sovjetska gospodarska pomoč tem» državam orne jena le na tiste gospodarske panoge, ki odgovarjajo splošnemu sovjetskemu načrtu — le prečesto v opreki z interesi posameznih dežel in njihovega prebivalstva.
Donavska konferenca v Galacu je pokazala kako daleč gre pri tem sovjetska politika in kako daleč je že prišla podrejenost držav ljudske demokracije: glasovale so za sovjetski predlog, ki praktično izključuje podonavske države od vsake kontrole nad piovbo po Donavi in. jo izroča, diktatorskim pol-nt močjem sovjetskega sekretarja, ki je nssledbval vlogo zahodnih kapitalistov v tej, organizaciji v Sasu medi obema vojnama.
običajne gonje proti Jugoslaviji, ki jo izvaja sovjetska vlada in njej podrejene vlade ljudskih demokracij. Proces proti Kostem» se od budimpeštanske komedije z Rajkom razlikuje le v toliko, da je prav glavna oseba odpovedala in da je zaradi tega doživel popoln neuspeh — nele v očeh mednarodne javnosti, ki je tudi v Rajkovem procesu spoznalo mračno komedijo, temveč tudi v spoznavanju njegovih organizatorjev, da — -rojen porod, kot je — n; mogoče s pridom uporabiti niti v neizbirčni neskrupolozni in celo nespretni, čeprav vztrajni informbirojev-»ki gonji. Zato tudi danes prarv tako skromno molčijo o procesu, kot so ga včeraj neskromno in hrupno oznanjali.
Kominformistična gonja proti Jugoslaviji
Kominformistična kampanja, ki se je začela lani 28. junija 4 objavo zloglasne resolucije, se je letos še stopnjevala — in to v takem obsegu in do uporabe takšnih sredstev, da se lahko samo vprašamo; kaj bodo naredili, in po čem bodo posegli, ko bodo spoznali, da so njihova dosedanja sredstva doživela polom? Ekonomska blokada, ki jo spremlja premišljena sabotaža izgradnje jugoslovanskega gospodarstva, diplomatski pritisk ob spremljavi premikanja im koncentracij vojaštva, posredne in neposredne grožnje, laži, klevete in žalitve — vse to je na eni strani samo utrdilo enotnost jugoslovanskih narodov in povedalo njihov delovni zagon, na drugi strani pa vse bolj kompromitira ljudi, ki mislijo, da je v imenu avtoritete Sovjetske zveze vse dovoljeno.
MAO TSE TL IS G
realizator tisočletnih stremljenj Id-tajskega IJuCstva
ACHESoN
imeniki zunanji master, diplom ansici realizator načrtov ameriškega imperializma
Zadnje resolucije Inforni biroja, ki se je v novembru /.bral na Madžarskem, to indirektno potrjujejo. Poziv na borbo proti «Titovi kliki», ki naj bi bila med prvimi nalogami komunističnih partij v svetu, ne pomeni toliko poziv na borbo proti Jugoslaviji (ta traja že 18 mesecev), temveč na borbo proti vsem onim v svetu, ki simpatizirajo z Jugoslavijo in njeno borbo za resnico in za pravilne odnose v mednarodnem demekra-tičnem taboru. To pa spet pomeni.
PECH
francoski finančni minister, pred« stavnih države, kt Je po drugi sto»
da je informbirojevsko delo rodilo lovni vojni postata merda največja
Sramotni procesi
prav nasprotne rezultate; namesto da bi 'oblatdo Jugoslavijo pred svetovnim demokratičnim gibanjem, je le pospešilo proces opredeljevanja za resnico in pravica proti laži in krivici, za načela, proti nasilju, za enakopravnost proti hegemoniji.
Naraščajoči ugled Jugoslavije v svetu je potrdila tudi n j »na izvolitev v Varnostni svet OZN, kljub vsem spletkam in grožnjam s sovjetske strani in tudi kljub slavospevom sovjetskega zunanjega ministra Višinskega argentinskemu «demokratu» Peronu. Rastoči u-gled Jugoslavije in vse v čji uspeh njene borbe pa kaže že cela vrsta drugih znakov: številni javni delavci in politiki po vsem svetu so se opredelili zanjo, številne skupina. delavcev in posamezne osebnosti prihajajo v Jugoslavijo rn odhajajo z jasnimi pojmi v domovino.
žetev ameriškega imperializma
Vzporedno 2 izgubljanjem gospodarske samostojnosti gre izgubljanje politične neodvisnosti posameznih držav ljudske demokracije». Omenili smo žc primer Roko-sovskega in Geneva; ni izključeno, da se bo kaj podobnega zgodilo tudi v kakšni drugi državi Vzhodne Evrope. Državna oblast v teh deželah prehaja vse bolj iz rok domačih izvoljenih organov oblasti v roke sovjetske obveščevalne službe, ki si pri. tem podreja in po svoje prikrojuje vse oblike državnega življenjav med njimi tudi pravosodje,
S tem. smo prišli do žalostnega poglavja «procesov» insceniranih.
Sile resničnega napredka bodo končno zmagale
Junaška borba narodov Jugoslavije in njihovih voditeljev in vse večje število nanrednih ljudi, ki se zavedajo sedanjih nezdravih, škodljivih razmer v mednarodnem demokratičnem gibanju, nenehno rastoči odpor demokratičnih ljudskih množic po vsem svetu kje* koti trpijo Izkoriščanje in teror propadajočega kapitalističnega sveta, velika in za nadaljnji» ravzoj v svetu velepomembna zmaga kita iških ljudskih »množic, ki je po-iačala demokratični tabor z» nad 400 milijonov ljudi; vse to so tisti
ADENAUER
predsednik zapadno nemške republike, ki ▼ senci amerške pomoči snuje velikonemške načrte po Hitieije-vem vzoru
za opravičevanje nezaslišane., do rtemelji, na katere la''ko gradimo
resom ZSSR kot pa splošni stvari Lslcj. v mednarodnih področjih ne-»naš optimizen za prihodnje leta
ZAPADNA NEMCUA se miselno in praktično vzgaja v Sčcvalnem duhu
issssmma Angloameričko področje STO-ja
Smrtno se Je ponesrećil 7. de-cemora v Tovar.u sirojev delavec Scherl Avgust, ko se mu je ' spodrsnilo in je padel po stopnicah v tovarni.
G.avni oauur OF je imel 8. dc-cemura važno sejo. Na njej so ob.uVnaval. poi t ene, gospouarske in kultu, na prodieme slovenskega življa v Tratil in okolici. Pol t fino porofi.,0 je podal tov. Franc Stoka, organ.za-ijsko Aibm Godna-vojo, o gospoaarskih vprašanjih je go.orii tov. Dekleva, o kulturnih pa Drago P«hor. V diskusiji je imel tov. B„bi£ važen govor o pol.tifini liniji OF glede tržaSkega vprašanja.
Ti-karski delavci so od nedelje 11. decembra oo torka 20. decembra stavkali. Zaradi tega niso ves ta Cas izhajali trž-Ski Časopisi.
Kouunformist rs.novec je na seji obfi.nskega sveta a. t. m. opiavijal . tudi vlogo denUiiciama, Ko je govoru o otróSkein vitcu n,. Ko,on-kovcu. Dejai je .Šovinist.finim italijanskim svetnikom: «Slovenski s arSi ne bodo z.aupaii vzgoje s.oj.h otrok eksponentom Titove khke, ki ima okrvavljene roke». Bidovec bi namrefi raje izrofiil te o.roke itahjai.sk.m fašisiom, da bi jih potujčevali. Intemaciona-lizem pa tak!
V	občinskem svetu so razpravljali tudi o deficitu obfiinskega podjetja ACEGATA. ObCmski odbor je predlagal, da se dvignejo cene potrošnji e ehtrike in pl.na, kar Je demokr s janska vefiina sprejeia. Za povišanje so glasovali tudi tnje s.nd.k .1 sti Delavsne zbornice Ceppi, Pii guentini in Rinaldim. Ker So delavci, včlanjeni v tej zbornici, proti poviškom protestirali, so morali omenjeni trije obCmski svetn ki podati ostavko na svoja tajniška mesta v Delavski zbornici.
V	četrtek 15. decembra so tudi v Trstu stavkali vsi državni na-mešfie .ci razen že.ezn Carjev.
Po dolgem času so sklenili, da se bo 1. marca 1350. pričel proces zaradi znane afere s sladkorjem Lege Nazmnrle. V proces je vpletenih 22 ljudi.
V	nedeljo 18. decembra so naSli ob ž^veij-ki cesti razmesarjeni trupli Franca Verzieria in njegove žene, ki ju je povozil neki avto. Stari mož in žena sta se pravkar vračala z ob.ska pri sinu in vnuku, ki stanujeta v mestu. Kasneje so vojtške oblasti aretirale nekega angleškega vojaka, ki ga sum jo, da je moža in ženo povozil.
Sodišče je oprostilo bivše člane Narodne zaščite De Carlija, Korena, Vatto In Rotarja, ki Jih Je neki trgovec, b vši fašist, tožil, da so pri pre skavah na njegovem domu meseca maja izvršili rop.
Huua promu. a nesreča se je 21. decembra pripetila v Nabrežini. Avtobus podjetja «Carsica», ki ga Je vodij 18-letni šo.er Emil Fer-idga s Konkonela, je od strani zadel v kamion Angela Caharije. Le/a stran ogrodja kam ona se Ja zap.č la v og.odje avtobusa in ga takorekoč prerezala. Pri tem so bili smitno ranjeni potn ki; ki so sedeli na oni strani. Najprej je zaradi poškodb umrla 23-letna učiteljica Marija Bitežnik, kmalu nato 35-letni avtobusni sprevodnik G ulio Mazzòcchi, Kasneje sta umrla še 37-lemi agent civilne policije S efanl Tulilo In 31-letna Škrk Kristina Iz Trnovce. Istega dne je s svojim avtom do smrti poveri! 8-letnega Fatta M r,a z Lo Jerske ceste Balbi Stanislav. Otrok Je namreč nenadoma stekel čez cesto In šofer Je zaman zavrl avto.
Tržaška občina je sklenila z zavedam za ljudske hiše IACP pogodbo, po kateri bo ta zavod upravlja! vse hiše, ki jih je zgradila občina z denarjem VU. Pogodba bo veljala 10 let. O pogodbi so na dolgo razpravljali v občinskem svetu.
Celokupni železniški in pomorski promet preko Splošnih sk'a-dišfi je zraša! v prvih ll mesecih t. 1. 4.161.074 ton. Promet z zalednimi državami Je narasel, z Italijo pa precej padel.
LETO PREČIŠČEVANJA IN UTRJEVANJA
demokraličnih sil na Tržaškem ozemlju
Leto 1949. je bilo tudi v političnem življenju Tržaškega ozemlja ze lo bogato z dogodki. Prva polovica leta je potekla v znamenju voUvnih priprav, voiivne propagande in volitev samih. V drugi polovici pa smo videli, kako se je vedno bolj oživljalo politično in kulturno delo v našem naprednem gibanju, ki je ostalo zvesto tradicijam narodno osvobodilne borbe m resničnemu marksizmu-leninizmu. Najvišje potrdilo te poživitve je bil drugi kongres Komunistične partije STO v Izoli, sledila je konferenca za obnovitev razrednih sindikatov cone A, konferenca S1AU, okrajni skupščini OF v Nabrežin, in na Opčinah.
Po drugi strani je za to leto značilno, zlasti pred volitvami, veliko število procesov proti partizanom m čia..om Narodne zaščite, ki so jih postavili na zatožno klop pod zloglasno obtožbo «sequestro di persona». Značilna je tudi ofenziva proti sloven skemu jeziku v tržaškem občinskem svetu, podporo, ki jo je dajala vojaška uprava italijanskim šovinistom v njihovi gonji proti Slovencem, o-fenziva proti Slovencem, ofenziva proti slovenskim šolam in dejanska enotna fronta italijanskih šovinistov in kominformistov proti enakopravnosti slovenskega jezika, kar se je pokazalo zlasti v miljskem občinskem svetu.
Pa začnimo od kraja in dotaknimo Se na kratko najbolj važnih dogodki/v
V začetku januarja je dal občinsk. upravni odbor na vpogled voiivne imenike samo za borih 10 dni. Seznam volivcih upravičencev je tako, pokazal, s kakšnim namenom so pripravili volitve. Tedaj je postalo jasr.o, da so hoteli odvzeti volivno pravico čim večjemu šieviiu demokratov in jo dati desettisočem ljudi, ki sploh ne bi imeli tu pravice voliti. Namen vsega tega je bil, da zmagajo reakcionarne stranke, da se potrdi iredentistična politika dotedanjega imenovanega občinskega odbora, se da videz demokratičnos.i raznim kriv'č-nim ukazom in ukrepom ter da se potrdijo poročila generala Aireya, ki že toliko časa ponavlja svojo ognjeno pesem o potrebi vrnitve Trsta k Italiji. Na pripravo volitev in na volitve same moramo zato gledrtl ravno s tega vidika, pa nam postane vse jasno.
Važen dogodek v demokratičnem gibanju je bila tudi proslava Prvega maja, ko je'kljub slabemu vremenu nastopilo na stadionu «Prvega maja» veliko število telovadcev, ki jih je prihitelo gledat na tisoče ljudi.
Maja in junija smo bili v Trstu priča številnim volivnim zborovanjem. Na teh zborovanjih so šovinisti in fašisti razpihovali šovinistična čustva tržaške buržoazije in hoteli iz teh volitev napraviti nekak plebiscit za italijanstvo Trsta. Zaradi strankarskih nasprotij sicer niso ustanovili skupnega bloka, toda v šovinizmu ni bilo pri njih bistvenih razhk. Da bi čim bolj poživeli šovin’stična čustva svojih pristašev in jim vlili novega upanja, so povabili v Trst na voiivne shode razne ministre in poslance ter celo samega predsednika italijanske vlade De Gasperija. Vsi ti veliki kalibri so posegli v volivno borbo in še bolj razplamteli italijanski šovinizem. De Gasperi je na Vel kem trgu zahteval, da se uresniči trojni predlog o priključitvi Trsta k Italiji. —Po drugi strani po so tudi komin-formisti dali volitvam italijanski značaj in povabili na svoja volivna zborovanja razne župane, ki so hoteli dokazati, da se lahko doseže ljudska oblast že z samimi občinskimi volitvami ter so v namen peli slavo o svojem upravljanju občin, kjer so dobili večino. Kominformisti so se v tej predvolivnt dobi odlikovali tudi s svojim terorjem proti pristašem Ljudske fronte.
Ljudska frona je šla na volitve s svojim naprednim programom. Pogoji zanjo pa niso bili ugodni, ker so kominformisti delovne množice s svojo politiko preslepili, z druge strani pa se je poznal pritisk vsega imperialističnega upravnega aparata.
Značilno za kominformiste je bilo tudi, da so šli na volitve pod znakom komunistične partije v Trstu, v podeželskih občinah Pa jim je bila v ta namen še dobra SIAU. Votivni rezultat, ki so ga dosegli v Trstu, je bi! po njihovem mnenju zmaga. Ce pa pomislimo, da je štela SIAU svojčas
80.000	pristašev, tedaj ni to nobena zmaga.
V odgovor na De Gasperijeve nacionalistične zahteve pa je bilo v Kopru veliko ljudsko zborovanje, na katerem je predsednik vlade LR Slo venije M. Marinko jasno povedal, da
Jugoslavija ne more pristati na nič takega, kar bi predstavljalo nove žrtve in suženjstvo za kateri koli dei slovenske zemlje.
Julija meseca se je sestal na svoj, prvi seji tržaški občinski svet. Ta seja je pokazala, kako strupeni šovinisti so razni demokristjani, socialisti, republikanci itd. Tovariš Dekleva, zastopnik Ljudske fronte, je spregovoril tedaj v mestnem svetu komaj sedem slovenskih besed, pa je s tem povzročil silen izbruh šovinističnega žolca. 2e na tej prvi seji se je pokazal ves oportunizem komin-formističnih svetnikov, zlasti pa teh svetnikov slovenske narodnosti, ki si niso upali spregovoriti v svojem materinem jeziku. Ta oportunizem se je nato vlekel kot rdeča nit na vseh sejah občinskega sveta, zlasti pa v pogledu ukaza VU štev. 183, ki je milostno dopuščal, da se lahko v čisto slovenskih občinah uporablja slovenščina.
Po volitvah so vidalijevci v svojem navdušenju kričali, da so «bab Cevci» popolnoma mrtvi, da so le še smeti in gnoj, da so za vedno pokopani. Toda kmalu se je pokazalo, da se teh mrtvecev boje, da ti mrtveci živijo in
Ali si za novo leto že prispeval svoj delež za obdaritev revnih otrok ?
Koroški bratje so nas obiskati
Slovenci, ki so zaradi imperialističnih spletk ostali izven meja svoje domovine imajo kljub različnemu okolju, v katerem žive,mnogo skupnih vprašanj. Vsi so odtrgani od matičnega naroda, vsi se morajo boriti za svoj jezik in narodni obstoj. Tega se zamejni Slovenci dobro zavedajo in zato navezujejo med seboj vedno bolj tesne stike. .
Prvič so se zamejni Slovenci zbrali v velikem številu na ljudskem taboru Goriške prosvetne zveze v Sovod-njah. Takrat se je tam zbralo nad
8.000	ljudi. Izmed Korošcev Je prišel pevski zbor iz Pliberka in tamburaški zbor iz Škofič ob Vrbskem lesero. Takrat eo se vsi zamejni Slo-
venci zavedli, da morajo poglobiti vezi med seboj in se čim večkrat sestati.
Pretekli teden pa so prišli naši bratje Korošci k nam v Trst. Tržaški Slovenci so jih prav prisrčno sprejeli in jim pokazali vso ljubezen, ki jo goje do njih. To se je pokazalo zlasti na koncertu v dvorani na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu.
Koroški gostje so prišli iz raznih krajev svoje lepe domovine. Prišli so v imenu Prosvetne zveze za Koroško in raznih pevskih društev. Na večerji Jih Je prvi dan pozdravil v Imenu SHPZ dr. Budal. Poudaril Je med drugim, da spadamo vsi k matičnemu narodu, čeprav nam to pravico kra-
tijo. Tov. Tonči Slaper, zastopnik koroških prosvetnih drušiev, je dejal, da zamejni Slovenci v vsakem svidenju poudarjajo svojo enotnost z matičnim narodom.
Koroški gostje so se šli tudi poklonit bazoviškim junakom, Pinu Tomažiču in tovariš, m in talcem na Opčinah. Obiskali so naše kraške vasi in občudovali pri Stivanu naše morje. Porazgovorili so se tudi s predstavniki SHPZ o našem prosvetnem delovanju in povedali, kako se razvija kulturno delo pri njih. Tudi s teh razgovorov je bilo razvidno, kako je nujno, da se navežejo med za-mejnimi Slovenci vedno ožji stiki.
Tov. Korošci so si ogledali tudi tiskarno Tržaškega tiskarskega zavoda in so z grada Sv. Justa občudovali Trst. Goste je pozdravil na sedežu OF tudi njen predsednik tov. Branko Babič.
Najlejši dogodek obiska naših koroških bratov pa je bil, kakor smo že dejali, koncertni večer pri Sv. Ivanu. Tu se je pokazalo, kako nas vse veže predvsem slovenska pesem, ki smo jo skozi stoletje gojili in jo ohranili. Dvorana Je bila prenatrpna, ker so prihiteli ljudje od vsepovsod, da pozdravijo goste. Takega navdušenja že dolgo ni bilo. Mehkoba koroške pesmi je ganila in navdušila vse navzoče. Ko so Korošci zapeli pesem «N’mav čez izaro», ni bilo ploskanja ne konca ne kraja. Tudi pesmi «Sem se rajtou ženiti» in pa «Dober večer, ljubo dekle» so ljudem silno ugajale. Nato so zapeli naši pevski zbori In tudi njih pesmi so žele viharno odobravanje. Končno so Koroški gostje zapeli še tri pesmi. Pesem «Juhe, pojmo v Skufiče» so morali navdušenemu občinstvu ponoviti.
Obisk Koroških Slovencev je po kazal, kako globoke so vezi med tržaškimi in koroškimi Slovenci, čeprav smo razdeljeni na dve državi. Pokazal Je pa tudi, kako vsi občutimo krivično kupčijo z	našimi koroškimi
brati. Zato upamo, da se bodo podobni obiski bolj često ponavljali in da bomo kmalu tudi ni obisk vrnili in ponesli našo pesem v lepo koroško deželo.
vedno močneje dihajo. 21. avgusta se je ob proslavi 50 letnice obstoja pevskega di ušiva «Lipa» v Bazovici zbralo veliko število ljudi, ki so pr,hiteli od vsepovsod. To je bil dokaz, da se tržaški Slovenci ne bodo dali odtrgati od kulture matičnega naroda in da bodo kljub vsem spletkam nadaljevali in krepili svoje prosvetno delo. Nato se je zbrala velika množica ljudstva ob žalni proslavi bazoviških junakov.
Najlepši dokaz poživitve političnega delovanja naprednih delovnih množic in njih življenjske sile je bil drugi kongres Komunistične partije STO v Izoli od 8, do 11. oktobra. Ta kongres je analiziral vso dotedanjo borbo, razkrinkal opon.umz._m in izdajstvo in-formbirojevcev, dokazal, da je mogoče voditi borbo samo na načelih mark-sizma-leninizma m nakazal smernice za to borbo na vseh toriščih udejstvo vanja v obeh conah Tržaškega ozemlja. Oboroženi z zaključki in nauki tega kongresa, ki je tudi pokazal, kako veliko število demokratov je ostalo zvesto pravi liniji, so šli naši aktivisti na delo.
In sadovi tega dela so se kmalu pokazali. 6. novembra je bil 111. redni občni zbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, na katerem so analizirali vse dotedanje prosvetno delo in sprejeli važne sklepe za njegovo poživitev. 13. novembra Je bila konferenca za obnovitev razrednih sindikatov cona A, ki je zelo dobro uspela, in o kateri govorimo na drugem mesto. 27. novembra pa je bila konferenca SIAU. Tudi te komerence se je udeležilo veliko število delegatov. Kakor na kongresu KP STO, tako so tudi na tej komerenci sprejeli resolucijo, ki obsoja resolucijo in metode in-formbirojevcev in ki v pogledu tržaSkega vpr-šanja zahteva neposreden sporazum med prizadetimi narodi s sodelovanjem tržaSkega delovnega ljudstva, da se prepreči vsako barantanje velesil. Konferenca je tudi potrdila, da je slovansko-italijansko bratstvo edini pogoj za. uspešno borbo za pravice delovnega ljudstva in tudi za narodnostne pravice Slovencev samih. Na konferenci so tudi razširili izvršilni odbor z nov.mi tovariši.
Glavno jedro SIAU je seveda krepka OF. Ravno OF je vse leto živo delovala in tudi to njeno delovanje se je vedno bolj krepilo ter zavzemalo vsa torišča. OF je bila ob volitvah gonilna sila Ljudske fronte, njen glavni in izvršilni odbor sta se večkrat sestala, sadovi njenega dela so se poznali povsod. Kako se je OF okrepila tudi na deželi, kažeta okrajni skupščind, ki sta bili 4. decembra na Opčinah in v Nabrežini.
Zelo živahno in plodno je bilo tudi delo AS12Z. Žene so imele najprej svojo konferenco, proslavile so 8. marec, s.daj se pripravljajo na svoj 11. kongres. Ni bilo nobene akcije, kjer ne bi bile udeležene tudi žene. Poleg vsega drugega so vse leto skrbele za politične pripornike, na koncu leta pa so izvedle zelo usp.šno akcijo za novoletno jelko, da se obdarijo vsi naši potrebni malčki. Tudi ženska organizacija se Stalno krepi. Plodno Je bilo tudi delo Zveze partizanov STO.
Manifestacija naše moči je bila tudi žalna proslava 18. decembra na openskem stališču v spomin 8. obletnice smrti Pina Tomažiča in njegovih tovarišev. Na to sveccinosi je prišlo veliko število demokratov, ki so na tem kraju obljubili, da bodo nadaljevali borbo za ideale Pina Tomažiča.
Ob tem kratkem pregledu najvažnejših političn.h dogodkov na Tržaškem ozemlju moramo torej ugotoviti, da Je napredno demokratično gibanje preboleto težave, ki jih je vanj prinesla zloglasna resolucija, da se vedno več ljudi odteguje lažni informbirojevskl propagandi, da zapeljanci odpirajo oči in v vedno večjem številu vidijo, katera Je prava pot. Informbirojevci v Trstu zgubljajo svoje položaje, naše napredno gibanje pa se vedno bolj krepi, ker je bi o vedno dosledno, ker se je borilo za resnico in ker je ostalo zvesto tradicijam in načelom narodno osvobodilne borbe. Zvesti tem načelom se bomo borili dalje tudi v novem letu in končni uspeh, ne bo mogel izostati.
411 sle ze
nareùenl na
liudvki TEDNIK
Angloameriško področje STO-ja
Slovensko
liudski TEDNIK
na
Tržaškem
ozemlju
v L 1949
šolstvo
Ko pooledamo ob zatonu letošnjega leta nazaj na vsa dogajanja, ki so se razvijala v tem času na področju slovenskega šolstva, 6i mogli to borbo karakterizirati na kratko z dvema be: adama: likvidacijska ofenziva. Slovensko šolstvo na Tržaškem živi sicer v neprestani obrambi proti bolj ali manj ostrim napadom že od svoje onove, 1945. leta naprej. Toda v prejšnjih letih smo v trdi borbi le napredovali u organizaciji našega šolstva, bodisi da smo si prido'. ili novo srednjo ali strokovno šolo, odprli ali priznali so kak vrtec ali smo dosegli kalio drugo izloljšcn.e. V tem letu, od katerega se pravkar poslavljamo, pa ne moremo beležiti nikakega napredka, temveč ravno nasprotno, celo nekoliko izgub.
Nafjačji branik naših šolskih pravic, enotno demokratično gita-nje italijanskih delovnih množic in slovenskega ljudstva, je zapcdlo v globoko krizo, ki je že sama to sebi ošibila borbo za mìe narodnostne probleme. Da, zgodilo se je še Peč: pod vplivom sovin'stično razpoloženega	komini ormisi.čn ga
vodstva, je del tržaških demokratičnih množic pie stopil iz fronte obrambe narodnostne enakopravnosti v fronto onih, ki slabo zamaskirani s praznimi f.a-ami služijo nacionalnističnim, asimilator-skim težnjam italijanske buržoazne reakcije.
Razkol o demokratičnem taboril ni prizanesel niti roditeljskim svetom, ki so bili v preteklosti glavni nosilci vse naše borbe za slovensko šolstvo. Roditeljski sveti so se razbili ali pasivizirali, kar je bil tudi očitni namen komin form stičnih voditeljev. Četudi so italijanske delovne množice v zadnjih letih z dejansko akcijo v obrambo slovenskega tiska, slovenskega jezika in celo slovenskega gledcli-Ka dale dokaz pravilnega pojmovanja narodnostnega vprašanja in dolžnosti, ki jih ima revolucionarni proletariat do neke zatirane narod, nosti, je v zadnjem letu pod «ugodnim» vetrom kominformizma visoko [Mgnal pAevel socialdemokrat-
skega «internacionalizma», ki po. meni v konkretnem tržaškem primeru pot, ki vodi preko narodnostne indiferentnosti v. — italijaniia-cijo slovenskega življa. Tako je nekaj kom nfonnističnih staršev hotelo dokazati svoj «intemacoinali-zem» s tem, da so prćpisali svoje otroke iz slovenske v italijansko šolo. Tega dejstva ne more demantirati niti «demanti» tako imenovanega Centralnega komiteja Vidali-ieve «komunistične» partije, ki s: pare roke «da niso pozvali svojih slovenskih pristašev» k takemu de-.atiju.
Toda ni ostalo samo prri posledicah take «ideološke» izgradnje, temveč je tržaški kominjormizen dejansko px>segel v tem letu na ta ali na drugi način aktivno, v likvidiranje slovenskega šolstva. Zadeva s slovenskim zasebnim vrtcem v Skorklfi (Vicolo Ospedale Militare) je itak vsem dobro znana. Po dnlo’ in premiHieni ofenzivi se je vidalijevsklm likvidatorjem posre-
DVA GLASOVA
ALI OD SANTINA DO VIDALIJA
L’Unità, glasilo KP1, je 24, decembra napisala: «Nocoj so iz Beograda sporočili, da so bili obsojeni na smrt trije mladi Jugoslovani, of'• | ni tla ro:, razdelili nekaj izvodov profiti tinskega časopisa. Imena teh treh mladeničev nad katerimi je sodišče izreklo grozno obsodbo, so: Toros, Petin in O-bliubek. Zadvia dva sta bila ohsoje-na v odso'no-fi in menijo, da sta se zatekla v inozemstvo».
O
List dolarske zveze «Demokracija» pa piše 23. decembra 1949 o tem med drugim: «V petek 9 t.m. je v Solkanu zasedal poseben odsek okrožnega sodišča iz Postojne in sodil mlade briške sile. hrepeneče po svobodi, »o ž'vljenhi v soncu... itd.., Pp poročilih komu-nističnena vira. ki jih že imamo na razpolago »o mladi briški fantje in dekleta zanetili v Brdih duh odoora pro*i ko-mčlnt***-'mn.-, fnnm-t-i <• tem da so širili tisk «Matjaževe vojske» to je «Matjažev ct’as» in ti/j «Democracijo» prrvot-orite-IHco za so"ee zoner temo in
Za p-rnstn 3 ti>l-'in	7/vvier t,.i*i*_
to in kratko komunist-čno strahovlada Na smr* so bHi obsojeni HtnMe Per*n. Mirko ObMnbefc in Darko ToroŠ».
čilo uničiti ta vrtec. Ko so letos spomladi odpnrli tudi zasebni vrtec na Koloukovcu, so bili spet komin-formisti, ki so prigovarjali slovenskim staršem, naj ne vpišejo svojih otrok v ta vrtec in Vidalì in Gombacchi sta brez sramu pozivala na javnem sestanku starše, naj sledijo tej direktivi. Prav v istem šolskem okol šu, pri Sv. Ani, je kominformist Košuta Justo ohromil borbo slovenskih staršev za pravilno porazdelitev šolskih prostorov v novi šolski zgradbi na osnovi načela enakopravnosti in tako o-mogočil. da se je diskriminacija slovenskega šolstva pri Sv, Ani potencirala.
Ce dodamo k vsemu temu še de-zinteresiranost «zaščitnikov» Bidovca nad usodo slovenske osnovne šole, ker on «odgovarja le za otroške vrtce» in junaško «zaščito» Bernetiča, ki «ščiti» slovensko šolo z uničevanjem protestnih resolucij proti likvidaciji slovenskega šolstva, se pač ne smemo in ne moremo čuditi, da se je šovinistična reakcija opogumila in preko p/rof. Andr’ja in prof. Sciolisa oh popolnem soglasju in podi ori angloameričke okupxicijske oblasti pni čela z likvidacijo in d’skriminacijo slovenskega šolstva. Prvo dejanje je bila. prešel tev (reci: maskirana likvidacija) slovenskega otroškega vrtca iz Rojana na Greto; drugo dejanje pa ukinitev 19 vzporednic in treh razredov na slovenskih šolah. Tako se ne moremo niti čuditi, da so ostale v takih pogojih brez uspeha akcije za vstanomtev vrtcev v Skorklji, prri šoV v ul. Donadoni in pri Sv. Ani. kakor tudi ni našla odmeva naša zahteva, da prevzame oblast vzdrževanje zasebnih vrtcev v Rocolu in na Kolonkovcu. Tudi slovensko gospx-dar:ko združenje je na svojo ponovno intervencijo za iista-ovitev dvorazredne trgovske šole dobilo od angloameričkih oblasti negativen odgovor.
Slovensko ljudstvo, ki se odločno otresa posiedic komin'ormi«tič~e krize, je zlasti ob začetku šolskega leta. 1945-50 postalo pozorno na likvidatorsko akcijo združenih sovražnikov slovenskega šolstva. Posebno ukin;tev 22 razredov in paralelk je globoko odjeknila med našim Ijudstwm, ki se je združilo v odločnih protestih in zahtevi, da se z likvidiranjem slovenskega šolstva preneha. Temu odločnemu nastom ljudstva, ki ga je vodila naša Osvobodilna fronta, se je pridružilo učiteljstvo, ki. je v enodnevni prrotestni stavki z enotnim nastopom izpovedalo svo-
jo voljo, da brani naše narodnost- I ne prravice. Ta enotni, borbeni na- | stop je gotovo iznenada tudi go apode na šolski upravi, ki so pohiteli s poizkusom, da izbijejo u-činkovito orožje borbene enotnosti iz rok našega učiteljstva s tem, da vzpostavijo oni neko dirigirano I «enotnost», ki naj bi ohromila vsako odločno akcijo. Učitelistvo, organizirano z zvezi ES, je na svojem občnem zboru jasno karakteriziralo akcijo didaktičnih ravnate- I Ijev in jo obsodilo. Slovenski šolniki bodo sami, brez blagoslova in taktiranja oj zgoraj znali najti one obliko svoje enotnosti v konkretni borbi za slovensko šolo. ki najbolj j ustreza, sedanji situaciji tu pri nas Zadnji -na' adi na slovensko šolo I so pa vzpodbudili slovensko ljud- \ stvo, da. je začelo obnavljati in ak-tivizirati svoje roditeljske svete, I ker se zaveda, da bedo slovenski starši ohranili svojim otrokom do- | bro slovensko šolo le v enotni .organizirani obrambi naše osnovne I narodne pravice — slovenske šole. | DRAGO PAHOR
METKE
Iz tržaških listov
HHWiW
_ _ __..._ . - --_	.aa h u* r
» c •cevni u t Ml
Bonetti, Ceppi in Rinaldini nas zapuščajo,
To so trije možje, ki so dajali 4 leta od sebe vse z razumnostjo, nav-dušenjem, pogumom in požrtvovalnostjo za stvar delavcev.
Tako pravi o teh «delavcih» H Lavoro, glasilo Delavske zbornice. Potem še dodaja, da Je prevevalo vse delavce do teh ljudi globoko čustvo hvaležnosti za njih delo.
In glej, tako so se ti gospodje zavzemali za stvar delavcev, da so v mestnem svetu glasovali za povišanje tarli ACEGAT-a in kot odborniki to povišanje celo predlagali. Delavci delavske zbornice pa so sprevideli, da so tl sindikalisti delali le za «stvar» delodajalcev in zato v »vojl hvaležnosti upravičeno zahtevali. da podajo ti trije sindikalisti
ostavko. Torej le drži še vedno pregovor, da je nehvaležnost plačilo sveta!
DEMOKRACIJA
Takole je «Demokracija» branila slovenstvo v Gorici, ko so prepovedali sinovom slovenskih optantov o-biskovati slovenske šole. Njena brzojavka De Gasperiju se glasi: «Slovenska demokratska zveza v Gorici prosi za krščansko upoštevanje manjšinske zaščite in zahteva preklic ukrepa, s katerim so bili sinovi optantov izključeni iz slovenskih šol».
SDZ torej že vedno veruje v »krščanstvo» demokristjanov in «prosi». SDZ v Trstu pa v svoji brzojavki De Gasperiju «svetuje» takojšen preklic ukrepa Itd. Torej so v Trstu dolarski oprode le bolj napredni. Morda pa zato, ker so videli, da iz «krščanskega upoštevanja» tržaški demokristjani, zlasti pa župan Bartoli, kar divjajo in se penijo, ko čuj'-jo eno samcato slovensko besedo v mestnem svetu. Toda bog obvari, da bi slovenski «demokratje» «zahtevali» svoje pravice. Ne, to ni v Agnelettovem ali S'iligojevem stilu. Pa kaj naj bi še pričakovali od njih, ko je njihov občinski svetnik v Zgoniku odkrito povedal, da sm:mo le moledovati, ker smo »prosjakl».
LAVORATORE
Babičeva tolpa je dosledna. K.er je šla na pot podlosti, Jo hoče prehoditi do kraja. S:daj organizira «pristen kongres Enotnih sindikatov». Tako beremo na ogromnih lepakih, prilepljenih na mestnih vogalih.
Ti cepci zahtevajo celo izvolitev vodstva Zveze enotnih sindikatov STO in hočejo izdati nove sindikalne izkaznice. Kongres — in tu se še bolj jasno vidi ukana — bo moral biti sestavljen iz delegatov, ki jih bodo izvolili vsi delavci obeh con STO.
Ta tolpa izdajalcev bi nas rada prepričala, da so sindikati sedaj na tleh, ker niso več v rokah raznih Vojmirjev in Lux.
„Siniat šolskih nadzornikov"
ali prisilni iopič za
Takih umetnikov, ki bi znali tako postavljati na glavo vsa dejstva, še ni videl svet. Sicer pa bi bila zanje bolje beseda glumači. Najprej začnejo kampanjo za «tesseramento», nato napovedo kongres. Ko delavci zahtevajo naj bo to resničen kongres obeh con, naj bodo na njem predstavljali delavce svobodno izvoljeni delegati in naj šele novoizvoljeno vodstvo ES izda nove sindikalne izkaznice, si tl gospodje izmislijo, da hočejo «babi-čevci», izdajalci itd. sklicati svoj sindikalni kongres ter pripisujejo pozivu akcijskega sindikalnega odbora popolnoma nasprotne namene, kot Jih ima. Ali so res svoje pristaše že tako zmešali, da ne znajo več hiti brati plakatov? •
Enotni nastop slovenskega učiteljstva v stavki za obrambo slovenskega šolstva ni bil po godu vojaški upravi in vsem onim, ki jim Je slovenska šola trn v pet). Ob uk nitvi 19 vzporednic in združ.tvi treb razredov slovenskih osnovnih šol so namreč poleg učiteljev, organiziran b v Zvezi prosvetnih delavcev ES, zahtevali stavko tudi uč telji drug h dveh organizacij. To pa je bilo nekaterim gospodom že kar preveč. Oni nočejo skupnega nastopa vseb učiteljev v obrambo njihovih interesov In slovenske šo!e.
Zato so v zadnjih dneb začeli didaktični ravnatelji razdeljevati učiteljem tudi na konferencah pristopnice za neko novo organizacijo, ki naj bi se imenovala Zveza slovenskih šolnikov in ki naj bi bila «apolit lina» in «nadstrankarska», Seveda utemeljujejo ta korak s potrebo po enotnosti. Doslej je bilo tako delo ua konferencah prepovedano. Ce so torej didaktični ravnatelji delili pristopnice na konferencah, potem to pomeni, da so to deiali s podporo vojaške uprave. Ta uprava pa je delodajalec in si zato lahko misl’mo, kako bi nova Zveza šolnikov branila interese svojih članov pred delodajalcem.
Tudi pesem o apolitičnosti in nad-straakarstvu Je že prestara, da bi lahko učitelje z njo varali. Takšn'b metod se je vladajoča buržoazija vedno posluževala za razbijanje sindikalnih gibanj in se pri tem p-služe-vala najbolj zaostalih delavcev. Zato pa ne bo tej novi iniciativi nasedel noben zaveden učitelj. S tako zvezo ne bo mogoče braniti ne sli-venske soie ne interese učiteljev, ampak bo kvečjemu vzgajala svoje člane v tem, da bodo č’mbolj upogibali hrbet pred imper'alist'čno oblastjo ter se vedno tresli v strahu, da izgubijo svoje službeno mesto. To potrjuje tudi dejslvo, da hočejo ustanoviti ti novo organizacijo kar od zgoraj navzdol, to je preko didaktičnih ravnateljev, kar nima na sebi prav nič s'ud'kalnega.
Jasno Je, da se za vsem tem uad-strankarstvom in apolitičnostjo dejansko skriva politika, ki je sovražna slovenrkemu šolstvu sploh in interesom učiteljstva posebej. Učitelji bodo lahko ščitili svoje stanovske interese le z močno in borbeno organizacijo, ki bo znala ob vseh prTk-h odločno nastopati. Ta org»n'z»ctJa pa že obstaja in Je Zveza prosvetnih delavcev ES. Okoli nje se morajo zbrati vsi zavedni učitelji in Jo še bolj okrepiti.
O vsem tem so razpravljali učitelji na občnem zboru Zveze prosvetnih delavcev ES v nedeljo 1*. decembra. izvo’ili nov upravni odbor in sprejeli reso’uc'lo. V tej resoluciji so pozdravili tudi ustanovitev akciiskega odbora za obnovo razrednih sindikatov in izjavili, da bodo ta odbor podprli.



Ifa!

Mi-
•a
r
i .v;:--
ili
VAŽNEJŠI dom ači DOGODKI V PRETEKLEM LETU
ti i* p s ut T EB KI K
Angloameriško področje STO-ja


i

M

m


M
•v :U
'Vv,,
i
fcš
IZDAJSTVO IN OPOBTONIZEM ES
nista mogla anifiiti borbenosti zavednega delavstva
Ce pregledamo ob koncu leta delo Enotnih sindikatov v letu, ki je ra nami, tedaj nam to delo nudi kaj kiavm obračun.
Prva ugotovitev, ki nam jo nudi pregied delovanja Enotnih sindikatov v letu 1949, je skoraj popolno mrtvilo na vseh sindikalnih toriščih v coni A. Edina izjema v tem so spontane iniciative in akcije delavcev, ki so jih nato vreli V svoje roke Enotni sindikati ali Delavski, Zbornica. Toda namesto da *>i te akcije potem privedli do zmagovitega konca, so jih zaključili z jalovimi kompromisi v škodo delavstvo.
To ugotovitev lahko podpremo s številnimi primeri. Ob začetku leta so izdati Enotni sindikati proglas,
V	katerem so poudarili, da bo treba do konca leta rešiti med drugimi tudi vprašanje zvišanja mezd in izboljšanje podpore brezposelnim. Ob koncu leta moramo na žalost ugotoviti, da se mezde in podpore brezposelnim niso nič izboljšale. Enotni sindikati so že prve dni januarja postavili zahtevo, da se osnovne mezde zvišajo za 15 odstotkov, da se izravnajo z mezdami v Italiji. Februarja meseca sq začeli delavci
V	posameznih tovarnah stavkati, da bi dosegli izboljšanje mezd. Toda delodajalci niso popustili. Tedaj je Eadich na nekem zborovanju izjavil: «Ni možno pričakovati rešitve spora med kovinarji in industrije i
V	bližnji bodočnosti».
Neuspele stavke
Kovinarji so ±. marca napovedali splošno stavko. Odgovor industrij-cev pa je bdi; odpust 259 kovinarjev. Stavka se jé nadaljevala, toda ne več za zvišanje mezd, marveč samo zato, da se preprečijo odpusti, končno pa za to, «ia dooe oopuščeni delavci primerno odškodnino. Rezultat stavke jc bil, da delodajalci niso zvišali mezd, odpustili so 250 delavcev, v fond za odškodnino tern delavcem pa so morali prispevati tudi zaposleni delavci sami.
Stavka nameščencev krajevnih ustanov tudi m uspela, ker je niso znali Enotni sindikati sami organi zirati in so bili na repu Delavske zbornice. To je bil najboljši dokaz, kako je zgrešena politika enotnosti za vsako ceno z Delavsko zbornico. Stavka v železarni H,V A tudi nj imela zaželenih sadov.
Pri vseh teh stavkah so pokazali delavej veliko borbenost in odločnost, vodstvo Enotnih sindikatov pa jih je s svojo politiko le zaviralo. Zato so te stavke propadle. Zaradi vseh teh neuspehov so izgubili delavci zaupanje s sindikate. Vedno bolj se je širilo med njimi prepričanje, da Enotni smciikati sploh ne morejo več reševati njihovih razrednih in gospodarile ih vprašanj. Posledica tega je bila vedno večja pazivizaeija delavčevi
Ofenziva proti tovanusMin cdnorom
Inuustrijci so ae tega etobro zavedali. Začeli so postopoma zopet obnavljati vse svoje privilegije tn jemati delavcem pravice, ki so si jih pridobili z vztrajalo borbo. V tovarnah so začeli biti zopet predrzni, prepovedali so stenčase in zborovanja. V Tovarni strojev so odpustili dva delavca, ki sta branila pravico do stenčasa. Dclavsi montažnega oddelka tovarne so zato 36 dni stavkali, a zaman. Avgusta meseca je Zveza mdustrijcev poslala Enotnim sindikatom p hm o, s katerim je odpovedala dogovor o tovarniških odborih z dne it- avgusta 1948. Ti odbori pa so že itak izgubili vsako revolucionarno razredno vsebino in go se dejansko spremenili v notranje komisije, ki sodelujejo z delodajalci. S tem so odvzeli delavcem eno največjih sindikalnih in političnih pridobitev v tovarnah. Kljub temu Pa niso Enotni sindikati nič storili, da bi branili to važno pridobitev.
Vodstvo Enotnih sindikatov se je dobro zavedalo svoje šibkosti, toda ni nič storilo, da bi sindikate okrepilo. Skrbelo je raje, da se Vidalije-va lunja priključitve k Italiji razvije tudi v sindikatih in je zato sklenilo z Italijansko splošno zvezo dela pogodbo o prijateljstvu in so-delovatju, ki je pomenila konec neodvisnosti Enotnih sindikatov in popolno povezavo z Italijo. Razu sU-olcovnc zveze so sc nato" nepo-
sredno zvezale z enakimi .strokovnimi zvezami v Italiji. Tako da so od tedaj razne stroke stavkale, ko :sc; stavkale iste stroke tudi v Italiji. To smo videli pri pomorščakih, kasneje pri tiskarjih, kemijskih delavcih itd. Prva taka stavka, ki naj bi potrdila nove vezi oziroma popolno podrejenost Splošni zvezi dela v Italiji, je bila 12. julija 24 - urna splošna stavka kovinarjev, ki je bila istega dne v Italiji in v Trstu.
Organizacijska kriza ES
Vsi ti dogodki so bilj zelo poučni. Položaj se je slabšal in informbiro-jevska politika v sindikatih je vedno bolj kazala svoje pogubne posledice. Sam Radich je moral to priznati. Dejal je, da je v enem letu :n pol samo 30.000 delavcev dvignilo sindikalne izkaznice, sindikalne pii-spevke pa je plačalo komaj 30 odstotkov vseh teh članov. Slabi politični položaj je torej pogubno vplival na vso organizacijo, v tovarni ILVA so na primer nabrali prej po 40.000 lir prispevkov na mesec, sedaj jih zberejo komaj za 10.000 lir. V ladjedelnici Sv. Marka plačuje komaj 40 odst. članov ES
Opogumljena ob vseh teh dogodkih je tudj Delavska zbornica nastopila popolnoma odkrito. Prekinila je vse vezi z Italijansko splošno zvezo dela in navezala stike s tako imenovanimi svobodnimi sindikati. Nato je šla na kongres rumenih sindikatov v Ženevo, kasneje še v London. Zaradi tega pa je nastala kriza tudi v sami Delavski zbornici. Vsi delavci namreč niso zadovoljni s to njeno linijo in naloga resničnih razrednih sindikatov bi bila, da te delavce pridobijo.
Politika popolne podreditve Enotnih sindikatov Splošni italijanski zvezi dela pa se je najbolj jasno in nazorno pokazala prav cb zadnji stavki tiskarjev. Ta stavka je pokazala, da Enotni sindikati dejansko niti ne obstajajo, temveč da so le navadna podružnica omenjene zveze. Po mnogih dneh stavke je namreč prišel iz Rima glavni tajnik Zveze tiskarskih delavcev in na
zborovanju etavkajučik tržaških tiskarjev predlagal, naj »c spor reši v «nacionalnem» merilu, to je da ga reši Italijanska strokovna zveza tiskarskih delavcev skujmo z italijanskimi tiskarskimi mdustrij-ci. Le-ti naj določijo, kako naj se raztegne na Trst splošna delovna pogodba italijanskih tiskarjev. Pri tem je še povedal, da se je sporazumel s predsednikom cone, ki ga je on imenoval «prefekta». Konec te stavke je torej pcpolnom: otipljivo dokazal. da v Trstu sploh ni več avtonomnih strokovnih zvez, temveč da so popolnoma odvisne ol italijanskih.
K temu pregledu sindikalnega delovanja Enotnih sindikatov v letu 1949. lahko dodamo še dva podviga, ki delata res veliko «čast» in-fonnbirojevskemu vodstvu: kongres Kmetijske strokovne zveze 18. marca v ul. Conti, kjer niso pustili v dvorano 300 redno izvoljenih delegatov iz cone B in so poklicali policijo, da jih je razgnala, in izključitev Strokovne zveze prosvetn’h delavcev ES iz pokrajinske zveze ES. Vodstvo Enotnih sindikatov je šlo pri tem celo tako daleč, da je v nasprotju z vsemi pravili to zvezo razpustilo.
Tudi „isonfres" jih ne no rešil
Ker so im ui mu .ruševin videli, da doživlja v.sa ta njih politika vedno večji polom, so začeli reševati svojo barko. Zato so napovedali kampanjo za razdeljevanje sindikalnih izkaznic in neke vrste k'mgres, ki nai bi bi] konec januarja 1350. Vse to so na hitro napovedali, ker so tudi opazili, da se je začelo delavstvo prebujati iz svoje pasivnosti in iskati vzroke za vrsto neuspehov.
Sindikalisti, ki so ostali zvesti zazredni liniji, so že na tako imenovanem kongresu ES decembra 1948. kritizirali delo infornibirojevcev tez pokazali na likvidatorsko politiko sindikalnega vodstva. S svojo konstruktivno kritiko so pokazali, da ta politika ruši sindikate in vsi dogodki. ki so sledili, so le potrdili
njih pravilno oceno položaja.
Posebno važen v tem pogledu je bil XI. kongres KP STO v Izoli, ki je podal točno analizo sindikalnega položaja v Trstu in nakazal pot za resnično razredno borbo tržaškega proletariata. Kongres je tudi poudaril, da je treba predvsem izolirati oportunistično, revizionistično in razbijaško vodstvo ES.
Prvi konkretni korale na osnovi-te linije je bila sindikalna konferenca 13. novembra, kj se je je udeležilo veliko število delavcev iz vseh tovarn in kmetov z dežele. Na tej konlerenci je bil izvoljen sindikalni akcijski odbor za obnovo laz-rednih sindikatov, katerega naloga je poživeti vso sindikalno dejavnost in odpravljati pasivnost iz delavskih vrst.
Poživit sv razredne zavesti med delavstvom
V si delegai je so na tej .eonie-renci jasno povedali, da Enotni sindikati ne sni;.jo biti podružnica tržaških informbirojevcev, da morajo predstavljati vse razredno zavedne delavce ne glede na njih nazore. Strokam se mora vrnni avtonomija, sindikat mora sloneti na .proletarski demokraciji.
Sindikalni akcijski odbor je izdal nato na delavce proglas, ki zahteva tudi naslednje: Sindikalni kongres, na katerem bodo sodelovali delegati, ki jih bo volilo vse delavstvo obeh delov Tržaškega ozemlja. Izvolitev vodstva Zveze ES vsega Tržaškega ozemlja. Novoizvoljeno vodstvo naj izda novo sindikalno izkaznico Zveze ES STO. Teritorialni kongres naj se propravi in organizira z iskreno težnjo vseh, da se ozdravi kriza sindikatov Tržaškega ozemlja, da se obnovijo sindikalne sile cone A in obnovi zaupanje delavcev v sindikate.
Delo za obnovo sindikatov je težko, toda prvi sadovi se že kažejo. V raznih tovarnah in po vaseh so se ustanovili sindikalni akcijski odbori, malj kmetje se pripravljajo na ustanovitev oziroma obnovo svoje zveze, upoštevajoč posebnosti svojega položaja, prosvetni delavci so izvolili nov upravni odbor itd. Vse to kaže, da stopamo v novo leto z dobrimi perspektivami za obnovitev resničnih razrednih sindikatov, ki bodo odpravljali pogubne posledice infonbbirojevske politike na sindikalnem torišču.
Kmetj e ustanavlj aj o p^Zu^Z^Z
svojo strokovno organizacijo
Likvidatorska politika vodstva | nevzdržnemu stanju konec. Ze
En črtnih sindikatov je pokazala pogubne posledice tudi v Kmetijski strokovni zvezi. Ta obstaja od marca, to je od vsega «kongresa», le Se po imenu. Drugače tudi ni meglo biti, saj se ie vsi dobro spominjajo, na kakSen način so tedaj izbrali vodstvo Kmetijske strokovne zveze izmed samih Vidalijerili pristašev. Na onem kongresu so ustanovili tudi Zvežb malih kmetovalcev, ki bi morala delovati v okviru Kmetijske strokovne zveze ES. Od takrat pa do danes nismo o tej zvezi ničesar več čuti, ker je ostala le na papirju. Vemo le toliko, da je vodstvo te zveze večkrat zaprosilo vojaško upravo, da bi jo priznala, in da so bile vse prošnje zaman.
Medtem Pa čaka rešitve nešteto kmečkih vprašanj, kakor na pr; povrnitev vojne škode, davki, konkurenca italijanskih vin, nakup kmečkega orodja in umetnih gnoju, so-daino zavarovanje, bolniško zavarovanje, kmečke strokovne šole itd. Vsa ta vprašanja se kopičijo in nihče jih ne rešuje. Zato so kmetje zgubili vsako zaupanje v sindikat, ki ne predstavlja nobene sile.
Vsakomur je jasno, da je vsega tega kriva sektaška politika, ki jo vodijo Enotni sindikati. Ce bi bU kon-kres marca meseca res kongres vseh kmetov, če bi res predstavljal interese vseh, tedaj bi tudi novoustanovljena Zveza malih kmetovalcev prav gotovo dosegla, da bi jo morala vojaška uprava priznati. Ker pa je ostalo vodstvo te zveze, ločeno od kmečkih množic, ker ga te množice niso podprle, je vojaška uprava lahko to dejstvo izkoriščala, oporekala Zvezi malih kmetovalcev pravico do obstoja in ji odrekla svoje priznanje.
Kmetje se vsega tega zavedajo in ! so sklenili, da bodo napravili testu
prvi konferenci za obnovo razrednih sindikatov so zastopniki kmetov diskutirali o svojem težkem položaju in pokazali odločno voljo, da mu odpomorejo. Ta konferenca, ki je jaseo pokazala, katera Je pravilna pot, da se sindikalna organizacija okrepi, je dala s svojo točno analizo položaja tudi kmetom pobudo, da začnejo delovati Vzpodbujeni po tej kon-ferenci, so Mi kmetje na delo.
Kmetje so začeli po vaseh razpravljati o potrebi ustanovitve zveze malih kmetovalcev. Pretekli četrtek popoldne pa se je zbralo v Trstu okrog 30 kmetov iz vseh vasi naše cone. Tu so se pogovorili o številnih svojih vprašanjih in o tem, kaj je treba ukrenili, da se reši naše kmetijstvo pred propadanjem.
Kmetje so sklenili, da začnejo prh prave za ustanovitev močne strokovne organizacije ,ki jih bo zastopala, zaščitila njih Interese in skrbela za napredek kmetijstva. Ta organizacija bo samostojna In bo družila vse kmete ne glede na njihovo politično prepričanje.
V iniciativnem odboru, ki Je dal pobudo za ustanovitev kmečke zveze, je 30 kmetov, ki zaradi svoje sposobnosti poštenosti in demokratičnega prepričanja uživajo velik ugled in spoštovanje po vseb naših vaseh. V tem odboru so tudi vse vasi in vsa bližnja tržaška okolica zastopane. Na «eji so razpravljali tudi o namenu in pravilih zveze ter izvolili delovni odbor. Ta bo sestavil statut in prh pravil vse potrebno, da se skliče ustanovni občni zbor zveze najkasneje v teku enega meseca. Izvolili so tudi pripravljalni odbor, v katerem so tovariši: Cok Gašper, Godina Silvester, Gregorič Anton, Hreščak Andrej, Mi. lič Ivan. Slamič Alojz, Slavce Ivan in Stubelj Milan,
Kam je zavozila oprtunistična polir tika Enotne sindikate, sam zelo nazorno kaže strokovna zveza pekov ES. Ta zveza je bila nekoč med najbolj borbenimi tn je štela okoli 40o pekovskih delavcev z visoko razvito sindikalno zavestjo. Njene skupščine so bile vedno zelo živahne In najbolj številne sorazmerno z njenim članstvom. Tudi sta bila samo dva pekovska delavca vpisana v Delavski zbornici. Sedaj pa je položaj čisto drugačen.
Veliko število pekov se sploh ne zanima za sindikalno delovanje, razni pekovski delavci so se vpisali v Delavsko zbornico, na skupščine prihaja vedno manj pekov. To Je pokazala tudi zadnja skupščina, oziroma kongres te stroke. Na skupščino je bilo povabljenih 373 pekovskih delavcev, prišlo pa jih je samo .89. Na dnevnem redu so bile tudi volitve nove • ga odbora. Informbirojevski voditelji stroke so hoteli voliti novi odbor kar z dviganjem rok tn predložiti samo one kandidate, ki so jim bili po godu. Ker se je mnogo članov sindikata temu uprlo, so se dan pred sklicanjem skupščine domenili, da bodo volitve tajne. Na to je pristal tudi predsednik votivne komisije Pregare.
Na dan skupščine pa se Je pokazalo, da je Pregare prejel drugačne ukaze. Predložil je listo 23 pekov, dejal pa je da naj volijo kar prvih 11. Med temi so bili tudi sami člani in predsednik volivne komisije!
Tajnik stroke Coslovich Je v svojem poročilu govoril zelo malo o problemih stroke, na dolgo pa je govoril o političnem položaju.
Navzoč je bil tudi Juraga, ki opravlja sedaj posle predsednika Zveze ES, in je sam priznal, da je položaj zelo slabo. Dejal Je: «Ce je ta skupščina tako bedna , kakšne bodo šele druge!» Na skupščini so tudi ueotovili, da plačuje članarino samo 145 pekovskih delavcev, torej niti polovica! Zanimivo je tudi, da je skupšima trajala manj kot dve uri In so naredili vse kar na hitro. Torej je bila ta skupščina res verna slika sedanjega mrtvil» V ES.
Angloameriško področje STO-j a
LiuDsfci TEDNIK
NASI NARODNI HEROJI
PONOS NAŠE NARODNOOSVOBODILNE BORBE

■'mm
'
Slovensko Primorje je z ukazom Prezidja Ljudske skupščine FLRJ dobilo tri nove narodne heroje: Darka Manišiča-Blaža, Jožeta Tomažiča-Pina in Antona SibeljarStjenka Tako šteje sedaj Slovensko Primorje skupno z Jankom Premrlom-Vojkom 4 narodne heroje-
-.
j -V ASVox’-;
m< ss » ; ' «•Slili
J
-'M
»m ■ S'^s.s.-
: .^•V.	-i .
Visoko odlikovanje tem junakom je priznanje vsemu primorskemu ljudstvu in njegovi vztrajni borbi. Ti bero ji so njegovi najboljši sinovi, ki so poleg neštetih drugih junakov prelili kri za svobodo in boljše življenje svojega ljudstva. Ti heroji so se po-* rodili iz dolgoletne težnje primorskega ljudstva, da si .pribori svobodo in boljše življenje.
Primorsko ljudstvo je žc od vsega početka tuje okupacije gojilo v sebi iskro odpora in svobodoljubne težnje, ki so se še bolj pojačale, ko so začeli fašisti požigati naše domove, vasi in ubijati naše ljudi. Primorsko ljudstvo je napovedalo tedaj fašizmu borbo na življenje in smrt. Ta borba je našla raznolike oblike in je dolga leta tlela kot žerjavica pod
Pino Tom
a z 1 c
.Narodni heroj Pino Tomažič se je rodit leta 1315. Kot otrok je hodil v slovensko osnovo šolo pri Sv. Jakobu. Ze zelo majhen je silno Čutil narodno zatiranje in bil globoko socialen. Ko je imel 14 let, je našel stike s F er don Bidovcem in njegovo skupino. Obsodba teh junakov ga je silno pretresla. Se zelo mladega* ko je še hodil » trgovska šolo, ga je policija prvič aretirala. Ze takrat je mnogo bral ruske pisatelje, zlasti Tolstoja in Oorkega in mnogo znanstvene revolucionarne literature. Uružil se je zlasti z naprednimi študenti. Prvega maja 1932. so ga drugič a-retirali in postavili za dve leti pod policijsko nadzorstva, katerega pa je bil oproščen zaradi amnestije. Imel je vedno več stikov z mladino ter hodil z njo na izlete na Kras in. o nase gore, V Škrbini'm drugih, vaseh po Krasu so ga mnc-gi ljudje poenaU in ljubili. Ko je izbruhnila, vojna z Abesmijo, je odšel nadaljevat svoje univerzitetne študije v Zagreb. Tu je spoznal kako je bila tedanja Jugoslavija trhla. Navezal je stike z delavstvom in se večicrat vozil v Maribor, kjer je bilo mnogo beguncev s Primorske. Tam so ga aretirali pa so ga zaradi pomanjkanje dokazov izpustili. Skupaj z nekaterimi drugimi tovariši se jc odločil da zapusti Jugoslavijo. Namenili so se v Španijo, toda ni jim uspelo priti tja.
Na Brenerju se je zato predai italijanskim oblastem. Vtaknili so ga v vojaško suknjo kat navadnega vojaka, čeprav bi bil imel pravico iti v šolo za rezervne oficirje. Tudi med vojaki ni nehal svojega propagandnega dela. Ko se j.e vrnit od vojakov, je okrepil svoje delovanje med delavci, med kmeti tu. deželi, zlasti pa med mladino vir slu sodeloval je o ilrgalnin listih «Is/tra* jn «P amen» -n jima daja s svjvni članki 'ocir-..nc vsebin-Ko se je bližala irriga svernjnn vojna, se je takoj zavedel, da bo odločilna za naš nar id in za .vse človeštvo. Kot komu-v it je začel št bolj intenzivno jt.j-i nizi-ati partija in antifašiste in jth pripravljati na oborožen upor. V ta namen j-začela organizacija na njegojtt pobudo in na pobudo njegovega tovariša Dujca zbirati orožje, ki ga 3« hranil Ivan Vadnal, katerega so fašisti kasneje ustrelili v hrbet skup no s Pinom Tomažičem,
Pino Tomaža je povscd širi svije napredne marksistične ideje m že pred vojno pravilno poslavljal naše nacionalno vprašanj«. Rešitev vprašanja j« videl v odcepitvi Trsta in vse Julijske krajine od fašistične Italije ter združitev s sto-vensko republiko. Ze takrat v je tudi zavedel velike važnosti slo-vanskc-italijanskega bratstva in jc zagovarjal združitev vseh napred-
nih sil obeh narodov v enotni fronti.
Fastidi so njegovo organizacijo odkrili in Pina Tomažiča 2. junija aretirali, ko je šel v Škrbino.
V zaporu je bil pogumen in odločen. Vedno se je učit, pglabljal svoje marksistično znanje, pisal s svinčnikom v celici celo svoj list. Svoje tovariše je vzgajal, bodril, jim pomagal z živili in tobakom, jim posojal knjige. S svojo besedo in znanjem in mnogim tovarišem, ki so prišli v ječo z gora in Krasa zaradi svoja globoke ljubezni do domovine, pokazal, katera pot je prava, po kateri poti se lahko osvobodimo. Med mnogimi drugimi je prevzgojil tudi Simona Kosa, s katerim sta šla skupaj v smrt.
Na procesu, ki je dobil po njem svoje ime, je pred fašističnimi sodniki odločno branil svoje ideje in svoj program. Predsedniku sodišča je potrdil, da je hotel odcepiti Slo-vensko Primorje in Trst od fašistične Italije, čeprav je vedel, da določa fašistični zakon za to smrtna kazen. Vseh 12 dni procesa je bil miren m odločen ter s svojim pogumom bodril tudi svoje tovariše. Ko so 14. decembra 1941 izrekli nad njim smrtno obsodbo, je ostal popolnoma miren. Fašistični drhali, ki je zapela po obsodbi v sodni dvorani svojo himno «Giovinezza», je odgovoril z borbenim pozdravom s pestjo. V tem pozdravu je bilo čutiti nekaj velikega in tragičnega. Prošnje za pomilostitev ni hotel podpisati, čeprav ga je k temu nagovarjal odvetnik. Po obsodbi so ga skupno z drugimi tovariši odpeljali takoj v pritličje v «celice smrti». Tu je obstal miren ter se raz-govarjal s stražniki, kakor da bi se ga obsodba ne tikala. Ponoči je mirno zaspal, zjutraj pa vstal, kakor da ne bi bilo to njegovo zadnje jutro. V teh zadnjih trenutkih je hrabril svoje tovariše, fci so šli I z njim v smrt. Ko so zabrneli na dvorišču motorji avtomobilov, ki so peljali njega- in tovariše na opensko strelišče, je mogočne zaklical tovarišem, ki so ostali v jeci svoj poslednji: Zdravo! Nato pa je še zapel delavsko himna.
Fašisti so se ga bali še mrtvega, zato so odpeljali njegovo truplo in truplo njegovih štirih tovarišev ne-znanokam. Sele po vojni smo zvedeli, da so bili pokopani nekje pri Trevisu v Italiji.
Pino Tomažič, naš narodni heroj,. ?e za nas vse simbol in lik komunističnega borca, ki je žrtvovat vse svoje življenje svoji ideji in narodu. Zato bo ostal vsem primorskim Slovencem, zlasti pa vsemu tržaškemu delavnemu ljudstvu, svetel vzgled, kako se je treba boriti zn svobodo in za pravice delovnega ljudstva.
pepelom. Tu pa tam se je na površju začutit ta odpor; Gortan v Istri in bazoviški Junaki so bili dokaz, da naše ljudstvo noče umreti.
Procesi, zapiranje ljudi in internacije niso mogli zatreti odpora. Nove žrtve in prelita kri je še bolj podžigala slovensko ljudstvo. Iskra je tlela naprej, dokler ni iz nje zbrufcnil velik plamen, ki je z.a čaaa narodno-osvobodil-ne vojne zagorel po vsej deželi. Dolgoletne antifašistične tradicije, dolgoletne narodno-osvobodil-ne težnje so bile seme, ki je dalo bogato žetev. Tradicije po narodni osvoboditvi so spričo socialnega zatiranja dobivale tudi vedno beij družbeno revoUr ionarni značaj, zlasti med delavstvom.
Tako je na Primorskem zadobila narodno-osvobodilna borba takoj nacionalen in socialen značaj, ki se med seboj nista izključevala, marveč izpopolnjevala. O tem priča tudi življenie teh treh novih narodnih herojev, ki so znali že zgodaj družiti globoko domovinsko ljubezen z vsečlo-veškimi težnjami za socialno pravičnost in odpravo kapitalistične-go izkoriščanja. Tl heroji izražajo to, kar je v primorskem ljudstvu najbolj plemenitega. Zato je njih odlikovanje v ponos nam vsem, saj je to najlepše priznanje naši dolgoletni borbi proti fašizmu, posebno pa še velikim žrtvam primorskega ljudstva v na-rodno-osvobodilm vojni. T* odlikovanja so tudi vsem Primorcem vzpodbudo, da se bodo borili za uresničenje idej in ciljev teh herojev.
Darko Marušič - Blaž
Narodni heroj Darko Marušič-BJaž se je rodil 6. decembra 1919 v Ljubljanski porodnišnici. Njegovi starši 50 bili doma iz Opatjega seta, toda prva svetovna vojna jih je pognala 7. rodne grude in so do leta 1921. živeli na Lukovici pri Brezovici. Tega leta se je mala družina vrnila v rodno vas, kjer jim pa ni bilo obstanka Zato se je družina izselila v Brazilijo v San Paulo, kjer je živel Darkov stric. Po dalj. šem času sta našla oče in mati zaposlitev u tekstilni tovarni, kjer sta si le z veliko muko toliko zaslužila, da se je družina lahko prebijala skozi težke pogoje življenja. Mali Darko je hodil tedaj v otroški vrtec delavske kolonije, ki pa je bil italijanski. Toda to okolje ga ni vsrkalo vase, ker se je vedno zavedal, da je Slovenec In je doma govoril vedno slovensko. Leta 1925. se je vrnil Darko s svojo materjo v Opatje selo, kamor se je kasneje vrnil tudi njegov oče. Tu jo začel obiskovati ljudsko šolo in učitelji so ga hoteli pridobiti za fašistične organizacije in ga poitalijančiti, ker je bil zelo nadarjen. Medtem je njegov oče na skrivaj pobegnil v Jugoslavijo in so družino zato zlostavljali. Leta 1931. se je mati z Darkom preselila v Jugoslavijo v Ljubljano. Tam je Darko obiskoval meščansko šolo in bil zelo priden učenec. Kasneje se je izučil strojnega ključavničarstva in- delal v tovarni «Unitas* v Šiški. Tu je kmalu postal član SICOJ-a ter njegov zelo aktiven propagandist.
Med prvimi sabotažami in akcijami, ki so jih mladinci izvrševali v Ljubljani in okolici, je Darkova skupina porezala telefonske in brzojavne žice ob železniški progi. Njegovo glavno delo v poletju in jeseni 1941. je bilo organiziranje mladine. Mladinci so se sestajali z njim v kleti domačega stanovanja. Zato je tudi materi zaupal, da je bila ustanovljena mladinska Osvobodilna fronta in da dela v nji. Mati mu Jc odgovorila: «Kjer so moji otro. ci, tam sem tudi jaz». Od onega dne
Anton Šibelj - Stjenka
Anton Slbelj-Stjenka se je rodil leta 1914. v Tomaševcu- na Krasu.
Se mlad je kot mehanik v Trstu začel sodelovati s tržaškim proletariatom v protifašističnem gibanju. Ko je fašizem hotel z usmrtitvijo bazoviških junakov zatreti gibanje primorskih in tržaških revolucionarjev, je bil Anton Sibelj med vnetimi izponjcvalci njihove oporoke. V letih 1938-1940 Je bil večkrat preganjan in zaprt. Leta 1940: se je umaknil v Jugoslavijo, pa se je kmalu vrnil v Trst in so ga tu zopet zaprli. Ostal je v zaporu do junija 1941, nato so ga postavili za dve leti pod fašistično nadzorstvo. Vrnil se je v domačo vas ter začel organizirati mladino in vaščane za odkrit spopad s fašizmom. Organiziral in vodil Je sestanke, zbiral orožje in hrano za partizane ter pripravljal in tudi sam vršil razne sabotažne akcije.
Spomladi 1942. L je šel v partizane. Kmalu je postal komandant «Leteče čete», ki je Italijanom prizadejala veliko skrbi in neprijetnih presenečenj. Med borci je bil zaradi junaštva in tovarištva zelo spoštovan in priljubljen. Z izrednimi in tveganimi akcijami, sabotažami in drznimi spopadi s fašisti ije postal strah fašistične soldateske na
Krasu. V vsakem spopadu je izmaknil sovražniku čim več orožja in z njim oboroževal nove borce, ki so prihajali v partizanske vrste.
Ob razsulu Italije je postal komandant bataljona in je vodil več močnih spopadov na Goriški fronti. Zaradi velikih uspehov in izrednih vojaških sposobnosti je bil imenovan za komandanta Južno-primorskega odreda. Novembra 1943. je vodil veliko akcijo v Pliskovici na Krasu, kjer je razorožil okoli 200 orožnikov. Drugega februrja 1944. je vodil veliko akcijo med Komnom in Rihemberkom, kjer je padlo 36 nacistov. Poklican je bil v Belo Krajino, kjer je na tečaju izpolnil svoje praktične Izkušnje. Ko se je spet vrnil na Primorsko, je bil nekaj časa komandant brigade «Srečka Kosovela». V" nekem spopadu je bil ranjen in je mora! ostati nekaj časa v bolnišnici nad Vrati pri Cepovanu. Štab IX. korpusa mu je dal čin kapetana. Ko je okreval, je ponovno prevzel poveljstvo v Južnoprimorskem odredu ter ostal tam, dokler se odred ni zdiu žil s XXX. divizijo. Nato je bil dodeljen Dolomitskemu odredu zn komandanta. Ko je bil Dolomitski odred razpuščen, je bij tov. Stjenka vodja vseh delavnic in orožarn IX. korpusa. V tem času je napredoval v majorja. Sam je izumil preprosto, a učinkovito orožje «Partop», ki Jc večkrat prizadelo sovražniku težke izgube. Tov. Stjenka je tudi sestavil iz italijanske, ruske In nemške brzostrelke posebno brzostrelko, katere rafali so bili boij nagli, tako da je vsak partizan vedel, kdaj je Stjenka streljal.
V velikih, bojih s fašisti in četniki, ki so zgodaj leta 1945, skušali uničiti partizanstvo v Slovenskem Primorju, je bil tov. Stjenka med najbolj hrabrimi borci. Aprila 1945. je padel v boju. Stjenkova smrt je hudo prizadela vse, ki so ga poznali, predvsem pa tiste, ki jih je tolikokrat zmagovito vodil v boju. Njegovo junaštvo je bilo velika pobuda primorskim borcem, da so v boju vztrajali in zmagali. Danes nosijo primorske delovne brigade z velikim ponosom ime velikega boren n» heroja Antona Šiblja-Stjenke.
sta bila mati in sin zvesta in vdan» borca na skupni fronti.
V	oktobru 1941. je vodstvo OF poslalo Darka na Primorsko in v Trst, da organizira mladino. Od tu se je večkrat vračal v Ljubljano, dokler ni 15. februarja 1942, odšel za stalno o Trst. Tam sta že leta 1941. delovala brata Oskar in Lev Kovačič, toda decembra 1941. ju je policija zaradi izdajstva aretirala. Na njuno mesto sta stopila mladinca Darko Marušič-Blaž in Albin Cotar-Kari. Obnovila sta razbito delo, pridobila nove pri-
[padnike OF v vseh rajonih Trsta in v Skednju ustanovila prvi delavski krožek, ki je postal žarišče tovarniških odborov. Delo je bilo težko, vendar je gibanje toliko narastlo» da se je novembra ustanovil okrožni odbor OF za Trst. Darku so poverili reorganizacijo mladine. Ustanovil je prve odbore ZSM v raznih mestnih okrajih.
V tem času se je tudi ustanovila kot množična delavska organizacija Delavska enotnost.
Fašistična policija je po svojih ovaduhih izvedela, kaj se dogaja v Trstu. Sredi decembra 1942. je prišlo do novih racij vendar organizacije v celoti niso zadele. Februarja 1943. se je boj policije zaostril in fašisti so napeli vse sile da bi polovili vodilne kadre. Drago Marušič se je rešil s tem, da je neposredno pred aretacijo skočil iz drvečega tramvaja. Takrat je bila cela vrsta pristašev OF odpeljana v zapore. Pri zasliševanju je policija predvsem iskala sledi za Darkom Marušičem. Takrat je on po navodilih Pokrajinskega odbora zapustil Trst. Tedaj je bil Kras področje njegovega dela, kjer se ni udejstvoval samo v mladinski organizaciji, temveč je kot član Pokrajinskega komiteja Izvrševal tudi važne funkcije v organizaciji partije ter je, junija 1943. organiziral Južnoprimorski komite. Ob razsulu Italije v septembru 1943. je postal Dako Marušič kot sekretar Pokrajinskega iniciativnega odbora ZSM tudi član novoustavljenega najvišjega ob-lastnega organa primorskih Slovencev, Narodno osvobodilnega sveta za Slov. Primorje. Oktobra 1943, je bil imenovan za pomočnika ko. misarja v štabu primorske cone
V	tej funkciji je bil poslan v Furlanijo in je bil 6. oktobra imenovan za komisarja novounstanovljene «Tržaške divizije». Kljub temu pa j» obdržal še svoj položaj v mladinski organizaciji. 5. novembra 1943, je bil imenovan za politkomisarja v XXVII «Goriški diviziji». IT. novembra 1943. je s svojim kurirjem In še nekim tovarišem prekoračil Sočo in se zglasil v Srednjem Lokovcu v hiši, ki se ji pravi «Pod hribom». Tedaj so Nemci obkolili vas in Darko je planil iz hiše s kurirjem, da bi prebila nemški obroč. Tu sta padla oba. Gospodarja hiše pa so Nemci ustreiiU ob ograji.
Ob njegovi smrti je tov. Aleš Bebler, takratni tajnik NOS za Primorje, napisal v «Primorskem» poročevalcu»: «Nihče, kdor je Blaža spoznal ga ue bo mogel pozabiti. Ostal bo v naših srcih za vedno kot najbolj svetli primer srčne primorske mladine, ki se je posvetila osvoboditvi svoje lepe zemlje in njeni srečni in Slavni bodočnosti»:
8
liudski TEDNIK
Jugoslovansko področje STO-ja
Zdravstvena zaščita
delovnega ljudstva V coni "B
Nova moderna bolnica v Izoli.
Kakor so prirodni zemeljski zakladi. vefi ali manj razvita industrija, gospodarstvo in bilanca izmenjave dobrin z drugimi deželami merilo bogastva neke države, tako je merilo naprednosti in civilizacije države njena kulturna in socialna raven v prvi vrsti pa organizacija zdravstvene zaščite njenega ljudstva. Kar velja v velikem za velike države, to velja v malem za male samostojne teritorije in eden takih teritorijev je Jugoslovanska cona tržaškega ozemlja.
Ce govorimo konkretno o zdravstveni zaščiti ljudstva te cone, to je o organizaciji zdravstva v tej coni, lahko trdimo, da je ljudska oblast za javno zdravstvo v coni B storila v letu 1949 toliko, da lahko stopi pred ljudstvo v polni zavesti, da je izvršila v tem važnem in delikatnem sektorju svojo nalogo častno in da je storila vse, kar se je v danih razmerah v kratki dobi enega leta dalo storiti.
Ce hočemo pravilno oceniti uspehe oblasti na področju javnega zdravstva v coni B, moramo stopiti korak nazaj in seznaniti se s položajem, v katerem je ljudska oblast našla to ozemlje neposredno po osvoboditvi oziroma ob ustanovitvi STO-ja dne 16. septembra 1947 leta.
Zdravstveno upravno je spadalo to ozemlje deloma pod Trst, deloma pod Pulj. Centralistična ureditev javnega zdravstva, koncentracija vseh, tudi manj važnih zdravstvenih institucij obeh središčih Trstu in Pulju je imela za posledico dejstvo, da ravno na tem teritoriju ni bilo niti ene same institucije, enega zdravstvenega zavoda ali bolnice, ki bi kakor koli nudila ljudstvu, zlasti podeželskemu Ijud-
Dr. R. Hlavatj/
stvu, občutek varnosti in hitro dosegljivo pomoč v bolezni v bližini domačega .kraja, tudi za manjše zdravstvene posege. Za najmanjša obolenja je moral naš kmet iz notranjosti Istre v razmeroma oddaljena središča Trst in Pulj. Velika sanatorija v Valdoltri in Ankaranu nista namenjena domačemu prebivalstvu. V njih so se zdravili bolniki za Jetiko Iz Trsta in še bolj oddaljenih krajev.
Bolnici v Piranu in Kopru nista bili bolnici v pravem pomenu besede. Bili sta hiralnici z majhnim številom postelj bolj za bolne hiralce kot pa za druge akutne bolnike. Saj sta se tudi imenovali «Case di ricovero». Tu-
Enakopravnost narodov v coni B
se odraža u njihovem kulturnem življenju
Vzporedno z gospodarskim napredkom v coni B raste tudi kultura, kajti ljudska oblast ve, da je kultura prav tako kot gospodarstvo temelj napredka vsake dežele ter da gospodarski razvoj ni mogoč brez kulturne rasti ljudstva, tako kakor se kulturna raven ljudstva dviga lahko le v ugodnih gospodarskih pogojih.
Zato polaga ljudska oblast največjo skrb ;rrosveti med ljudstvom, zahteva od kulturnega človeka, da bo znal graditi svojo lastno deželo in Uidi pravilno izkoriščati njene dobrine.
Ljudska prosveta predstavlja v coni B širok pojem. Ne zajema samo delovanja pnosvetnih društev, pevskih zborov, dramskih družin itd., temveč predvsem vse šolstvo, ki se je moralo po osvoboditvi za Slovence m Hrvate popolnoma na novo organizirati,
V coni B je danes 10 otroških vrtcev, ki pa imajo že obliko domov igre m dela Ustanovljeni so predvsem v krajih, kjer so žene vključene v produkcijo in tam, kjer so obdelovalne zadruge. Otroci so v vrtcih, ki so opremljeni in preskrbljeni z učili, po ves -dan, dobivajo hrano in so pod nadzorstvom vrtnaric, ki otroke vzgajajo. Da bodo lahko odprli nove vrtce, ker je to koristna nujna ustanova na ozemlju, ki se gospodarsko in zadružno razvija, bo ljudska oblast organizirala tečaj za vrtnarice, da reši problem vzgojnega kadra.
Uspeh osnovnih šot se je v zadnjem času, posebno v letošnjem letu, visoko dvignil. Učiteljstvo v coni B se trudi, da bi dvignilo šolo na tisto stopnjo, kot jo dose-
zajo šole v Sloveniji. V prvih povojnih letih so bile velike težave zaradi jezika, danes pa je ta ovira že skoro odstranjena. Uspeh osnovnih šol se čuti posebno v letošnjem prvem razredu gimnazije.
Sole delajo po letnih načrtih, ki ne obsegajo le učnega programa, temveč opredelujejo delovanje učiteljstva v šoli in izven nje. V vsem vzgojnem delu je težišče na dvigu idejnosti, ki naj temelji ves čas — že v osnovni šoli — na znanstveni podlagi in odvaja mladino od misticizma in mračnjaštva. In prav v tem je izraz napredne šole.
Da učiteljstvo pravilno tolmači v poučevanju to napredno miselnost, prireja v okviru sindikata študijske, pedagoške ure, predavanja, hospitacije, tečaje, itd.
Delo učiteljstva v conj B pa se ne konča v razredu, temveč so prav oni težišče prosvetnega dela v kraju, kjer službujejo. Vključeni so v borbo proti analfabetizmu, vodijo večerne tečaje, sodelujejo pri oi-ganizaciji prosvetnega dela po vaseh in obalnih mestih, prav tako pa pomagajo pri gospodarski obnovi cone B. Tako se je letos v šolskih počitnicah brigada prosvetnih delavcev udeležila gradnje ceste Smarje-Nova vas.
Učiteljstvo gradt prosvetno delo med ljudstvom, hkrati pa je tudi svetovalec ljudski oblasti v vseh prosvetnih vprašanjih. Ljudska oblast pravilno ceni njihovo delo in zanje tudi materialno dobro skrbi, kakor skrbi za materialne potrebe vsega prosvetnega delovanja, v letu 1949 je ljudska oblast izdala v te svrhe
111,700.000	dinarjev, kar znaša skoro 15 vseh izdatkov.
V	letošnjem letu so dogradili nove osnovne šole kot v Šmarjah, Izoli, ‘vidno pa raste nova velika osnovna šola v Kopru, ki bo le a 1950 dokončana. V njej bo prostora za 1000 slovenskih in italijanskih otrok.
Mnoge šole — slovenske kot italijanske — so na novo opremljene. V krajih, kjer je elektrika, imajo za dvig pouka radio, dalje knjižnice, ki se stalno izpopolnjujejo, nova učila.
V	tej borbi za kulturni dvig našega Istrana so se posebno odlikovali v letošnjem letu učitelji
Nada Mrakovčič
Vardjanova s Tinjana, Skočir iz Cezarjev, Židanik te Baredov, Batič iz Pomjana, Grahor iz Ankarana, VeLkonia in mnogi drugi. Mnogo šol je imelo v letošnjem letu kulturne prireditve, nastopalo po Istri Pa tudi izven nje. Ceža-ranski šolarji so bili v letošnjem letu najuspešnejši.
Za plodno detp je ljudska oblast najpožrtvovalnejše učiteljstvo tudi nagradila.
V vsej coni B je danes 33 slovenskih, 35 italijanskih in 36 hrvaških osnovnih šol. Poleg teh Pa imamo tam tudi nove srednje 'šole. Od 1909. leta, ko je bilo preseljeno koprsko slovensko učiteljišče v Gorico, ni bilo v tem predelu nobene slovenske še manj hrvatske srednje šole vse do osvoboditve. Ze junija 1945 pa je bila ustanovljena slovenska gimnazija v Ko-
pru, v kateri je bilo 113 dijakov. Letos obiskuje gimnazijo, ki ima že 6 razredov 646 dijakov. PoUg slovenske gimnazije je tudi popolna italijanska v Kopru in Piranu.
V	Bujah pa imajo nižjo g.mnazijo.
V	P'vlorožah bo letos zaključilo na učiteljišču redno šolanje 10 novih učiteljev. Pomorski tehnikum v Piranu pa bo dal nov kader pomorščakov. Poleg teh srednjih šol ima cona B kmetijsko šolo na Sko-cijanu, kjer dosegajo dijaki, poleg •ičiteljiščnikov, najboljše uspehe ‘er gospodarsko šolo. U-lanovi;ena :e bila letos tudi glasbena šola v Kopru.
Večina slovenskih dijakov stanuje v dijaških domovih, poleg te ga pa sprejemajo tudi štipendije, tako da imajo možnost študirati prav vsi, ki so sposobni in imajo voljo do učenja. Ljudska oblast je v letošnjem letu izdala za štipendije 5,5 milijona dinarjev. Podpore lobivajo tudi tisti dijaki, kj študirajo v inozemstvu, v Jugoslaviji tii Italiji. Jasno je, da je vse šolanje brez vsakršnih taks, kar dokazuje popolno demokratizacijo tolstim.
Med srednješolsko mladino je večina otrok naših kmetov in delavcev, ostali pa so otroci sredrj i •onetov, obrtnikov in nameščencev.
Poleg rednega šolsfva je bilo letos v coni B 23 različnih tečajev s 432 učenci: zadružni, zg trgovske Pomočnike, za administratorje, za žensko obrt itd. Ti tečaji so trajali po 2, 3 ali celo po 4 mesece. V Kopru sta tudi 2 večerni gimnaziji.
Uspehi osnovnih in srednjih šol pa bi ne bili tako visoki, če bi ljudstvo samo ne občutilo velikega pomena teh ustanov. Dovolj je pretrpelo pod raznimi veleposestniki, dovolj pod šovinističnim terorjem; Spoznalo je, da je izobrazba eden izmed pogojev, da ohranijo svojo gospodarsko in nacionalno neodvisnost in prav zaradi tega podpira ljudstvo svojo ljudsko oblast, /d mu edina z dejanji zagotavlja to neodvisnost.
dl «Ospedale San Nazario» v Kopru ni bil drugo kot hiša, kjer so starčki in starke preživljali jesenska leta svojega življenja.
Tako stanje je našla ljudska oblast ob ustanovitvi STO-ja v coni B. Skrb, ki jo je posvečalo Poverjeništvo v Ajdovšc.ni v prvih povojnih letih tem ustanovam, ni bistveno spremenilo položaja, ker je pač bilo veliko odprtih in perečih problemov, ki jih je narekovala tedanja mednarodna situacija m zaradi katerih ni bilo niti mogoče pristopiti k dokončni, načrtni rešitvi tega, za istrsko ljudstvo sicer tako važnega problema.
To nalogo si je na'dela ljudska oblast po letu 1917 in jo v dobri meri tudi uspešno rešila, kljub temu da organizacijska faza javnega zdravstva v coni B še ni zaključena.
Problemi javnega zdravstva v še tako majhnem teritoriju, celo v enem samem mestu so tako vei.ki, da zahtevajo vselej velika sredstva, kadre in material. Za to so uspehi, ki jih je ljudska oblast dosegla v razmeroma kratkem času in ob velik.h težavah s kadri in materialom, veliki in pomembni.
Problemi javnega zdravstva v jugoslovanski coni STO-ja so težki in najrazličnejši. Ne samo zaradi prej naštetih okoliščin, temveč še bolj zaradi položaja, v katerem se Je ta cona znašla spričo novih meja, spričo različnih valut v obeh conah in končno spričo pomanjkanja kadrov in materiala in v kolikor je bilo treba hitro rešiti zdravstveno zaščito ljudstva v novi situaciji, v novi samostojni coni B.
Problemi, pred katere je bila postavljena ljudska oblast v coni B, so bili v glavnem: upravna reorganizacija zdravstva, zag.tovitev zdraV^ stvene zašč.te ljudstva v vseh vejah profilaktične in kurativne medicine in s tem združena ustanov.tev in obnova Zdravljenja v zdravstvenih zavodih ter rešitev vprašanja zdravljenja bolnikov iz cone B v bolnicah v Trstu in drugih velikih bolnicah iz. ven cone B.
Upravna reorganizacija Je sledila naravno politično administrativni in je bila rešena tako, da Je poverjeništvo za zdravstvo z zdravstvenim oddelkom pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru prevzelo direKtivne naloge, medtem ko sta "ba zdravstvena odseka pri dveh okrajih v Kopru iti Bujah prevzela terensko delo in vodila zdravstveno služto po zdravstvenih referen ih in načel:>ik ti odsekov te- mestnih, oziroma krajevnih zdrav-stvemh referent.h.
Težja je bila zagotovitev zdravstvene zaščite prebivalstva. V tem smislu ie bilo storjeno v letu 1949 toPko, da lahko rečemq, da je bilo v glavnem rešeno vprašanje zdravljenja domačih bolnikov v bolnicah v sami coni B kakor tudi v velikih bolnicah ali na klinikah izven cone B.
Ljudska oblast v coni B Je z velikimi krediti v proračunskem letu 1949, ki segajo v mnoge desetine mi. lijonov, omogočila preadaptaetjo stavbe bivše otroške obmorske kolonije v Izoli v moderno bolnico z Internim, kirurškim in rentgenološkim oddelkom, obnovo bolnice v Kopru, ki Je v delu in v kateri ie interni In porodniški oddelek, obnovo boln'ee z rr.anišo kapaciteto v Bujah, zgradi-ditev paviljona za infekcijske bolezni v Piranu in končno obnovo sanatori-
(Nadaljevanje na 9. strani)
Kot prteorl aa (Umskem traka se vrstijo po Jugoslovanski coal Trsta ao*a Maka poslopja la 4rage zgradbe za prosveta» laltvUaaje vseh treh »arodaosti.
Jugoslovansko področje STO-ja

USPEHI LJUDSKE OBLASTI
in o nekaierili gospodarskih vprašanjih Istrskega okrožja
OB KONCU LETA IS4S. JE SLIKA IO 2E PRECEJ DRUGAČNA, KA KOR JE BILA V ZAČETKU TEGA LETA. KDOR PRIHAJA V IO OPAŽA TO NA VSAKEM KORAKU, SE BOnj pa OPAŽAJO TISTI, KI SE NA TEM PODROČJU TRUDIJO, DA BI SEBI IZVOJEVALI BOLJŠE ŽIVLJENJE. V VSAKEM NOVEM OBJEKTU JE TRUD DELOVNEGA ČLOVEKA. TA GRADI S SVOJIMI LASTNIMI SILAMI, KI SO JIH FAŠIZEM TEH PRED NJIM SE MNOGI DRUGI IZKORIŠČEVALCI PRITISKALI OB TLA. V IO RASTE DANES NOVO ŽIVLJENJE, KI JE SICER OB SVOJI ZAČETNI RASTI SKROMNO, IMA PA VSE PREDPOGOJE, DA SE BUJNO RAZRASTE TER POLAGOMA PRIVEDE DO POPOLNE PREOBRAZBE DRUŽBE.
Brigadni sistem močno sredstvo za povečan jeproizvodnje
Dobro se ie spominjamo, da so v IO nekateri oportunisti, ki so pozneje postali kominformisti, izjavljali; «Kako je to, dr. tu še ni vsega v izobilju, ko imamo vendar ijud-sfeo oblast?» Ce bi tedaj tudi oni sami krepko zagrabili za delo, prav gotovo ne bi bili prišli do takega puhlega besedičenja. Spoznali bi, kaj delovno ljudstvo v določenem času lahko zmore in kaj ne. Ljudsko obla.st sestavljajo delavci, kmetje ter pošteni intelektualci, ki gradijo in se učijo, ki prav dobro vedo. da graditev novega gospodarstva ni lahka. Da bi lahko povečali proizvodnjo, moramo usposobiti sebe in proizvajalna sredstva. Tega pa seveda ni mogoče doseči v hipu. Iz strahu pred napori, so jo kominformisti enostavno popihali, pridružili so se dejansko tistim, ki si močno želijo povratek v ducejeve čase. Kljub temu da v JO resnično še ni vsega v izobilju, ne bi noben pameten delavec, zamenjal delavki, ga tu opravlja, 7, načinom življenja v kapitalističnih državah. Delavec se je že prepričal, da se tisti časi, ko je tudi razsajala brezposelnost, ne bod0 več povrnili opaža nadalje, da je proizvodov, ki jih potrebuje, vedno več. Cesar niso videli ko-minfonnistični politikanti, to vidi preprost delavec, vid; tudi naš delovni kmet.
Blagostanje je odvisnQ od visoke proizvodnje ter pravilne distribucije proizvodov. Kar velja za industrije. velja v polni meri tudi za poljedelstvo ter obrt. Ce bomo dvigali proizvodnjo, bomo bolje krili na,5e domače potrebe, lahko bomo viške prozvodov izvajali ter kupovali izven IO to, kar sami ne moremo proizvajati. Z dviganjem proizvodnje je proizvodnja poceni cene padajo. Ta načela gospodarske politike ljudske oblasti kažejo,
da ljudski oblasti ni vseeno kako ljudje živijo.
Na poziv ljudske oblasti, da je treba proizvodnjo čim bolj povečati. s0 delavci v opekarni NAR-DONE uvedi; sistem. Značilno za ta sistčm dela je, d;} se posamezni oddelki v tovarn; mnogo tesneje med seboj povežejo. Ves proces dela teče nepretrgano Vsak oddelek proizvaja toliko, kolikor drugi oddelek lahko uporabi. Brigadni sistem dela takoj odkrije, kje hote
uli nehote zastajajo. Z uvedbo bri-1 ter mu zagotoviti vse potrebno da gadnega sistema dela, je opekarna bo svojo proizvodnjo lahko dvigal. NARnONF. m	""UTrgovina (distribucija) se pojavlja
NARDONE že povečala proizvod njo ter prihranila več milijonov dinarjev. Z brigadnim sistemom dela porastejo delovne noi me, storilnost dela je zdaj mnogo večja. Uvajanje brigadnega sistema v opekarni NARDONÈ vzbuja pri delavcih vedno večje zanimanje. V tovarni ARRIGONI bodo morda že v kratkem času prešli prav tako na brigadni sistem dela
Plan proizvodnje za leto 1950. je znatno višji kakor v letošnjem'letu. Ljudska oblast je 5; poskrbela, dg bodo drugega leta vse potrebne surovine dotekale pravočasno ter v mnogo večjih količinah. S polno paro bodo proizvajale vse obstoječe tovarne, razširjene z. novimi investicijami ter s temi otvarjale še nove vrste proizvodnje.
Sindikalni tečaj, ki se jc s prav dobrim uspehom zaključil pred nekaj dnevi, kaže, da posveča Es vedno večjo pozornost študiju gospodarskih problemov. Delavci se vedno bolj zavedajo, da ss je treba odločno otresti nekaterih 'zastarelih metod ter dvigati proizvodnjo na temelju novih izkustev.
Velik polet v
trgovini
Za časa fašizma in ie pred njiip se je blago prodajalo na temelju ponudbe ter povpraševanja.. Blago je tedaj lahko kupil le, kdbr je imel denar. Da bi si kapitalisti našli čim več kupcev za. svoje blago, so se med seboj spuščali v hudo konkurenčno borbo. Ta konkurenčna borba je odločala, kakšna naj bo proizvodnja. Kapitalistično načelo je bilo; proizvajat; čim več, izkoriščati proletariat čim bolj, da bo proizvodnja čim bolj poceni. Toda čeprav so cene blaga tudi padale, so bile za delovnega človeka vendarle visoke. Kdor ni imel danaria. ta je za kapitaliste prenehal biti koristno bitje, ta naj bi po njegovem mišljenju enostavno izpadel iz družbe.
Sedaj je v IO vse drugače. Čeprav imamo na nekaterih važnih sektorjih še vedno zasebno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi, se taka kapitalistična anarhija venderle ne more več pojavljati. Tudi njej je odzvonilo za vedno. Ljudska oblast posveča veliko pozornost trgovini, vodi ter konL o-lira vso gospodarsko dejavnost in prav tako tudi oskrbo delovnega ljudstva. Ljudska oblast skrbno proučuje, kaj vse potrebuje delovni človek in mu df.ja vse to v ved-
N©¥oletol pozdrav izRicmanj
no večji meri na razpolago preko svojega trgovinskega aparata. Važno sredstvo za pravilno distribucijo so zlasti kup« - prodajne zadruge. Teh je vedno več, ima jih že skoro sleherno naselje. Preko zadružnega aparata dobro organizirana trgovina zadaja močne udar. ce posameznim špekulantom ter nudi ceneno proizvodnjo tudi kmetu (oskrbo, nadalje potrebno poljedelsko orodje, semena itd). Talka zdrava trgovina postaja važen faktor v borbi za povečanje proizvodnje, ta trgovina dobavlja tvornicam vse potrebne surovine, vzdržuje obrt ter vse poljedelske proizvodnje! Kakor so kominformisti bežali od borbe za povečanje niso razumeli niti važnosti borbe za izboljšanje distribucije!
tako kot izredno važen faktor za dviganje proizvodnje. Sestavljanje proizvodnega načrta v okviru obdelovalne zadruge pa je mnogo lažje in zaradi tega tudi samo oskrbovanje. Ljudska oblast posve, ča vso svojo pažnjo nele obdelovalni zadrugi, temveč tudi vsakemu posameznemu delovnemu kmetu. Qd celotnih investicij za leto 1950. je _ zato določila celih 40% ha za dvig poljedelstva. Nobeni drugi proizvajalni panogi ni bila dodeljena tako visoka kvota.
Proizvodne
naloge obrtnikov
Vprašanje proizvodnje se tu postavlja prav tako kakor prj delovnem kmetu. Cim več bo proizvajal, tem boli se bo tudi dvignil njegov življenjski standard. Na temelju proizvodnega načrta, ge bo točno vedelo, kaj vse potrebuje, da bo lahko izpolnil svoje naloge.
Kominformistična zagata
Iz Trsta sem skušajo svetovati našemu delavcu, naj stavka (samo zaradi stavke?). a kmetu naj čim bolj zmanjša svoj pridelek, naj da čim manj oljk, naj ne plačuje davkov. To svoje zločinstvo imenujejo kominformisti borbo zO uresničenje revolucionarne ideje, interna-cionalizem, borno za pravico Zaradi laži, ki si jih izmišljajo, jih postaja vedno bolj strah pred samimi seboj. Laži ne morejo ostati dolgo prikrite! Za svoje sramotne laži bodo morali vendarle odgovarjati! Ce bi bili ti kominformisti resnični internacionalisti, bi nam v naši težki borbi priskočili na romoč. pomagali bj vsaj z nasveti, proučevali bi položaj v IO itd. Ne, kominformisti tega nočejo! Ljudstvo v Jo je zaradi tega zadovoljno, ds; jih ne vidi kajti brez njih bo najlepše opravilo svoje naloge!
VILHAR SREČKO
Velike spremembe na vasi
Pred leti so našega delovnega kmeta strahovali fašistični plačanci, oderuhi, trgovci - špekulanti tei drugi podobni ljudje. Po osvoboditvi se je položaj temeljito spremenil. Ljudem se je sama po sebi vsiljevala misel, da je treba ustanoviti zadruge, ki naj bj nadomestile trgovino posameznih špekulantskih trgovcev, ki so se vdinjali fašizmu. K temu so jih silila tudi izkustva, lei so jih imeli s trgovskimi špekulanti v obalnih mestecih. Marsikdo od teh špekulantov, ki ie prodajal delovnim ljudem blago po pretirano nizkih cenah, je prav tako izginil, ker se je bai, da bo moral polagati račune. Močan polet v zadružništvu smo imeli še posebno v letošnjem letu. Naši delovni kmetje so se najprej poprijeli kupo - prodajne zadruge. Ts odkupuje njih proizvode in jih oskrbuje z vsem potrebnim za njih proizvodnjo. Na temelju zgleda, ki so ga dali zadružniki iz Puč (obdelovalna zadruga), pa so mnogi delovni kmetje spoznali, da je združitev vseh proizvajalnih sredstev v kolektivno (skupno) imovino eno izmed najuspešnejših sredstev Za dviganje proizvodnje. Tako je letos število obdelovalnih zadrug naraslo že ha 20.
Na vezane cene s o imeli letos delovni kmetje zelo bogato izbiro proizvodov. To blago seveda ni dostopno tistim, ki ničesar ne proizvajajo in nič ne delajo (med te spada tudi kak logaški obveščevalec tržaških vidalijevcev). Kljub uspehom Pa bi bilo napačno, če bi mislili, da teče vse gladko. Delovno ’ ljudstvo, ki si je zgradilo svojo ljudsko oblast, se mora še v marsičem usposabljati za delo, ki zahteva strokovne priprave. Zdaj ima tudi delovni kmet vse možnosti, da dviga samega sebe. Cim bolj Se nekdo sam usposablja, tem bolj se dviga tudi njegovo gospodarstvo. Da bi se poljedelska proizvodnja čim bolj dvignila, so ustanovili kmečke komisije. Nslo-ga kmečke komisije je. da Preuči proizvodne sposobnosti jakega posameznega kmeia ter se z njim sporazume glede tega, kar bo proizvajal. Na ta način si vsaka vas izdela svoj proizvodni načrt. Za ljudsko obast pa ni vseeno, kaj delovni kmet proizvaja. Upoštevati je treba vrsto zemlje ter položaj na tržišču (možnosti’ prodaje). Na temelju teh vaških proizvodnih načrtov je lahko ugotoviti celokupne potrebe delovnega kmeta
Zdravstvena zaščita v coni B
(Nadaljevanje z 8. strani)
ja za pljučno tuberkulozo v Ankaranu.
Ce upoštevamo, da znaša kapactc-ta (število postelj) teh bolnic s tremi internimi, enim kirurškim, enim porodniškim in enim rentgenbloškim oddelkom 300 postelj in da se bo dvignila v letu 1950 na 420 postelj, potem lahko sklepamo, da so to stvarni u-spehi ljudske oblasti, ki ni šted’la s sredstvi ne z delom, zato da zagotovi ljudstvu cone B ono zdravstveno zaščito, ki mu jo prejšnji režimi nisc znali dati.
Kakor pri zdravljenju v bolnicah, tako beležimo uspehe v letu 1949 tudi pri zvišanju kadrov. Od leta 1947 do danes je narastlo število strokovnih kadrov od 20 r.a 90.
Oprema bolnic je zahtevala velika sredstva. V samem letu 1949 so bolnice zlasti pa kirurški oddelek v Izoli prejele najmodernejšo švicarsko ter jugoslovansko aparaturo v vrednosti desetin milijonov. V letu 1947 so imeli le en rentgenski aparat v letu 1949 pa že štiri. -
V letu 1949 so bili ustvarjeni 3 an-titbe dispanzeriji in 3 dečje in mate. rinske posvetovalnice.
Poleg tega znatnega dela pri organizaciji javnega zdravstva je ljudska oblast pristopila k delom, ki so za obalna mesta te cone velikega zdrav, stvenega pomena in ki predstavljajo pomembne spremembe v javno-zdravstvenih, higienskih in profilaktičnih prilikah. Stoletja zapuščena in zanemarjena, nehigienska kanalizacl. ja doživlja temeljito izboljšanje v a-sanadjskih delih s polaganjem novih kanalizacijskih cevi in naprav v o-balnih mestih Kopru, Izoli in Piranu.
Modernizacija klorizacijskega postopka v dezinfekciji vode rižanskega vodovoda s klorovim plinom zagotavlja ljudstvu zdravo vodo v tej nalezljivim obolenjem izpostavljeni coni. Ena zadnjih prepotrebnih institucij je organizacija zdravstvene specialistične službe, ki so jo uvedli s požrtvovalnim sodelovanjem zdravnikov specialistov iz Slovenije. Z rednim prihodom zdravnikov specialistov, ki ordinirajo v bolnicah cone B, je prihranjeno bolnikom cone B ve-
". JBIBÉÌb 1
a-

£.73 .. s
I. 1
Vi-
....
W -
« i a
1
pSTV'"""'-'

Pr*
Ljudska oblast v jugoslovanski coni Trsta posveča največjo skrb gospodarskemu razvoju področja, ki je bilo zaradi izkoriščanja tujih velikašev dokaj zanemarjeno. Na filmskem traku je vrsta novih gospodarskih poslopij, ki so bila zgrajena v preteklem letu.
liko časa za potovanje na preglede v Trst in tudi denarja, kajti zdravniška pomoč v coni B ni zdaleka tako draga kot v Trstu.
Zdravstvena zaščita ljudstva cone B daje ljudstvu občutek varnosti v bolezni In nesreči. Skrb za zdravstven no zaščito šolske mladine, mater in otrok in postopno izboljšanje zdravljenja v bolnicah in v okrajnih ambulantah, hitri prevoz bolnikov z av-toambulantami, rešilne postaje istrskega okrožja in smotrena preskrba cone s zadostno količino zdravil je dokaz, da Je ljudska oblast tudi na tem sektorju splošne socialne in kulturne dejavnosti v letu 1949 izvršila svojo dolžnost do delovnega ljudstva istrskega okrožja.
11 ud t ki TEDNIK
Iz republik Jugoslavije

Na seji vlade FLRJ sta bila sprejeta predloga zakona o splošnem državnem proračunu za leto 1950 in zakona o sploSnem zaključnem računu za leto 1948. Na seji je podal poročilo o delu jugoslovarske delegacije na zasedanju OZN zunanji minister Edvard Kardelj. Vlada je tudi odobrila nagrade zaslužnim delavcem na področju znanosti in kulture.
V	Zagorju in na Zeleni trati
pri Zagorju je zveza borcev odkrila spominske pltaščc padlim borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne.
Jugoslovanski politiki so imeli na prošnjo vseučilišč v ZDA predavanja. Dr. Vilfan Je predavaj na univerzi v Bostonu «Razvoj združenih narodov», v Filadelfiji pa «Združeni narodi v očeh Jugoslovanov». Marija Vilfanova pa Je predavala o aktivnosti jugoslovanskih žena.
Novi stalni delegat FLRJ pri OZN dr. Aleš Bebler je odpotoval v New York.
Ameriški znanstvenik Edvard Corsy je na slovesnosti ob obletnici ustanovitve Nobelove nagrade za mir v New Yorku v svojem govoru dejal, da je na svojem potovanju po Jugoslaviji videl, da grade jugoslovanski narodi z nadčloveškimi napori močno gospodarstvo svoje države. Na prošnjo prirediteljev je govoril tudi jugoslovanski veleposlanik v ZDA. 2000 ameriških znanstvenikov, umetnikov, vseučiliških profesorjev in javnih delavcev, med katerimi so bili tudi nobelovi nagrajenci, je govor jugoslovanske-' ga ministra toplo pozdravilo.
V	Renčah pri Gorici so slovesno odkrili spomenik padlim borcem in talcem. Spomenik so izklesali zidarji iz Renč, vasi ki je bila ena najaktivnejših na Primorskem v Času narodnoosvo-bodilnc vojne. Svečanosti se je udeležil tudi minister Ivan Regent.
Jože Zavrtanik, ameriški izseljenec, ki je bil letos v Jugoslaviji, je na svojem potovanju posnel nekaj krajših barvnih filmov, ki jih je zdaj predvajal na kulturno prosvetni prireditvi, ki je bila v New Yorku. Predvajanje filmov je spremljal Zavrtanik s predavanjem o Jugoslaviji.
Dopisnika Tanjuga niso pustili na zasedanje britanskega kongresa za mir. Sindikalni svet v New Castu je sprejel protestno resolucijo in jo postal britanskemu odboru za mir zaradi diskriminacijskega postopka proti jugoslovanskemu novinarju.
Organizacije Zveze borcev bodo napravile popis vseh državljanov, ki so od C. aprila 1941 pa do 10. maja 1945 padli ali bili ubiti od domačih izdajalcev. Registrirali bodo tudi civilno prebivalstvo, kakor tudi vse tiste državljane, ki so umrli ali izginili brez sledu v ujetniških taboriščih v pregnanstvu ali na prisilnem, delu. Ko bodo zbrani vsi podatki. bodo natisnili knjigo o žrtvah narodnoosvobodilne vojne vsakega mesta in vasi v državi.
Uredništvo «Novega Usta» v New Yorku dobiva stalno pisma, v katerih jugoslovanski izseljenci pozdravljajo Jist in obsojajo kominformistično gonjo držav proti socialistični Jugoslaviji.
Z redom narodnega heroja je odlikoval Preludij Ljudske skup. Scine FRLJ 22 borcev, ki so sc odlikovali v narodnoosvobodilni vojni s posebnim junaštvom.
Conny ZHIiacus, neodvisni laburistični poslanec, je govoril v «Društvu študentov - prijateljev Jugoslavije» na gospodarski fakulteti londonske univerze o sporu med FLRJ |n ZSSR. Po njegovem mnenju koristi sovjetska napadalna politika proti Ju-gloslaviji Angloameričar.om.
Predsednik Republike Španije je odlikoval državne in vojaške voditelje Jugoslavije. Izredni poslanik Republike Španije v Beogradu je ob izročitvi odlikovanj izjavil, eia so jugoslovanski bor ci dal vso podporo španski republiki v njeni borbi med revolucijo kakor tudi Jugoslavija danes na mednarodnem področju za osvoboditev Španije izpod fašizma. Odlikovanja so prejeli: Osvoboditve Španije I. reda Edvard Kardelj in Stanoje Simič, za diplomatsko pomoč španski republiki, dr. Blagoje Neškovič, Karlo Mrazovič in Božidar Ma-ra .z,asluee v borbi španskega ljudstva, z istim redom II. stopnje pa so bili odlikovani Ivan Gošnjak, Aleš Bebler, Kočo Popovič, Peko Gošnjak, Vladimir Popovič, dr. Daočevič, Kosta Na-gy in Srečko Mancia
(Pe&letlta Ma&M leže* « •
Jugoslaviji — ni prazno ime. Nedvomno precej pomeni tudi širšemu svetu, ne le nam. Ko bo svet govoi-il o socializmu, se ne bo mogel več izogniti tudi imena Jugoslavije. Napredno človeštvo ima program; pred seboj ima smoter. Ali ni program naprednega človeštva socializem? Tudi Jugoslavija ima program. Toda ne le, da ga ima. temveč ga tudi uresničuje. Jugoslavija gradi socializem. Mordo se zdi Jugoslavija komu majhno dežela. Kaj pa pomeni na svetu petnajst milijonov ljudi? Toda vsa Jugoslavija je velikansko stavbišče. To pa precej pomeni tudi v. svetovnem merilu.
Bela lisa na lemSjevida
Kaj ja pomenila predvojna Jugoslavija svetu? Svet je komaj vedel, da je tudi neka majhna m zelo zaostala dežela, ki se imenuje Jugoslavija. Seveda so zanjo vedeli številni kapitalisti, lastniki jugoslovanskih zakladov — rudnikov, elektrarn... Toda svet je govoril o Jugoslaviji kakor o slabo znani, manj pomembni afriški koloniji. Predvojna Jggoslavija je bila še bela lisa na svetovnih zemljevidih. To je bila tako imenovana kmetijska dežela z najbolj zaostalim kmetijstvom v Evropi, s najrevnejšim prebivalstvom, z najsblabše razvito industrijo. Bila je najmanj elektrificirana. Številne pokrajine so bile skoraj brez cest. Železniško omrežje je bilo še zelo redko razpredeno proge pa so bile ozkotirne.
Baš se godi v Jugoslaviji?
Morda še kdo ne ve ali vsaj noče vedeti, kaj se godi v. novi Jugoslaviji. Toda kdor tega ne ve, bi ne smel govoriti o nji. Stara in nova Jugoslavija st« v resnici dve deželi — dno popolnoma različna sveta. V stari Jugoslaviji se je čas ustavil, v. novi pa se vse silno naglo spreminja: vse rase, kipi in sc krepi. Kdor tega ne ve ali noče videti, neve, da je Jugoslavija druga beseda za -pojem — graditev socializma. Kaj se godi v Jugoslaviji?
Njeno bujno življenje bi bilo treba sproti posnemali na filmu po vsej deželi. Z besedo ne ujameš vsega. Tudi številke ne zajamejo marsičesa. Navadno govorijo, da Jugoslavija izpolnjuje svoj plan industrializacije in elektrifikacije; izpolnjuje petletke. Petletka pa pomeni za Jugoslavijo skok iz zaostalosti v. socialistično dobo.
V'iOLUCti Mlohim
deželi in da se dan za dnem dogaja nekaj velikega. Ali je brez pomena, da je letos proizvodnja premoga v Jugoslaviji dvakrat večja kakor leta 1939? Brez pomena pa tudi ni, da je že zdaj proizvodnja električne energije za dva in polkrat večja kakor pred vojno čeprav bodo največje elektrarne začele šele ob koncu petletke obratovati. V novi Jugoslaviji narašča od dne do dne število vrelcev nafte; že v dveh letih in pol petletke je proizvodnja in predelava nafte dosegla 75.9% Jugoslaviji niso hoteli dati vrtalnih naprav. Začela si jih je sama izdelovati. V prvi polovici petletke je Jugoslavija dosegla v železarstva 82.2% proizvodnje petletnega plana, v metalurgiji pisanih kovin pa celo 110%. Tekstilna industrija je dosegla že 83%, proizvodnje petletnega plana. V Jugoslaviji je že nešteto posameznih delavcev in delavk, ki so tako presegali delovne nonne, da so v tretjem letu petletke izpolnili svoje petletne naloge. Jugoslavija ne izpolnjuje le petletnega plana temveč ga tudi presega.
iodiislriisfea dežela
Jugoslavija je že zdaj industrijska dežela. Pred petletko je bila skoraj brez industrije. Po osvoboditvi je bila vsa dežela več ali manj opustošena. Sredi letošnjega leta je jugoslovanska industrija izdelovala že okrog pet sto vrst novih izdelkov, kakršna je stara Jugoslavija uvažala. V stari Jugoslaviji niso izdelovali naprav za kemično in cementno industrijo. Niso imeli prave industrije
‘zlata, svinca, železa, živega srebra, laporina za cement, kremenčevega peska za stelzlo, mangana, soli, zemeljske smole, oljnih škriljcev, velikanske gozdove.... Jugoslovansko podnebje omogoča pridelovanje hmelja in bombaža, riža, južnega sadja in žita, sladkorne pese in tobaka... Tekstilna industrija, ki bo mogla že prihodnje leto izpolniti petični plan, krije že zdaj 15% svojih potreb z domačim bombažem,
BaBJornija
in M/esliaiija librali...
Jugoslavija je dežela, ki je hkrati Kalifornija in Westfalija po svojih naravnih zakladih in podnebnih razlikah. Toda posamezne pokrajine so še bogatejše. Bosna in Hercegovina postaja močna industrijska dežela. Njena indzistrijska proizvodnja je že letos pet in polkrat večja ka kor leta 1946. V nji gradijo mogočno hidrocentralo v Jablanici, največjo med 21 velikimi elektrarnami, ki jih bo Jugoslavija zgradila med petletko. Ustvarili bodo umetno jezero na Neretvi, ki bo vsebovalo 300 milijonov kubičnih metrov vode in bo 40 km dolgo. Jez bo visok kakor dvajsetnadstropna hiša. V Bosni se še vedno razv'ja železarstvo in jeklarstvo. Tam so velikanska ležišča premoga.
In Makedonija... Iz zanemarjene balkanske pokrajine se naglo razvija v moderno industrijsko deželo. Po osvoboditvi so izročili v obrat že dvajset večjih tovarn. Ustvarjajo veliko umetno jezero na Mavrovem. Proizvodnja električne energije se je pa že letos povečala za 4.6 krat v primeri z letom 1939. Jezero na Mairrovem bo desetkrat večja od
'Jugoslavije ni.
V nekaterih deželah so se 'posmehovali jugoslovanskemu gospodarskemu planu. Govorili so, da takšnega plana Jugoslavija ne bo mogla nikdar izpolniti. To pa so tudi od nje malodane zahtevali — naj bi ostala «kmetijska dežela». Govorili so, da nima pogojev za industrijski razvoj. Jugoslovansko delovno ljudstvo pa se med narodnoosvobodilno borbo ni borilo zato, da bi kdor koli pljunil na njegovo s tolikšnimi žj'tvami izvojevano svobodo. Zato je nadaljevalo boj — sa gospodarsko osamosvojitev; zato da poslane lastnik velikih zakladov svoje dežele; da te zaklade dvigne; da doseže socializem po svoji poti in da ostane zvesto načelom mark-sizma-leninizma. Jugoslavija izpol-njunje svoje plane — zmagovito. Uresničuje petletko kljub vsem prerokbam, češ da petletke prav za prav ni in je ne bo mogoče uresničiti. Jugoslavija je izpolnila v treh letih petine petletke. Toda nasprotniki nove Jugoslavije bi radi prisilili svet, da bi tega ne vedel. Zato bi hoteli dokazati, da Jugoslavije sploh ni. Drugače zares ni več mogoče skriti njenih zmag.
Na tehtnici zgodovine ro zdaj dejanja nove Jugoslavije in besede njenih nasprotnikov. Nihče ne bo zatajil pred svetom, da sc jeziček na tehtnici nagiblje na jugoslovansko stran. Jugoslavija je doslej proizvodne naloge, ki so določene po petletnem planu, presegla za okrog 13%. Približno za 5% več investicij je že naložila, kakor bi morala. To pomeni, da sc je nekaj zgodilo t> tej
Velika železarna v Sisku je 9. novembra dala prve tone železa. Vse konstrukcije zanjo je izdelala ladjedelnica «Prvi maj» na Reki,
elektrotehničnega materiala in naprav. Uvažali so kupolne peči. Niso imeli avtomobilske industrije. Leta 1939 so izdelali komaj 40 ton orodnih strojev, medtem ko jih je industrija nove Jugoslavije letos dala že 2.400 ton. Nova Jugoslavija ima že močno strojno industrijo. Ima tovarno motorjev. Izdeluje avtomobile, traktorje, generatorje, transformatorje, merilne instrumente, kinematografske projektorje, turbine, parne bagre, rotacijske kofmče, naprave za globinsko vrtanje, ladje, plavže...
Česa Jugoslavija uirna?
Vprašanje se ne glasi več: Kaj pa ima Jugoslavija? Zdaj se je že treba vprašati: Česa pa Jugoslavija nima? Jugoslavija ima veliko večino tako imenovanih strateških surovin. Težko bi našli tako majhno deželo, ki bi imela toliko zemeljskih zakladov in vseh surovin. Jugoslavija ima dovolj nafte, premoga, vodnih sil, vseh kovin, boksita, bakra, azbesta, molibdena, kroma,
Blejskega jezera. Vsebovalo, bo 260 milijonov kubičnih metrov vode. Z melioracijskimi deli so že doslej pridobili okrog 30.000 ha zemlje. Kdor se zanima, kaj se godi v Jugoslaviji, bi zvedel precej že, če bi se ozrl samo na Makedonijo. Kaj sc godi v Jugoslaviji? V. deželi, ki je bila med najbolj zaostalimi v Evropi, kmalu ne bo več nepismenih ljudi. V Makedoniji se jih je po osvoboditvi naučilo brati in pisati 14.000. To pa pomeni, da ne rase le jugoslovanska industrija, temveč da Jugoslavija izpolnjuje tudi svoj plan oblikovanja novega človeka.
Črna gora... Poprej je bila pasiv na... N.i imela cest. Ni imela dovolj niti koruznega kruha. Ni poznala industrije. Letos je njena industrijska proizvodnja že petkrat večja kakor leta 1946. Cnta gora pa bo postala ena najbogatejših ljudskih republik tudi po kmetijski površini — po tisočih hektarih rodovitne zemlje, ki jo pridobivajo z melioracijskimi deli.
Vrtalni stolpi za nafto so proizvod domače industrije.
To Je revolucija
Jugoslavija doživlja veliko revolucijo na vseh področjih. To pa pomeni z drugimi besedami, da nova Jugoslavija zaposluje že letos dva in polkrat več industrijskih delavcev kakor leta 1939. Število delavcev narašča od dne do dne. Naraščata proizvodnja in storilnost. Nova Jugoslavija ima na tisoče in tisoče udarnikov in racionalizatorjev. Od dne do dne izdeluje več vrst novih izdelkov. Od meseca do meseca ima več tovarn in rudnikov. Njena mladina je v dveh letih zgradila 392 km dolgo avtomobilsko cesto Beograd-Zagrcb. Na dan republike, 29. novembra so izročili p obrat Siemens-MartinovO peč v Zenici, tedaj je začela obratovati popolnoma mehanizirana valjarna na Jesenicah; istega dne so prižgali nov plavž v železarskem kombinatu v. Capragu pri Sisku; zaradili so livarno gradbenih strojev (v Nišu), tovarno montažnih, zložljivih hiš (v Bosni), tovarno kmetijskih strojev, v. Tuzli; v Prijedoru (Bosna) bo prihodnje tedne, začela obratovati velika tovarna celuloze in papirnica, v Kaštelu Su curdi je začela obratovati tovarna plastičnih mas kot peta v Evropi...
To pa je le majhen izrez iz velikega dogajanja v. novi Jugoslaviji. Treba bi bilo še pogledati, kaj se dogaja v Novem Beogradu, kjer mladina med drugim gradi 40 petnadstropnih stanovanjskih hiš Za 2.800 družin. Toda v. Jugoslaviji še naslajajo številna nova naselja v neštetih krajih, ki jih še ni na zemljevidu. Kakor je bila Jugoslavija poprej bela lisa na zemljevidu v priineru s svetom, tako bi bilo treba zdaj zanjo risati dan za dnem nove zemljevide. Vsak dan se njeno lice spreminja.
Bdo spreminja lise Jugoslavije
Jugoslavije ne pozna, kdor ne ve, kakšni so njeni ljudje. Novo Jugoslavijo gradijo — novi ljudje. To so zavedni ustvarjalci, borci, ki imajo jasen smoter pred seboj. Dobro vedo, zakaj je treba plane čim bolje in čim hitreje izpolnjevati. Samo v Sloveniji je letos že pred 29. novembrom 150 delovnih kolektivov izpolnilo letne proizvodne plane. Nešteti delovni ljudje so že izpolnili svoje petletne naloge. Do srede decembra so ugotovili samo v Sloveniji 50 takšnih junakov. Kdo pa prešteje vse jugoslovanske borce za večjo storilnost, vse udarnike, no-vatorje in racionalizatoi'je? Velika večina jugoslovanskega delovnega ljudstva zavedno in borbeno sodeluje v velikem boju za zgraditev socializma ter se zaveda, da s tem prispeva tudi pomemben delež za napredek v,sega človeštva.
Iz republik Jugoslavije
UmjjJJSjjDIÌEECJ i i
ZM AMOST SE.UZI E.J UDSTVU
Ira mfsefovi sreCrtejši bodočnosti
Vzporedno s socialističnim' razvojem jugoslovanskih narodov se raz vi ja v državi tudi znanost, kajti vsakdanja praska postavlja vedno nova vprašanja, ki jih mora znanost reševati, da lahko služi ljudstvu In njegovemu napredku.
Poleg že starih univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani sta bili v zadnjem času ustanovljeni tudi univerzi v Skoplju in sedaj v Sarajevu, ki sta se razvili iz prvih fakultet, ki so začele delovati že po letu 1945.
Ti dve novi univerzi predstavljata veliko pridobitev narodnoosvobodilne in revolucionarne borbe jugoslovanskih narodov. Makedonija ter Bosna in Hercegovina so bile zanemarjene pokrajine; reakcionarni režimi prejšnje Jugoslavije so v teh deželah ovirali in onemogočali vsak razvoj prav zato, da so jih laže izkoriščali. Niti osnovnih šol ni bilo dovolj, in še te so bile v Makedoniji v srbskem jeziku in ne v makedon-žčini, o srednjih in visokih šolah pa sploh ni bilo govora. Nekaj višjih Sol je bilo v Bosni, a te so bile le verske.
Prav zaradi take neenake kulturne ravni posameznih jugoslovanskih narodov je Jugoslavija posvetila posebno pozornost kulturnemu razvoju Makedonije, Bosne In Hercegovine ter Crne gore.
Rezultata te borbe in dela sta prav novi univerzi, ki postajata središči znanstvenega dela v teh repu-
blikah. Nove visoke Sole in znanstvene ustanove bodo vzgajale strokovne kadre za socialistično izgradnjo, vzgajale bodo znanstvene delavce, ki bodo razvijali znanost dalje In se borili za njeno čistost, vzgajale bodo ljudsko socialistično inteligenco. V prvi vrsti bodo ti novi kadri služili razvoju Bosne in Hercegovine ter Makedonije. Toda te nove šole nimajo le republiškega pomena. Njihov pomen je širši jugoslovanski in kadri, ki se danes vzgajajo na teh novih znanstvenih zavodih, bodo s svojim znanjem in sposobnostmi sodelovali tudi pri skupni izgradnji socialistične domovine. Kljub temu
pa ohranja vsaka univerza posebnosti republike, v kateri se nahaja. Tako n. pr. bo gozdarska fakulteta v Sarajevu vzgajala strokovnjake za. vlsokoplaninsko gospodarjenje, medtem ko bo skopska dala agronome, specialiste za subtropske rastline. Vseh pet velikih univerz pa med se boj sodelujejo in se izpopolnjujejo.
Obenem z ustanovitvijo novih univerz pa so se po vojni tudi ostale izpopolnile in razširile. Tudi pri tem delu, kakor pri gospodarski izgradnji, so jugoslovanski narodi naleteli na mnoge težave In ovire. Pri obnavljanju in ustanavljanju univerz so pred resolucijo IU obljubili pomoč
voditelji Sovjetske zveze in drugih držav ljudskih demokracij. Za razne znanstvene institute in knjižnice jc bilo potreba mnogo aparatov, knjig itd. 2o pred resolucijo niso vzhodne države izpolnjevale svojih obveznosti, po resoluciji pa n. pr. Sovjetska zveza niti najnavadnejših knjig in priročnikov ni dajala več.
Kljub vsemu pa so tri stare univerze razširjene in ustanovljeni dve novi. Makedonski narod in narod Bosne in Hercegovine doživljajo novo stopnjo v svojem razvoju. Njihov dvig pa pomeni tudi celoten dvig znanstvenega in inteligenčnega kadra vse Jugoslavije.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je dala priznanje slovenskim znanstvenikom in umetnikom 3n na svoji svečani seji razglasila izvolitev drugega častnega člana SAZU Edvarda Kardelja, za rednega člana razreda za zgodovinske in družbene vedo Borisa Kidriča, za dopisnega člana v tem razredu pa je bil imenovan Boris Ziherl. V razred za jezik in umetnost je bil izvoljen Josip Vidmar. v razred za matematične, fizikalne in tehnične vede so bili izvoljeni kot redni člani dr. Maks Samec, dr. Anton Peterlin, dr. Anton Kuhelj in ing. Feliks Lobe. V razred za prirodoslovne in medicinske vede so bili imenovani dr. Fran Rakovec, dr. Božidar Lavrič, dr. Bogdan Brecelj dr. Igor Tavčar. Za dopisnega člana tega razreda pa je bil izvoljen dr. Srečko Brodar.
V	razred za umetnost pa so biii izvoljeni slikarji Božidar Jakac in Anton Gojmir Kos ter skladatelj Lu-eljan Marija Skrjanc.
Svečani seji je prisostvoval tudi JJrvi častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti maršal Tito.
Ko je predsednik SAZU dr. Franc Kidrič utemeljil izvolitev novih čia-“®v, je govoril tov. Edvard Kardelj in se zahvalil za visoko čast, ki mu Je bila dodeljena z izvolitvijo za častitega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Smatra pa, da je ta izvolitev priznanje vsem tistim slovenskim ljudem, ki so se skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi z brez-primernim heroizmom in izredno sposobnostjo borili za svoj obstane!:, nosili odgovornost za uspehe in neuspehe osvobodilnega boja proti tujim osvajalcem. Ta izvolitev pa je tudi priznanje vsem, ki po zmagoviti voj-■i in revoluciji doprinašajo danes k socialistični, gospodarski, državni in Jnuturni graditvi slovenskega ljudstva iu vseh narodov Jugoslavije.
Znanost jugoslovanskih narodov hakor tudi kulturno delo ima velike naloge, posebno še zdaj, ko je razvoj socialističnih oblik v FLRJ Podvržen vsem mogočim izpadom in klevetam. Posebno velja to za bisto-rično-materialistično vedo.
V	tej znanosti se danes pod priti-
KiilliimiaslinskedonslieoaUslia
Po vsej Makedoniji se razvija kulturno prosvetno delo med ljudstvom. Samo v Skopski oblasti deluje danes 166 kulturno-prosvetnih društev s preko 17.500 aktivnimi člani. Vse kmetijske obdelovalne zadruge imajo svoja prosvetna društva. Narodne manjšine, šiptarske in turške pa imajo 38 društev, delujejo pa te'> skupno z Makedonci.
V letošnjem letu so prosvetna društva izvedla po rrznih podjetjih, zadrugah in gradbiščih vrsto prireditev.
Jugoslovanski komunisti
v borbi za čistost historično - materialistične vede .
skem prakse v SZ porajajo razne an-tidialektičnc in antiznansivene tendence, med katerimi je najnevarnejša uporabljanje konstruiranih dogem za vsakdanje taktične politične potrebe. Marksistično-leninistične postavke morajo biti po Marksu navodila za delovanje, a ne dogma. Avtorji antidialektičnib koncepcij pa konstruirajo prav take dogme, šablone in recepte in z njimi opravičujejo tudi najbolj umazane politične mahinacije, kar smo dobro videli na primeru kominformovske kampanje preti Jugoslaviji. V takih pogojih znanost ni več orodje, ki naj v praksi pomaga najti pravo pot, temveč po-
staja brezcačelen lakaj prabticistične birokracije.
Branilci teh koncepcij govore, da se v takem položaju znanosti izraža tako imenovana «partijnost» v znanosti. Medtem ko lahko govorimo o npartijnosti» v znanosti samo v smislu družbene in razredne determiniranosti človeškega spoznanja, pa avtorji pragmatične koncepcije «partij-nostis znanosti proglašajo za resnico vse, kar smatrajo, da koristi določeni politični taktiki in socialni ekonomski praksi pri čemer so svoje želje in potrebe zamenjali za objektivno resnico.
V zvezi s temi reakcionarnimi In
Zaključna beseda
o sarajevskem procesu
Proces v Sarajevu je zaključen. Belogardisti, kontrarevolucionarji in saboterji, agenti sovjetske obveščevalne službe, ki so po drugi svetovni vojni dobili sovjetsko državljanstvo, so bili zaradi svojih zločinov proti Jugoslaviji v času narodnosvobodilne vojne in po njej kaznovani na prisilno delo od 3 do 20 let.
Zaključno besedo na procesu je imel javni tožilec, ki je izrazil ogorčenje vseh Jugoslovanskih narodov, ker predstavniki Sovjetske zveze organizirajo svojo vohunsko službo prav v FLRJ, katere narodi so se v najusodnejših dneh brezkompromisno borili ob strani SZ. Vohunsko delovanje je sestavni del gonje, ki jo vodijo sovjetski voditelji proti Jugoslaviji in njenemu vodstvu s končnim smotrom, da bi Jugoslavijo pokorili in podredili ZSSR.
Ta proces nam kaže, da se je vodstvo Sovjetske zveze v svoji borbi za podreditev narodov Jugoslavije posluževalo belogardističnih elementov in izkoriščalo njihov bedni položaj, položaj ljudi brez domovine. Sovjetska obveščevalna služba je za svoje podtalno delo izrabila kontrarevolucionarje, vohune in gestapovske agente. Ti so dajali med drugim protidržavnim delovanjem lažna poročila o preganjanju sovjetskih državljanov v FLRJ, kar je povzročilo, da se je Sovjetska zveza poskušala vmešavati v notranje zadeve FLRJ z izgovorom, da ščiti sovjetske državljane pred diskriminacijskimi ravnanji jugoslovanskih oblasti.
Vohuni, sovražniki vsega naprednega, ljudje, ki so se za časa Oktobrske revolucije borili proti revoluciji, hi
so sodelovali v kontrarevolucionarnih formacijah proti porajajoči se Sovjetski zvezi, so dobili za nadaljevanje svojega vohunskega dela v Jugoslaviji in za zločine, ki so jih zgrešili med narodnoosvobodilno vojno nad jugoslovanskimi narodi zasluženo kazen.
Proces jc dokazal njihovo krivdo, dokazal je njihovo hlapčevstvo sovjetski obveščevalni službi, dokazal pa je tudi protirevolucionarno delovanje sovjetske obveščevalne službe proti FLRJ, proti svobodi in neodvisnosti jugoslovanskih narodov.
«Unità», glasilo KPI pa piše o procesu naslednje:
«Javno mnenje, ki ga izražajo celo zapadni novinarji, je, da je ta proces le lažno napihovanje. Tako so bili obtoženci obsojeni samo zaradi zločina, ker niso na isti politični liniji kot Tilo in ker so ostali zvesti svoji domovini. Tako nima ta obsodba nobene pravne veljave in je zopet nov dokaz Titove nečloveške tiranije.»
Italijanski komunisti so po zgledu svojih gospodarjev verjetno pozabili, da je obtoženec na sarajevskem procesu Aleksander Rasilnikov pred Oktobrsko revolucijo zasledoval Lenina na Finskem z namenom, da ga umori in da so skoro vsi ostali obtoženci bili oficirji in propagandisti v protirevolucionarnih odredih. Takrat so bili zvesti ruskemu imperializmu in carizmu in kot hlapci premaganega ruskega imperializma tudi zbežali iz Sovjetske zveze. Danes piše «Unità», da so ti izdajalci ostali zvesti svoji domovini in bili prav zaradi te svoje zvestobe tudi krivično obsojeni.
revizionističnimi koncepcijami se pojavljajo druga škodljiva pojmovanja. Po tem so n. pr. teoretske postavke sovjetskega političnega vodstva edino pravilne in brez diskusije obvežne za znanost vsega sveta, država pa se s svojim vodilnim aparatom pojavlja kot nezmotljiv tolmač absolutne resnice. Take teorije labko prikrivajo vse mogeče anttdemokratične tendence znotraj socialističnih držav, predstavljajo izredno močno oviro za razvoj družbene znanosti itd.
Taka antldialektlčna teorija, ki je z ostalimi povezana, je tud) teorija o vodilni vlogi sovjetske znanosti, predvsem družbene. Res je sovjetska družbena veda dolgo časa imela vodilno vlogo ter Jo ima v nekaterih panogah še danes, vendar Je nemar-ksistično utemeljevati vodilno vlogo sovjetske znanosti z nekakšno nasledstveno pravice, ne pa s konkretnimi rezultati in trditi, da lahko le vodilni faktorji SZ lahko dajejo za ves svet končne definitivne opredelitve posameznih družbenih pojavov.
Tako se celokupna sovjetska družbena veda ni lotila raziskovanja objektivnih dejstev, temveč nasprotno, sholastično je zbirala «dokaze», da v Jugoslaviji ni socializma.
Iz takih teorij izhajajo dalje trditve, da se izven ZSSR ne more zgoditi nič novega v razvoju osclalizma in socialistične misli. Socialistični razvoj v posameznih deželah pa je neenakomeren, kajti različni so že pogoji, v katerih nastaja. Tako todl razvoj socialistične drnžhene vede ne more biti enakomeren.
Vse te razne revizionistične teorije predstavljajo veliko nevarnost za napredek socialistične misli. Znanost je občečloveška, a vodilno vlogo ima v določenem čašo samo tista znanost, ki v tem času največ prispeva občečloveškemu napredku, k nadaljnjemu napredku socializma in socialistične demokracije.
In prav zato, ker mora služiti znanost resnici in napredku, se v njej ne smejo uveljaviti razne tendenc», ki bi omejevale svobodo znanstvenega ustvarjanja. Brez znanstvene diskusije, kritike, preverjanja teoretičnih postavk v praksi ni napredka znanosti in tudi ne uspešne borbe proti reakcionarnim koncepcijam in dogmatizmu v znanosti.
Jugoslovanska znanost se razvija in raste v deželi, kjer ji živa vsakdanja praksa postavlja neprestano nova vprašanja. Prav zato bo lahko obogatila občečloveško kulturo in doprinesla velik delež razvoju socializma iu napredka človeštva sploh.
KRONIKA
23 kulturnoumetniških društev ima danes Ljubljana s skoraj vsemi sekcijami, ki jih zajema ljudsko prosvetno delo. V teh društvih Je 3463 aktivnih članov ter 5545 podpornih. V to število ni všteta mladina, ki ima svoje kulturne krožke na šolah.
■Glasbene srede» je letos u-vedla Slovenska filharmonija.
To naj bi bil nekak glasbeni kolegij, kjer bi laiki, ljubitelji glasbe razširili svoje obzorje. Prva dva večera sta izredno dobro uspela. Občinstvo je pokazalo veliko zanimanje; brez dva- , mg bodo te «Glasbene srede» razširile krog koncertnega poslušalstva.
Razstava iz narodnoosvobodilne borbe na področju mariborske oblasti Je bila odprta ob dnevu Jugoslovanske armade. Na častnem mestu je razstava Lackovega partizanskega odreda iz leta 1941.
Drugi kongres književnikov Jugoslavije prične 26. decembra v Zagrebu. Na kongresu bodo imeli referate znani književniki in kritiki Ivo Andrič, Cedomir Minderivič, Bogdanovič, Franiče-vič in drugi.
Plesni par Pia Pino Mlakar Je
s hčerko gostoval v Svici in Nemčiji. Švicarski in nemški časopisi so pisali o umetniških večerih jugoslovanskih umetnikov zelo pohvalne ocene.
Slovenska kulturno umetniška društva tekmujejo med seboj
Najboljši v posameznih oblasteh se udeležijo nato republiškega tekmovanja. Med dramskimi družinami v Mariboru je odnesel : prvo mesto SKUD «Jože Lacko», v Ljubljani pa je dosegel najvef točk SKUD «Janko Premrl-Voj-ko».
Vedri večer je imel v Ljubljani Bojan Adamič. Nastopil je s svojim orkestrom. Publika, večinoma mladina, je zabavni spored sprejela z navdušenjem,
136 gledaliških delavcev je odlikoval Prezidlj Ljudske skupščine FLRJ. Med slovenskimi odlikovanci so prejeli red dela l stopnje Kozak Juš, Levar Ivan, Marija Vera in Stane Sever. Z redom dela II. stopnje so bili odli-kovani:	Levar Ančka, Gjungje-
nac Zlata. Janko Vekoslav, Vida Juvanova, Lupša Friderik, Mlakar Pia, Mlakar Pino, Nablocka Marija, Mira Danilova, Pliberšek Antonija, Potokar Lojze, Simoniti Rado, Skrbinšek, Milan Skrbinšek Vladimir, Franci Rudolf, Hubad Samo, Heybal Valerija in Cesar Janez. Dalje so dobili gledališčiniki red dela HI. stopnje In medaljo dela.
Pred II. kongresom Ljudske prosvete je glavni odbor zveze sindikatov Slovenije organiziral tekmovanje sindikalnih pevskih zborov, godb, orkestrov, dramskih in folklornih skupin. Prva tekmovanja so bila že izvedena in kažejo uspešno kulturno umetniško dejavnost članstva sindikatov.
Plenum Ljudske prosvete za goriško oblast Je bil v Postojni.
Plenum je sprejel sklep, da bo v poletju 1950 oblastni festival.
Razstava ljudske jugoslovanske umetnosti je žela v Zurichu velik uspeh. Razstava bo v kratkem odprta v Londonu. Po uspehih, lei jih je žela v Svici, so mnoge evrornke države izrazile željo, da se tudi pri njih prikaže jugoslovanska ljudska umetnost.
Eno največjih koncertnih dvoran v Jugoslaviji so odprli v Zagrebu. Reprezentativna dvorana ima oder v obliki školjke, na katerem jc prostora za največji orkester. Dvorana ima 1200 sedežev in Je zelo akustična.
Pesniku Miranu Jarcu, ki je padel v roški ofenzivi na Pugledu, so odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Črnomlju. Ob odkritju društva slovenskih književnikov je govoril Anton Vodnik ter Slikar Božidar Jakac, prijatelj in sošolec pokojnega pesnika.
Prvi slovenski film Jc navduši! vsakogar, kdor ga je videl, tako po vsebini kakor tudi po posnetkih. Pisatelj scenarija, Ciril Kosmač, je tekst nekoliko predelal in posamezne prizore trdno povezal med seboj. Slovenski knjižni zavod pa je scenarij Izdal v obliki knjige.
Ob priliki stoletnice hrvatske železnice je odprta z Zagrebu razstava, ki prikazuje podrobno razvoj železnice. Posebno pozornost zbuja na razstavi maketa električnega železniškega omrežja — bodočnost jugoslovanskega železniškega prometa.
ifcEi- lUPSM TCDNIK
KRONIKA
Ob reki Kolubari v Srbiji, vzhodno od Beogiada se bo razvil največji premogovni bazem v Jugoslaviji. Ugotovili so, da so sWji premoga debeii do 40 m in bodo dali poldrugo m.l.jardo ton premoga. Proizvodnja kolubarskih rudnikov bo večja kakor vsa proizvodnja premoga predvojne Jugoslavije.
V	Titograduj mestu v Crni gori,
ki je bilo med vojno popolnoma porušeno, so zgradili 64 novih poslopij, več mostov ter nove tovarne. Prej majhno in zapuščeno mesto se razvija v popolnoma novo središče Crne gore.
Železniški premet je po osvoboditvi zelo narasel. To lahko ugotovi vsakdo, ki se le enkrat vozi po jugoslovanskih železnicah, kjer dobi komaj mesto, da stoji. Pred vojno je potovalo letno 60 milijonov potnikov, v letoš. jem letu pa kar 190 milijonov. Tovarne potniških vagonov hite s produkcijo, da bodo železn ška sredstva lahko zadostila potrebi prebivalstva.
V	enem tednu so ustanovili kar 4 kmetijske obdelovalne zadruge na Kobariškem. Prva je bila v Drežnici, za kmeti iz Drežnice pa so ustanovili zadruge še napredni kmetje iz Kreda, Kobarida in Pivke.
145 udarnikov so proglasili v rudniku Zagorje. Večkratni udarniki delajo že za jesen 1950. Trije hrastniški rudarji pa že za dru go četrtletje druge petletke.
Nova velika žaga je začela o-bratovati v Banjaluki v Bosni. Ob njej bodo postavili tovarno pohištva.
Velika ležišča boksita, rjavega premoga, barda in mangana so odkrili v Crni gori. Na Mojkovcu v Crni gori so tudi ležišča bakra, srebra, cinka, svinca in zlata
Prva hidrocentrala v Makedoniji bo kmalu začela obratovati. Generator in turbine so izdelale tovarne «Litorstroj»i n «Rade Kon čar». Hidrocentrala je zgrajena na divjem hudourniku Zrnovki, Jez, ki so ga zgradili več sto metrov visoko nad dolino, je vzdr. žal silen pritisk hudournika. Ob jezu drži do elektrarniške dvorane 3167 m dolg predor, ki so ga izvrtali v živo skalo.
V	kurilnici Divača tekmujejo po Sirotanovičevem načinu. 18. delavcev, strojevodja in kurjač so opravili delo, ki je b;lo predvideno za 266 ur v 36,50 ure in presegli normo za 622 odst.
9 trboveljskih rudarjev je izpol-nilo prvo petletko ter začelo z delom za drugo petletko. Trboveljski rudar Anton Zagorišek je bil odlikovan z redom dela prve stopnje.
V	reškj luki so do sedaj obnovili že 3600 m obale. V pristanišču lahko pristane hkrati 20 oceanskih ladij. Luka lahko sprejme in odpoš je na dan preko 700 vagonov blaga.
Nad 52 tisoč kmetijskih gospodarstev je na Hrvaškem vključenih v obdelovalne zadruge.
V	Tovarni avtomobilov v Mariboru so zgradili moderno, trinadstropno industrijsko kovinarsko šolo. V šoli je prostora za 1400 učencev. Šolanje traja tri leta. Šolskemu poslopju, so priključene tudi velike delavnice kjer se učenci praktično usposabljajo.
Za veliko tovarno aluminija v Strnišču izdelujejo vse strojne na -prave domače tovarne. Informbi-rojevske države niti tu niso mogle s svojimi sabotažami trgovskih pogodb zaustaviti dela in dopolnitve te velike tvornice.
Celotna republiška industrija Lil Hrvatske je do 14. dec. izpolnila letni plan. 'Delovni kolektivi so sprejeli obvezo, da bodo do konca leta plan presegli za 6 odst. V hrvatski repubbški industriji je bilo letos proglašenih 2000 u-darnikov in 76 racionalizalorjev in novatorjev.
V	zagrebški tovarni parnih kotlov se je celotni obseg proizvodnje v primeru z predlanskim letom povečal kar 32 krat. Danes izdelujejo v tovarni parne kotle do 98 odst. jz domačega materiala, pa tudi ostala 2 odst. uvoženega bodo kmalu nadomestili z domačim.
Nad milijon prebivalcev v Jugoslaviji se bavi s pridelovanjem tobaka ali s predelovanjem v tobačne izdelke. S tobakom je zasajena skoraj desetina površi-
ne,
ml
zasejanje	z industrijsk
rastlinami.	Prvenstveno :
bavi s pridelovanjem tobaka M; kedonija in Hercegovina.
Vsa lesna industrija Slovenije je izpolnila letni plan.
Iz republik Jugoslavije
•F n s?osl o va nsftta armada
(‘livar fcocial iM ir nr graditve
fo vsej Jugoslaviji so 22. decembra proslavljali dan Jugoslovanske armade. Na ta dan je bila pred osmimi leti ustanovljena prva prole.arska brigada. V času težke borbe proti silno močnemu sovražniku je prva vojaška edinica rasla in se razrasla v mogočno ar-mado_ Od 150 tisoč borcev v letu 1941 se je razširila na 266.000 v letu 1942. naslednje leto je štela že 300.000 borcev, v letu 1944 pa 500.000. Mogočna armada 800.000 vojakov je v zadnjem letu vojne zlomila fašistične osvajalce na svojih tleh.
Jugoslavija je pokazala svetu, da lahko mala država usivari svojo ljudsko armado, ki lahko vodi uspešno borbo proti zavojevalcem ter istočasno s to borbo izvede tudi ljudsko socialistično revolucijo. Jugoslovanslca armada pa je to lahko dosegla, ker je od prvega dne svojega obstanka vedela, za kaj se bor j, ker jo je vodila komunistična partija.
Jugoslovanski borci so se v vojni izkazali kot hrabri in izredno samoiniciativni, saj je znano, da niti ena vojaška edinica do odreda ni bila ujeta.
Po vojni pa je bila izvršena reorganizacija armade na temelju izkustev iz osvobodilne vojne in po 'vzoru modemih armad, predvsem sovjetske. Danes vstopajo v armado mladi ljudje, ki imajo za seboj že eno leto predvojaške vzgoje. Borci, ki so v vojni dosegli oficirski ali podoficirski čin, večinoma niso imeli nobenih strokovnih vojnih šol, niti gimnazije. Danes so vsi ti oficirji končali ali dokončujejo gimnazijo in lahko naprej študirajo na visokih vojnih akademijah, pomorski in sanitetski akademiji ter na vseh fakultetah. Amiada izdaja 11 strokovnih časopisov in 8 vojaških listov.
Nekateri odgovorni voditelji Sovjetske zveze so jugoslovanskemu vodstvu odsvetovali, da uredi moderno armado, ker bi v slučaju težke situacije prišla na pomoč zavezniška vojska. Toda Jugoslavija ni hotela tega sprejeti: močna, dobro opremljena armada ja jamstvo državne neodvisnosti. Zato je zgradila svojo lastno vojno industrijo, obnavlja ladjedelnice, razvija letalsko industrijo. 2e leta 1947 je vojna industrija presegla predvojno, vrednost proizvodnje samo enega vojnega industrijskega podjetja bo v letu 1950 znašala okrog milijarde dinarjev.
Življenje Jugoslovanske armade je tesno povezano z borbo za socializacijo domovine. Armada aktivno sodeluje pri izgradnji socializma. V edinicah je močno razgibano politično in ideološko delo. Vsako leto imajo borci preko 700.000 političnih predavanj, voditelji armade pa so imeli samo v času pred kongresom KP.l preko 26.000 predavanj v različnih masovnih organizacijah.
Armada sodeluje pri obnovi države. Njene edinice so popravile preko 2.300 km cest in preko 700 mostov. Sodelovale so pri gradnji Železniških prog Samac-Sarajevo, Brčko-Banoviči, Sabac-Koviljaia-Zvornik, okn g 80.000 borcev je doprineslo veliki delež na enem izmed največjih objektov petletke - na avtocesti Zagreb-Beograd.
Kulturno delo v armadi sami je plansko. Borci imajo svoje knjižni-ce, šahovske krožnike, prcdaxxmja za splošno izobrazbo — poleg političnih, posebno pažnjo pa posvečajo odpravi nepismenosti med vojaki. Od 1945. leta do danes se je 230 000 vojakov naučilo pisati in citati.
Vse to so rezultati štiriletne bor-
V VSAKO
SLOVENSKO HIŠO
LJUDSKI j TEDNIK !
Parada jugoslovanske konjenice
be Jugoslovanske armade v izgrad-dnji novega človeka in nove domovine.
Jugoslovanska armada gre dalje svojo zmagovito pot kljub temu, da so nekateri voditelji CK VKP (b) in vlade Sovjetske zveze hoteli vsiliti Jugoslaviji in njeni armadi podrejeno vlogo. Toda Jugoslovanska armada, ki ima častno nalogo, da brani suverenost in neodvisnost svoje države, se je kompaktno postavila v obrambo svoje domovine.
Nobena izzivanja sovjetskih vojaških in političnih voditeljev niso mogla omajati pripadnikov Jugoslovanske armade-razen nekaterih maloštevilnih karieristov. Nobeno snubljenje ni privabilo med agente sovjetske obveščevalne službe jugoslovanskih oficirjev, kajti to je slonelo na nemoralnosti, na psihičnem in političnem pritisku, na lažeh in klevetah in bi pomenilo izdajstvo svoje lastne države.
Incidenti in provokacije na mejah Jugoslavije s strani držav ljudskih demokracij so tudi plod sovjetske kominformistične politike.
Nesocialistične metode vodstva Sovjetske zveze pa niso oslabile Jugoslovanske armade. Ona je danes še bolj enotna, bol] močna. Po resoluciji je postalo novih 18.000 borcev članov partije, kandidatov pa j 38.000; v organizacijo ljudske mladine je vstopilo 80.000 vojakov. Preko 8.000 pa jih je zaprosilo, da ostanejo v redni vojski.
Ogromni uspehi, ki so bili v zadnjih letih dosežem v armadi, so rezultati družbeno-ekonomske ureditve dežele, socialističnega gospodarstva 'hi industrializacije. Vsaka zmaga delovnih ljudi v borbi za uresničenje petletke krepi material.
no tehnično stran armade in obenem obrambno moč države.
Ti uspehi so bili doseženi lahko zaradi tega, ker se rešujejo vsi problemi in vse naloge na res demokratičen način, marksistično, dialektično. Ti uspehi v armadi so bili doseženi tudi zato, ker ima v maršalu Titu in njegovih sodelavcih najsposobnejše vodstvo.
To vodstvo, ki stoji danes na čelu armade, je to armado us;varilo, jo vodilo skozi težke borbe. To vodstvo se bo tudi borilo, da ohrani armado na taki višini, da bo lahko izpolnila svojo najsvetejšo dolžnost,-branila bo suverenost, svobodo in neodvisnost svoje socialistične domovine.
Maršal Tito borcem ob dnevu armade
Na proslavi dnevna armade je mar-
šal Tito, vrhovni komandant jugoslovanske vojske, poslal preko gardistov na vse borce JA svoje čestitke. Dejal je, da je armada rasla in vzra-sla Prav iz srca ljudstva v pravem pomenu besede. Vanjo niso prihajali le vojaki bivše jugoslovanske armade, temveč tudi tisti, ki niso imeli nikdar puške v roki: mladeniči in dekleta, očetje in matere. Ko je padel sin ali hči, sta ju šla zamenjat oče ali mati. To so bili dnevi polni junaštva in požrtvovalnosti jugoslovanskih narodov. Niti sedanji niti bodoči rodovi ne smejo nikdar pozabiti teh slavnih dni, ki so jugoslovanskim narodom prinesli to, da lahko danes vsemu svetu smelo giedajo v oči in povedo, da so napravili vse, kar Je bilo mogoče v skupni borbi proti največjemu sovražniku človeštva, prot) fašistom in drugim okupatorskim tolpam.
Kakor je bila armada v vojni povezana z ljudstvom, tako je ostala neločljivo povezana z ljudstvom, tako je ostala neločljivo povezana v dobi graditve socializma. Sleherni svoj prosti čas uporablja armada za to, da pomaga ljudstvu pri izpolnitvi petletnega plana. To kaže, da je jugoslovanska armada globoko ljudska, da je čuvar svoje socialistične države in hkrati njen graditelj.
Maršal Tito Je pozval borce, podoficirje in oticirje jugoslovanske armade, da čuvajo pridobitve v Mire osvobodilne vojne, da čuvajo enotnost svoje armade in njeno borbeno silo, da ne bo nobena sila na svetu mogla Jugoslavije odvrniti s poti socializma, da ne ho mogla ovirati jugoslovanskih narodov, da bi si zgradili socializem.


Kominformistična gonja in njen odmev v svetu
Na Češkoslovaškem nadaljujejo z protijugoslovanskimi izzivanji. Policija je vdrla v stanovanje predsednika Ljudske fronte Jugoslovanov na Češkoslovaškem Mitra Dimitrijeviča in ga aretirala kakor tudi podpredsednika fronte Aniona Trstenjaka. Iskali so «ilegalno» gradivo, toda zaman. Med preiskavo v prostorih Ljudske fronte so dežurnemu članu Fronte postavljali vprašanja, ki so jih podkrepljevali z raznimi psovkami in žalitvami najvišjih voditeljev FLRJ. Trstenjaka so izpustili, medtem ko drže Dimitrijeviča še vedno v zaporu, prostore Ljudske fronte pa so zapečatili.
Uslužbencem jugoslovanskega poslaništva in konzulata v Pragi pa policijske oblasti ne izročajo pisem, ra-
Iugoslavi!» na inozemskih
velesejmih v L 1949
V letošnjem letu je Jugoslavija sodelovala na mnogih mednarodnih velesejmih v inozemstvu in tako v sve-lu pokazala velik napredek svojega gospodarstva. Jugoslavija je razstavljala v Pragt, na Dunaju, v Utrechtu, Milanu, Parizu, Bariju, Parmi in na sejmu v Torontu v Kanadi. Inozemski tisk je poudarjal krasno urejenost jugoslovanskih paviljonov. Pri urejanju so sodelovali najboljši arhitekti iz države. V paviljon v Bariju so prihajali mnogi študentje arhitekture, da so si ogledali, kako se lahko na umetniški način, razstavljajo različni predmeti.
Jugoslavija je razstavljala v inozemstvu predvsem izdelke, s katerimi nastopa na svetovnem trgu, razne rude, kovine, gradbeni material, les, usnjarske izdelke, izdelke domače galanterije pa tudi mnogo industrijskih produktov, za katere so se inozemske tvrdke zamile in sklenile z Jugoslavijo kupne pogodbe.
Skupna površina prostorov jugoslovanskih paviljonov na sejmih je znašala 4600 kv. m.
Kominformistične države so, zveste svojim metodam-, preprečevale Jugoslaviji, da bi v njihovih državah pri-
kazala svojo veliko gospodarsko rast. Tako so v Plovdivu v Bolgariji dva dni pred otvoritvijo velesejma bolgarske oblasti prepovedale Jugoslovan, skim udeležencem razstavljati, čeprav je bil že urejen ves razstavni prostor in so bili montirani že stroji za težko industrijo:	mlatilnice, «Peltonove»
turbine, razni motorji, kmetijske naprave, kamioni itd. Tudi na praškem velesejmu ni šlo brez incidenta. Češki kominformisti so ukradli knjigo vtisov v jugoslovanskem paviljonu, najbrže zato, ker je vanjo češkoslovaško ljudstvo zapisovalo svoje občudovanje jugoslovanskemu napredku in izražalo v njej navdušenje nad jugoslovanskim gospodarstvom. Kljub vsemu pa vtisa, ki ga je napravil jugoslovanski paviljon, niso mogli izbrisati in Jugoslavija ostane v očeh češkoslovaškega ljudstva vendarle napredna država, ki naglo gradi socializem-.
V letu 1950 pa se bo Jugoslavija udeležila še več velesejmov; med dru. glm bo razstavljala v Švedski, Nizozemski, Belgiji, Franciji, Italiji, Izraelu, Kanadi, ZDA, Avstriji itd. Tl sejmi bodo nove priče uspešnega tretjega leta jugoslovanske petletke.
zen priporočenih, tiskovine pa uničujejo.
Češkoslovaška policija 5e poslužuje vseh mogočih metod, da bi jugoslovanske državljane odvrnila od njihove domovine, toda vsa njihova gonja je zaman.
Tudi sovjetska okupacijska oblast v Berlinu nasprotuje, kjer le more, jugoslovanskim predstavnikom. Pod hišni zapor je postavila člane jugoslovanske misije z njihovimi družinami, naslednji dan pa je postavila zahtevo, da zapuste sovjetski sektor Berlina. «Humanité», glasilo francoske komunistične partije je to gesto sovjetske vojaške oblasti komentiral s tem, da Je jugoslovanska vojaška misija v Berlinu pripravljala vojno proti Sovjetski zvezi. Seveda se je sovjetska oblast
poslužila v tej akciji tudi aretacije. Zaprli so člana vojaške misije Milana Marjanoviča in šele na interven* cijo Zavezniškega kontrolnega sveta je bil Milan Marjanovič izpuščen na svobodo.
Devet jugoslovanskih državljanov je z Dunaja hotelo repatriirati v Jugoslavijo. Jugoslovanska delegacija je ukrenila vse potrebno za prehod demarkacijske črte, toda sovjetske okupacijske oblasti so dovoljenje za prehod odklonile.
Vsi ti ukrepi razkrinkujejo nesocialistične metode, ki se jih poslužuje Sovjetska zveza in države ljudskih oblasti v gonji proti Jugoslaviji. Komunistične partije ostalih držav pa se trudijo, da bi vsilile miselnost ko-minformistične politike tudi svojim članom. Toda njihovo prizadevanje ne naleti vedno na poslušne, nekritične pripadnike. Mnogi komunisti v Angliji, Franciji, Ameriki obsojajo ko-minformistično politiko svojih partij. Francoska pisateljica Edith Thomas Je izstopila iz francoske partije, ker ne sognaša s politiko KP Francije. «Zato ker vaša na mitu zgrajena propaganda ne odgovarja težnjam francoskega ljudstva, ker ste vi pod masko nacionalne neodvinosti stvarno postali vazali neke tuje sile».
«Po izjavah književnikov Cassouja in Vercorsa v francoskem tisku predstavlja izjava pisateljice Thomas signal za komunistične voditelje, da sc bodo bolj zanimali za dobrobit svetovnega delavskega razreda kot pa za po* trebe sovjetske politi-kc.s (Combat).

Iz socialističnega sveta
LltJDSM T
r^ufi n
Sofijski proces kooifoforoiistom ni prinesel zaželenega uspeha
Sofijski proces je zaključen. Glarmi obtoženec Trajčo Kostov je bil obešen. Njegova prošnja za pomilostitev je bila odklonjena. Pomagalo mu ni niti poslednje pismo, čeprav je v njem priznal vsa kazniva dejanja, ki jih je sodišče «ugotovilo», in ki jih je Kostov na samem procesu zavračal.
Drugi proces informbirojcvskih držav je bil prav tako neuspešen kot budimpeštanski. Glavni obtoženec — Jugoslavija — je ostala neo-
INDUSTRIJA v CSR presegla p r e d v o j n o proizvodni o
Med najbolj razvitimi industrijami na češkoslovaškem je avtomobilska. Po končani drugi svetovni vojni so ostale od avtomobilskih tovarn same ruševine; večina podjetij je bila težko poškodovana zaradi mnogih letalskih napadov. V razmeroma kratkem času pa se je po vojni avtomobilska industrija obnovila in že leta 1947 je proizvodnja avtomobilov na Češkem dosegla predvojno proizvodnjo. Izvoz avtomobilov, ki je znašal med vojno komaj 15 odst., je dosegel danes 40 do 70 odst. vseh potniških in tovornih avtomobilov.
Predvojna industrija je bila precej razcepljena, izdelovali so 36 različnih tipov, od katerih je bilo 17 potniških in 19 tipov tovornih avtomobilov. Danes izdeluje češkoslovaška industrija le 4 tipe tovornih in 2 tipa potniških avtomobilov, kar omogoča preclznejšo in hitrejšo proizvodnjo.
Dveletni plan je češkoslovaška av. tomobilska industrija izpolnila. Zdaj stoji pred novimi nalogami, ki jih postavlja pred to vrsto industrije petletka, katero bodo začeli realizirati z letom 1940. Prvi petletni gospodarski plan zahteva za 15 odst. povečano proizvodnjo avtomobilov in za 23,7 odst. višjo produkcijo motornih in navadnih koles. V zvezi s tem se mora razviti tudi pomožna industrija ter preseči letno proizvodnjo za 21 odst V petletki se mora znižati uvoz pomožnega materiala iz inozemstva na 1 odst.
Hitra rast produktivnosti češkoslovaške industrije je razvidna iz s>e-dečih uradnih podatkov: če ocenimo vrednost proizvodnje avtomobilov v letu 1946 s 100 odst., potem znaša Proizvodnja v letu 1947 182 odst., v letu 1948 243 odst., v letošnjem letu do meseca novembra pa 252 odst. Lela 1946 so znašale mezde in ostali osebni izdatki 48,7 odst., v letu 1947 30,9 odst., v letu 1948 Samo 28,5 odst. vseh stroškov proizvodnje. V letošnjem letu znašajo ti stroški le 26,5 odst. Povečanje produktivnosti za 10 odst. pomeni porast vrednosti avtomobilske industrije za 1,5 milijarde Kčs.
V češkoslovaški avtomobilski Indu-striji dela 6.316 delavcev, med njimi ie tretjina žena. Število udarnikov Je doseglo 765. Uspešne so bile udarnice zmene In njihove norme so znašale 188 odst. V času udarn'ških tednov so znašale norme povprečno 167 °dtt., kar dokazuje sposobnost in so-otalistično zrelost češkega in slovaškega delavca.
Češkoslovaška avtomobilska Industrija posveča veliko skrb znanstvene-- mu raziskovanju in zboljšanju kakovostne proizvodnje. Prav posebno pozornost posvečajo strokovnjaki tehno-togijl in konstrukciji. V letošnjem tetu je bilo v tovarnah avtomobilov Predloženih 3.468 predlogov za racionalizacijo dela. Kot nagrade za te predloge je vlada izplačala 3,307.000 Kčs. S sprejetimi predlogi za racionalizacijo dela so češkoslovaške to. varne avtomobilov prihranile v enem samem letu 39,133.138 Kčs.
_ V zadnjem času sta se češkoslovaška industrija avtomobilov in indù-sttlja letal združili v eno narodno pod. , , «Ceškos'ovaški avtomobilski In •etalski zavodi».
madeževana, nasprotno, njena ravna pot, odkrito in dosledno nastopanje v mednarodni politiki, posebej v odnosu do držav ljudskih demokracij, je njen ugled v svetu le še dvignilo.
Jugoslavija ni nikoli zaiiikala, da je želela skupno z Bolgarijo ustanoviti Balkansko federacijo, da je zato delal tudi veliki mednarodni proletarski junak Dimitrov, da je te težnje podpirala do nedavnega tudi Sovjetska zveza.
Balkanska federacija mi osnovi enakopravnosti je bila težnja balkanskih narodov in ne agentov imperializma, kot je bil Kostov, ki je bil že pred resolucijo odločen nasprotnik federacije balkanskih narodov in njihovega 'prijateljstva.
Namesto da bi sodišče v Sofiji razkrinkalo imperialistično agenturo v Bolgariji, pa je na procesu napadalo Jugoslavijo, češ da je ta stregla po njeni neodvisnosti in jo hotela izkoriščati.
S procesom so hoteli izbrisati vse vezi, ki so nastale med in po vojni med jugoslovanskimi naredi in bol garskirn. Toda ves proces je bil, ka kor budimpeštanski, osnovan na la' ži in klevetah, s katerimi kominfor-mistične države operirajo in prav zato ni imel nikakršnega učinka njim v prid.
EETiFMl
Težka sovjetska industrija že dolgo časa proizvaja najrazličnejše tipe turbin
liìÈstriia, rudarstvo in elektrifikacija v državah ljudske demokracije
Po drugi svetovni vojni so vzhodne države pristopile k načrtnemu gospodarstvu, da zgrade socializem v svojih domovinah. Jasno je, da ta rast ni v vseh državah enakomerna, ker je odvisna od različnih objektivnih pogojev: strukture dežele same, stopnje gospodarskega razvoja, ki ga je država imela pred vojno delovnega poleta in razredne zavesti ljudstva, mnogo pa tudi sposobnosti vodstva itd.
Brez dvoma prednjači med mladimi državami, 'ki grade socializem, Jugoslavija, ki je z letošnjim letom uspešno izpolnila tretje leto petletke, kljub silnim težavam, ki so ji bile vsiljene s strani kominfdrmovskih držav. Ostale države ljudskih demokracij so izpolnile eno, dve ali triletne načrte in zdaj pristopajo k uresničitvi prvih petletk. Novi gospodarski načrti bodo brez dvoma dvignili industrializacijo dežel, ki imajo večino pogojev zanjo že ustvarjeno, kot n.pr. Češkoslovaška in zgradili industrijo v tistih zaostalih državah, ki je do najnovejše dobe sploh niso imele, kot n.pr Bolgarija.
Kako se razvija industrija v državah ljudskih demokracij, nam kaže naslednja razpredelnica:
Leto	1938	1946	1948	1949
Poljska	100	66,3	127,7	151,8
Češka	100	76,5	112,7	122,0
Madžarska	100	65,9	—	127,2
Bolgarija	100	103,9 173,3	—
Romunska industrija je v letu 1949 napredovala za 20,25 odst. v primeri z letom 1948. Bolgarija pa je izpolnila le 80 odst. predvidenega plana.
Za industrializacijo dežele je osnovni pogoj elektrifikacija in rudarstvo. Pridobivanje premoga v državah ljudskih demokracij je naslednje (v tisočih tonah):
Leto 1938
Poljska Češkoslovaška Madžarska	9.340
Romunija	2.371
Bolgarija	2.758
Pridobivanje električne energije pa nam daje naslednjo sliko (v milijonih kw urah):
1949
1946
36.218 47.290 80.000 34.668 33.680 41.500 6.352 11.650 1.600	3.200
3.520	4.150
Leto 1939		1946	1949
Poljska	3.880	5.300	8.000
Češkoslovaška	4.116	5.568	8.700
Madžarska	1.399	1.280	2.200
Romunija	1.135	700	1.350
Bolgarija	266	346	650
Poljska in Češkoslovaška sta se			tako
uvrstili med	najbolj	elektrificirane	
države v Evropi.
Razvoj držav iz večinoma zaostalih v napredne industrijske dežele, je plod sistema ljudske države, ki gradi socializem.
Sovietski delavec
Jedro socialistične države le delavstvo, zato pa tudi ono uživa plodove svojega dela. V sovjetski tovarni «Rdeči prroleter» je za zdravstveno zaščito delavcev, za njihove otroke, za šolanje itd. najboljše preskrbljeno. Vsako leto prebije 1600 otrok delavcev in nameščencev tovarne «Rdeči proleter» počitnice v počitniških domovih, preko pol milijona rubljev je uprava tovarne izdala v letošnjem letu za tovarniško pionirsko naselje. Za domove igre in dela je izdala tovarna letos 1 milijon 866 tisoč rubljev, za jasli pa 535 tisoč.
Danes se šola okrog 2.000 otrok delavcev na stroške tovarne, preko 300 jih obiskuje univerze in dobivajo štipendije.
Del mlajše generacije v tovarni «Rdeči proleter» je zrastel v tovarni, v njenih jaslih, domovih igra in dela, notranji šoli in je zdaj vključen v produkcijo iste tovarne, ki mu je nudila najboljšo vzgojo in obstoj.
Nekaj rezultatov
poti Poljske v socializem
Poljska republika je z letom 1949 dopolnila svoj triletni gospodarski načrt.
Uspehi planskega dela so vidni: življenski standard delovnega ljudstva se je dvignil. Poljska, ki je bila v vojni poleg Ukrajine in Jugoslavije najbolj porušena, se obnavlja, grade se nova mesta in naselja, obnavljajo se rudniki, železnice itd.
Glavno mesto Poljske, Varšava, ki je bila skoro do tal porušena, je v povojnih letih dobila že' novo lice. Poleg velikih stanovanjskih blokov, ki so jih na novo zgradili ali obnovili, so dogradili ob koncu triletke nove domove za predšolske otroke, tako da jih ima zdaj Varšava 82 nasproti letu 1946, ko jih je bilo le 34. Tudi število osnovnih šol je v tem času naraslo od 75 na 106; ustanovili so tudi nove visoke šole, tako da jih je samo v Varšavi 9. Ostale visoke šole pa so reorganizirali, da bodo lahko vzgajale nov kader inteligence, ki
bo služila socialističnemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju poljske države.
Promet v samem glavnem mestu, ki je bil v zadnjem času vojne popolnoma prekinjen, je obnovljen. Od 109 tramvajev, ki so vršili mestni promet, v prvem letu po vojni, jih je danes 377, poleg tega vozi po mestnih ulicah 75 avtobusov in 19 filobusov.
Središče poljskega gospodarstva in vir bogastva te dežele so rudniki. Ko je nemška okupacijska vojska zapuščala Poljsko, je demolirala tudi vse rudniške naprave. Nova Poljska pa je takoj po vojni začela obnavljati rudnike, predvsem premogovnike; in še v prvem povojnem letu so poljski rudniki dali 27.366 tisoč ton premoga, v letošnjem letu pa so ga rudarji izkopali 80.000 tisoč ton. Na tisoče ton premoga izvaža Poljska v inozemstvo.
Vzhodna Poljska je žitnica države. Z novimi poljedelskimi stroji so dvignili letošnjo žetev, ki je presegla že-
tev v letu 1948. Mnogo žita in ječmena je Poljska že na polju prodala v inozemstvo, pridelek pa je bil tolikšen, da se je tudi obrok moke oz. kruha za domače prebivalstvo po letošnji žetvi povečal. Poljedelskim strojem — proizvodom domače industrije — so cene znižali prav zato, da si jih lahko nabavijo tudi posamezniki za obdelavo svojih polj in s tem za dvig kvalitete in kvantitete poljedelskih proizvodov. Poleg tega je ministrstvo za poljedelstvo razpisalo za uspešne kmetovalce nagrade, kar je tudi dvignilo produktivnost delovnega ljudstva na vasi.
Po delni nacionalizaciji poljske Industrije imamo na Poljskem prav za prav dve vrsti delavcev: delavci državnega in privatnega sektorja. Sin-dikati so za obrambo pravic poslednjih sklenili z lastniki tovarn pogodbo, po kateri morajo biti v obeh sektorjih mezde enako visoke, prav tako morajo biti enaki tudi ostali delovni pogoji.
Poljska je štiri leta po vojni uspeš, no zaključila svoj triletni gospodarski plan. S petletko, ki sl jo je postavila, stopa z letom 1950 v drugo fazo svoje borbe za socializacijo svoje domovine,
Prof. Jablokovu je uspelo, da Je s križanjem dobil novo vrsto oreha, ki uspeva v okolici Moskve in prenaša nizko temperaturo. Plodovi tega oreha so večji od navadnega. Po uspelih poizkusih bodo zasadili v velikih množinah ta drevesa v gozdovih centralne Rusije.
Enver Hodža sc je v spremstvu notranjega ministra Mehmeda Sehu vrnil na posebnem madžarskem avionu iz Moskve v Tirano. V Moskvi je bil en mesec, kjer je imel razgovore z vodilnimi osebami ZSSR o rehabilitaciji albanskega gospodarstva, ki je po prekinjenju trgovinskih pogodb z Jugoslavijo padlo v globoko krizo.
Na Poljskem Je cesa vodki poskočila za 4 krat, Ta ukrep so postavili zalo, da bi omejili pijančevanje.
Politična delegacija pri ministrstvu za promet Je bila ustanovljena v Bolgariji. Ta direkcija ima nalogo, da popravi nepravilnosti, ki so se pojavile v bolgarskem prometu.
Albanija mora plačati Veliki Britaniji škodo, ki jo je ta utrpela oktobra 1946. leta v Krfskem kanalu, ko so njene ladje naletele na mine, in sicer znaša škoda 843,947 funtov šterlingov.
To je določilo mednarodno sod:3če v Haagu.
Poljske državne tovarne so v letu 1949 producirale okrog 6 milijonov metrov volnenega blaga, 30 milijonov m platna, uvoženih je bilo 1,200.000 parov čevljev več kot v letu 1948.
V Budimpešti so se končala poHtično-pcspodarska pogajanja med CSR in Madžarsko. Podpisali so pogodbo o izmenjavi blaga za leto 1950. Nova pogodba pred-staviija daljšo utrdilev češkslo. v:-!; n>- r. rakih trgtvskih stikov in bo precej povečala volumen izmene blaga med obema držav: ma.
Ob sedemdesetleluicl Stalinovega rojstva so se zbrali v Moskvi povabljenci iz vsega sveta, da so prisostvovali svečanostim na čas generalissimu. Stalinu so izročili mnogo daril in čestitk. Seveda so bili zbrani v Moskvi predvsem kominformistični veljaki, ki tvorijo danes steber sovjetskega revizionističnega delovanja. Stalin je prejel brzojavne čestitke predsednikov raznih držav in vlad, med njimi tudi De Gasperija. Prezidij Vrhovnega sovjeta je odlikoval Stalina z redom Lenina in ustanovil mednarodno Sjrflnovo na f| rado za utrditev miru, ki bo podeljena vsako leto na Stalinov rojstni dan.
Glavno bolgarsko pristanišče ob Ornem morju, Varna, so preimenovali v cStalin».
Na volitvah, ki so bile 18. decembra v Bolgariji je glasovalo, po uradnem sporočilu, 97 odst. volivnih upravičencev za domovinsko fronto.
Na zasedanju madžarskega parlamenta v Budimpešti je minister za šolstvo in vero izjavil, da je protestantovska duhovščina pokazala voljo, da sodeluje z vlado v prid ljudstvu, medtem ko višja katoliška duhovščina ne kaže nobene volje za sodelovanje in preprečuje tudi nižjim duhovnikom,, da bi sodelovali pri izgradnji domovine.
Britanski izvoz v Sovjetsko zvezo je letos približno dvakrat večji od lanskega izvoza. SZ jc dobila iz Anglije za skoraj 4 milijone funtov šterlingov električnih strojev, poleg tega tudi mnogo avtomobilov ter železnih In ni artikel iz SZ v Anglijo pa je jeklenih izdelkov. Največji izvoz-gradbeni les.
V moskovskem komiteju VKP <b) so spremembe. Sekretar Popov je premeščen v komite za napredek mesta, na mes*o sekretarja oblastnega in moskovskega komiteja pa je postavljen dosedanji sekretar CKKP (b) Ukrajine Meljnjikov, ki je s tem postal avtomatično prvi član sekretariata CKKP (b).
Na Češkoslovaškem je za industrijo s’adkorja najvažnejše v poljedelstvu pivovarn istvo. Ta industrija ima na Češkem že 500 let staro tradirilo in češko pivo ie znano za najboljše v Evropi. Po vojni ge proizvodnja piva nadaljuje v narodnih podjetjih na osnovi planirane proizvodnje. V zgodovinskih čeških deželah de-luie danes 242 pivovarn, na Slovaškem pa 12.
L i u ds ki TTE DNI K
Kultura • prosveta • umetnost
SNG V TRSTU
Blrašens hliulmje sominitom slnenslta ia napiie Ijudslie draaislie uiaelnasli
Čeprav se razvršča gledališko delo po sezonah, se vendar lahko pregleduje tudi ob koncu sončnega leta, ko se v raznih ustanovah radi oziramo nazaj na premerjeno pot.
Januar bi moral biti V rednih razmerah višek gledališke sezone, mesec številnih predstav, ko se ljudje v dolgih zimskih večerih zatekajo v Talijin hram, da se zbrano poglobijo v domače in tuje odrske umetnine, da zaživijo močnejše miselno in čustveno življenje in se v družabnih pomenkih po-razgovorijo o novih igrah.
Za SNG pa je jqnuar po dosedanjih izkušnjah precej neugoden. Ker gledališče nima dvorane in je treba igrati po vsakovrstnih nezakurjenih prostoriji in ledenomrzlih odrih s prepihi, marsikomu glasilka odpovedo prav ta mesec in pojavi se prehlad, hripavost, angina, influenca ali še kaj hujšega. V januarju 1049 pa so kominformi-stični «zaščitniki» slovenske kulture napeli vse svoje sile, da onemogočijo umetniško delovanje SNG in da tako podrejo vse, kar je gledališče z veliko prizadevnostjo in z velikim naporom uprave, umetniškega vodstva, igralcev in vsega osebja sploh zgradilo v prejšnjih letih. Podrli so vse možnosti igranja pri Sv. Ivanu in zapirali tudi druge dvorane, koder je SNG igralo vsa povojna leta.
V tem času je tudi Justo Košuta, ki je najprej dolgo bolehal in ki je bil doslej še vedno član SNG, odrekel svoje sodelovanje pri predstavah v coni B, češ da bi bila tam ogrožena njegova osebna svoboda.
Justo Košuta in njegovi so bili prepričani, da je SNG zaradi njihovega oviranja hi zaradi njegovega nesodelovanja porušeno, ubito. Vendar pa ia kriza ni mogla uničiti gledališča. Justa Košuto so zamenjali po le malo vajah gladko drugi igralci. Gledališče pa je to krizo prebrodilo in nadaljevalo svoje delo z otroško igro. M Suri-nova je v Sovjetski zvezi spisala zanje «Dedka Mraza». Igralci so se ga naučili in slovenski otroci so prihiteli C. februarja k prvi premieri v novem letu. Pravljična igra v štirih slikah si je ulrla zmagovito pot po vseh večjih, manjših in najmanjših odrih v imsu A in B. Otrokom so se pridružili odrasli, ki so radi prihajali, da pozabijo tegobe dneva v bajni deželi med dobrimi ljudmi in živahni. Gledališče je zadelo terno. Takega uspeha dotlej še ni imelo. Pregovor «Dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti» je ta tema postavila na glavo in od tedaj so se usode gledališča naglo boljšale. V februarju je bilo že štirinajst predstav. Štirikrat sta bili po dve predstavi na dan.
Do 4. marca so naši igralci pripravili novo igro, Johna Galswor-thyja komedijo v treh dejanjih in petih slikah «Srebrna tobačnica». Znameniti pisatelj romana «Saga o Forsytih» in kritični opazovalec angleškega življenja je posvetil s to igro v višjo meščansko družbo in razkrinkal njeno licemerstvo v razmerju do nižjih slojev. Jack, razvajeni in pokvarjeni sin liberalnega parlamentarca Johna Barthwicka, zagreši hujšo lopovščino kakor brezposelni kočijaž Jones, a ga nihče ne obsodi, medtem ko mora proletarec za manjši prestopek v ječo. Igra ima krepko poudarjeno socialno jedro in je v vsej svoji zasnovi in izvedbi umetniški ugovor zoper družbeno krivičnost na Angleškem ob koncu preteklega in v začetku našega stoletja.
«Pripravljalni odbor za zaščito slovenske ljudske kulture» ja napenjal v pasu A vse sile, da bi SNG ne moglo igrati nikjer. Obrekoval je gledališče, da ne goji ljudske napredne kulture, odvračal je občinstvo od predstav, ga razganjal s silo in pošiljal hrumeče motorje, naj s truščem molijo predstave,' misleč — kakor fašisti —, da je mogoče s takimi sredstvi dokončno uničiti resrtične kulturne dobrine. Igralci in uprava so šli mimo takih
lopovskih in paglavskih podvigov in skušali z vztrajnim delom dokazati, da taka nezrelost in zaostalost, posledica nekdanjega fašističnega pritiska, ne more odločno vplivati na razvoj naše gledališke umetnosti na Tržaškem. Število predstav je doseglo v marcu isti višek kakor v februarju — 14 predstav; povprečno se je igralo vsak drugi dan —
V nadaljnjem izvajanju svojega
repertoarja je gledališče pripravilo igro dveh ameriških pisateljev, Ar-nauda d’Vsseau in Jamesa Goiva «Globoko so korenine». Premiera je bila 8. aprila v Skednju, ki je postal za SNG odrsko središče po sili razmer, zaradi združene zavezniške in kominformistične mržnje zoper naše gledališče. A prav la igra bi zaslužila uprizoritev v najlepši in največji tržaški dvorani, da bi si vsi, bd šovinistov do kominformistov in do predstavnikov današnje ameriške demokracije, lahko ogledali, kakšne cvetove poganja ta demokracija na domačih tleh, tam za oceani, na jugu Združenih držav, kjer ravnajo s črnci, kakor da niso ljudje, in jim kratijo najpreprostejšo družabno enakopravnost, da se Po vlakih ne smejo voziti z belimi, da v javno knjižnico na smejo skozi glavni vhod itd, Ce se v sami domovini demokracije goji taka rasna diskriminacija na škodo človeškega dostojanstva, ne čudimo se
je sprejelo predstava z velikim navdušenjem, ki je včasih prekašalo navdušenje iz dobe pred mirovno pogodbo.
V	prvi polovici julija je bilo več uprizoritev Vesele scene s sodelovanjem članov SNG. Obenem je gledališče pripravilo zadnjo prre-miero sezone, Goldonijevo «Mirandolina», ki so jo igrali 14. in 10. julija. V tem mesecu je bilo pet gledaliških predstav.
Uprava se je trudila, da bi prišla do zložljivega odra za predstave na prostem v pomladnih in poletnih mesecih. To ji takrat ni ■uspelo. Po počitnicah, v začetku letošnje sezone, pa se ji je posrečilo prirediti pet predstav na prostem na Stadionu 1. maj. Zaradi prejšnjih ovir prostor in čas nista bila najugodnejša, predstave pa so bile nekaj novega in poučnega, prav tako za igralce kakor za občinstvo. Pokazale so, kako sc je treba lotiti tega važnega vprašanja, da se dosežejo še boljši uspehi.
V	septembru, ki spada z oktobrom k predsezoni in služi ponavljanju prejšnjih iger in prijavljanju novih, je bilo — vštevši predstave na Stadionu — devet predstav. V oktobru se je število predstav zvišalo na deset.
Z novembrom se je začela nova sezona. Otvoritev sezone je bila v Skednju 10. novembra s komedijo v petih dejanjih Aleks. N. Ostrovskega «Donosna služba» v prevodu Miroslava Ravbarja. Igra je bila prvič natisnjena 1857, prvič uprizorjena 1863. Pisatelj šiba podkupovanja v javnih službah pod carskim režimom in kaže pogubne posledice tega zla za vse javno in zasebno življenje. Napreden lile je svobodomiselni Zadov, ki toliko da ne podleže pokvarjenemu okolju. Igra je huda satira na nazadnjaški carizem, ima pa tudi kopico obče človeških potez in učinkuje z dobro lo gledališče nekaj gostovanj po j izdelanimi tipi iz uradniških in osvobojeni Primorski. Igralo je v I meščanskih krogov. V glavni ženski Tolminu, Ajdovščini in Sežani, vlogi je nastopila kot gospa Kuku-povsod po dve predstavi. Občinstvo | škina tov. Angela Rakarjeva, ki je
preveč, če se skušajo uvajati tudi pri nas podobni sistemi, in mora trpeli zaradi njih prav najvišja slovenska kulturna ustanova SNG. Ne, Slovenci se niso borili v osvobodilni borbi zato, da bodo tuji oblastniki ravnali z njimi kakor s črnci, jim kratili pravice do lastnega gledališča v mestu, do zadostnih slovenskih šol in do jezikovne enakopravnosti v javnem življenju. In to tem manj, ker jim sedaj veljavna mirovna pogodba jamči uživanje teh najpreprostejših človeških pravic.
V	aprilu so slovenske predstave po številu spet nazadovale. Bilo jih je le osem. To pa zaradi nekaterih proslav in zborovanj ojj dnevih, ko bi drugače bile predstave.
V	maju je bilo iz podobnih razlogov le devet predstav, med njimi nobene premiere. Ta mesec jo bil posvečen tem bolj intenzivnemu notranjemu delu, zlasti študiju novega izvirnega slovenskega dela.
To delo, Mire Pucove «Ogenj in pepel», je tedaj dozorelo za premiero J:i je bila v Skednju 3. junija. Ogenj pomeni osvobodilno borbo, iMoscbljeno v partizanu Francetu, ki vdere v sovražno trdnjavo, da izvrši nujno potrebna dejanja in pridobi za veliko stvar senatorjevo hčerko Tanjo; pepel pa je vsa gnila meščanska Jugoslavija kolaboracionistov in oportunistov. liberalcev in klerikalcev, z vsemi odtenki propadajočega rodu. V tem mesecu se je število predstav zopet zvišalo na dvanajst.
V	zadnji tretjini junija je izved-
praznovala ob tej priliki štiridesetletnico svojega umetniškega delovanja.
Deset dni nato se je vršila premiera mladinske igre Pavla Golic «Sneguljčica», ki je dosegla velik uspeh in je znova pokazala, kako zelo pogrešajo tržaški Slovenci večjo gledališko dvorano v mestu. V novembru je dalo gledališče deset predstav.
V decembru je bilo do zdaj šest predstav, med njimi 11. t. m. «Sneguljčica» v Teatro Fenice pod cleri.-Ijem Odbora za novoletno jelko, z velikanskim obiskom in uspehon. Obsežna dvorana je bila pramajh-na. Za ta mesec so določene še štiri predstave, med njimi Jircmie-ra Nušičeve komedije «Sumljiva oseba».
Ta ivegled eno letnega dela kaže, da je bilo sto predstav (vseh bo 104) za kakšnih trideset tisoč gledalcev. Sedanje skrajno neugodne razmere glede dvoran vpijejo po večji stalni dvorani, ki vsekakor pritiče Slovencem v Trstu. Sedanja krivica ne bo smela trajati brez konca; to bi pomenilo vračanje k fašističnemu zatiranju slovenske kulture na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Tov. Angela Rakarjeva je v preteklem letu slavila 40 letnico svojega odrskega delovanja
V	151. številkj «Ljudskega tednika» 4. februarja 1114!) sem pod naslovom «Življenje v slovenskih hramih Talijo» pisal o razvoju slovenskega centralnega dramskega gledališča v Ljubljani v sezonah po drugi svetovni vojni. Pisal sem naj-
| prej o prizadevnem iskanju specifično slovenskega odrskega izraza, petem pa še o repertoarni politiki ljubljanske Drame. Zaključki prvega problema so me zadovoljili, zaključki drugega so bili negativni.
V	obdobju pičlega leta dni so se razmere precej spremenile. Leto 191J pomeni za stvariteljsko raven ljubljanskega ansambla ne samo čudovit vzpon in napredek, ampak tudi popolno zmago njegovih umetniških prizadevanj. O tem pričajo nadvse pohvalne kritike, ki jih je ljubljanska Drama izzvala na svojih treh gostovanjih v Zagrebu 3. do 6. maja, Kopru 21. do 23. maja in Beogradu 1. do 3. julija. Zagrebške kritike na pr. trdijo, da je Slovensko narodno gledališče «pokazalo predstave, kakršnih že davno nismo videli ,v zagrebškem gledališču», ustavljajo se ob čudoviti umetniški moči slovenskih režiserjev in igralcev in se spontano predajajo globokemu občudovanju in priznavanju visoke slovenske gledališke umetnosti. Se pomembnejša je bila zmaga y Beogradu, kjer
Nova pota
gledališkega iiuljeiija na iflovei/ibkem
se pridružuje nedavno dimir in Milan Skrbinšek, Jože Ti-' ran in arhitekt Molka.
sc je gostovanje spremenilo v veliko manifestacijo visoke gledališke umetnosti v novi Jugoslaviji. Tem triumfom priznanje predstavnikov najvišje ljudske oblasti v Jugoslaviji, izrečeno na naslov slovenske gledališke umetnosti in njenih ustvarjalcev. Uspehi, doseženi v trideseti sezoni 1948-49 so blagodejno vplivali na nadaljnjo rast slovenske Drame: prvi p red sto vi v; novi sezoni 1949-50 — «Za narodov blagor» in zlasti «Kralj Lear» sta že zrasli iz ansambla, ki se je pod spretno roko umetniškega vodstva ter po dragocenih izkušnjah iz preteklih let umiril v ubrano celoto, ki zna tenko prisluhnil; vsakršnim, tudi najmanjšim disonancam. Prepričan sem, da jc ta uspeh, ta srečna odstranitev umetniških kriz in dolgotrajnega iskanja predvsem posledica odrešujočega pedagoško-umetni-škega prijema umetniške eksekuti-ve, ki jo predstavljajo upravnik Juš
/
■ ki ■
'V.	■ 7*151, :	^

*. .•>v7AV -..(STK 7WV


Prizor Jo Shakespearove drame «K ralj Lear*, ki Jo itrajo v Ljubljani
Kozak, ravnatelj Slavko Jan in dramaturg dr. Bratko Kreft ter režiserski kolegij: dr. B. Gavella. Vla-
Poseg dveh tako pomembnih slovenskih literatov, ravnatelja igral-
publikah. Njegove predstave so namreč razburkale problematiko gledališke kulture v vsej Jugoslaviji, doma pa povročile vznik številnih novih poklicnih gledališč.
Med njimi gotovo vzbuja največ upanja novoustanovljeno poklicno
ca in režiserja ter izkušenih režiser-1 Mestno gledališče. Za njegovega jev — igralcev, filozofov, esteloy in arhitektov v problematiko osrednjega slovenskega gledališča se je prebijal predvsem v smeri odstranjevanja tradicionalnih zapornic
lli uh iilv Itli'ih o’
slovenske gledališke umetnosti, ki so najprej etičnega značaja, hkrati s tem pa v smeri borbe za dosego kar najvišjih umetniških kvalitet odrskega izražanja. Njihova prizadevanja so rodila lepe sadove, med katerimi niso najmanjši množične scene v «Hlapcih» in Griboje-dovu, v «Narodovem blagru» in «Learu», predvsem pa osebna umetniška rast posameznih, zlasti mladih igralcev m vedro ter s tem ustvarjalno sožitje vseh tehničnih in umetniških oblikovalcev slovenske gledališke umetnosti. Napredovanje .v tej smeri bo rodilo slavnostni finale bogate slovenske gledališke kulture, ki ga vse od Linhartovega težaškega nastopa z nestrpno upravičenostjo pričakujemo.
Drugi problem, problem repertoarja, jc po iščočih povojnih letih V letošnjem programu našel svojo odrešitev. Repertoarna šibkost treh povojnih sezon, ki je neodpustljiva, jc skušala reševati že sezona 1948-1949. Dokončno pa jo je rešila sedanja sezona, ki se je iz enodnevne patetike spet zatekla h klasičnim vrednotam: h Goetheju, Shakespearu, Caldcronu, Molieru in Cankarje!.
Osrednje slovensko gledališče je po vsem tem lahko postalo pobudnik; razrašča v visoko kulturno-umetni-
ravnatelja in umetniškega vodjo je bil imenovan režiser in igralec Jože Tiran, za dramaturga pa slavist in shakespearolog Dušan Moravec. Na podlagi vsem dostopnih avdicij je bilo v tp gledališče sprejetih 25 gojencev, med njimi precej talentov z zgolj osnovno izobrazbo. Gledališče se bo predstavilo šele v jeseni 1950, vse dotlej pa se bo posvečalo izključno širokemu gledališkemu izobraževanju, ki ga vodijo strokovnjaki univ. prof, dr. Anton Ocvirk, rektor Akademije za igralsko umetnost Filip Kum-butovič, dr. Valens Vodušek, dr. Sijanec, igralca Nablocka in Lipali, dramaturga Moravec in ravnatelj Tiran.
Istočasno je v teku profesionalizacija ljudskih gledališč v Celju, na Jesenicah, v Kranju, Ptuju in Novem mestu. Razen teh bodo dobila poklicno gledališče «c nekatera druga mesta.
Ta profesionalizacija jc posledica velikega zanimanja občinstva za gledališče, hkrati pa pomembne umetniške rasti .slovenskih podeželskih gledališč, ki so prodrla zlasti s klasičnimi odrskimi umetninami, tako'na pr. Jesenice s «Tugomerom», s katerim so dosegle prvo mesto na tekmovanju v Beogradu, ter z nedavno uprizoritvijo «Romea in Julije». Nov0 mesto z Molierovim «TaiTuffom». Celje s «Komedijanti» itd.
Tako se slovensko gledališko življenje z matično Dramo na čelu in s številnimi fabriškimi, sindikalnimi in ljudskimi gledališči
učitelj in vodnik novega gledališke- ; ga življenja doma in y drugih ro-
ško vrednoto, ki je v čast in ponos nove Jugoslavije,
Kultura • prosveta • umetnost
ìliudv*! TEDNIK MK
Slovensko alasheno življenje
.tzsš&šr
v svobodni domavini v L1949
tem že, čeprav zaenkrat 5e na rahlo, povezujejo s cilji naše glasbene vzgoje, ki je predvidena v bodočih razvojnih obdobjih za ljudske množice. V zelo širokem pomenu besede segajo torej prizadevanja slovenske glasbene reprodukcije v vsak kotiček slovenske zemlje z namero, da postajajo postopoma, skladno celotnemu družbenemu razvoju vedno bolj sistematična, vedno bolj živa resnica slovenske družbene stvarnosti.
Povsem razumljivo pa Je seveda, da se združujejo vsa stremljenja slovenske glasbene reprodukcije v ožjem smislu besede v ljubljanskem glasbenem življenju. Tu je treba navesti nekaj najvažnejših takih izvajalnih korpusov. Med njimi je nedvomno na prvem mestu simfonični orkester Slovenske tilharmonije, ki redno prireja kvalitetne simfonične koncerte z zanimivimi programi, na katerih so vedno češče tudi kompozicije slovenskih skladateljev.
Dr. D. Cvetko
Poleg svojiii rednih skrbi ta orkester tudi za mladinske koncerte, ki jili uvaja s predavanji in predstavlja predvsem srednješolski mladini kvalitetna dela domače in svetovne glasbene literature. Njegovo delovanje so v tem letu poživila gostovanja zagrebškega državnega simfoničnega orkestra, ki je seznanil cb tej priliki slovenske poslušalce z nekaterimi zanimivniir.i deli hrvatske simfonične literature (Devčič, Sulek, Jarnovič). Poleg simfoničnih je bilo v letu 1949 seveda tudi mnogo solističnih (klavirskih, violinskih, čellstičnib, pevskih itd.) koncertov raznih domačih in tujih solistov, ki so koncertirali
deloma tudi v manjših slovenskih mestih in industrijskih središčih. Številčno so bili dovolj zastopani tudi koncerti raznih pevskih zborov, med katerimi so po kvaliteti izstopili zlasti pevski zbor Slovenske filharmonije, ki je trenutno najkvalitetnejše telo tc vrste na Slovenskem, nadalje Studentski pevski zbor in pevski zbor SKUD «Tine Rožanc». Ljubljansko glasbeno življenje letošnjega leta pa je še prav posebno poživilo II. jugoslovansko glasbeno tekmovanje, ki ga je organiziralo zvezno ministrstvo za znanost in kulturo in na katerem so se pomerili najboljši mladi jugoslovanski pevci in instrumentalisti. To tekmovanje je bilo nad vse poučen pregled naših mladih reproduktivnih sil in je vzbudilo ogromno za-nimanje slovenske javnosti, ki je z veliko pozornostjo sledila I. in II. izbirni etapi ter dvema zaključnima koncertoma, na katerih so nastopili najboljši nagrajenci. Edina prva nagrada vseh kategorij je bila podeljena sopranistki Valeriji Hcyhalovt, sedaj članici beograjske Opere.
Zelo pozitivno delo, opravlija ljubljanska Akademija za glasbo, najvišji glasbeno-vzgojni zavod za oblikovanje mladih glasbenikov. Ta Akademija kaže iz leta v, leto lepše uspehe. Njene letošnje produkcije ob koncu študijskega leta 1943-49 so bile na lipi k v alitenti ravni in so dokazale, da sc na Akademiji izobražuj-: Kader, k: bo uspešno vplival na nadaljnji razmah slovenske glasbene produkcije In leprodukcije, V zadnjih letih po osvoboditvi je še začela ljubljanska Akademija za glasbo z novo organiziranim znanstvenim oz. zgjdovmsko-folklornim oddelkom pripravljati tudi muzikološki kader, -ki je slovenski glasbeni znanosti tako zelo po-
treben in bo pomembno izpopolnil delovno torišče slovenske glasbene kulture.
Slovensko glasbeno življenje pa Se kaže v 1943. letu nekaj koristnih in zanimivih novosti. Slovenska filharmonija Je namreč začela občutno razširjati svoj delokrog. Tako si je osnovala svoj mladinski pevski zbor, ki naj oživi tradicijo nekdanjega Trboveljskega slavčka in spodbudi tudi k večjemu ustvarjalnemu poletu na področju mladinske zborne literature, nadalje godalni kvartet (Dermelj-Staničcva-Cappone-Beer) in godalni trlo, ki bosta lahko razgibala dokaj zastalo komorno produkcijo in reprodukcijo. Poleg tega je uvedla Slovenska filharmonija v zadnjem času tako Imenovane glasbene srede, ki naj se razvijejo v nekak Collegium musi-cum, katerega naloga naj bi bila prirejanje načrtno organiziranih stilnilt koncertov s predavanji, predavanj samih z diskusijami, seznanjanje s tujo In domačo, preteklo in sodobno glasbeno tvorbo ter njenimi problemi. Ta Collegium musieum. ki bo v svojem delovanju združeval skupna prizadevanja Slovenske filharmonije, A-kademijc za glasbo. Društva skladateljev in Društva reproduktivnih u-metnikov Slovenije, utegne postati pomemben činitelj v razvoju slovenskega glasbenega življenja, živ glasbeni vrelec nove slovenske družbe in njene kulture. Naj še omenim, da k vpogledu v domače skladateljsko delovanje mnogo pripomorejo tudi redne oddaje ljubljanskega radia pod na-slovom Iz zakladnice naših skladateljev, in da si ljubljanski radio so rito vedno večjih potreb poleg mladinskega organizira tudi svoj kou.orr.? zbor, ki naj ponovno oživi uspelo delo radijskega pevsk:ga zbo.a iz 1945.
nt94ii. leta.
Ta bežni pogled naj zadošča za u-gotovitev, da je bilo slovensko glasbeno življenje v 1949. letu res živahno, polno volje za tem, da v svojem širokem toku čimprej dvigne tudi kvaliteto, sprosti in poveže s sodobno družbeno stvarnostjo slovensko skladateljsko misel. S svojimi letošnjimi izkustvi in resnimi dosežki stopa v bodočnost, da bi čimprej uresničilo cilje, ki so sestavni del visokih ciljev celotnega našega družbenega razvoja.
Glasbeno itale ea SIO-lu le naloge za beiločnosl
V letu 1949 je bilo glasbeno življenje v Sloveniji močno razgibano. Razmahnilo se je na vseh delovnih področjih, tako glede produkcije in reprodukcije kakor glede organizacije.
Ustvarjalno so se udejstvovali v raznih kompozicijskih smereh več ali manj plodno vsi slovenski skladatelji, ki jih poznamo po njihovem delova. nju že iz prejšnjih let in večinoma tudi že, izpred druge svetovne vojne. Na področju simfonične tvorba »o to v glavnem skladatelji a^avmCar, Škerjanc, Arnič, Lipovšek in Kozina. Lmto ustvaritev teh skladat e. jev na-v: km zlasti Linovškovo Simfonijo z«, veliki orkester, Skerjanče-o drugo zasnovo Sonetnega venca na Prešernov tekst, ki ga je v prvi zasnovi obli. koval skladatelj že v 1939. letu, ko je bila ta tudi izvajana. Concertino za klavir in orkester istega skladatelja in Arničevo Simfonijo 1941-1945 ali imenovano tudi Vojna in mir, ki muzikalno obravnava problematiko ve-like osvobodilne borbe in ki doslej javno še ni bila izvajana. V okviru orkestralne tvorbe naj še omenim Si-vlčev Divertimento concertante za klavir in mali orkester. Med omenjenimi deli je lepo uspela zlasti Li. povškova Simfonija za veliki orkester, ki jo omenjam predvsem zaradi tega, ker se je z njo njen ustvar. jalec resno uvedel v krog slovenskih simfoničnih skladateljev. To delo se odlikuje po sveži, polni zvočnosti, vedrini In po odlični instrumentaciji, ki kaže dobrega poznavalca kompozicijske tehnike. Ne glede na pomanjkljivosti, ki se nanašajo na problematiko strnjenosti celotne muzikalne koncepcije simfoničnih tvorb, je potrebno naglasiti tehtnost te Lipovško-ve simfonije, ki obeta, da bo mogel Lipovšek v bodočnosti marsikaj pri. spevatl slovenski simfonični tvorbi. Manj kot v simfonični je bila letošnja slovenska glasbena produkcija razgibana v smeri komornega tvorjenja, mnogo bolj pa na področju klavirske, zborovske in solistične pevske Wor be ter množične pesmi. V teh smereh je nastala dolga vrsta skladb, k', so jih ustvarili najrazličnejši skladatelji. Imenom že prej omenjenih tvorcev simfoničnih skladb, od katerih je večina delovala tudi na sledi jih kompozicijskih področjih, se tu še priključujejo skladatelji Pahor, Sivic. Simoniti, Gobec in drugi. Prav Sivic Je pred nedavnim na svojem skladateljskem večeru predstavil občutene Spomine, v katerih je s skladbami Prvi koraki, Igra in O mamici zelo posrečeno dojel otroški duh in jn tako prispeval slovenski mladinski klavirski literaturi nekaj uspelih skladb. Ob pogledu na slovensko glasbeno ustvarjanje pravkar potekajočega leta je š«. treba naglasiti velik polet v ustvarjanju filmske glasbe, ki se ji resno posvečajo naši najboljši skladatelji.
Slovenski skladatelji danes prizadevno pišejo glasbo h kulturnim filmom, obzornikom in celo za celovečerne filme, kot na primer Kozina za film Na svoji zemlji. Po večjem presledku pa se zopet opažajo prizadevanja na področju opernega ustvarjanja, ki so toliko bolj občutljiva, ker skladatelji nimajo na razpolago dovolj dobrih, sodobnih libretov, ki bi znali obravnavati na kvaliteten način aktualno snovno problematiko, primerno za operno tvorbo. Kozinov Ekvinokcij, Poličeva Mati Jugovičev in Svarova Veronika Deseniška, vse te opere so nastale že pred osvoboditvijo in so jih izvajali prvič po osvoboditvi. Tako ni vsa ta leta od 1945 dalje nastala nobena nova operna ustvaritev. V letošnjem letu pa je napisal Herlbert Svetel svoje Višnja-ne, k! jih je z uspehom izvedla mariborska Opera, o katerih pa ne morem izraziti svojega mnenla, ker jih doslej še nisem slišal. Mirko Polič pa je menda že končal svojo novo opero Deseti brat po Jurčičevem tekstu, ki utegne biti zanimiv prikaz sledeče sezone ljubljanske Opere.
Čeprav je slovenska glasbena produkcija dokaj obsežna, vendar jo bo seveda še treba poživiti, zlasti na nekaterih aktiialneiših področjih kot n. pr. v pogledu zborovske tvorbe in
množičn« pesmi, komornega in opernega ustvarjanja. Tudi je treba pripomniti, da se z vedno večjim zanimanjem načenja vprašanje idejnosti v naši glasbeni tvorbi, ki sočasno še postavlja vprašanje temeljev, iz katerih naj bi rasla naša umetna glasba.
Ta problematika se široko razrašča in dobiva vedno jasnejše oblike. Vendar o njej v tem okviru ne bi hotel govoriti, ker je v bežnih potezah n-mogoče izčrpati, v preveč splošnih potezah pa ne bi bila dovolj osvetljena.
Ob pogledu na glasbeno ustvarjalno delo je potrebno navesti tudi slovenska prizadevanja v smeri muzi-kološkega in strokovno - teoretičnega udejstvovanja. Talco beleži s te strani slovenska produkcija poleg raznih člankov in esejev, ki so izhajali v posameznih revijah in so sc nanašali na glasbena vprašanja, tri dela, ki jih je izdala Državna založba Slovenije: tretji del Groebmingovega Zborovodje, K. Ruplovo Tehniko loka in D. Cvetkovo monografijo Risto Savin.
S skladateljsko In znanstveno ter strokovno glasbeno ustvarjalnostjo pa je seveda neposredno povezano vprašanje glasbeno knjižnih izdanj, ki jih je potrebno posebej podčrtati.
V 1. 1939. je izšlo 11 pesemskih zbirk, od njih skoraj vse v samozaložbi. Bile so to pesemske zbirke Brede Sče-kove (6), Matije Tomca, Alojzija Mava, Savinova Vokalna suita, na kateri je kot izdajatelj označena Glasbena Matica ljubljanska, v resnici pa je to izdajo finansiral skladatelj sam, nadalje Maroltova Pesem slovenskega preporoda, ki jo je izdal Akademski pevski zbor kot koncertni program, in Mušičeve gosli. V letu 1949, ko Vprašanje papirja ni lahko in ko so tiskarne preobložene, pa je izšlo na slovenskem glasbeno-knjižnem trgu 32 izdaj, od katerih so posamezne še v tisku in bodo večinoma končane Se pred koncem leta 1949. Med njimi niso le pesemske zbirke, marveč tudi klavirske skladbe, samospevi in celo partiture ter knjige. Tako je izdala DZS v letošnjem letu obsežne partiture L. M. Škerjanca (Peta simfonija, Fantaz.ja za klavir in orkester. Koncert za klavir in orkester), Bravničarja (Plesna burleska, DivertUse-ment, Tolminska antiteza), nadalje več pedagoških priročnikov (n. pr. Pevska vadnic?. Zapojmo, Album slovenskih klavirskih skladb za mladino V, VI) in zgoraj omenjene knjige. Razen tega izdaja DZS tudi Naše zbore, dvomesečnik zborovskih skladb z glasbeno knjižno prilogo, ki je hkra. tu zaenkrat tudi edina slovenska glasbena revija. V tej smeri je treba zabeležiti torej izredno aktivnost, ki s svoje strani spodbudno vpliva na skladateljsko dejavnost in more naše glasbene knjižne publikacije uspešno prezentirati tudi v pogledu tetmične kvalitete izdelave.
Kot produkcija se je v 1949. letu še bolj razmaknila tudi glasbena reprodukcija, pod katero ne mislim samo poustvarjalnega glasbenega življenja, kakor se je odvijalo v slovenski prestolnici, ampak tudi po vsem ostalem ozemlju naše ljudske republike. Eden najvažnejših nosilcev glasbenega življenja širokih ljudskih množic so nedvomno ljudski pevski zbori in orkestri v okviru kuUumo-umetniških društev. Ta izvajalna telesa, ki se organizirajo povsod v široko razpredeni mreži, vključujejo delovne množice kot izvajalce in poslušalce, negujejo in širijo množično in zborovsko pesem ter popularno glasbo, skrbijo za dviganje estetskega smisla, plemenitijo čustva in seznanjajo po slovenskem ozemlju delovnega človeka s pesmijo. Nedvomno je ta oblika v sedanji razvojni fazi najuspelejSe sredstva za popularizacijo glasbene u-rr.etnosti, ki je eden izmed važnih ciljev našega občega vzgajanja ter izobraževanja. Temu pa je še potrebno priključiti pomen, ki ga imajo gostovanja simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in drugih kvalitativnih izvajalnih glasbenih teles po slovenskem podeželju. Z njimi spoznavajo sirse množice posclusalcev tudi visoko kvalitetno glasbo in se s
Ce Ili bili napisali naš članek pred enim letom, bi bili sicer tedaj ugotovili večjo razgibanost glasbenega življenja, ki pa je imelo stalno tendenco upadanja in zato malo obetalo. Danes pa se je stanje precej izboljšalo. Stagnacijo, ki je toliko časa prevladovala, zamenjuje vse večja aktivnost. Smisel za glasbo, ki je Slovencem prirojen (mislimo pri tem predvsem na zborovsko petje), m mogoče dušiti dalj časa, pa naj bedo vzroki še tako tehtni. Današnja razcepljenost demokratičnih množic je seveda pri tem ovira, vendar ne bistvena, kajti glasbeno izživljanje, ki je, kakor smo že omenili, Slovencem tako svojsko, se vedno ponovno dvigne.
Najširše področje naše glasbene delavnosti je zborovska glasba, zato naj se prvenstveno pomudimo pri njej. Ne manjka nam pevcev, ki bi se pod veščo roko agilnega pevovodje gotovo prej ali slej prebudili iz mrtvila. Velika vzpodbuda za pevske zbore so nastopi pri radijskih oddajah. Tako smo v zadnjem času slišali po radiu, jugosloixinskc cone Trsta nastop pevskih zborov iz Barkorelj, Skednja, Doline, Sempo-laja in Cankarjevega zbora od Sv. Jakoba i’ Trstu. Zelo nujno je vprašanje pevovodij, kajti mladega naraščaja je prav malo in njihova vzgoja zelo težka, ker ravno sedanji položaj ovira načrtno delo na tem polju, k čemur sc pridruži še dolgoletni vpliv lahke in plesne glasbe, s katero ja italijanski element počasi zastrupljal naše mlade ljudi. Poredko se čuje pri naši mladini slovenska narodna pesem in še redkeje zveni ta pesem nepopačeno. Pri tem grešijo tudi ustanove, ki so prve poklicane, da bi očuvale nar.odno pesem čisto.
Tako slišimo n.pr. po Radiu Trst II pogostoma slovansko narodno pesem, ki je prej podobna ameri-kanskemu šlag er ju ati tirolskemu jodlanju.
Stanje naše instrumentalne glasbe je prav žalostno in se nikakor še ne more dvigniti iz začetnih težav. Saj nam dobrih instrumentalistov ne manjka, posebno če prištejemo zraven tudi Slovence ali. Slovane s poitalijančenimi priimki. Glavna težava je v tem, ker manjkajo primerni prostori ga vežbanje in javne nastope. Imamo ansamble katerih kvaliteta je dovolj visoka, da bi lahko nastopili v eni koncertnih dvoran, ki jih je zadosti v Trstu - n. pr. tržaški Komorna zbor - toda tu zadenemo na neprehodno oviro: na eni strani straži «dvatisočletna kultura», ki meni, da je njeno kulturno poslanstvo pred-
vsem zatiranje, na dragi strani pa «demokratično» zadržanje ZVU nikakor ne dopušča, da bi tudi Slovenci dobili kar nam gre, ker so po njihovem mnenja dvorane prej potrebne plesu in razvedrilu okupacijskih vojakov, kakor pa domačinom za njihove kulturne potrebe. Gledališče «Verdi», ki ja občinska ustanova, bi moralo biti na razpolago tako Italijanom kakor Slovencem, ki so tudi tržaški občani. Celo Slovensko narodno gledališče, ki je edino stalno dramsko gledališče v Trstu, se mom potikati po neprimernih prostori?!, medtem ko se v gledališču «Verdi» vrstijo gostovanja italijanskih potujočih dramskih družin s predstavami, izmed katerih so nekatere pod vsako kritiko. Vprašanje osrednje dvorane, ki bi služila tako glasbenim prireditvam kakor prozi, je za dvig kulture
tržaških Slovencev eno izmea najbolj nujnih. S tem bi bile odpravljene tudi marsikatere druge težave in ovire, ki jih vsepovsod srečujemo. V coni B je ta problem idealno rešen z rekonstrukcijo gledališča «Ristori» v Kopru, ki je na razpolago vsem kulturnim prireditvam tako italijanskim kakor tudi slovenskim.
Glasbena Matica o Trstu, ki je vsa leta po ustanovitvi spala spanje pravičnega in razen glasbene šole ni kazala nobenih znakov življenja, se je letos deloma preuredila in zato pričakujemo v bodočnosti od te ustanove kaj več delo vanja. V glasbeni šoti, ki deluje w njenem okviru, bi se moralo osredotočiti vsa glasbeno - vzgojno delo in to po kriterijih, ki jih dosedanje vodstvo ni dovolj upoštevalo. Glasbena šola naj ne bo samo vzgaja/-Uščc povprečnih pianistov, ki prihajajo k pouka zato, ker je po mnenju njihovih staršev to potrebno Za dobro vzgojo, pa četudi otrok ue kaže prav nobenega smisla za glasbo. V glasbeni šoli naj se omogoči študij raznih instrumentov. in nudi gojencem tudi splošna glasbena izobrazba (teorija harmonija, mladinsko petje itd.) razen tega pm naj bi šota vzgajala tudi mlade pevovodje. S tem bi imeli zdravo osnovo za nastanek bodočega orkestra in dvig naših zborov. Upamo, da nam ne bo nihče zamerit, če opozorimo na potrebo glasbena izobrazbe naših vrlih in požrtvovalnih pevcev - solistov, ki bi se morali zavedati, da je za njihov pevski napredek potrebno tudi to.
Končno naj omenimo še potrebo vsaj skromnega glasbenega vestnika, v katerem naj bi naši glasbeniki obravnavali nujna glasbena vprašanja in ki na) bi i> prpi prsti služil kot pripomoček pri praktičnem delu pevovodij.
UTiVit
Čudovito pobočje
SlGIIJSKEOfl VULKANA
JU BRUÌ AL a\
Saj ste beali pretekle dni, da je Etna zopet bruhala. To ni nič novega, Etna je ognjenik in vsi ognjeniki od časa do časa bruhajo kot se jim zazdi. Mi ne vemo ne ure ne dneva. Časopisi, so pisali: «Naenkrat, kar na lepem so prebivalci na vznožju Etne in v mestu Kataniji čuli znane potresne sunke, ki pomenijo, da se je ognjenik zopet zbudil. Oni že vedo, kaj to pomeni. To so prva znamenja, da bo ognjenik začel s svojim delom. Nato se je iz ognjenika začel valiti močan dim.» Kadi se iz ognjenika Etne Sicer vedno, toda ko pride tista ura, da pokaže ognjenik 'kaj zna, pa se začno iz ognjenika valiti cele gore in oblaki dima. Tisto jutro, ko so se prebivalci vznožja Etne prebudili zaradi potresnih Sunkov in ko so čez nekaj ur vstali, so videli gost črn dim, ki se je kadil raz vrha Etne. Toliko je bilo tega dima, da je bilo nebo vse črno in iz njega so padale po okolici saje in pepel. Ljudje, ki so tisti dan hodili po Kataniji in Se po oddaljeni Sirakuzi, so morali imeti odprte dežnike, da so se ubranili pred pepelom.
Od časa do časa so morali stresti dežnike, da so otresli raz dežnikov cele plasti pepela. Tam v Siciliji, kjer je Etna, pravijo, da je slabo znamenje, kadar pade toliko pepela kot letos. Bomo že Se videli ali brali, kaj bo slabega, da bi vsaj rajši čitali kot pa videli. Oblak dima se včasih dvigne v neverjetne višine in iz oblakov se bliska, treska, usipa se prah in pepel, človek, ki temu ni vajen, bi se prestrašil, da je prišel sodni dan. Toda to še ni vse. Iz ognjenika frči tudi kamenje vseh velikosti'od majhnih Kamenčkov do velikih skal. Iz obla. "ka se čez čas ulije dež, poln pepela. Grozne vode dero in uničujejo in rušijo vse, kar se jim stavi na pot.
Etna je visok ognjenik; najvišji vrh meri 3.313 m in ta je še posebno visok, ker raste vseh 3.313 m kar iz morja, to moraš že «salamensko» poševno navzgor pogledati, da vidiš z vznožjo ob morju prav do vrha in po tej strmini se vali ta blatni dež.
Toda Etna s tem še ni opravila vsega, to je bil šele uvod, glavno šele pride. Iz notranjosti tega strašnega hriba se začne valiti raztaljena in razžarjena vsebina zemeljske notranjosti, zdaj bolj redka, zdaj bolj gosta. Lahko se ta vali prav z vrha ognjenika, iz luknje, iz katere se vedno kadi in kateri pravimo ognjeniško žrelo ali žekno. Toda na Etni je to rede>< primer. Razžarjeni in raztopljeni notranjščini zemlje, ki ji pravimo lava, se mudi na dan in ne strpi, da bi prišla do vrha ognjenika, temveč se že preje ulije na dan kjer koli si izsili svojo pot. Zemlja, ta čudovita ognje-niška zemlja, razpoka in iz razpok se uliva lava. In'lava teče in se vali navzdol proti morju. Mi smo vajeni gledati vodeno reko, tu pa teče razžarjena reka. Nič ne teče, vali se. Na velikih strminah kar skače, čez previse se uliva kot slap, na raznih mestih, kakršna je pač podlaga, se razdeli v razne rokave in reka se tanjša in nje moč se zmanjša, prej ali slej se zniči in ustavi. Pride do koder pač pride. Pri zadnjem izbriihu ni bilo tako hudo. Lave se je ulilo bolj malo in pritekla je pač do določene višine ter naredila le nekaj škode, v najvišjih vaseh na pobočju Etne, kjer je pač zagrabila gozd ali sadovnjake in vrtove. Videti pa je, da je ognjenik Etna tokrat le malo kihnil in se umiril. Hudo je bilo bruhanje leta 1669. Bilo je to marca meseca. Takrat Je prišlo toliko lave na dan, da Je kljub vsem zaprekam pritekla prav do mesta Katanije in do morja, tako d» je celo morsko obalo porinila za kakih 9 m naprej.
Pri tem izbruhu so oblasti žeto skakale in skušale zaščititi, kar
se je zaščititi dalo, čitali smo o svetnih in cerkvenih oblasteh, ki so naredile svoje; kaj je napravil Giuliano, ne vemo.
Etna je zanimiv ognjenik. Tam, kjer danes stoji Etna, je bil nekoč morski zaliv, toda nekega dne je v tem salivu začela na morskem dnu leztl iz zemlje lava. Lezla je in lezla in končno se je je toliko nalezlo, da je nastal tam otok. To ni nič posebnega. Mi poznamo vse polno vulkanskih otokov, vsi Havajski otoki so vulkanskega porekla in so iz morskega dna povzdignili na dan svoje vrhove. Pa ne samo Havajski otoki. Leta 1831 je nastal južno od Sicilije otok Ferdinandeo, ki so ga valovi kmalu raznesli. Leta 1796 pa je nastal otok Sv. Ivan Bogoslav v Beringovem zalivu, ki se je ohranil do danes. Toda pri Etni še ni bilo vse v redu, Etna je še naprej bruhala in bruhala ter končno nabruhala toliko snovi, da je zrasla v svojo sedanjo višino,
Ognjeniška zemlja je rodovitna zemlja, ker je deviška, neizrabljena. Cez leta se na lavi nasele prve skromne rastlinice, lišaji, ki narede prvo zemljo in čez desetletja pa raste tam že žlahtna vinska trta.
2e od nekdaj ločijo okoli Etne štiri različne pasove. Ob morju je subtropski pas. Tu rastejo žlahtne banane, granatna jabolka, palme, smokve, oranže, limone, kakteje s sočnimi plodovi. To je tudi božanski vrt za zgodnjo zelenjavo. Više, do svojih 1.300 m, se razteza zmerni pas. Tu so o-gromni sadovnjaki žlahtnega sadja, veliki vrtovi jabolk in hrušk; tu zori žlahtno vino. Ljudje to zemljo nadvse umno in skrbno obdelujejo. Nad 1.300 m je gozdni pas, ki Sega že čez 2.000 m. Včasih so tu zeleneli krasni gozdovi. Človeška naselja so bolj redka. Tu rastejo kostanji, v višjih legah pa borovci, breze in končno bedni brin. Nato pa gre proti vrhu puščava strnjene in ohlajene lave, ob vrhu in sam vrh pa je vse pokrito s snegom. Kakšno čudo. Temnomodro nebo, ob morju južno rastlinstvo Sn sadje, više zgoraj pa se iz zasneženega vrha kadi večni dim.
Vsem mornarjem nekdaj in danes ne gre Etna iz spomina. Njen vrh jim je kažipot v daljavi. Ime Etna je davnega porekla. Nekateri menijo, da so jo tako krstili stari feniški mornarji in da pomeni to ime v njih jeziku topilnico. Drugi zopet trde, da so ji vzdeli to ime Grki, ker pač pomenijo podobne grške besede goreti in plarr.eniti. Kakor koli naj že bo, ljudem je ostal v spominu plamen in pepel. Prebivalci Sicilije ji ne pravijo Etna, marveč Montagna, kar naj pomeni pogorje, hrib, kot bi bil to edini hrib na otoku, edini ni, je pa edinstven. Pravijo ji pa tudi Mon-gibello. Džebel je arabska beseda. Saj poznate Gibraltar, laško Gibilterra — nastal od Džebel el Tarik — Tarikove skale, gore. Džebel je arabsko ime za goro in ker so na Siciliji včasih gospodovali Arabci, je še sedaj ostalo to ime Mongibello kot spomin na Arabce.
Kako je s temi vulkani? Kaj mi vemo, kaj je notri, mi si le lahko marsikaj mislimo in skic. parno. Včasih so mislili, da ima tam notri bog kovačije svojo kovačnico, on kuje, iz hriba se pa kadi, ker gorijo notri velikanski kovaški meh. Dandanes so ljudje le bolj pametni in si razlagajo to stvar na razne načine. Pravijo, da so ognjeniki le tanv, kjer je zemlja razpokana in da prihaja po teh razpokah na dan raztopljena zemeljska notrahjost. Najbolj je razpokana zemlja potemtakem ob Tihem oceanu, tam je ognjenikov na pretek. Pomislimo na Japonsko, na Havajske otoke in otoke v Tihem oceanu, pa obalo Amerike, saj je tu vsepovsod sam ognjenik. Tudi v Sredozemlju mora biti zemlja razpokana.
Poglejte jih; Vezuv, Lipari, Santorin, Etna. In iz teh razpok prihaja na dan lava.
Kaj je lava? Ali je to raztoplje, na sredina zemlje ali le snov, ki je ostala kot v nekih gnezdih še raztaljena tu in tam pod zemeljskim površjem in se ni strdila in shladila? Ali je to kako drugo dogajanje?
Se mar ta lava sproti segreva in tali? So to mogoče radioaktivna dogajanja, podobna dogajanjem pogubne atomske bombe, ki vsled grozne vročine raztapljajo zemeljsko skorjo in sredico in od časa do časa, ko se je tega dovolj nabralo, bruhne vse skupaj na dan? Ali je to zanimiva in pretkana kemična tovarna. Kje ste špijoni, da ji prevohate in prefotografirate taj. nosti?
Kdo ve, kako je. Vse je samo domneva. Nihče še ni pogledal v notranjost ognjenika, kajti vsaka
mmsM in mmmm
ješ, tem bolje se ti godi
Muhasti siciljski ognjenik Etna se pripravlja na bruhanje. Sedaj se iz njega šele kadi
taka pot, bi bila zvezana z nevarnostjo, da se drzni radovednež ne dvigne v zrak kot ognjeni dim ali pepel, kot se je najbrže zgodilo s filozofom — profesorjem Empedoklom že tam v sivi davnini. Se danes se ga spominja ljudska govorica in ostanek rimske
zgradbe v višini 2.917 m pod vrhom ognjenika se imenuje po njem — Torre del filosofo — modrečev stolp, češ da je tam živel in opazoval ta modrec, dokler ga ni ognjenik zamamil in zvlekel v svoje osrčje.
T. P.
Cim slajše ješ, tem bolje sc ti godi.
Nekateri hočejo vedeti, da je merilo blagostanja neke države količina sladkorja, ki jo povprečno poje državljan na leto. Amerikanci se širckoustijo, da zaužije pri njih vsak človek na leto toliko sladkorja, kolikor sam tehta, da Je torej pri njih blagostanje največje. Prav malo pa govore, kako je z drugimi stvarmi pri njih. Zve se pa le, da oplode v Ameriki vsako leto na umeten način preko 20.000 žensk, tako da v krstnem listu vpisani očetje niso pravi očetje. Naj bo kakor že hoče, s sladkorjem se Pa le hvalijo.
Ko so v Italiji Po prvih letih cesarstva plavali v slavi in zmagoslavju, je takole srednje vrste državljan pojedel le 7 kg sladkorja na leto. Kljub cesarstvu ni povprečen italijanski državljan živel presladkega življenja. Kje pa so že časi, ko je bil sladkor, vsaj pri nas v Evropi, redkost,
t;
pa še kakšna redkost. Ni še dolgo tega, ko so sladkor poznali in jedli samo oni, ki so imeli težke žepe, za vse ostale pa je bil sladkor samo sen. Sele dobrih sto let sem je začel sladkor v Evropi postajati dostopen tudi navadnim ljudem in to od takrat, ko so začeli v Evropi pridelovati sladkor iz sladkorne pese.
RIMLJANI SLADKORJA NISO POZNALI
Marsikdo bo vprašal: «Kako, da niso Rimljani, ki so jedli jezike slavčkov, poznali sladkorja? Kaj niso delali slaščic?» Odgovor je lahek. Sladkor so najbrže poznali kot izredno drago zdravilo, slaščice pa so si sladili z medom. Prva sladkoba v naši stari Evropi je bil med; že davno, davno ga je človek poznal in dolga stoletja je edino med sladil Evrop-cem grenkoto in sladkoto.
INDIJA JE SE OD NEKDAJ SLADKA
Ne pa tako tam v Indiji in na Kitajskem', tam poznajo med,
imajo Pa še nekaj drugega, ki rodi vsako leto in je sladkega, čudovito sladkega okusa.
Saj ste čuh o velikem imperialistu Aleksandru, ki ni bil nič boljši, kot današnji imperialisti. Kam vse je gnal svoje vojščake, da bi zaščitil makedonske interese, tja do Indije jih je gnal, do reke Ind, tudi tam so ogrožali makedonsko neodvisnost. Ko pa so se vojščaki vrnili domov, so pravili o čudoviti rastlini, o sladkornem trsu, ki daje sok vse slajši kot rr.cd. Tako je prvikrat Evropa čula o rastlini, ki daje sladek sok, nič manj .sladek kot med. Toda kje še je bila Evropa in kje je bil sladkor. Najprej so se morali Indijci sami naučili izdelovati sladkor iz tega soka. 2e stare indijske pesmi pojo o sladkornem trsu. Saj tudi naše govore o medu, pravijo o deklici, da ima medena usta. Mogoče je pel zaljubljeni Indijec svoji lepotici, da je sladka kot sladkorni trs, da bi pa pel današnji pesnik
v Evropi kljub vsem vratolomnim primerom, ki jih je zmožno sodobno pesništvo, da je deklica sladka kot sladkorna pesa, bi kljub čudnim časom zvenelo nekam nesodobno.
PRVI SLADKOR SO IZDELOVALI INDIJCI IN SELE POTEM KITAJCI
Sladkorni trs je podoben naši trstiki, ki jo pri nas v vinogradih uporabljajo ža kolje. Visok je 2 do 4 m; zunaj je lesasta skorja, notri sladek stržen. To zmeljejo in stiskajo, da teče sladka tekočina in ko ta izhlapi, ostane sladkor. Stare kitajske knjige pišejo, da so delali prvi sladkor v Indiji! Ko so nekoč Kitajci premagali Indijce, so zahtevali vojni davek ne v zlatu, marveč v sladkorju in še so poslali v Indijo mlade Kitajce, ki naj bi se tam naučili delati iz sladkornega trsa sladkor.
Kot je nekdo slučajno odlomil kos sladkornega trsa in ga začel
■_______________________________________________________________________________________________________________________________________________
		

OSTRIGE

Ze od nekdaj je imel človek ostrige za zdravo hrano. Da so naši pradedje iz kvartarne dobe ostrigino meso zelo cenili, nam dokazujejo ogromni skladi lupin, raztreseni vzdolž obale po Evropi.
Ostriga sc hrani z drobnimi morskimi živimi bitji, algami, predrobnimi rakci, drobnimi jajčeci in ličinkami drugih živali, sploh z vsem, kar je vredne hrane in more skozi njeno majceno dovodno cevko. Vsebuje 1,80 odst. vode, 7 odst. beljakovin, 2 odst. maščobe, 4 odst. ogljikovih hidratov in 1,1 - 2 odst. rudninskih snovi. Ostriga ima torej isti sestav kakor mleko in zdravniki trde, da ima zaradi tega isto hranilno vrednost. Poleg tega je zelo bogata Z rudninskimi snovmi. V zelo majhnih količinah vsebuje organski baker, za katerega vemo, da je nujno potreben pre-rod tvi rdečih krvnih tel -sc. V zdravljenju slabokrvnosti lahko z uspehom nadomestimo telečja jetra z ostriginim mesom. Poleg tega pa je bogata z vitamini A, C, D in B. Ostrige smemo jesti le tedaj, če so popolnoma sveže. V času ploditve pa niso priporočljive.
KAKO JIO ZUKAJRNA
osintoA
Ostrigo uvrščamo med meh-kužče. Mehki del pokrivata dve lupini, kot sploh telo vseh školjk.
Lupini drži skupaj nekaka mišičasta vez. Ese telo obdaja posebna kožna guba, ki ji strokovnjaki pravijo gabanica. Ta gabanica je kot nekak plašč. Predstavljajmo si človeka v odpetem zimskem plašču. Človek sam naj bo školjka, odpeti plašč gabanica. Ta gabanica izloča na svojem prostem delu apneno lupino. Tako lupina raste. Toda školjka mora jesti: ker pa jiima glave, nima tudi posebnih ust, hrana pa mora v telo. Med lupinama in gabanica sta dve luknjici ali pa cevki; skozi eno teče v telo hrana, skozi drugo pa odtekajo odpadki in voda. To sta dotekalka in izmetalka; hrana pride v telo in se prebavi po prebavilih kot sploh arena v telesu. Med črevesjem in mišico je majhna votlina, pokrita s tenko kožico; ta votlina je osrčnik. Ce ostrigo jyrevidno odpremo, lahko vidimo skozi
membrano, ki pokriva osrčnik, utripanje njenega srca. Kn je višnjevkaste barve. Dandanes je malo vrst ostrig. Nekoč pa jih je bilo veliko več; po oka-meninah so jih našteli preko 500 vrst, ki so pa že izumrle. Sedaj živeče ostrige so iz večine obrežne (Ostrea in Gryp-haea) in zahtevajo le malo slane vode. Žive ob izlivu rek ali pa v njih neposredni bližini. Druge pa uspevajo dobro in samo le v zelo slanih vodah.
KAZM NOŽKVAA.IE
Glede na razmnoževanje delimo ostrige v dve vrsti; v tiste (Ostrea edulis) pri katerih se jajčece oplodi v kanalih spolnih organov in ki drže potem em-brij, se pravi ličinko za nekaj dm med škrgami ter jo šele potem izločijo; in druge (Pyno-donta cochlear) ki izločijo dozorela jajčeca in seme v vodo, nakar se jajčeca oplode.
Ostriga je dvospolno bitje. V začetku poletja je ostriga ali ženske ali moške vrste. Ko njene spolne celice, semenčice, skoraj dozore, se spremene v ženski spolni organ ali obratno. Tako proizvaja ena sama ostriga v enem letu jajčeca in semena, ki pa ne dozorevajo skupaj in ne moi-e priti do sa-mooplodbe. Mlada ostriga se razvija vedno najprej v samca. Spola se lahko menjata tudi do
trikrat ali še večkrat v isti dobi oploditve. Ostriga stara pel let lahko proizvaja 1 do 2 milijona jajčec in desetkrat toliko semenčic.
HOIM'VO OSTRIGE
Meseca marca, ko ima voda temperaturo lO.o C, se prično spolni organi razvijati in dozore sredi junija ali julija, ko doseže slana voda toploto 17.o C. Ostriga izloči jajčeca, istočasno izloči tudi seme. Jajčece in semenčice padejo na dno in jih potem tokovi vlečejo za seboj; tako pride do oploditve. Oplojeno jajčece se po 24 urah razvije v ličinko, veliko komaj 1 desetinko milimetra. Mlada ličinka je tako majhna, da se komaj giblje in je zalo v neprestani nevarnosti. Z njimi hranijo vse morske živali, od rib do najmanjših lupinarjev. Njen obstoj zavisi zaradi tega od vodnih tokov, ki jo nosijo s seboj.
Po nekako 15 dneh zraste ličinka za dve desetinki milimetra in postane rjavkaste' barve. Ker postane tudi težja, oade na dno. Ce je okolje primerno ’n če tokovi niso premočni in jo zanesejo do kake podlage, (skala, les. čeri), ki mora biti gladka in ne preveč segreta od sonca v času oseke, se nanjo pritrdi. Nekaj minut drsi po podlagi dokler se nepričakovano ne ustavi. Med tem kratkim potovanjem irroizvaja neprestano
nekako lepiva. s katerim močno pritrdi spodnjo lupino na podlago. Poleg tega pa notranji organi izredno hitro dozorevajo in ličinka v teh kratkih minutah iskanja svoje opore nače 11 doraste v mlado ostrigo.
Prav tako se razv.ia tudi ličinka ostrige, pri kateri se oploditev izirši v njej sami in so ličinke že stare g dni, ko jih ostriga izloči,
zici.kxa ostriga
je dolgo časa vzbujala veliko zanimanje. Svojo zeleno fca^uo dobi od majjtne alge (navi ula ostrcaria), ki se razvije na pod-lagi, kjer je Pritrjena ostriga. Ta alga klije Pozimi, če so zanjo dobri poooji, na obrežnem dnu, na mestih, do katerih stalno prihajajo morski tokovi še bolj pogosto Pa v kotanjah, v katerih je P° oseki ostalo nekaj voda. Hrani se z raZpadlimi snovmi; plodi se na čudovit način tako, da dobi barvilo, ki obarva živ. Atoa izloči to barvilo skupno z neko drugo snovjo v vodo, iJ katere ju potem ostriga vsrka skozi škrge in dobi tako zeleno barvo.
Gl 0.1 »TPjLOSTm«
Človek iz kvartarne dobe je nabiral ostrige v morju, potem IM jih je prenesel v umetne in primernejše kraje, ker je videl, da tam lepje uspevajo in da je njih °kus veliko boljši. Tako je nastala kultura ostrig.
Najstarejši Oojitelji ostrig so Kitajci. Kdaj so jih začeli gojiti, nam ni znan0, vemo ie> da še do danes tllao spremenili načina kulture tel» lupinastih živalic. Za Evropo pa je znan0, da goje ostrige	najmanj
2.000 let.
Na 159 krat povečani sliki vi- Po 21. dnevu življenja si je ostri- Mlada ostriga se je v 48 urah dimo majhno ostrigo, staro 8 ga napravila oklep. Sedaj se bo pritrdila na podlago. Na sliki dni. Velika je 0.10 mm.	pritrdila na količke.	različno vidimo podaljšek oklepa
gristi, prav tako je zopet nekdo slučajno iztisnil sladki sok, nanj pozabil in čez čas našel v čaši sladek prah.
NA ZAPAD SO KAZALI SLADKORJU POT ARABCI
Toda nas zanima naša domovina Evropa. Sladkorni trs je bil še vedno v Indiji. Na zapad so ga prinesli Arabci. Cesa vsega ne bi poznali in ne bi imeli, če ne bi Arabci žačeli siliti iz svoje bedne Arabije na zapad, v Afriko in Evropo. Na svoji poti so Arabci zasadili trs v dolini Evfrata in Tigrisa, ko so prišli do Egipta, so ga presadili v Egipt in bujno je rastel v vlažnih in toplih tleh Nilove delte. Zasadili so ga tudi na Cipru, na Siciliji in v Španiji. Polagoma je sladkorni trs postal Evropejec in to tam, kjer je bilo toplo podnebje.
KRIŽARSKE VOJNE IN SLADKOR
Za časa križarskih vojsk so Evropejci prišli tudi v kraje, kjet je rastel sladkorni trs in so poznali sladkor. Polagoma je pričel prihajati sladkor v Evropo. V Anglijo je prišel šele v XIV stoletju. Toda bil je zelo drag; dva funta sladkorja sta stala več kot pitan prašič, ali pa več kot je mogel v desetih dneh zaslužiti pošten rokodelec. Uporabljali so ga v glavneir, za zdravilo. Kot slaščico so si ga pa privoščili le bogataši.
BENEŠKI TRGOVCI
Benečani bi ne bili Italijani, če ne bi skušali barantati in živeti od trgovine in na račun drugih. Benečani so poleg drugih reči vozili iz krajev preko morja tudi sladkor. Vsi vemo, da je nevoščljivost ena izmed najtepših človeških kreposti. Drugi pomorski narodi so bili Benečanom nevoščljivi. Mislili so: Tudi mi imamo
gllllll!!lllllllllll!t!lllilllllllllllllllllllll!fii01llllllllllllllllllllll!llll!llllllllllll!lllilllllllllllllllllllll|lllll!ll!!l||||||||i|||||||||lillll!llli|||||||||||||||||||l|||||ilil||||||t||||||i!!||!!|||||||||||i|||||||||||||||||||l|||||^
Vsak dan nekaj novega
Pritrjevan}« količkov, katerih se oprimejo ostrige
LADJE, KI JIH LAHKO RAZSTAVIMO V SESTAVNE DELE
V lombardskem mestu Lecco so izdelali 400 tonsko ladjo. Dograjeno ladjo so razstavili v nje sestavne dele ter jih na železniških vagonih pripeljali v Benetke. Tam so ladjo ponovno sestavili ter jo splovili v morje.
LOV NA TJULENJE
Na obali Alaske je zelo razvit lov na tjulenje. V začetku tega stoletja so lovili te živali brez vsakega načrta in nevarno je že olio da jih bodo v teh morjih iztreb il. Prvotno so lovili tjulenje le v odprtem morju in mnogo ubitih tjulenjev niso niti povlekli na ladje. Z»vali so se vedno manj množile, pa tudi tjulenjevih kož je bilo vedno manj.
Tjulenje so tovili ljudje različnih narodov. Da bi pa preprečili izreb-Ijenje teh živali, so Sovjetska Rusija, Združene države Amerike, Veli- _ lea Britanija in Japonska napravile mednarodni dogovor, v katerem so se obvezale, da bodo njih lovci lovili tjulenje le v obalnih vodah. Istočasno pa so pričeli znanstveniki teh držav proučevati selitev tjulenjev, njih prehrano in razmnoževanje, da bi na podlagi teh ugotovitev povečali zarod tjulenjev. Ta akcija je Imela velik uspeh, Medtem ko je j 1910 bilo v morju ob Alaski približno 132.000 tjulenjev, jih je sedaj skoraj 4 milijone. Povečalo se je tudi število tjulenjevih kož; Dočim je bilo leta 1910 le 12.964 kož na trgu, so dali leta 1948 na trg 70.142 kož.
Strokovnjaki pravijo, da bodo lahko pričeli predčasno z lovom na tjulenje, kadar se bo njih število dvignilo na 4 do 5 milijonov.
Tjulenje love predvsem zaradi nji-hovil) dragocenih kož. Poleg tega pa predeluje tjulenje tudi živilska in-;
dustrijaf,'nadalje dobimo iz tjulenjev razne industrijske proizvode ter zdravila.
AVTOMOBILSKI PLAŠČI,
KI NE DRSE
Tehniki industrije gumija so odkrili, da drse plašči avtomobilskili zračnic na poledeneli asfaltni cesti mnogo manj, če je gumi premešan s kameno soljo. Ko se namreč gornja plast gumija obrabi, izpadejo iz gumija kristalčki kamene soli, v gumiju pa ostanejo luknjice, ki preprečijo drsenje mnogo bolj kakor novi avtomobilski plašči.
MAGNEZIJ IZ MORJA...
Mnogi so slišali o magneziju morda le takrat, kadar je bil govor o magnezijevem svetlobnem prašku za fotografe. Vendar ima dandanes magnezij velik pomen v tehniki, ker izdelujemo iz njega važne zlitine, imenovane mangaiij, elektron, dura-luminij.
Magnezij pridobivamo v glavnem iz raznih mineralov, ki so na zemeljskem površju, oziroma ki jih kopljejo v rudnikih. Vendar so tudi v morski vodi raztopljene mnoge magnezijeve soli. In iz teh soli so pričeli v poslednjih letih v velikih tovarnah izdelovati to važno Kovino. Na obrežju oceana zgrajena tovarna predela v enem dnevu stotine hektolitrov morske vode. Postopek je zelo zamotan.
V glavnih obrisih je način za dobavo magnezija Iz morske vode naslednji. V velikih kadeh najprej premešajo morsko vodo z žganim ohišjem školjk. V kratkem času se na dnu seseda bela oborina, ki je zelo malo topna. Oborina je neka magnezijeva spojina. Na ta način ločijo magnezij od drugih soli, ki so raztopljene v morski vodi. Oborino za-
tem odločijo ou ostale tekčme ter jo obdelujejo s solno kisiino. Tako dobe razionino magnezijevega klorida, ki 40 še kemično in .nenar čno oč.stijo. V sušilnih bobnih zpare to raztopino, iz katere dobe kristale magnezijevega klorida. Te kristale naiože na vozičke ter jih odpeljejo v drugi obrat, v katerem dobe s pomočjo električnega toka iz magnezijevega klorida čisto kovino magnezij. Temu postopku pravimo elektroliza. iz elektrolitskih naprav izteka raztaljeni magnezij, ki ga ulivajo v kalupe.
GOVOREČE KNJIGE
Da slepcem čimbolj olajšajo njihovo življenje v večni temi, izdelujejo razna podjetja gramofonske plošče, na Katerih so posneta vsa velika dela svetovne literature kakor tudi najnovejši prispevki raznovrstnih pisateljev. Plošče se prav počasi vrtijo; ena plošča se n. pr. vrti pol ure. Neka mednarodna organizacija si je zadala nalogo, da preskrbi slepcem take plošče v najrazličnejših jezikih. Vsekakor bo pa v veliko olajšavo slepcem tudi neka nova naprava, ki snema glas na jekleno žico.
UMETNO VLAKNO IZ KORUZE
Kemikom se je po dolgih raziskovanjih posrečilo izdelati iz koruznih storžev ter luščin bombaževih semen neko snov, ki je nujno potrebna za proizvodnjo nylona. Primerne so tudi riževe ter ovsene luščine.
ELEKTRIČNA MISNICA
Neko podjetje je izdelalo svojevrstno mišnico, ki lovi ter ubija miši s pomočjo električnega toka. Kakor hitro gre miš skozi območje loto električne celice, nastane električna iskra, ki miš ubije. Seveda je pa ta mišnica zelo draga ter služi le za pobijanje «boljših» miši.
ladje, tudi mi poznamo morje, zakaj bi ravno Benečani služili. Pojdimo še mi na pot in poiščimo pot do sladkorja! Pluli so in pluli Spanci in Portugalci, iskali so sladkor, našli pa Ameriko — novi svet. Tudi tam so ljudje poznali sladkor, toda pridobivali so ga na drug način. Na jugu so ga dobivali iz stržena nekega sirka, na severu pa so vrtali v neke iavor-je luknje in lovili v posodice cedečo se tekočino. Spanci so bili dobičkarji in trgovci, zasadili so v novih krajih sladkorni trs, ki je v topli Ameriki odlično rastel in uspeval. Za delo so izrabljali uboge domačine in še bolj uboge zamorce ter dobivali poceni ogromno sladkorja, ga samo prevažali, a Benetkam so bile ure štete.
V EVROPI SO SLADKOR LE ČISTILI, NE PA SE IZDELOVALI
Sladkor, ki so ga vozili v Evropo, je bil še umazan. Stisnili so sladkorni trs in kar je izteklo, so zgostili, strdili in vozili v Evropo. Evropejci pa so bili ljudje boljše vrste, ni jim dišal rumen, onesnažen sladkor, zato so ga čistili na vse mogoče načine.
NAPOLEON, ANGLEŽI, SLADKOR
Do sem je vse v redu, toda kaj bo z Evropo, če ne bo mogoče voziti sladkorja preko morja. Do. brili sto let bo tega, ko ni prijalo angleškemu veličanstvu, da rogovili po Evropi nek! Napoleon in prav toliko časa bo. ko ni prijalo nekemu Napoleonu, da prodajajo po Evropi svoje blago An. gleži. Napoleon je zabranil, da bi kdo kupoval angleško blago, Angleži pa so prepovedali, da bi katera evropska ladja kupovala kaj izven Evrope. Težka stvar to, Evropa se je ravno pričela navajati na sladkor, pa ti pride neka Anglija in neki Napoleon in vse sladkosti je konec. Umljivo, da je Evropa godrnjala, posebno ženske.
SLADkivjjtil-vo	SO
ODKRILI NEMCI
Učeni nemški prof. Andrej Sigismund Marggraf je leta 1747 ugotovil, da je v pesi nekaj sladkorja, nekako 3 ods. Profesorji so raziskovali razne pese, jih sadili, gojili, izbirali. Dobili so pese, ki so imele več sladkorja, kot pa ona, ki jo je raziskoval učeni Marggraf. Ko so zaradi blokade ostali Evropejci brez sladkorja, je Napoleon ukazal delati sladkor iz sladkorne pese In začeli so z delom na veliko. Sadili so peso, rasle so tovarne in Evropa je bila jz dneva v dan bolj sladka in danes gre letni pridelek sladkorja v Evropi v več kot 10 mG lijonov ton.
SLADKOR IZ LESA IN SLADKORNEGA SIRKA
Leta 1926 so začeli Nemci izdelovati sladkor iz lesa, ki sicer nekoliko zaostaja po sladkobi za pesnim, kar se pa njegove vrednosti tiče, gre v isti vrsti z onim iz trsa ali pese. Tudi Italija Je mislila ubrati svojo pot v dobi avtartikije in se je pričela baviti z mislijo, da bi na veliko dobivali sladkor iz sladkornega sirka. Ni prav čisto jasno in znano, če ni ta zamisel izginila in zamrla kod nedavna laška oblast.
DANDANES SMO PA RAZVAJENI
Dandanes se nam zdi, da bi se brez sladkorja ne dalo živeti, groza nas je, kaj bi delali naši dojenčki, naši otroci in naše stare mame, ko ne bi imele sladkorja za edino veselje v zadnjih dneh toda kaj pa vsa prejšnja stoletja, kdo je poznal sladkor in vendar so živeli In zrasli naši pradedje brez sladkorja.
T. Pt
18
L iudiri TKBNIK
Kultura ® prosveta ® umetnost
< SVETLA MISEL II»'
"3^
OB 31. OBLETNICI CANKARJEVE SMRTI
«Pokazali ste nii, kaj je t moj posel - iz hlapcev napraviti ljudi; pa če le enemu odvežem roke in pamet, bo dovolj plačila».
(Jerman v «Hlapcih») Ne vem kako, da. se fni misel tako rada povraća in ustavlja ob imenu in delih — NAŠEGA CANKARJA. Nisem še skoraj vedel, kaj je življenje, kaj je svet in kaj je borba, ko sem ie slišal govoriti o Cankarju. Sli-gai sem doma svojega ožeta, ki je zelo rad bral, kar je bilo... «pametno napisanega» — kot je rad povedal, slišal sem v šoti, ko je učitelj govoril o Cankarju s ponosnim spoštovanjem, slišal sem: v cerkvi, kako je «gospod» s prižtiice med pridigo omenjal njegovo ime. Moja prebujajoča se misel je vrtala * * * * v skrivnost tega imena; Kaj mora biti ta človek, kje živi, kaj in za koga dela. Ja se toliko govori o 'njem?.
IN KAKO GOVORI!	~
Moj oče je govoril; «Ta je za delavca, ta je za kmeta. Ta bo še veliko poštenih povedal farjem in tistim, ki ubogi raji ne jmstijo niti dihati več».
Učitelj je v šoli učil: «Imamo v Ljubljani velikega človeka, ki bo dvignil naš jezik in našo književnost na višino etiopskega slovesa. Čitajte in študirajte njegove spise, da bosie poslali tako bogati kot je on».
V cerkvi pa sem s prižnice slišal takole;
«V Ljubljani živi neki pisatelj. ki zelo grdo piše o nas — božjih služabnikih. Prav tako grdo Piše o našem narodu. C e vidite doma knjige tega pisatelja, jih vrzite na ogenj».
Tri mnenja, od katerih je poslednje obsojalo. Bilo je torej že takrat v manjšini.
To je v meni podžigalo radovednost in zanimanje Za Cankarjeva dela.
CANKAR MI JE ODKRIVAL
NOVI SVET
Citai sem t> njegovi knjigi «Troje povesti» «Zgodbo o Simnu Sirotniku» in mi je bilo težko, da se tako ravna z ljudmi. Oobii sem v roke tudi drobno knjižico «Moje življenje». Tam ja bilo več krajših črtic, ki so moje takratno otroško pojmovanje — globoko ganiU.
Cankar mi je oapiral p svet nova vrata, katerih sam ne bi bil znal odpreti. Prišel mi je naproV v mojem otroškem raziskovanju in odkrival tegobe človeške duše. da sem se znašel ob začetnem raziskovanju na novem svetu, ki zahteva trdnih in odločnih ljudi. Bilo mi je, kot da mi je podal roko, da me bo z njo varno vodil skozi vse viharje življenja. Luč, ki mi jo je tedaj prižgal, me je zvesto spremljala vsa težka leta črne okupacije in me sprem. Ija tudi danes. Sprejemal sem njegove misli — bisere in ob njih bogatel na življenjskih izkušnjah Nikoli več ni moglo trpljenje in suženjstvo zabrisati v mem njegovih besed v «Beli krizantemi».
«Močnejša je moja v lepoti in sreči pomlajena volja, nego čas in sodba njegova».
S to Cankarjevo — SVETLO IN NASO MISLIJO — sem začel delali v osvobodilnem gi-tanju. Koliko laže sem prenašal vse težave partizanske borbe oborožen z njegovimi bogatimi mislimi. Ko sem skupno s tovariši prišel po večdnevnih jpokretih in borbah v kako vas, kjer smo izčrpanj do skrajnih mej človeške zmogljivosti počivali in delili med seboj tudi le eno samo repo ali koren, mi je vedno živa stopila rrred oči slika i' njegove «Skodelica kave» «iMžnivec! Ah nisi luvii m', boika, ko si šel mimo lačnega brez tramu? Pravični sodni/c, srce, bo rajši odpustilo ubijalcu,
ki je gredoč Pod vislice, pobožal jokajočega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce pozna malenkosti in ne paragrafov...»
MOC CANKARJEVE UMETNIŠKE BESEDE
To dni sem znova prečital in doživljal tiste najlepše Cankarjeve slike: «Skodelica kave», «V tujini». «Na’ laz» in «Njen grob».
Ni me sram povedati, da sta mi dve solzi zastrti za nekaj hipov jasnost črk, ko sam znova doživljal tisto močno misel Cankarjeve matere:
«2e sem si v mislih izbrala leho - tisto, ki sp od kozolca
P A. Ogarev
do kozolca položno spenja v hrib. Tam seješ kamen, pa ža-nješ zlato». In še nadalje, ko umirajoča govori sinu: «Ti, Ivan, meni se pa le zdi, da bi spet dobili Laz...»
Bili stfi to dve solzi, ki ju je bila izvabila Cankarjeva globoko dbčutena in topla misel, dva partl.anska bisera, ko sem se ob njegovi misli spomnil na prav tak laz — na našo zasužnjeno domovino —, za katero smo se borili v okoliščinah, katere je lahko prenašal le pa- an, ki je bil oborožen z veliko vero Cankarjeve matc-
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) Italijanom je morda prvi predstavil Zupančiča bivši škedenjski šolski
vodja Alojzij Križan (Luigi Crociato)
v Marinettijevi reviji «Poesia» (Milano 1908, št. 4), v kateri je pod skupnim naslovom «Poesie slovene» poleg Murnovega «Uroka» in Prešernove «Zvezdogledom» objavil tudi Zupančičevo pesem «Meni se hoče» (Vorrei). Ivan Kušar je v svoji znani knjigi iz jugoslovanske in bolgarske poezije «Canti jugoslavi» (Rocca. S. Ca. sci ano-Bologna 1911) dal mesta tudi Zupančičevi «Romanci» (Ti s sanjami ovenčana). V socialistični reviji «II Grido della Folla» (Milano 1911-12) je priobčil Rudolf Golouh na čelni strani številke svoj prevod pesmi «Ob Kvarneru» (Il mare e la croce). Pod naslovom: Duma, «Saggio di poesia e letteratura jugoslava-slovena», sta prevajalca Italo Maffei in Fany Sinko-vec-Maver izdala v Modeni (1924) tele Zupančičeve pesmi: Z vlakom. Duma, Epilog in Mati in sin. Za 501 cini co Zupančičevega rojstva je italijanski slavist Arturo Cronia izdal posebno knjigo «Ottone Zupančič» (Rim
1928), ki je poleg Tesničreove francoske tudi najtemeljitejša monografija o našem pesniku, V tej knjigi navaja pri ocenjevanju pesnikovega dela svoje prevode v prozi iz raznih njegovih pesniških proizvodov. Na zaključku knjige je bibliografija italijanskih prevodov iz Zupančiča do 1928, tudi tistih, ki ti tem pregledu niso naveden! V II. zvezku svoje knjige «Scrittori jugoslavi» (Zadar 1937) je Umberto Urbanaz-Urbani napisal daljšo študijo o Otonu Zupančiču in med njenim besedilom objavil prevod 3. pesmi iz cikla «Manom Josipa Mur-na-Aleksandrova» ter 16 verzov Iz pesmi «Kakor tempelj stoji....» Prvi prevod Je poleg krajšega eseja o Zupančiču Urbanaz ponatisnil v knjigi «Piccolo mondo sloveno» (Ljubljana 1941). Najlepši in najobsežnejši izbor iz poezije našega pesnika v italijanščino je podal v knjižici prevodov iz slovenske moderne pesmi Luigi Salvini ?. naslovom «Liriche slovene moderne» (Ljubljana-Napoli 1938)
Prvi, doslej zabeleženi francoski
re, da bomo naš Laz — Domovino —■ z borbo dobili nazaj.
CANKARJEVA MISEL JE BILA S PARTIZANI
Ta Cankarjeva misel je bila z’nami.ko smo sc nad Staro Oslico v zimi leta 1943 v meter visokem snega borili ves dan za naš skupni Laz - «o?,'o Jugoslavijo. Mraz je pritiskal in spreminjal redke smreke v temne snežne stebre. Na desnem krilu položaja sem ležal globoko v snegu in skozi luknjo opazoval dolino in madien gozdiček pod sabo. Od tam bi bil sovražnik lahko prišel za naš hrbet. Dum-dumke so se raztreskavale v snegu nad mano. Sovražnik je vedel, da sem tam in je bilo moje življenje odvisno od enega samega neprevidnega giba. Mraz in led sta počasi osvajala moje ude. Začelo j v prstih rok in nog in nato počasi lezlo do laktov, kolen in naprej proti tru-P”., proti središču — srcu. Tam je bilo Se malo gorko — kot majhna lučka, ki je živo utripala in svetila. Ta lučka Pa je bila svetla misel: POTREBNO JE TO. POTREBNO JE, CE DOMOVINA ZAHTEVA TUDI NAJVEČ JO ŽRTEV, DA BO
LAZ ZOPET POPOLNOMA IN VES NAS — DA BOMO LAHKO POSEJALI ZLATO ZRNJE, KI BO OBRODILO KRUHA. SREČE. SVETLOBE IN .NOVIH LJUDI'
prevod Zupančičeve pesmi je prevoj pesniškega cikla «Dan», tiskan v izvirniku 1900 v Ljubljanskem zvonu, a je še istega leta izšel v francoski reviji «Pensée slave», kakor poroča pesnik sam v svojem pismu Antonu Aškercu dne 4. aprila 1900. Da pa Imajo Francozi izmed vseh tujili narodov najobsežnejši in najtemeljitejši izbor iz Zupančičeve poezije, je zasluga bivšega lektorja za francoščino na ljubljanski univerzi in kasnejšega rednega profesorja na univerzi v Strassburgu, Luciena Tesnièrea. Ta odlični poznavalec slovenskega jezika in literature je v svoji študiji «Oton Joupantchltch, poète slovene (Paris 1931), ki obsega skoraj 400 strani, objavil zajeten izbor iz vseli, do 1931 izišlih Zupančičevih knjig: Iz «Čaše opojnosti» (27 pesmi), iz zbirke «Cez plan» (33 pesmi), iz «Samogovorov (23 pesmi), iz zbirke «V zarje Vidove» (16 pesmi), iz «Veronike Deseniškc» pa je prevel eno sceno iz I. dej., dve
sceni iz III. dej., šiiri scene iz IV. dej. in eno sceno iz V. dej. Poleg tega je pofrancozil še nekaj odaomkov iz «Jerale», osem pesmi iz «Pisanic», dve pesmi iz «Lahkih nog naokrog», osem pesmi iz «Cicibana», trinajst ugank iz «Sto ugank» in eno pesem iz «Naše besede». Tcsnièreova knjiga je imela v svetovni kritiki zelo velik od-me-v. Pri nas so o njej zabeležena poročila: 23 v francoskem, 1 v angleškem, 4 v nemškem, 1 v italijanskem, 2 v ruskem emigrantskem.', 3 v češkem, 1 v poljskem, l v slovaškem in 6 v hrvaškem tisku. S prevajanjem Zupančičevih pesmi v francoščino sl? je bavil tudi še Srban Micdrag Ibro-vac, bivši univerzitetni profesor v Beogradu, ki je v «Stranem pregledu» (Beograd 1933) objavil svoj prevod pesmi «Jezero» in ga nato ponatisnil v svoji «Anthologle de la Poesie You-goslave des XlXe et XXe siècles» (Paris 1935) ter mu pridružil še pesmi: Tiho, brez besed. Vizija, Manom Jc-sifca Murna-Aleksandrova (odlomki), Geslo, Zebljarska in Otroci molijo.
Literarna in kulturna revija naše romunske narodne manjšine «Lumi;
je bilo: skleda, in ne samo čaša gorkega čaja. Pa svia ob svetli Cankarjevi misli zdržali — in zmagali. Prišla je noč in tedaj smo se umaknili v viharju snega in barje. Kmalu nato pa smo v samotni vasi proslavljali 23. obletnico Cankarjeve smrti.
«MO PLUG JE TOD ORAL...»
KAKO NAM JE DANES V IZBOJEVANI SVOBODI BLIZU — IVAN CANKAR! z njegovimi besedami lahko rečemo vsi partizani — lastniki tistega velikega L/iza — notte Jugoslavije, ki smo jo vso prehodili podolž in Počez, po najvišjih vrhovih in dolinah, ki smo jo vso zalili s krvjo padlih — 'za veliko žetev — svobedo, ljudsko oblast in gradnjo socializma:
«VSA SIJAJNA OD NEBEŠKEGA SONCA OBŽARJENA JE LEŽALA pred menoj. Tedaj se je vzdignil v prsih ves
na», ki izhaja v Vršcu (Banat), je v oktobrski številki 1948 priobčila romunski prevod peàhù «Vseh živih dan» izpod peresa nekega R.F. (to je profesor romunske manjšinske gimnazije v Vršcu, Radu Flora) in je delan, kakor pravi pripomba, po srbskem prevodu. Februarska številka letošnjega leta pa je od istega prevajalca prinesla Zupančičevo pesem/ «Kar je kovina» iz zbirke «Zimzelen pod snegom». Ponatis pesmi «Vseh živih dan» je izšel tudi v «Calendarul poporului» za leto 1949, ki ga je dala na svetlo romunska Zveza kulturnih društev Vojvodine v Vršcu.
Anglež Pavel Selvcr, znan že pred prvo svetovno vojno kot odličen prevajalec iz slovanskih literatur, je kot prvi angleški prevod iz eupančiča objavil pesem «Vseli živih dan» v londonskem literarnem tedniku «The Nek Age» (28. februarja 1918). Nato jo je ponatisnil v svoji «Anthology of the Modern Slavonic Literature» (London 1919). Ponatis te* pesmi imamo tudi v Ljubljanskem/ zvonu (1920) in v slovensko-angleški reviji «Mladinski list - Juvenile» (Chicago 1927). Ameriško-slovenski pesnik Ivan Zorman je v dodatku prevodov iz slovenskega pesništva v svoj! zbirki «Pesmi» (Cleveland 1922) priobčil med drugim tudi prevod Zupančičeve «Du. me» in pesmi «Jadra». Prevod posebno prve pesmi je ameriško-slovenska kritika pozdravila z navdušenjem' kot zelo posrečen. V zbirki «Poems froin thè Slovene» (1942) je Kennth Matt-liews izdal Zupančičevo pesem «Belokranjska deklica». O Zupančiču posebej pa Je Angležem poročal Josip Vidmar v «Slavonic Review» (London 1927-28).
Razmeroma mnogo Zupančičevih pesmi je prevedenih na nemški jezik. Med prvimi so tiste, ki so izhajale v zagrebškem «Morgcnblattu» in «Mor-genu» in jih- je bilo v razletju od 1903 do 1933 objavljenih 17. Prevajalci: psevdonimna Ružica, dr. Rudolf Andrejka, Zlatko Gorjan, Nikola Mirkovič, Lili Novy in Anton Funtek so v tej dobi prevedli tele pesmi: Oj pesmice, ve ubožice; In nikjer, nikjer tolažbe; Bila si mi posoda vse svetosti; Moje srce je polje široko; Zvezde žarijo pokojno (dvakrat prevedena);
Edino, kar smo tedaj želeli,
POT ŽUPANČIČEVE
PESJU V SVET
IRANCE DOBROVOLJC
sladki, vroči ponos gospodarja, ki se razgleduje pp brazdah: MOJ PLUG JE TOD ORAL!»
O,	Cankar! Ce bi danes še živel, kako bi Se stokrat glob-Ije pogrebci v svoji umetniški duši in še bolj občuteno povedal to svojo naj’-ćč-o misel o svoji njivi — Domovini. Takrat mogoče nisi slutil, da bo la Tvoja velika in svetla nvsel osvojila toliko src, da bo tako hitro dozorevala velika žetev v Tvojem Lazu!
DANES NAS JE PETNAJST MILIJONOV. KI OBČUTIMO TO TVOJO SVETLO MISEL, KO SE V NAS DVIGA TISTI VROČI PONOS GOSPODARJA, KO SE RAZGLEDUJEMO PO BRAZDAH IN S TVOJIMI BESEDAMI UGOTAVLJAMO: «NAS PLUG JE TOD ORAL!»
Danes nas je T 't na j st milijonov, ki odgovarjamo s Tvojimi besedami na vse grde in sovražne klevet»: «Močnejša Je naša v lepoti, sreči in borbi pomlajena volja, nego til, ki nas klevetate in vaša scriba.»
Danes nas je petnajst milijonov, ki gradimo in delamo, da bomo «iz črne naplavime», iz odmrlih zidov naših požganih vasi, iz porušenih tovarn, iz razdrapanih cest in opustošenih poli, ustvarili t:sto, kar si ti imenoval:
«Kad:r zasije skozi okno zlato pomladansko sonce, je moje srce kot oprano in očrčeno. Zarja, oblij me, pomlad, objemi me».
To pa že delamo to občutimo, to gradimo, tudi če imajo o tem našem delu nekateri p svetu črne in nelepe m'sli. Nam je pri vsem tem lepo, svetlo in jasno.
HVALA TI. IVAN CANKAR, ZA TO SVETLO MISEL!
P. A. OGAREV
Moj Bog; Vizija; Otroci molijo; Sonet; Zebljarska; Bori; Zlata jutra; Sla je čez polje; Jezero; Naše luči; Prebujenje in Ljubljansko polje. Pesmi: Sla je čez polje, Jezero in Naše luči so bile ponatisnjene tudi še v «Jahr-buch»-u istega časopisa (1929). Med temi prevodi se odlikujejo tisti, ki sta jih napravila Zlatko Gorjan in Lili Novy. Pesem «Melanholija» je izšla v prevodu <fr. K. Glaserja v njegovi brošuri «Kritike in prevodi za poskušnjo» (1906), pesem «Prebujenje» je prevedel dr. R. Andrejka v Laibacher Zeitung 30. nov. 1912; ta prevajalec je pod skupnim naslovom «Aus der modemen slovenlschen Lyrik» I. - II. priobčil v praškem listu «Union» tele Zupančičeve pesmi; Ljubljansko polje. Pismo, Kvišku plava, Ljubica, Belokranjska, Sla Je čez polje, Tiho prihaja mrak (I. 19. avg. 1913); Različnim poetom. Pesem mladine, Pesem starca, Prebujenje (II. 29. nov. 1913). V posebni knjigi pod naslovom- «Aus slovenischen Dirlitun-gen» (Ljubljana 1932), ki jp je sam založil, je dr. R. Andrejka izdal izbor Zupančičevih pesmi, izmed katerih so nekatere ponatisi starejših, že gori omenjenih objav; v zbirki je O. Zupančič zastopan s pesmimi: Motto, Kvišku plava. Jadra, Vasovalec, Belokranjska, Pismo, Sla je čez polje. Tiho prihaja mrak, Vi drugi imate... Ljubljansko polje, Barčica, Starec misli, Pesem mladine in Prebujenje. Ignacij Rebozu, znan po svojem švi-carsko-nemškem prevodu Cankarjevega «Hlapca Jerneja», je v «Neue Wege Blaettcr fucr religioese Arbeit» (Basel 1916) priobčil v prozi nemški prevod Zupančičeve pesmi «Tisti». V zbirki nemških prevodov iz slovenske moderne lirike «Aus der neuen slo-vcnischen Lyrik» (Ljubljana 1913) so izšle v dobrem in solidnem prevod« pesnika Antona Funtka Zupančičeve pestivi: Vseh živih dan. Različnim poetom, To je tako, Gini Snežinke, Slovo, Pomladna ladja. Sredi noči. Ljubim te bolj. Serenada, Sanje, Melanholija, Metamorfoze in Naše luči. V literarni prilogi «Prager Presse» je dr. J. A. Glonar 10. avg. 1924 priobčil dialog med Friderikom in Bonaventuro iz II. dej. Zupančičeve «Vero. nike Deseniške»; v isti prilogi z imenom «Dichtung u. Welt» je Paul Elsner 22. jan. 1928 natisni! dva svoja prevoda, Belokrajinska deklica in Zebljarska, a v graški «Tagesposti» je na Isti dan izšel prevod Lili Novy-jeve z naslovom «Čudo noči». Ista prevajalka je v «Mariborcr Zeitung»
(Nadaljevanje na 19. strani).
Kultura • prosveta • umetnost m
BILANCA LJUDSKO - PROSVETNEGA
življenja našega ljudstva v coni A
Na Tržaškem ozemlju v coni A smo imeli 40 pevskih zborov. Ce upoštevamo, da po 25 letih fašizma ni znala naSa mladina po večini niti čitati v materinem jeziku, je bil tedaj začetek precej težak. Kljub temu so naši pevski zbori od prvega maja 1945 dalje pa do zloglasne resolucije Informacijskega urada ustvarili čudeže. To pa ne po zaslugi Vidalija, Ferlana in njegovih trabantov, tudi ne po zaslugi kakega Danila Pertota ali Frančka Žerjala. To omenjam zaradi tega, ker se ravno v poslednjem času prav na ves glas baha steber Vidalije. ve prosvete gospod Košuta, da je vse prosvetno delo — njegovo delo. Trdi celo, da njim ne manjka povevodij. Mi pa, ki vemo kaj je prosvetno - delo, kako moraš delati, da dosežeš vidne uspehe, zlasti pa kar se tiče pevovodij, vemo da je pomanjkanje pevovodij zelo občutno.
Kako je z našimi pevskimi zbori
Miljski hribi so imeli odličen pevski zbor, ki je štel z združenimi vasmi Škofije, Elerji, Božiči in Sveta Barbara nad 100 pevcev. Zbor je vodil tov. Loredan. Po zaslugi zaščitnikov spijo vsi ti kraji spanje pravičnega in se namesto lepega petja slišijo hripave harmonike in se vrši pies za plesom.
Plavje so bile vedno in so še danes pod vodstvom pevovodje Guština Branka nerazrušna trdnjava. Zbor ima vedno redne vaje, nastopa s samostojnimi prireditvami in sodeluje na vseh naših prireditvah.
(Nadaljevanje z -S- stralli) * v
24. dec. 1928 objavila odličen prevod Zupančičeve «Zebljarskc». Za znano «Jugoslavische Anthologije», ki jo je
V	Zuericbu 1932 izdala Katarina Jovanov its, je Hiltbrunner prevel pesmi: Prišla si. . _ jn Tiho prihaja mrak. o priliki dubrovniškega kongresa PEN- klubov je slovenska sekcija izdala za tuje udeležence pod uredništvom Josipa Vidmarja reprezentativen, a po izbiri avtorjev skop izbor slovenske lirične poezije z naslovom «Blaetter aus der slovenischen Eyrik» (Ljubljana 1933), v katerem so v mojstrskem- nemškem prevodu Lili Novyjevc izšle Zupančičeve pesmi: Hej oblaki!, Večer, Telesa naša, Belokranjska deklica, Jezero, Melanholija, Nočni psalm, Prebujenje in Joži Bercetu v spomin. Morda so to najlepše Prepesnitve Zupančičevi); stvaritev.
Prva, doslej znana pesem v madžarskem prevodu je «Vseh- živih dan», ki jo je prinesla revija madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji «Kalangya» (Subotica 1933, št. 5) izpod peresa urednika Komela Szen-teiekyja. Zanimanje za Zupančiča med Madžari pa je naraslo Šele: po osvoboditvi. V glasilu madžarsko-jugoslo-vanskega društva «Dèli esillag» v Budimpešti je docent dr. L. Hadrovič napisal esej «Sedemdesetletni Oton Zupančič» in zaključil razpravo s prevodom ene kitice pcomi «Veš, poet, svoj dolg?» (aprilska številka 1948).
V	literarnem delu iste številke sta izšla ova posrečena prevoda: L. Caldi je prevedel «Ze-bljarsko», L. Ha-«Irovič pa pesem «Jezero». V sege-dinski reviji «Tiszataj» je prav tako
v aprilski številki 1948 natisnjen madžarski prevod pesmi «Ve«, poet, svoj dolg-?», ki je de,,, a Gala, medtem ko jc budimpeštanska književna revija «Forràs» že r 8. številki 1943 prinesla prevod pesmi «Kralj Matjaž», ki jo je- zelo lepo prevedel znani prevajalec Cankarjevih- 'del v madžarščino prekmurski Slovenec dr. Avgust Pave!. Sicer pa je največ prevodov iz Zupančiča objavila kulturna in literarna revija madžarske narodne manjšine «Hid». V marčni številki 1948 je Kaiman Dudaš prevedel iz zbirke «Zimzelen pod snegom» pesmi «Tkanina» in «Dva pogleda na planine», a v majski številki istega leta celoten prevod pesmi «Veš, poet, svoj dolg?», medtem ito je dvojna številka za junij-julij 1948 prinesla pesem «Kovaška» v prevodu Vereša Ištvana. Letošnja 8. številka «I-Iida» pa je že po pesnikovi smrti natisnila prevod «Zeb-ijarske», verjetno deio Lasla Gala,
Dolina je bila od nekdaj nekako središče severne Istre in to mesto si bo ponovno osvojila. Pod vodstvom marljivega pevovodje Cvetka Marca ima Dolina odličen moški zbor. Pred kratkim je priredil turnejo v Maribor, nar stopa v radiu Koper, ima svoje prireditve in ne odreče nikdar sodelovanja pri naših prireditvah.
Boljunec je razpolagal do informbi-rojevske resolucije s prav dobrim pevskim zborom. Tam, kjer so se poprej vrstile kulturne prireditve druga za drugo (koncerti in dramske predstave) se danes vrši sistematično ples. Vendar pa je tudi v Boljuncu zopet na delu pevski zbor in v dnevih okrog
11.	decembra je ta zbor gostoval v Kranju.
Boršt se je prebudil in daje v ,zadnjem času vidne znake življenja, z dobro voljo pevovodje Petarosa bo v kratkem času z lahkoto zopet pridobil svoj stari sloves.
Ricmanjc so zaplavale v Vidalijeve vode. Goje nekak surogat pevskega zbora, toda takega zbora, s kakršnim so razpolagali prej v Ricmanjih ne bomo pod «zaščitniki» nikdar slišali.
Lonjer se je še nedavno ponašal z mešanim zborom, ki je štel' nad 50 članov. Pq popolnem razsulu deluje sedaj pod vodstvom tov. Lavrenčiča
skrčen toda dober zbor in vsi tisti zapeljanci, ki so se odteknili, bodo sčasoma spoznali Vidalijeve nakane in se prepričali, da so bili vendarle tedaj lepši časi, ko so vsi v domačem krogu prepevali ter se medseboj ljubili in spoštovali. Zbor je priredil v prvi polovici decembra 1949 turnejo v Celje in se je navdušen vrnil.
Podlonjer rešuje sedaj situacijo na Viđalijevich prireditvah. Tudi ta zbor je le nekak nadomestek pevskega zbora toda zaščitniki ga bodo kljub temu najbrže kmalu proglasili za «elitni» zbor.
Svetoivauski pevski zbor so že z vsemi razpoložljivimi sredstvi podmini-rali. Ta jim je prav posebno trn v peti. Zbor in zborovodjo tov. Venturinija so s pestmi vrgli iz prosvetnega doma, pokradli ves arhiv (vse muzikalije) in klavir, vrgli ga celo iz gostilniških prostorov, kljub temu pa ima odlične uspehe in je v juniju 1949. leta priredil z velikim uspehom 12 dnevno turnejo po Dalmaciji s koncerti v Zadru, Biogradu na moru, Šibeniku, Splitu, Dubrovniku in drugod.
Pevski zbor na Vrdeli je po zaslugi zaščitnikov zaspal in ista usoda je zadela tudi pevska zbora iz Skorklje in Rojana. Toda ti pevci in še nekateri drugi, ki niso bili doslej nikjer opredeljeni, so se združili in ustanovili nov pevski zbor pod imenom «Tržaški zvon». Zbor je že parkrat nastopil z uspehom, kljub temu da je bil šele pred kratkim ustanovljen. Zbor šteje 40 pevcev in vodi ga tov. Boštjančič.
Ivan Cankar od Sv. Jakoba je trdna trdnjava. Vodi ga že dolgo vrsto let tov. Vladimir Svara. Zadnji čas je zbor pomnožen. Pred kratkim je nastopil s samostojnim koncertom na Opčinah (moški, ženski, mešani zbor in tamburaši). Za svoje zasluge je tov. Svara prejel pred kratkim, ko se ie vračal od kulturne prireditve, pri kateri je ta zbor pel, od Vidalijeve druhali lepo plačilo, tako da se je moral zdraviti v bolnišnici.
Barkovljanski pevski zbor je prebolel zle posledice rovarjenja domačega kominformista Venčka ter neka-
ter skupno osmrtnico za Vladimirjem Nazorom in Otonom Zupančičem', prav tako izpod peresa Lasla Gala, ki je v besedilo vpletel še zadnje tri kitice pesmi «Veš, poet, svoj dolg?» in pa še poslednje Zupančičeve verze o petletki.
Letošnje leto je dalo tudi prve prevode Zupančiča v šiptarskem (albanskem) jeziku. Objavila jih je nova revija naše šiptarske narodne manjšine, ki pod imenom «Jeta e re» (Novo življenje) izhaja v kulturnem: središču jugoslovanskih Albancev v Prištini.
Iz gornjega pregleda, ki seveda ni mogel biti popoln, je razvidno, da si je tudi glas pesnika majhnega naroda utrl pot v svetovno literaturo, za kar se moramo zahvaliti edino njegovi genialnosti in trdemu delu za narodno kulturo.
FRANCE DOBROVOLJC
tenti drugih «zaščitnikov» in je zopet dosegel pod vodstvom tov. Milana Pertota svoj stari sloves ter nastopa z odličnim uspehom. Zbor šteje nad 40 pevcev in pevk.
Skedeujski pevski zbor je zavzemal na Tržaškem ozemlju odlično mesto po številu pevcev in tudi po uspehih. Zaščitniki so ga razbili. Skrčenega na 45 članov vodi sedaj tov. Venturini. Zbor je z uspehom nastopil na prireditvi v Bazovici m danes ga slišimo že večkrat tudi pri radijskih oddajah koprske radiooddajne postaje.
Marija Magdalena, Kolonkovcc in Rocol so po zaslugi zaščitnikov zaspan.
Bazovica je praznovala letos 50 letnico svojega zbora. Ob tej priliki je bil zbor odlično sestavljen iz starih in novih pevcev, toda struja malkon-tentov mu postavlja ovire, da zbor ne more svojega dela tako nadaljevati, kot bi ga moral. Bo pač potrebna močna operacija. Kar je zdravega naj ostane, kar je slabega naj gre. Boijši je manjši zbor, ki ima redne vaje, tako da lahko računamo nanj, kakor pa da vse skupaj visi samo v zraku.
Naši Fadričani ne morejo živeti brez petja. Bili so sicer popolnoma zrušeni. Agilni zborovodja Grgič jt te razdružene ljudi zopet združil in sedaj zopet sistematično goje našo pesem. Lepo so se postavili v Bazovici. Odšli bodo tudi na turnejo in sli-
Naši pevovodje
FRANC VENTURINI, nestor naših pevovodij, dirigent zbora Slavko Škamperle in priznani komponist in obdelovalec narodnih motivov.
UBALO VRABEC. Kdo ga nc pozna? Svoje sposobnosti je prenesel v svoj komorni zbor tako temeljito, da je postal po pra/vi-ci naš reprezentativni pevđii zbor. Vrsto pesmi, ki jih pojejo naši zbori, je skomponiral Vrabec, med njimi znano «Hercegovsko».	•
«ali jih bomo s koprske radiooddajne postaje.
Cročana, Gropada, Trebče, Bane in Konkonei: vsi. ti zbori spijo po zaslugi «zaščitnikov».
Prosek bi nam lahko več pokazal. Ima sicer zbor, ki je tudi častno nastopil v Bazovici pod vodstvom tov Cibca, ima tudi mladinski zbor, razpolaga s tremi pevovodji (Cibic, Kante, Čermelj) toda današnji čas 'zahteva večjo delavnost. Tudi tu so sicer razdrapane razmere, toda moramo na-prej brez cincanja. Naj bo zbor še tako majhen, naj bo pa na trdni podlagi.
Nabrežina razpolaga s prav dobrim pevskim materialem (moški zbor), ki ga vodi tov. Zidarič. Ta zbor sestavljajo zreli možje in mladeniči in razpolaga z dobrim pevskim materialom, zato ima ta zbor pred seboj lepo bodočnost.
Zbor v Sv. Križu Je prevzel osebno užaljeni Franček Žerjal, ki jc pa brez sposobnosti.
Salcž je imel pod vodstvom tov. Obada odličen pevski zbor. Doletela ga je ista usoda kot vse ostale. Iz ruševin ga je sicer v skrčeni obliki zopet dvignil tov. Obad in sedaj že zopet marljivo deluje in nastopa.
V Zgoniku vodi baje zbor še vedno Milič. Zbora nisem slišal od Ko-mlnforma dalje. Milič je pred tem dogodkom imel lepe uspehe. Le škoda, «a ga je nekdo zapeljal na napačno Pot. Upam, da ga zopet vidimo med nami.
Sempolaj je imel odličen pevski zbor, ki ga je vodil tov. Zidarič. Toda take dobičke, kot jih je povsod prinese) Kominform z raznimi Vidaliji, Ferlani, Slavci, Gombaciji in drugimi, je prinesel tudi Sempolaju - to je prepir, sovraštvo in razdejanje vsega, kar diši po slovenski kulturi. Danes poje zbor v skrčenem obsegu — v tem zboru poje samo 10 moških, — tdda je prvovrsten.
Scsljan, Devin (Zorkina trdnjava) Gabrovec, Veliki Repen - zbori spijo’ To so sadovi «zaščite».
Na Opčinah je sicer vse nekam zrahljano, ker je tam središče vse domače in tuje reakcije, vendar open-vo Zvoni še vedno lepo doni in pod vodstvom tov. Maliča bo pel vse dotlej, dokler bodo Opčine stale.
Radijski komorni pevskj zbor pod vodstvom tov. Vrabca nam pa je za vzor bodisi v disciplini in po izvajanju. Nobena intriga ga m ornatela in zbor gre naprej po svoji poti’ od uspeha do uspeha.
Tak je sedaj položaj pri naših pevskih zborih na področju A ob zaključku leta 1949. Prav za prav ni tako tragičen. Zlobni načrt Vidalijevih trabantov — uničiti vse, kar smo z velikim trudom naredili — se je ponesrečil. Le za nekaj mesecev so pevski zbori zaradi Vidalijevih uivjašk*h napadov utihnili, toda danes se iz ruševin dvigajo pevski zbori in ponosno se razlega naša pesem doma in preko meja.
Gostovanja v domovini
Od meseca maja 1948 pa do danes so zbori priredili z velikim uspehom sledeče turneje:
Komorni zbor meseca decembra 1948 v Ljubljano, Tržič in Kranj, v prvi polovici decembra meseca 1949 v Maribor in Strnišče.
Konkonei na Bled in v Žirovnico. Sv. Ivan meseca oktobra 1948 v Beograd, Subotico, in Kragujevac, avgusta 1948 v Postojno in meseca maja in junija 1949 v Zader, Biograd na moru, Šibenik, Split, Dubrovnik. Gostoval je tudi v bližnji okolici, v Dolini, Sempolaju, Marezigah, Bazovici in drugod.
j Sv. Jakob (Ivan Cankar) na Vrhni-
I ko in Ljubljano na Cankarjevo proslavo ter v Sovodnje,
Dolina v Maribor.
Skedenj je gostoval s tremi turnejami na Reki, v Mariboru ter v Zagrebu in Ljubljani.
Lonjer Je gostoval v prvi polovici decembra 1949 na okrajnem tekmovanju kuiturno-umetniških skupin v Ce lju. istočasno je gostoval zbor iz Bo-
ljunca v Kranju.
Večji pevski nastopi
Večji pevski nastopi so bili v Doli-ni ob priliki 70 letnice društva, v
Merčedolu, v Plavjah, v Bazovici, na štadiona «Prvi maj» v Sempolaju, fn
5. junija na dan praznika miru. V Merčedolu jc bil navedeni večji nastop pevskih zborov dne 24. aprila, ko smo proslavljali obletnico ustanovitve OF.
Okrajni pevski koncert v Sempo-laju je bil dne 7. avgusta in je na njem nastopilo šest pevskih zborov (Sempolaj, Nabrežina, Salcž, Barkov-Ije, Sv. Ivan, Prosek). Pri navedenem pevskem koncertu v Plavjah dne 17. avgusta so peli zbori iz Flavij, Doline, Ivan Cankar ter Komorni’ zbor.
Dne 21. avgusta je praznovala «Lipa» iz Bazovice 50 letnico svoje usta. novitve. Na tej prireditvi je pelo 14 pevskih zborov (Bazovica, bazovski tamburaški zbor. Sv. Ivan, Barkovlje, Skedenj, Dolina, Padriče, Opčine, Nabrežina, Sempolaj, Salež, Prosek, Ivan J Cankar, Radijski komorni zbor).
Nastopi pri radijskih oddajah
Doslej so nastopili na radiooddajni postaji v Kopru sledeči pevski zbori in solisti.
1.	Komorni zbor: povprečno trikrat mesečno;
2.	Ivan Cankar od Sv. Jakoba;
3.	Sv. Ivan;
4.	Dolina;
5.	Barkovlje
6.	Sempolaj
7.	Skedenj
8.	Dueti iz Flavij;
9.	Solisti: Pavla Potratova Rožićg Kozem, Slavica Batistuta, Dušan Pcr-tot, Anica Ščuka.
Produkcije Glasbene matice
Leta 1948 je bila interna glasbena produkcija Glasbene matice in leta 1949 pa javna produkcija Glasbene matice v Skedenjski dvorani, katero so ljudje posetili v velikem številu.
Muzikalije
Glasbeni oddelek odseka za ljudsko prosveto je razmnožil in založil v zadnjem času partiture in glaske 36 skladb za mešane in moške zbore, tar ko da razpolaga danes SHPZ s približno 400 skladbami v nakladi približno 50.000 izvodov.
V zalogi ima SHPZ prav lepo zbirko muzikalij za godbe na pihala in tamburaške zbore. Sicer pa sta vsakokrat po potrebi harmonizirala partiture za godbe tovariša Vrabec in Venturini.
Operna šola
Operna Sola Je priredila več večerov opernih arij, na katerih so sodelovali pevci-solisti in komorni zbor Take prireditve so bile: v Nabrežini* na Kontovelu, na Opčinah, v Šmarjah pri Kopru, v Piranu, Skednju in drugod.
Kjer pa ni bilo na razpolago klavirjev Je prirejal koncerte Komorni zbor tako n. pr. v Saiežu, Gropadl, Plav. jah in drugod.
Vrsto koncertov Je priredil kvartet «Fantje s Krasa» in sicer včasih skupno s solisti ali recitatorji. Tako n. pr. v Devinu, Sesljanu, Gropadi, Bazovici ,!n Rcpentabru.
Bodoče delo
Delo naš čaka, zimski čas je zato primeren, pevovodje in pevci ne sme-jo držati križem rok. Vsak čas, vsa-Va potreba nas morata dobiti pripiav-•jere. Vsak pevski zbor naj se pri. prav! vsaj za dva samostojna nastipa ii za nekaj nastopov na rad!o:ddajnl postaji. Zbori se morajo žt sedaj pripravljati za skupen nastop pri proslavi Prvega maja 1950. Vsi zbori morajo skrbeti zato, da iz njih samih zrastejo dobri pevovodje. Zato naj izberejo iz svoje srede nadarjene pevce in to naj napravijo zbori zlasti tam kjer manjkajo pevovodje. Le tako bo. mo lahko rešili to pereče vprašanje. Naši zbori so peli, ko ni bilo zaščitnikov Vidalijev, Ferlanov, Bidovcev in Gombaccijev, pojejo sedaj in bodo peli vedno, tudi ko o takih ljudeh in skupinah ne bo več ne duha ne sluha, FRANC VENTURINI
liudsr» TEDNIH
Kultura • prosveta • umetnost
Slovenske
slškiirslve

Merke Jelinčič
Preteklo leto je bilo izredno bogato umetniških dogodkov med tržaškimi Slovenci. Tako bogato, da ga menda ni bilo med nami človeka, ki si ne bi bil ogledal vsaj ene umetnostne razstave. Počasi le prihaja v kulturno zavest našega poprečnega človeka, da je tudi likovna umetnost, to je slikarstvo in kiparstvo, upoštevanja vredno kulturno področje, kot glasba ali gledališka umetnost. Razumljiva je zmedenost začetnika pred tem za njega novim kulturnim pojavom, posebno če gre za modernejc zasnovano umetnino. Opazovalec se ne znajde nk prvi hip, «ne razumem tega», so navadne izjave ob takih .prilikah. Tudi pri drugih umetnostnih področjih ni drugače. Cim več je kdo čital pesmi, literarnih proizvodov, bolje, bolj vsestransko bo razumel in se vživel v leposlovne proizvode, posebno modernejše, kjer igrajo večjo vlogo različne umetnostne smeri, razni «umetnostni programi».
Nič drugače ni pri likovni umetnosti. Treba si je ogledati čim več razstav, brati ocene, poslušati predavanja. Nič ne pride samo po sebi brez truda in napora, brez vaje, izkušnje, brez intenzivnega čustvenega vživlja-nja v umetnikova razpoloženja in zamisli.
ne stolpe, kamor jim morejo slediti le redki izbranci ali kulturni blazirane!, in je občinstvu potreben ključ za dešifriranje takih muhastih individualističnih eksperimentiranj, ki so to de-kadenčno umetnost zavedle tudi na zapadu v slepo zagato brez izhoda. Ce pa že hočemo govoriti celo o «na-rodno-obrambnih stališčih», bi pa hotel omeniti zelo trezno sodbo nekega našega razgledanega kulturnega delavca, ki je dejal približno tole sodbo: če bodo umetniki gojili drugačno umetnost kot v domovini, to nujno ne bo slovenska umetnost, marveč brezdomovinska, odtrgana od svojega naroda; vodila bo k večji diferenciaciji.
Ne vem, če je taka izločitev in oddaljevanje od naše narodne in ljudske
nostni ravni — je zbrala v preteklem letu med svojimi stenami vsaj dve tretjini vsega tržaškega umetnostnega življenja. Tu so razstavljali tudi vsi naši slovenski umetniki. Ni jih prav mnogo, toda so med najboljšimi v Trstu in visoko drže ugled slovenskega slikarstva, kar jim priznava enodušno tudi italijanski tisk v svojih umetnostnih ocenah, — in sicer kot edini panogi slovenske umetnosti.
V preteklem letu 1949, so imeli skoraj vsi pomembnejši naši slikarji osebne razstave.
Tradicionalna novoletna razstovfe
Na božicno-novoletni, že tradicionalni skupni razstavi slovenskih in italijanskih umetnikov, za leto 1949,
Misel o kritiki
S tem seveda nočem zagovarjati one zapadne modernistične umetnosti kot jo je nekdo (prim. Ljudski tednik z dne 18.IX.49.) s pravo vnemo «fanatika in naivneža», četudi mor-dia ne toliko na lasten račun. Zaradi navajanja tekoče ljudske sodbe o navedeni umetnostni smeri v enem mojih člankov se je bil omenjeni recenzent razjezil in sipal nauke o nalogah umetnostnega kritika, ki bi moral, «občinjtvo vzgajati, ne navajati bolj ali manj plehke primombe nepripravljenega občinstva»... itd. in z navajanjem znanega primera o usodi pesniškega renomeja Koseskega in Prešerna v naši literaturi.
Pri tem pa je pozabil navesti — ali Jih morda ne pozna? — n. pr. konstruktivistične stilne manire slikarja Černigoja pred tridesetimi leti, ki jih je umetnik sam že davno vrgel čez plot ter se postopoma vračal v oni krepki in izraziti realizem, ki mu je na zadnjj razstavi naklonil splošno priznanje, ne le «plehkega» občinstva, nego tudi dobro pripravljene kritike. Nekatere umetnostne programske skrajnosti in slikovito teoretiziranje niso že zdavnaj več nika-ka odkritja Amerike, marveč so tudi pri nas že nekoliko zastarele, kozmopolitske mode, ki jih je marsikdo zavrgel kot neprimerne in nadležne za njegov lastni umetniški razvoj. In «plehke pripombe... občinstva» so se v tem pogledu izkazale za — zdravo In daljnovidno sodbo.
Ne gre torej lahkotno podcenjevati ljudske sodbe, ker smo mnenja, da je umetnost za ljudstvo, kateremu mora biti idejni in borbeni vodnik. In je Cisto pogrešeno; da se umetniki zapirajo v svoje individualne slonokošče-
A. Lukežič:
Pokrajina
stvarnosti ter slepo sledenje vsem tu-1 so razstavili naši umetniki Cesar, Cer-
di že zastarelim kozmopolitskim smerem, narodnoobrambna dolžnost.
To smo omenili tudi, ker je naše tržaško slikarstvo tako visoko zrelo in razvito, da si lakho tako zdravo kritiko privoščimo. Nam na srečo ni prav nič več treba kakih bleivveisov-sko prizanesljivih, utilitarističnih kritičnih omlednosti. Obratno, bilo bi škodljivo o tem molčati. Polemika o zapadni modernistični umetnosti je tudi na zapadu zelo žolčna in vedno aktualna. Za nas pa je, kot bo bralec sam ugotovil iz tu napisanega, še posebno važna, ker živimo na pragu vzhodne ljudske Evrope, ki stopa pri nas s socialistično FLRJ vedno izraziteje na pota realistične umetnosti, ker gre po poteh njene socialistične stvarnosti.
Pomen galerije «Scorpione»
V Trstu je bilo tako razpravljanje tudi zelo živahno in dovolj stvarno, enako v italijanskem in šovinističnem tisku, ker mu je dajalo umetnostno razstavljalno življenje, posebno v ga. leriji Scorpione, obilo hrane.
Ta mala galerija, na oglu med trgom Ponterosso in ulico sv. Dušana, nasproti pravoslavni cerkvi, galerija «Sc’iavo comunista», kot so jo žolčno krstili italijanski šovinistični krogi — toda zelo delavna in na visoki umet-
nigoj, Grom, Hlavaty, Kocijančič, Lu. kežič, Saksida, in Spacal.
Vsakdo ima izrazite, lastne posebnosti v slogu, kar je posebno dobro razvidno, na skupnih razstavah. Bili so zastopani nedvomno z močnejšimi deli kot italijanski tovariši. Seveda ne smemo pozabiti, da se je udeležil razstave v «slovansko-komunistični» galeriji le majhen del italijanskih šovinistov, ker bojkotirajo prodajo umetnin likovnikov, ki tu razstavljajo.
Razstava v spomin Alberta Sirkla
L. Spacal:
Plaval
V februarju je bila spominska razstava ob obletnici smrti velikega sve-tokriškega slikarja našega morja, Alberta Sirka. V spominskem govoru in ocenah umetnikovega dela je bil upravičeno prikazan realistični značaj njegovega ustvarjanja. V živih barvah, polnih življenjske vedrosti je sevalo z vso stvarno neposrednostjo življenje kriških ribičev. Iz njih srede je zrastel, z njimi se je čutil povezanega, njihovo življenje je opeval s svojim čopičem,'. Zakoreninjenost v njegovem slovenskem kraškem ljudstvu in delo zanj mu je nakopalo fašistično preganjanje, in skoro dve desetletji je moral preživeti v emigraciji preden se je mogel vrniti za kratko dobo do svoje smrti 15. septembra 1947.
Razstava za podeželje
Da spozna naše tržaško ljudstvo njegovo umetniško delo In da začno najširši ljudski krogi spoznavati slikarstvo, tak Je bil tudi sklep občnega zbora SHPZ Iz meseca maja 1948 1. je bilo prirejenih nekaj umetnostnih razstav tudi za naše podeželno ljudstvo.
Prva taka ljudska razstava je bila v Sv. Križu, v umetnikovem rojstnem kraju dne 23. jan., ki je prav lepo uspela in ki so jo obiskali mnogi domačini iz domače in iz bližnjih vasi, Niti neslani vidalijevski izpad J. Košute ni mogel skaliti lepe prireditve. Druga razstava Je bila prirejena v Borštu dne 6. marca, ker so komin-formistični razbijači slovanske kulture onemogočili razstavo v Boljuncu in kasneje na Opčinah. Zato je bila še dne 13. marca na Proseku. Kljub vi-dalijevski sovražni propagandi proti tej edinstveni slovenski kulturni prireditvi v naši vasi, sta obe razstavi lepo uspeli.
Lojze Spacal
V prvi polovici mesecd” aprila je razstavljal v Škorpijonu slikar Lojze Spacal. Slovenska in italijanska kritika je pokazala svojsko umetniško vrednost njegovih del posebno ob tej pril'ki, ki je bila prav za prav proslava desetletnice njegovega umetniškega dola. Kritika je seveda ugotovila posebno po nekaterih precej abstraktno zamišljenih delih, kjer se skoio ne da ugotoviti predmeta, ki ga prikazujejo, močno zapadnjaško mo-
ernistično usmerjenost. Po drugih .tmetninah, po kraških krajinah in obdelovanju marin ter socialnih tem (Kraška kmetica. Perica, Kostanjar, Porod, V partizane), ki obdelujejo na. še ljudsko življenje, mu pa nihče ne more- zanikati povezanosti z našo zemljo in ljudstvom.
Ob tej priliki je umetnik izdal zelo okusno monografijo o svojem- desetletnem umetniškem ustvarjanju s predgovorom Borisa Pahorja ,v italijanski !zdaji pa Marcella Paolija. To pe prva slovenska publikacija te vrste na Tržaškem ozemlju.
Grom, Hlavaty, Saksida
Sredi meseca maja je razstavljal naš mladi proseški slikar Bogdan Grom. Umetnostna kritika je na splošno ugodno ocenila prvo osebno razstavo domačega umetnika, ki neposredno in realistično obdeluje kraško pokrajino, kamenite gmajne In kraške vasi ter tržaške ulice in morje.
Konec maja in začetek junija sta skupno razstavila slikarja Bobert Hlavaty in Rudolf Saksida. Kritika in občinstvo sta enodušno pozdravila Hlavatyjeve akvarele. Iz njih diha naše morje, istrsko življenje, njegova nova družbena stvarnost iz močnega graditvenega ritma Istrskega okrožja v spontani, poetični obdelavi. Pri Saksidi je kritika poudarila njegovo umetniško rast in individualno svojskost, a ni mogla prevzeti sureali-stlčne obdelave slikarskih predmetov,
R. Saksida:
Dvorišče
Prireditev in opremo prostorov so izvršili po načrtu slovenskih arhitektov Kosovela in Vasiča, medtem ko so na-zidne slike, freske, panoje, naslikali naši tržaški slikarji iz obeh področij. Ta oprema je močno podčrtala pomen razstave in je bila na pravi umetniški ravni.
Lukezičeva olja
Ze v jesenski razstavni seziji, v prvi polovici meseca oktobra je razstavil slikar Avrelij Lukežič svoja olja. Njegovo prvo razstavo po več letih popolne umetniške nedelavnosti, ki ji je bil vzrok čisto ekonomske narave, je sprejela vsa naša kulturna javnost z velikim zadoščenjem in prh znanjem kot malokatero ali morda nobeno drugo prireditev te vrste. Tudi umetnostna kritika slovenska in italijanska, ni Stedila s priznanjem in pohvalnimi ocenami. Lirično nastrojene krajine, največ iz istrskega okrožja, sveže in neposredne, kažejo nove razvojne značilnosti našega ške-denjskega umetnika. Njegove slike iz pretekle dobe pred fašizmom, pravi odraz turobnega življenja in trpljenja pod tujo knuto, so bile mračne, v temno sivih tonih, v meglenih ozračjih, z grozečimi viharnimi oblaki. Osamljene rogovile dreves, brez listja v jesenskih ali zimskih pokrajinah, zlovešče Strle v nebo. Sedaj je pa istrska krajina vsa sončna, vsa poje v vedrih, zlatopšeničnih pisanih barvah. Le še kak temen oblak, črn hudourni ptič ali upognjen potnik, ki se cankarjevsko osamljen upira po
A. Černigoj:
ki jo dela našemu širšemu občinstvu tujo in skoro nedostopno.
Njegovo dekorativno delo na Razstavi gospodarske delavnosti v Kopru, je močneje odjeknilo in dokazalo njegova močna, stvarnejša nagnenja dokazalo njegova močna, stvarnejša v obdelavanju in prikazovanju našega sveta.
> Ob sloielnici Prešernove smr
Ko že govorimo o Kopru, moramo poročati o skupni razstavi tržaških slikarjev za stoletnico Prešernove smrti, ki so se je udeležili naši sli. karji: Birsa, Cesar, Grom, Hlavaty, Lukežič, Šaksida, Spacal (izven nagradnega natečaja) in Vogrič. Za lepo uspelo razstavo je Prosvetni oddelek istrske ljudske oblasti razpisal umetnostne nagrade. Prva je bila dodeljena Lukežiču, druga Hlavàtyju, tretja pa Cesarju.
V Kopru so priredili malo kasneje spominsko razstavo Alberta Sirka, ki je tudi tu naletela na enodušno priznanje.
Naj omenimo že kar sedaj še tudi razstavo gospodarske delavnosti v Istrskem okrožju v oktobru 1949 leta.
Ribiški kot
strmih klancih. Se spominjajo na ona mračna razpoloženja in so izraz usor de, ki še teži s svojo delno neodločenostjo.
Avqusl Cerniqoj
V prvi polovici novembra 1949 leta pa je zopet razstavil Avgust Černigoj svoja olja, akvarele, risbe in celo prvič doslej, nekaj skulptur, kipov. Izredno zanimiva razstava je vzbudila mnogo zanimanja in zelo ugodnih ocen, ne le ob občinstva, marveč v enaki meri v enodušnih ocenah umetnostnih kritikov obeh narodnosti. Tu. di tu prevladuje istrska pokrajina v še bolj vedrih tonih; močni sem in tja skoro kričeči barvni kontrasti so odraz značilnosti te naše zemlje, S strmimi bregovi nad blestečo morsko gladino, vso pisano v pristaniškem vrvežu pod žgočim poletnim soncem.
Dne 30. oktobra Je bila spet skupna umetnostna razstava naših slikarjev v Dolini. Razstavili so po nekaj slik Cesar, Černigoj, Grom, Hlavaty, Lukežič, Saksida, Sirk in Spacal. Obi-
<Nadaljevanje na 21. strani)
Kultura • prosveta • umetnost
21
iiirn» miMmm
'V L J U B L J A NI L E T A 1 9 4 9
Tudi letoSiV- leto je bilo v pogledu umetnostnega življenja enako živahno in produktivno kot je to bilo v preteklih letih po osvoboditvi, zlasti Se če upoštevamo kot meTilo število in kakovost razstav. Umetnostne razstave so najvidnejša oblika umetniškega izživljanja in no njih spoznava občinstvo, naša javnost, težnje in uspehe umetnikovega dela, niso pa razstave edina pot in edino sredstvo prikazovanja modernega umetniškega življenja. Poleg razstavnih m podobnih prireditev društev, galerijskih ustanov in posameznikov nastaja v sodobni produkciji naravno tudi cela vrsta del, v obliki javnih ali zasebnih naročil, ki jih je zaradi tehničnih okoliščin težko prenesti v javne razstavne prostore (n. pr. dela v zvezi z okrasitvijo arhitekture in opreme, javni spomeniki itd.-) ali pa jih prikažemo šele dokaj kasno v obliki zgodovinskih in retrospektivnih razstav in pogostoma tudi tedaj samo nepo-
sredno, to je s pomočjo skic, načrtov detajlov, kopij ali fotografskih posnetkov.
Tako razlikujemo z ozirom na vsebino več vrst in tudi več načinov raz-stavljenja z ozirom na namen take umetnostne prireditve. Predvsem ločimo prikaze moderne, sodobne ali
F. SIJANEC
žive umetnosti z deli živečih umetnikov in prikaze zgodovinskih razdobij ali osebnosti. Razstavljamo lahko samo posameznika ali pa skupino umetnikov. Zlasti so bile dobrodošle društvene ali klubske razstave sodobne umetnosti, razstave moderne tvornosti z žirijo in brez žirije, razstave reprezentativnega pomena, ki naj prikazujejo izbor najboljših in najbolj značilnih del za celotno obdobje ali celotno pokrajinsko ozemlje. Nastopa.
Božidar Jakac
Nadaljevanje s 20. strani)
skalo jo je lepo število vaščanov kljub burji in mnogim drugim javnim prireditvam. Razumljivo je, da so naleteli na največjo naklonjenost realistični umetniki.
Umefnostne publikacije
Naj ob koncu omenimo še nekaj drugih umetnostnih publikacij. Slikar Avgust Černigoj je izdal v samozaložbi mapo izvirnih lesorezov slovenskih pesnikov in pisateljev z okusno opremo. Slikar Bogdan Grom pa je izdal večbarvno litografirano zbirko «Slovenske ornamentike» tudi v zamozaložbi. Izdanje najvažnejšili e-lementarnih motivov ljudske ornamentalne umetnosti v sistematični ob. dolavi je bilo zelo koristno za nrše prilike .bodisi za šolske ali umetniško obrtne praktične vsakdanje potrebe. Zal se je moral naš izdajatelj, zaradi skrčenega obsega publikacije omejiti na najnujnejše primere in ni mogel podati v praktičnejši obliki vzorcev za vse tehnike umetniške obrti, kot je to storil Albert Sič. Vendar bodo pedagog, vezilje, šivilje, dekoraterji, pridom porabili in sestavljali svoje vzorce za praktične potrebe, ko že dolgo let ni bilo na vsem slovenskem knjižnem trgu nobene slične izdaje. Vsekakor nam dela zelo okusno prirejena izdaja Cast tudi pred tujim svetom, kateremu je deloma tudi namenjena.
Kurent (risba 1920)
jo pa lahko tudi samo posamezne umetniške šole, skupine In predstavniki programsko obeležene struje z določeno stilno smerjo itd.
Pri nas se uravnava razstavno življenje dirigirano in plansko, v kolikor je mogoče po tej poti zajeti živo, spremenljivo, iz spontanega življenja nastajajočo tvornost, kakršna je po svoji naravi vsekdar neposredno umetniško izživljanje sleherne človeške družbe. Sicer pa je popularizacija likovne umetnosti dobro napredovala in vzbudila mnogo zanimanja.
Prvo bi se ozrli na ustvarjanje naše sodobne umetnosti. Društvo sloven. skih upodabljajočih umetnikov je kot celota zadnjič nastopilo v preteklem letu 1948, v letošnjem letu pa je imela Ljubljana v svoji sredini prireditev zveznega obsega, in sicer 1, razstavo Zveze upodabljajočih umetnikov FLR Jugoslavije, ki je bila odprta v počastitev 100 letnice Prešernove smrti 6.II v naši Moderni galeriji. Razstavljenih je bilo 134 del slikarstva, grafike in kiparstva Jugoslavije (53 slikarjev, 8 grafikov in 21 kiparjev). Med njfmi so razstavljali najpomembnejši slovenski umetniki svoja najnovejša dela ter v njih dokazali visoko stopnjo svoje umetniške zmogljivosti, ki se je v splošnem izražala v Izrazitejši barvni kulturi, v preciznejši risbi, odlični grafiki in v boljšem pre-tehtanju slikarskih in kiparskih vrednot kompozicije. V številčnem sorazmerju je bilo slovensko zastopstvo napram ostalim narodom vsekakor
častno, lahko bi pa žirija to sorazmerje še zboljšala v prid kvalitete celotne razstave. V figuralni kompoziciji, ki se uveljavlja največ v tematskih delih velikega formata, si razvili Hrvati in Srbi dobro obetajoč polet In svojemu temperamentu ustrezajoč razmah, pa tudi v kiparskih delih, zlasti v portretu so bili doseženi lepi uspehi. Pogrešali smo kiparja Frana Kršiniča in tudi v slikarstvu niso bile vse veličine zastopane (pri nas je manjkal n. pr. France Pavlovec). Posebnih presenečenj razstava ni pokazala, nudila Je povprečen, čeprav nepopoln pregled prizadevanj v okviru osvajanja no-' vih realističnih načel in v smeri prilagoditve novim umetnostnim zahtevam. Pokazalo se je tudi, da lahko vsebuje doktrinarno prakticistično obravnavanje borbe proti formalizmu nevarnost zavračanja dejanskih umetniških kvalitet in njih razvoja v svobodnejšem umetniškem izživljanju Individualnih teženj.
Drugo pomembno prireditev te vrste je letos predstavljala velika retrospektivna razstava del slikarja In grafika Božidarja Jakca ob umetnikovi 50 letnici (julij in avgust, Moderna galerija). V resnici zasluženo prvo razstavo umetnika poedinca v času po osvoboditvi Je prejel naš naj-plodovitejši grafik, ki je v 11 galerijskih dvoranah razprostrl plodove neumornega 30 letnega umetniškega dela (480 del) v tolikšni množini, kvaliteti in tehnični vsestranosti doslej neviden raznolik umetniški zaklad portretista, ilustratorja, pejsažista, zbiratelja in popisovalca številnih popotnih beležk in impresij, oblikovalca naših znanih in neznanih ljudi in njihove prelepe pokrajine, tvorca — risarja in borca partizanske osvobodilne borbe, pedagoga in organizatorja sodobnega slovenskega umetnostnega življenja, prvega rektorja slovenske umetniške akademije, sedaj tudi rednega člana slovenske Akademije znanosti in umetnosti. Bilanca dosedanjega življenjskega in umetniškega dela Božidarja Jakca je razodevala na tej vsebinsko in snovno bo. gati razstavi vso ustvarjalno silo umetnika, ki je bil med prvimi tvorci sodobne grafične umetnosti in ki si prizadeva z neuklonljivo ambicijo spopoinjevatl in poglabljati svoje delo, ki je zasidrano v mogočnenv utripu današnje razgibane dobe naših mladih narodov, na poti ustvarjanja lastne in samonikle umetniške kulture.
Mogočen vtis je zapustila v celo. kupni javnosti prva oficielna razstava Moderne galerije, znamenita zgodovinska razstava de) mojstrov slovenskega impresionizma, Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matije Jame, in Mateja Sternena. Umetnine četvorice slikarskih prvakov, ki so utemeljitelji sodobne slovenske umetnosti, smo imeli priliko občudovati maja in junija in to v izboru, ki nam je prikazal naše mojstre v najbolj značilnih in najbolj dozorelih delih. Tudi če bi hoteli doseči popolnost takega reprezentativnega in v vseh ozirih izredno pomembnega prikaza vodilnih slikarjev te naše polpretekle dobe. ki je vsa v znamenju kulturne in umetnostne preporoditve, zlasti tudi v književnosti z moderno na čelu (Ivan Cankar), ne bi mogli nikoli zajeti celote slikarskega bogastva naših najvrednejših tvorcev slovenske umetnosti. Tako se je moral tudi prikaz mojstrskih del nujno omejiti samo na izbor njihovih osnovnih tipov in poglavitnih primerov, kar se je do neke mere tud! tehnično posrečilo. Široke ljudske množice so se seznanjale z neizčrpno vsebino in dovršenostjo teh del, ki pomenijo najbolj dragoceno zakladnico slovenske umet. nosti in prvo manifestacijo v domačem duhu porojenega in v zdravi tradiciji zakoreninjenega umetniškega genija. Solani in izvežbani ob velikih evropskih pridobitvah stare in sodobne umetnosti so prenesli prav ti naši umetniki svoje znanje in svoje izkušnje na domača tla ter so se v domovini sami razvijali do še dandanašnji dan nedosežene višine. Prav zato je pomenila razstava slovenskih impresionistov najzgovornejši in danes že zgodovinski dokaz o pozitivnosti modernih umetniških stremljenj obenem
Moderna galerija v Ljubljani
o duhovni Izvirnosti del slovenskega ( numentalnih učinkov zlasti v zgodo-
pa-
porekla, ki je našlo svoje priznanje j vinskih kompozicijah za vladno'
prej v tujini kot med rojaki tudi v tem primeru. Impresionizma ni več, a njegovi mojstri bodo živeli, to je pot življenja in zakon razvoja. Občin, stvo je razumevalo dela in pomen razstave, ki so jo tolmačila skupinam številnih obiskovalcev tudi strokovna vodstva (poset je beležil rekordno število oseb). S seznanom del je izšla posebna študija «Slovenski impresionisti», ki jo je napisal dr. France Stele.
V nizu retrospektivnih razstav pomembnejših predstavnikov sodobne1 slovenske umetnosti beležimo manjšo kolekcijo del njenega današnjega nestorja kiparja Ivana Zajca, ki jo (e priredila Narodna galerija ob umetnikovi 80 letnici, — v tej zyezi je izšla tudi kratka monografska študija (dr. Fran Sijanec) — in veliko skupno razstavo dveh znamenitih slikarjev mlajše poiir.presionistične generacije, Gojmira Antona Kosa, in Frančeta Pavlovca. Oba umetnika, ki sta se razvila vsak v svojo smer in ki pre-dočujeta visoko stopnjo slikarske kulture zadnjih 30 let, sta si delila razstavne prostore Moderne galerije na polovico ter sta nas prijetno presenetila s svojim bogatim doprinosom k razvoju poimpresionistične moderne. Razstava je bila odprta 29.XI. 1.1. G. A. — Kosa, sedanjega rektorja umetniške akademije, odlikuje, kakor je znano izrazit čut za dekorativni figuralni slog, ki sc stopnjuje do mo-
PRIPRAVE ZA DRUGI KONGRES JUGOSLOVANSKIH KNJIŽEVNIKOV
Z Zagrebu je bila 11. decembra seja osrednjega odbora Zveze jugoslovanskih književnikov. Udeležili so se te seje zastopniki vseh federalnih edinic te zveze. Iz Ljubljane sta seji prisostvovala France Bevk in Miško Kranjec. Po sklepu osrednjega odbora se je kongres začel dne 26. decembra v Zagrebu z bogatim in izčrpnim dnevnim redom, k! je zajel vse probleme našega književnega dela.
SVEČANO SO ODPRLI UNIVERZO V SARAJEVU
Dne 2. decembra so na seji akademskega senata ob navzočnosti zastopnikov visokih kulturnih in znanstvenih ustanòv Makedonije, Srbije, Hrvatske in Slovenije izbrali rektorja in prorektorja univerze. Za rektorja so izvolili dr. Vaša Butozana dosedanjega ministra poljedelstva za prorektorja pa Draga Krndi-ja dekana pravne fakultete.
lačo (1939-49)x in v «Odporu» (1947), na drugi strani pa izreden smisel za kompozicijo, bodisi v figuraliki, portretu, krajini ali tihožitju. Poleg B. Jakca je bil istočasno tudi G A. Kos izvoljen za rednega člana umetniškega razreda naše Akademije znanosti in umetnosti, ki je doslej štela med svoje člane iz vrst upodabljajočih umetnikov še samo R. Jakopiča In M. Jamo. Nasproti prostorni širini, dognanosti in elegantno izbrušenemu cmajlnemu blesku Kosove barvne palete zazveni intimnejša in v celotnem nastroju mehkejša čustvena ubranost Pavlovčevih poetičnih krajinskih idil. V ozračju, zemlji in vodah ugašajoče, medsebojno se prelivajoče luči in sence oznanjajo poleg drugega bližino prefinjenega pozno-fmpresionističnega kolorita, ki ima prvo izhodišče v neposredni tradiciji naših domačih mojstrov (R. Jakopič), drugo pa v pridobitvah novejše pariške šole. Naše občinstvo je s posebnim zadoščenjem sprejelo razstavo, ki nam je po daljši dobi nudila toliko pristnih Pavlovčevih upodobitev, zlasti pa možnost primerjave in poglobitve v svet umetnikovih tankočutnih, iskreno preprostih, lirično dojetih izpovedi, tu Je priroda kakor zasanjana dežela nežne ljubkosti in tople domačnosti. Pavlovec je mojster v skiciranem barvnem izrazu, v rahlem nakazovanju le bistvenih slikarskih prvin kompozicije («Gameljnl», «Sava», zimski motivi, «Kruh»),
Moderna galerija bo poleg postavitve svoje trajne zbirke tudi v bodoče nadaljevala z rednimi občasnimi prikazi in retrospektivnimi pregledi dela naših umetnikov. Narodna galerija pa sc pripravlja na prireditev svojih zgodovinskih razstav, kjer bo prvi na vrsti poznobaročni slikar For. tunat Bergant. Omenil sem to samo važnejše umetnostne razstave, poleg teh pa je bilo tako v Ljubljani kakor tudi drugod še nekaj manjših, (n. pr. v Mariboru skrbno pripravljena razstava del umetnikov domačinov, v Kopru, v Ljubljani, v Umetniški zadrugi prirejene prodajne razstave, šolske razstave, sindikalne in druge podobne prireditve itd.). Številna javna naročila, ilustriranjci knjižnih izdaj, natečaji, nagrade, izdelava kopij srednjeveških fresk in še marsikaj drugega, vse to narr. priča o obsežnih in vsestranski zaposlitvi naših umetnikov. Kako bo s kvaliteto in letošnjim splošnim napredkom samim, pa nam bo deloma še v prihodnjem letu pokazala nova vrsta naših umetnostnih razstav, ki vršijo izredno važno kulturnoprosvetno delo in ki morajo biti zares dobro pripravljene.
F. SIJANEC
5.
KAK
Naša novoletna črtica

Marica,	moja	mala	sestrica,	fio
danes nisem vedel, zakaj so mi ta jabolka tako zoprna. Saj so lepa. in vrh tistega visokega zidu so bila, ko se je zbral v njih ves ogenj zatona, kakor	zlata	jabolka	iz
pravljic	Tisti	zid -	kakor	zid
trdnjave;	in naša gmajnica pod
njim ob openskem tramvaju! Zemlja, ki smo jo vso razrili, ko smo kopali okope; in drevo z divjimi rožiči m mi. ki imamo pokrivala iz kurjih peres in smo Indijanci: plazimo se po trebuhu, napenjamo loke in prožimo puščice iz zasede...
«Povej mi kaj», si rekla.
Evo, saj ti pripovedujem. Dq, ker ležiš in si bolna, tvoji lasje niso vec tako bakrenordeči kakor nekoč, a ti si vedra, zaradi nas, ki nočemo misliti, da nas boš zapustila. Kakor otročiček želiš, da.bi te ujčkal, da bi iz človeške nežnosti spet pognale barve življenja, ki se ti izrniKu.
«Povej mi kaj»!
In jaz ji pravim; «Nekoč si bila majčkena in mi smo te zaprli v nočno omarico; pozabili smo nate. Sele Berta te je našla: čepela si v zaprti nočni omarici in spala».
Toda sedaj je na tvoji nočni omarici pladenj s kaki; seveda, ker poletje je proč in kmalu bo jesen prinesla na tržaške griče rumene, bakrene in oranžno barve. Tudi morje se bo začelo počasi ohlajati; ne vabi nas več; morje po malem postaja odmaknjen in gosposki pastel, ki ga bo prva burja docela zresnila. Stojnice na Ponterošu pa so polne kakijev. Zato so tud; na omarici ob tvoji postelji; toda šele sedaj, ko me prosiš, naj bom dober in naj napolnim tvojo samoto, sem jih opazil, Morebiti mi niso všeč, ker sem nekoč vgriznil v nezrel sad, pa mi je jedek sok zvezal usta. Morda. Odslej pa mi bodo še bolj zoprna, zato ker so tuja svetla, kakor iz motnega rdečega stekla ob tvojem smehljaju ki se .le posinjil, ki je zmeraj bolj bled.
A sedaj sedim ob tvojem vznožju in hočem biti igriv, da, tudi hudomušen, kakor takrat, kosva se jaz bosonogi deček, ti mali rdečelasi škrat, igrala na gmajnici. Ko te jaz nosim ciciguci na hrbtu in ti poganjaj ment., svojega konjiča, po kamnitem klancu ob tračnicah navzdol, rumena mašina pa poriva openski tramvaj navzgor po rebri, in zobčasto kolo pod njo zasaja svoje črne zobe v vrsto črnih zob, ki se vzpenja sredi tračnic.
O, ti veš za Bika, seveda veš! Na oknu se je zmeraj igral in lase je iinel rumene kakor banana. Rito se nikoli ne igra z nami, ni naš bosonogi in razkuštrani tovariš na kampanjeti: tudi on ne biva v kleti kakor mi. njegova hiša ima okraske na pročelju; njegovo okno pa je nad stopnicami, salita Trenovia, tam, kjer imajo stopnice svoj prvi, kamniti mostovž. In okno ni visoko od tal, skoraj pritlično okno je in s stopnic, in z rebri je prav lahko videti Rikove igrače na oknu.
Toda ti ne veš, koliko ur preživim jaz, tvoj ponosni konjič, pod tistim oknom: kako izdajam našo svobodno gmajnico. O, saj me je sram. In morda prav zaradi tega, zato da bi vsaj pred njim skril svoje izdajstvo, sedam na železno ograjo, ki je tik ob tračnicah. Mir-nodušno sedim in zatikam bose noge za železen drog in se z dlanmi oprijemljem zgornje šine. In tedaj sl nadevljem držo ravnodušnega opazovalca.
A nisem ravnodušen, ne. Kako naj bo desetletni deček hladnokrven pred miniaturnimi stroji, pred žerjavi, ki jih Riko sestavlja iz jeklenih paličic iz jeklenih ploščic.
Ali more biti ravnodušen pred ključem, s katerim mali inženir zavija vijake? pred žlebastim kolescem, ki se vrti na koncu žerjavovega vratu? Kakor resničen žerjav v luki je! O. niti zavidati Rika se ne drzneš, samo strmiš, samo občuduje« prikazen iz neznanega sveta. Za nas nepoznan svet, seveda, ker mi z našega podzemskega okna prožimo puščice v zavaljene podgane na dvorišču, in mi, kako se mi že igramo? Mi z
metlo klestimo grozde, ki jih jo maina obesila na vrvico pod strop, zato da bi imela o božiču cibibe. Pa nas nato mama lovi z iztepa-čem v roki in mi begamo po temnem prostoru in javkamo; «Ne bomo več, mama, ne bomo nikoli več!»
Tudi je imel Riko nalivno pero, ki je bilo ovito v zlato. Viš, Marica, še vem. kako je bilo ime pc-
Boris Pahor
resu; Morisson. Viš, za znamko peresa vejn, to je zato, ker ga je Riku prinesel oče s potovanja v Ameriko; pa tudi zato, ker sem jaz rekel Riku; «Dal ti bom denar, tudi meni naj tvoj oče kupi tako pero!» Seveda, ali naj mali bogec misli, da mi ne moremo kupiti takega peresa? Takega z zlatimi rezbarijami ki je znamke Morisson? O, peš bom hodil vse zimo v Rojan v šolo, peš tja in peš nazaj — tako bom zbral denar in mu dal za pero... Toda potem je burja, je dež z burjo: kdo naj hodi peš v ledeni burji iz Rojana domov? Pa tudi je za vrati pod zemljo zmeraj pripravljen mamin iztepač,
pa zjneraj naredi spet pravilno in razumljivo to, kar kdaj skuša biti za hip nepravilno in nerazumljivo.
Tisti popoldan je dejal Riko: «Pridi k meni».
Na železnem prsobranu ob tračnicah sedim; on ima na oknu svojega žerjava iz jeklenih ploščic, jaz sem bos. Naj grem k njemu? Tisti hip se je razblinila ravnodušna drža, ki je kljubovalni, otroški ponos; njegovo vabilo me je zmedlo, ves razburjen sejn. Kakor da je njegovo vabilo nepričakovana, čudežna nagrada za trdovratno vztrajnost.
«In tvoja mama?»
«Čakaj, bom vprašal mamo», je rekel
Njegova mama je plavolasa gospa v rožnati pižami, o, vidim jo vsakikrat. ko se prikaže za Nikovim hrbtom. Ona ne hodi. sanka se, narahlo, nežno in spoštljivo se sanka in to je zaradi tega, ker ima pod podplat; štirikotne krpe iz blaga; o, njegova mama ne riba stopnic kakor naša.
«Pridi», je rekel Riko. Potem sem stekel v vežo, potem je odprl vrata stanovanja: tedaj sem stal pred rumenimi parketi kakor pred rumenim morjem. Kakor Rikovi lasje so bili rumeni parketi, kakor lasje njegove mame in gladki pod kožo mojih stopal kakor prozorno steklo. Stojim in me ni samo sram, da sem bos, nisem samo v zadregi: ujet sem, nisem več svoboden kakor na ograji pod oknom. Nisem več prešerni konjič, ki nosi na svojem hrbtu majčkeno Marico in za-rezgeče zato da se bo čudila in se smejala sredi svobodne gmajnice.
«Vlak ti bom pokazal», je dejal Riko.
Potem je razprede] dolgo vrsto ozkih tračnic po svetlih parketih; o, kar celo mrežo tračnic je razpotegnil. Potem je postavil postajice; potem lučke. Potem signale in pre-
dore. Potem je položil vlaček na tračnice; lokomotivo, vagonček z ogljem pa še enega pa še enega. Potem se električne ■ lučke zasvetijo in vlak zdrdra, železje prijetno škreblja, žužnja, sklepi drobno šklepetajo pod drobnimi kolesci, ki so veselijo nenadnega potovanja. Da, kajti to je potovanje malega viač-ka po tračnicah na rumenih parketih, a ie zame neverjetna risba neslutene pokrajine, zlate pokrajine kakor so zlati parketi, kakor je v meni zlata podoba dežele, v. katero potuje Rikov oče, v kateri so zlata peresa Morisson; zlata zemlja, na kateri živi Riko, njegovi parketi, njegova plavolasa mama. Zlata planjava, na kateri stoji deček Riko z malce razkrečenimi nogami kakor gospodar: pod njim teče vlaček, on pa je uprl peščice v bok in ga nadzoruje; deček * gospodar, ki je vlaku ukazal naj zadrdra, naj zaropoče V predoru, spet v novem predoru.
Zdaj mali bogec ustavi svoj vlak.
«Čakaj», je rekel, «zdaljšali bomo progo».
Odprl je vrata in nesel šop tračnic v sosednjo sobo. Da, kar šop novih tračnic ima v roki in koraka po rumeni planjavi. Zdaj spet
razporeja progg po tej komaj ra-vzeti zlati zemlji, ker on gospoduje nad zemljo in tračnicami, samo odloči, pa je. On se lahko kar v šali nečesa domisli — pa je. Kajti, Vtš, drobna koleska se sedaj spet-vrtijo in nesejo viale iz sobe; vlak za nip izgine, ostane skrit, a nato spet pridrvi. In rdeče lučke veseli in igrivo mežikajo, zato ker se vlak vrača, zato ker je tako majčken, a vendar tako pridno in modro brzi...
Da, Marica, toda ali ti nisem imel povedati o kakih, o teli krva-vordečih jabolkih Menda jim pravijo tudi japonska jabolka, pa so mi res zmeraj kakor japonska, tuja in nič razumljiva. Sedaj vem, od kdaj so mi zoprna: od tistega popoldneva z vlačkotn. Kajti tisti popoldan sva tudi bila pod visokim zidom nad našo gmajnico greva svobodna in spodaj pod nama morje kakor vse dn; objema svoje pomole. In tudi jaz sem počasi spet svoboden; ti pa ne veš’ nič o tračnicah niti o rumenih parketih, niti o dečku, ki je stal na njih in kakor v ogledalu opazoval svoje ponižanje. Spet sem tvoj konjiček In ves breg je najin
Toda potem sva pod zidom, pod neverjetno visokim zidom; klanec strmo pada v široki ovinek in niže ni niže se spušča klanec - višji in višji je zgoraj zid. Tam zgoraj pa, tam, kjer je zid najvišji, za tri nadstropja visok - tam moli drevo-svoje veje čezenj. Pozno popoldan je in kaki se svetijo v žarkih kakor da so krogle Iz rubinasto rdečega marmorja. Oh, ne iz marmorja, ne. saj ta jabolka so mehka. Tak sluzasti sad, ki se razvleče kakor paradižnik, če pade na tla! In mi paglavci večkrat lučamo kamenje v sadove nad visokim zidom in skimi jabolki in tuidi s kaza!-rdeči kakor da sc se pobarvali v paradižnikovi mezgi.
NAZAJ V NAFTALIN
Tovarišica Nevenka je gnala polkovnika Jendeka nekajkrat v slab in tam so ga neki mladi ljudje vsemogoče spraševali. Ponudili so mu klopco, da sede in ga zdaj vprašali o letališču, zdaj zopet o organizaciji vojske in o operativnih načrtih, tretjič o Nemcih itd. Polkovnik Jendek je nekaj klepetal in se izgovarjal, a s glavnem ni vedel ničesar, razen da je črnil, kjer se mu je nudila prilika, generala Ivičiča in ga opisoval kot bedaka in zločinca kar pa tovariše v štabu ni posebno zanimalo. Sicer pa ni vedel nič važnega niti pametnega povedati.
Najprej mu niso verjeli. Za vraga, saj je vendar polkovnik v tem tako imenovanem ministrstvu oboroženih sil, pa da bi prav o ničemer ne imel pojma! Rekli so mu naj premisli in naj se ne igra usodo,
Kakor je znano, je polkovnik Jendek imel določene pojme o časti in dolžnosti častnika, vse še popisanih in nenapisanih zakonih in pravilih nekdanje carske in kraljeve avstrijske vojske. Ker ni gospod Jendek niti malo cenil poglavnika Paveliča m njegovih ustašev in je generale Begiča in Ivičiča mrzil in preziral, je verjetno, da ne bi zaradi njih tvegal življenja. Morda bi našel kak primeren način, da se izmaže in si reši glavo in čast Toda sam je bil presenečen, ko je vidci, kako nič ne ve in bilo ga je nekoliko sram, da je bil videti talco beden in neumen pred temi m ladimi ljudmi.
Ko ga je tovarišica Nevenka zopet gnala v štab, je šel kot v mučilnico, čeprav je vedel, da mu bodo ponudili celo klopco in morda celo ščepec tobaka. Tako je tudi bilo. Toda zopet so ga spraševali i to i ono, dokler se ni opogumil in rekel:
— Poslušajte gospodje, zaman mučite .sebe in mene, ker jaz res nič ne vem povedati. Izvolite me ustreliti — je dejal nekoliko patetično, čeprav ni tako resno mislil — toda rečen vam, {la tudi če bi vedel, vam ne bi nič povedal, ker mi brani čast (kasneje je bil zelo ponosen na te besede), da bi bil izdajalec. Toda jaz zares nič ne vem.
Tovariši iz štaba so sq nemo spogledali, komandant ga je odpustil in nikdar več ga niso poklicali.
Cez nekaj dni je namesto stroge in neizprosne Nevenke dobil drugega čuvaja, nekakega dobrodušnega tovariša Joža. Z njim se je lahko malo bolj svobodno porazgovoril in od njega je zvedel, da so podpolkovnika von Stolpa ali kakor so mu tam kratko rekli Švaba, poslali nekim dalje, verjetno v glavni štab, šofer pa da se je prijavil v brigado. Torej družba se je razšla!
Tako je preteklo mesec dni. Mesec dni pohajkovanja. Seveda je gospod polkovnik dobil tudi malo dela. Pomagal je v kuhinji; lupil krompir, luščil grah, cepil drva, nosil vodo in se šalil z dekleti. Vojna idila!
Toda nekega dne mu to idilo pokvari ukaz iz štaba; na zaslišanje sicer ni bilo treba, pač pa je moral odložiti uniformo in kapo ter jo predati tovarišu, ki mu je v zameno prinesel neko oguljeno gestapovsko bluzo in «štruks» jahalne hlače, obledele in zakrpane v vseh barvah.
Namesto kape je dobil star in masten polcilinder. Ta polcilinder je pustil nek ustaški župnik, ko je pred partizani bežal iz svojega žup-niškega dvorca.
Upiral se je gospod Jendek, jezil, psoval, da to ni red in način; pripravljen je seveda tudi, da ga ustrele, toda v njegovi uniformi, in pretil je, da bo «revidiral svoje dobro mišljenje o partizanih».
— Mi to potrebujemo, tovariš, vi pa imate v Zagrebu gotovo še kako kapo in uniformo.
Čevlje so mu pustili, ker so bili prefini za partizane, medtem bo je ostroge še sam prej snel in jih poklonil nekemu tovarišu. Dolgo je trajalo, preden se je umiril, čeprav se nikakor ni mogel potolažiti.
— Sedaj me pa še postavite v vinograd, da bom plašil vrabce! — je govoril ogorčeno. — Ne, tega ne preživim!
Posebno ga je jozd polcilinder. Vse ostalo, kakor koli je bilo oguljeno, je vendarle bilo vojaško, toda popovski mastni polcilinder na oficirsko glavo, ne, to je vendar svinjarija! Vedel je, da partizanom primanjkujejo ne le puške, čevlji in uniforme, marveč tudi čepice, toda da jo vzamejo prav njemu, to vendar ni lepo!
Nastanili so ga v nekakšni zapuščeni kolibi zunaj vasi, prav za prav nad vasjo, tam nekje, kjer se začenjajo vinogradi. Z njim sta bila še dva jetnika, navadna domobranca in se nekaj aretirancev, za katere se ni vedelo ne kdo so ne zakaj so tu. In to ga niti malo ni zanimalo. Držal se je strogo ob strani in čeprav je bil sam težko osumljen, mu družba sujnljivih tipov ni bila prijetna. Ostalo mu je to še iz gosposkih časov. Ko se je znočilo, so njegovi tovariši smrčali, pihalj, se čebljali (bržkone so jih grizle uši ali pa s0 imeli srbečico) in tudi gospod Jendek se je začel praskati, čeprav mu je doslej uspelo obvarovati se srbečice m uši (razen treh, štirih, ki jih je našel in seveda takoj uničil). Tako se je premetaval na svojem slamnatem ležišču in mislil težke misli: kako živi Melita, kako se reva počuti, kdaj in kako je zvedela, da je bil zajet in kako sramotno se je vedel general Ivičič. Potem, kdo ve, kako dolgo bo trajalo njegovo ujetništvo, kdo ve, kje se pogajajo zanj partizani in oni v Zagrebu... In kaj potem, če se ta pogajanja zavlečejo do zime, pa morda še delj, medtem kb nima °n ne pokrivala, in mu čevlji zijajo... Morda se ga bodo pr rUzani naveličali tudi hraniti, enostavno m s kratkim postopkom ga bodo krenili po glavi...
Tako si on predstavlja in vzdihuje, medtem ko črički po vinogra-dili neutrudno cvrčijo in mirino diha vellica poletna noč. Tajinstveno šušti oreh na dvorišču in včasih se zazdi kakor da prši droban dež, skozi raztrgano slamnato sU'eho pa škilijo in se smehljajo zvezde z vedrega neba. Včasih prileti iz bližnjega gozda sova, se grozljivo zasmeje, gospodu Jendeku pa se stisne praznoverno srce, nakar sam sebe živo prepričuje, da to vendar ne mere biti nikako usodno znamenje. V daljavi, od Cezme, se pogosto čUje regljanje strojnic, od časa do časa tudi celi rafali. Borbe sicer ni toda domobranci, ustaši in gestapovci streljajo, da bi se onrabrili. Z druge strani, še z večje daljave, pa je slišati od časa do časa zamolklo bobnenje. Minerji verjetno razstreljujejo progo. In zopet se oglasijo strojnice.
Sedaj sva sama, Marica, in ti strmiš kvišku, da se ti lasje usipajo na ramena Gleda* veje z japonskimi jabolkami in tudi s kazalcem kažeš. Tedaj se je ob drevesu tam zgoraj prikazal Riko. Nikoli ga nismo videli tam! A ta popoldan je bil povsod, kakor, gospodar, ki je povsod pričujoč, zdaj na tem zdaj na onem koncu svojega postrane-ga posestva: zdaj ob žerjavih, ob vlakih in postajah, zdaj v svojih skrivnostnih in visokih sadovnjakih.
«Vrzi», si ga prosila.
«Pojdiva», sem rekel in te prijel za roko.
Toda ti si iztrgala svojo ročico iz moie.
«Čakaj!»
Saj, ti, Marica, nisi vedela o vlačkti, o meni, ki sem bos in poražen sred; parketov sredi tračnic in žerjavov; nisi vedela o popol-
dnevih pred njegovim oknom. Nisi vedela o zlati planjavi, ki je kakor ogledalo, o meni, ki sem bosonog in ujet na ogledalu. Tedaj je Riko utrgal sad in U ga vrgel. Tedaj je rdeče jabolko padlo z visokega zidu kakor z neizmerno oddaljenega sveta na kamniti klanec. Razklalo se je , se razlilo in krvava želatinasta sluz sc je razvlekla po
sieri i.
Tedaj si ti petletno otroče, počepnila k skluzasti kepi na tleh in tvoji laski so ti viseli ob licu. Vtaknila si kazalec v rdečo mezgo na skrli in nato polizala kazalec.
Se in še. Tedaj sem kriknil, fo) da se je bosonogi deček na rumenih parketih šele tedaj prebudil, in te pograbil za roko In te vlekel proč'. Potem sva tekla in ti si se upirala in se drla. A tekla sva in meni so lica gorela; bolj sem be-1 žal, bolj so mi lica gorela.
TEP N »K
23
NAZAJ V NAFTALIN
NOVELA hlapisai, SLA\/HO ROLAH	ilustriral. IVO REŽEK
Tako mu mine marsikatera rieprespanC' noč in šele pred zarjo ga uspava enolična hoja in glasno zdehanje stražarjev.
Prišel je tako tudi avgust slive so postale višnjeve in grozdje je pričelo zoreti. Sadovnjaki in vinogradi pa če adaleka niso tako urejeni kakor bi bilo treba in kakor jih urejuje gospod Jendek na svojem posestvu; pri tejn se zaplete v razmišljanja, kako bi bilo treba poučiti našega kmeta. Ob tem pa ga obide želja, da utrga ali celo ukrade grozd. A tega ne bo napravil in tudi ne sme noben partizan, kaj šele on, ujetnik. V tem pogledu je bilo zelo strogo in gospod Jendek se ni mogel načuditi tej disciplini. Kaj takega ni bilo niti v njegovi cesarsko, avstrijski vojski. Nenavadni. ljudje.U partizani...
Prišel je torej avgust in nekega lepega jutra so poklicali gospoda polkovnika v štab. Ker ga že dolgo niso tja povabili, se je vznemiril. Kaj naj bi to bilo. In tako hodi s tovarišem Jožo vštric in ne več pred njim ter vprašuje sebe in Jožo, kaj naj bi to bilo. Joža seveda samo skomiga z rajneni. češ da to ni njegova stvar, & gospodu Jendeku se prične vzbujati dobra slutnja. Upa, da ga ne bodo več zasliševali. Z njega so že umaknili roke. Verjetno so pregovori zaključeni in sedaj mu bodo, sporočili; Gospod polkovnik, za vas smo dobili v zameno dvajset svejih tovarišev! Svečana zamenjava bo tu in tu...
Tako paradno si je to zamišljal gospod' Jendek in nekaj od tega se. je tudi izpolnilo.
— Gospod polkovnik, so mu rekli v štabu — pustili vas bomo domov...
Staro Jeudekovo srce je zaigralo. Vendar je dočakal tudi ta dan!
— Hvalg vam, hvala lepa, je jecljal in niti ni pustil komisarju, da dokonča stavek, temveč se je ves vznemirjen vplel
— Toreeej, če smem vprašati, koliko vaših Jjudi boste dobili zame, za zamenjavo?
— Zamenjavo? Tovariš komisar ga čudno pogleda. — Nikakršne zamenjave ni. Mi je za vas nismo zahtevali niti predlagali...
— Niste zahtevali? sc je razjezil gospod Jendek, — Kako to?
— Paa, kako naj vam povem, v kolikor smo mi informirani, oni vaši, tam, nimajo posebnega zanimanja za vas!
— Hm, mogoče, zamrmra zmedeno gospod polkovnik in pomisli, da bi bilo generalu Ivičiču popolnoma prav, če bi Jendek tu pustil svoje kosti •— Potemtakem, vi me pustite kar tako. ohne weiteres?
— Nimamo razloga, da vas tu zastonj hranimoč nimamo pa niti razloga, da vas likvidiramo, mu reče komisar trdo in zasmehljivo. — Zato je najbolje, da greste domov,Lepo jih pozdravite in recite jim, da bomo kmalu prišli k njim v Zagreb!
Tako mu reče tovariš komisar in ne da bi ga še kaj pogledal, vzame v roke drugo delo
Gospod polkovnik se je vrnil razočaran in užaljen.
Torej, toliko je vreden! Niti ga ne vprašajo, koliko svojih ljudi bi mogli zanj dobiti! A na drugi strani se jim ne zdi niti vredno, da bi kroglo potrosili zanj! Nihče nima zanj interes?'.
Vsa čast partizanom, priznati jim mora, da so junaki in borci, da vedo kaj je disciplina; priznati jim mora. da so se nasproti njemu v glavnem dostojno obnašali (razen takrat, ko so mu Vzeli kapo in mu dali polcilinder), toda te žalitve jim ne more oprostiti! Seveda onim svojim tani v Zagrebu r,a še manj!
Ni se mogel čisto potolažili, niti ko so mu v ekonomatu vrnili popolnoma v redu vse njegove dokumente in ves njegov denar, točno vsako kuno, deset tisoč pet sto in deset kun, zlato uro in srebrne tobačnico Naj vrag vse to razume! Da, dobil je celo partizansko pro-
justnico!...
Ko je naslednje jutro šel na pot,	na	pot v svobodo,	mu	je bilo v
duši nekako pusto. Res je, ni imel za čem	žalovati, kajti spat!	,la slami,
lupiti krompir, iti pod stražo «na stran», ni ravno ugodno življenje toda niti ta svoboda, v katero gre, ga ne veseli. Umazano je to vse skupaj; ustaši so razbojniki, domobranci zaspane; in bojazljivci. Tukaj zopet nekakšna demokracija, nekakšna svoboda, niti to mu ne ugaja, Mikakor se več ne znajde v tej zmedi	in	ne preostaja	mu	drugega,
tcakor da pošlje k vragu službo, čast	in	svojo politiko.	Vse	to se je
jrušilo in zamotalo v nekakšen umazan Idopčič. Drugega zatočišča in tolažbe nima razen doma in žene!
Polagoma in oprezno se je spuščal po vijugasti stezi. Julro je bilo hladno, toda obetalo je zopet vroč dan.
Tovariš Jože se pred neko vssjo ustavi in mu reče;
— Tovariš, sedaj pa kar sa.mi! Razloži mu, kod in kako naj gre ter kako naj se obnaša. Gospod Jendek mu je hotel s silo potisniti v žep dva tisočaka, toda Jože jih nikakor ni hotel vzeti.
— Kaj hočem s tejn? Vi vendar veste, da partizan ne potrebuje denarja.
Se dolgo je bilo treba hoditi po prašnih poteh, skozi neznane vasi, kjer so bili ljudje nezaupljivi in kjer so ga psi napadali; imeli so ga verjetno za popotnika Tako je , utrujen in prašen končno prispel na železniško postajo Novoselec — ICriž in tu so ga vprašali za legitimacijo. Nastane osuplost in začudenje.
— Kaj vi ste domobranski polkovnik?
Težko 'je bilo to verovati. Gospod Jendek Jim je pripovedoval in razlagal kako je to bilo, pokazal jim je vse svoje dokumente, celo sarti zensko prepustnico; toda Prav to je bilo sumljivo, kako da partizani pustijo na svobodo nekega polkovnika «kar tako», brez zamenjave in vrednotenja. Pa še zlato uro in srebrno tobicmco mu vračajo. Tu nekaj ni v redu. Malo je manjkalo, da ni padel v ustaški zapor, da bi ■;! zaslišali Toda nekoliko siva in plešasta glava, starost, nekaj pa tudi štirje tisočaki, katere je stisnil v roko ustašu, je rešilo gospoda Jendeka
novih muk	.	. ,	,	, „„ ,
Dolgo se jc vozil, a še daljša se mu je zdela ta pot. Vlak se je
vlekel^ počasi in oprezno In prihod na vsako postajo je pomenil nekakšno čudo. Pa vendar je bil srečen, niti enkrat samkrat niso zavozili na mino.
Hotel je že izstopiti na postaji Maksimir, toda ni se mogel odločiti. Tam se mu je zdel nevaren neki agent, ki je legitimiral ljudi. Zato mu je bilo prav, ko se je vlak ustavil pri tako-imenovani «švercarski» postaji pri tovarni papirja. Oprezno je prišel do prve tramvajske postaje in se tu skromno, najbolj skromno povlekel v kot tramvajskega voza. Izstopil je na Zrinjevcu, zakrožil je skozi Gajevo ulico in se splazi], prikradel do Berislavičcve ulice, kjer je bila njegova lastna niša in stanovanje.
Zagreb se mu je zazdel tuj, čudni se mu bili ljudje, a posebno smesni in neumni so bili videti oni, ki sq se samozavestno in važno čoperil in uniformah. Budala, kajne vidijo, da jim ie odklenkalo?
Ko je prišel pred hišo, mu je srce udarjalo kakor izgubljenemu sinu, ki ne ve, kako ga bodo sprejeli. Zdelo se mu je, da ga že deset let ni bilo doma. Stotič se mu ponavljajo vprašanja, ki si jih je na potovanju nopiestano postavljal. Kaj j e z Melito, jo bo načel doma, je zdrava, kako je vse to prenesla, kako se bo držala, ko ga zagleda takega?.. Kaj bo Bariča? Ga bo spoznala?...
Počasi in utrujeno se jc vzpenjal po stopnicah v prvo nadstropje Tu je srečal svojo najemnico iz .drugega nadstropja, gospo Jakopovič' profesorico. Sla je mimo njega, nc dji bi se ji zdelo vredno pogledati ge'
Dospe pred svoja vrata, oddahne se in počaka da se odpočije da .se mu srce pomiri. Toda zaman. Tedaj s polnimi pljuči zajame zrak in z drhtečo roko pritisne na gumb zvoneč'. Zasliši drsanje Baminib copat, vidi, kako je pokukala skozi okence, nekaj zamrmrale' in se vrnila. Gotovi; po oni dve kuni kakor jc bil pri njih pr«-dp!; da <c jv. da beraču
Resnično, pomisli v tem trenutku kakor osramočen, — dve kuni nista, danes niti za prosjaka mnogo!... Toda njih je mnogo!... Vendar bi bilo treba povišati tskso.
Zares, spet se začuje drsanje Baričinih copat, vrata se odoro in pride do tega pričakovanega, s strahom pričakovanega trenutka. Ba-lica mu proži dve kuni. On jih zvame (to bo za sponim, danes-—jutri!) in z drhtečim glasom zajeclja;
Bariča! Kaj me ne p-oznate?
Bòrica na široko edipre oči in zazija.
Jo-oj! zavrisne, kakor da je zagledala prikazen. — Gospod polkovnik! odbeži in na ves glas kriči:	- Milostljiva! Milo-slljiva'
Gospod so prišli!
Gospođu Jendeku, ki je ostal pred vrati, so. klecnila kolena in ramena so se mu tresla — globoko se je saj n sebi zasmilil — a ko je gospa Melita pritekla in kakor okameneia ostala na pragu, je glasno in nebogljeno zajokal kot majhno dete. Tedaj ga žena divje objame, zajoče skupaj z njim in ga nežno povleče v predsobo. Žalostno in sramotno je, da se gospod polkovnik, ki je poleg tega še bogat in. umirjen meščan, vrača domov kot najslabši berač. Kdo bi se ne razjokal? Pa zopet, niti jokati ni častno, n| moško!...
Kljub temu je vse to hitro minilo. Srečno in blaženo so se vsi oddahnili. Vendar se je vrnil živ in zdrav! Res je, močno je propadel, postaral se je, shujšal, osivel popolnoma, ves ohromel, toda popravil se bo če. Korenina je!
Gospa Melita ga je gledala s pomilovanjem in z roko skrbno čistila svojo obleko, kakor da bi z nje ostresalži prah.
— Ti se bojiš, Melita, da sem ti prinesel uši, pripomni gospod Jendek.
Ne, nisem, ne boj se! Se zjutraj sej n vse točno pregledal. Bodi brez skrbi!
Toda vse to prepričevanje ni koristilo. Moral je takoj v kopalnico, se hitro slekel in vse te strgane cape je celo Bariča strahom in gnusom vzela v roke in jih odnesla na kuhinjski balkon na sonce.
Gospod polkovnik se je opral, oblekel čisto pižamo in se ves nekako prerodil, čeprav se še vedno ni prav znašel. Vprašal je to in ono, sprehajal se po hiši, pogledal zdaj sem zdaj tja, vživi j al se je.
Mnogo siv ari ga je zanimalo, toda gospa Melila jc tekala in se smukala okrog, kakor da ima «veliko pospravljanje» in kadar jc šla mimo njega, ga je potrepljala po ramenih.
Samo da si doma, stari moj! Samo da si živ in zdrav!
Sedel je, da se obrije, toda ko opazi, kako gospa Melita jemlje iz omare uniformo, se namrdne in naježi.
— Melita, kaj boš s tem?
— Uredila ti jo bom in zlikala!
—- Vzemi ven in pripravi mi civilno obleke, a to vse,-je začel rotiti, skoro kričati — vse to kar je vojaškega, vse nazaj v naftalin!... Nazaj v naftalin!... Se danes bom napisal ostavko!
— Né jezi se, stari moj. Razumem te. Morda bi bilo najbolje, če bi je iz naftalina ne vZeH!... mu odgovori gospa Melita in skrbno spravi uniformo nazaj v omaro. Obstane in se zagleda.
Nabrale so se tam stare in nove uniforme in njej se zazdi, da bo S to vojaško robo, ki je bila vehdarle spomin na slar0 slavo’ odšlo v naftalin še ono malo lepega življenja jn gospodarstva, pa tudi njen bedni Ruco in ona sama. Vzdihne in solze ji zalijejo oči.
,	KONEC
med Ikidbhom
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniimi iimiiiui
«SNEGULJČICA» MED ODRASLIMI IN MALIMI V GLEDALIŠČU «FENICE»
Dne 11. decembra jc bila matineja Golieve «Sneguljčice» v gledališču «Fenice». Na širokem in globokem odru in med razmaknjenimi stenami prostorne dvorane so se igralci kar sprostili, njihova beseda je prišla kljub ne predobri akustiki gledališča do večje veljave in igra je postala tako še bolj bleščeča. Predvsem smo /ideli na bolj bleščeča. Predvsem smo tvorijo okolje k igri, kar napravi igro verjetnejšo in popolnejšo. Ti statisti pa so bili igralci, j:s sicer igrajo večje pomembnejše vloge. Tako je n.pr. dvornega norca neprisiljeno postavil na oder tov. Jože Babič, režiser in igralec. Za zrcalom je resnično in prepričljivo tolmačila tajne, pravljične sile Lelja Rekarjeva.
Stari in mladi so uživali cb lepoti igre h: dela. Na stotine ljudi pa je moralo oditi, ker je bilo gledališče že popolnoma razprodano.
BRANISLAV NUSIC «SUMLJIVA OSEBA»
V petek 3. decembra je SNG uprizorilo zadnjo premiero v sončnem letu 1949. Uprizorilo je Nušičevo «Sumljivo osebo», satiro na omejenost, lo-kavost, podkupljivost, strahopetnost, brezvestno sebičnost in na strah pred novimi naprednimi idejami pokvarjenega politično - upravnega aparata stare Srbije.
Igralci Modcst Sancin, Valerija Si-lova, Zlata Rodoškova, Stane Raztresen, Milan Košič, Srečko Košir Jožko Lukeš, Julij Guštin, Belizar Sancin, Anton Požar, Božo Podkrajšek, Josip Fišer so s pristno ljudskim humorjem po pisateljevi zamisli smiselno pretiravali smešne strani oseb te komedije in lako ustvarili vrsto živih komičnih figur in spravili do veljave pisateljeve ■■ * in njegovo kritiko nezdravih razmer. Prikazali so nam v nošah in odrski opremi ter govorici srbsko okolje.
Občinstvo se je zelo zabavalo in je izkazalo igralcem svoje priznanje za dobro uprizoritev.
V četrtek 8. decembra so proslavili Slovenci iz koprskega okrožja 40 letnico umetniškega odrskega delovanja Angele Rakarjeve. Ob tej priložnosti je pozdravil jubilantko v imenu ministrstva za kulturo in umetnost dr. Bratko Kreft. V imenu njenih bivših ljubljanskih tovarišev sta ji čestitala igralca tov. Sever in tov. Mira Danilova. Pozdravili so jo tudi zastopnik Slovensko-hrvatske prosvetne podzve-ze in zastopnica žena ter predstavnik koprskega gledališča. Občinstvo se je zahvalilo jubilantki z navdušenim a-plavzom za njeno delo in trud in za umetniški užitek, ki jim ga je nudila.
DOMAČE KULTURNE NOVICE KOROŠKI PEVCI MED TRŽAŠKIMI SLOVENCI.
V prvih dneh prejšnjega tedna 19.20 in 21. decembra so bili gostje tržaškiii Slovencev pevci s Koroške. Ogledali so si Trst, spoznali so se z našimi ljudmi in prilikami. Odnesli so s seboj pozdrave našega ljudstva in prepričanje, da se naše ljudstvo prav tako živo zanima za njihove probleme kot za iastne. V sredo so peli v dvorani na štadionu «Prvi maj» koroške narodne pesmi. Obenem so nastopili tudi Komorni zbor pod vodstvom tov. Vrabca, «Slavko Škamperle» pod vodstvom tov. Venturinija in «Ivan Cankar» pod vodstvom Vladimirja Svare. Občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo, zastopniki naših prosvetnih ustanov so gostom podarili lepa simbolična darila v spomin na njihov obisk v Trstu in na tržaške Slovence.
J. K,
24 S
Hl J II !f
Novoletno branje
* gsMOiiisiie znniiiosn
| P. KUNAVER
--------K ( M
novega leta 1950
Leto 1950 je navadno leto in se prične po polnoči 31, decembra 1949. Uporablja ga večina kulturnih narodov.
1. januar 1950 julijanskega koledarja, ki ga rabijo Se mnogi pravoslavni se prične 14. januarja 1950.
Židje bodo pričeli Šteti SVll leto ob sončnem zahodu dne 11. septembra 1950 naSe ere ali po gregorijanskem koledarju.
Muslimani bodo začeli Šteti leto 1370. leto muslimanske ali Hegira ere dne 12. oktobra 1950. 1 naše ere ob sončnem zahodu.
Poleg Zidov in Muslimanov pa je Se mnogo drugih narodov in veroizpovedi, ki Se vedno ne uporabljajo Štetje po naši eri oz. pó gregorijanskem koledarju. Morda bo nekatere bralce zanimalo, katera leta bodo začeli šteti nekateri drugi narodi.
Japonci bodo dne 1. januarja 1950 naše ere začeli šteti 1. 2699, oz. leto 25 periode Showa.
Nekatere sekte Sirijcev bodo praznovale začetek 1. 2262 grške ali se-leucidske ere dne 1. septembra ali pa dne 1. oktobra 1950 naše ere, in sicer po sekti, kateri pripadajo. Nekdaj so pričeli privrženci grške ere šteti svoja leta na dan začetka jeseni, oz. ob Jesenskem ekvinokciju ali enakonočju.	—
Astronomi uporabljajo v nekatere namene samo štetje dni. Tako se bo dne 1. januarja opoldne 1950 naše ere pričel 2,433.283. julijanski dan.
Za zgodovinarje in mnoge druge je uporaben tudi začetek 2703. leta po ustanoviti Rima. Začne se 1, januarja 1950 julijanskega koledarja.
L. 7459 bizantinske ere se prične 1. septembra 1950 naše ere.
L. 2610 Narbonasarjeve ere se prične 23. aprila 1950 naše ere.
L. 1667 Dioklecijanove ere se prične 29. avgusta 1950 naše ere.
Letni časi 1950
Dne 21. marca ob 5 h 36’ stopi Sonce v znamenje Ovna. Tega dne je pomladansko enakonočje in pričetek POMLADI.
Dne 21. junija ob 24 h 37’ (22.1. -0 h 37’) stopi Sonce v znamenje Raka. Tedaj bo poletni solsticij ali poletni sončni obrat. Začetek POLETJA.
Dne 23. septembra ob 15 h 44’ stopi Sonce v znamenje Tehtnice. Tedaj bo jesenski ekvinokcij ali jesensko enakonočje. Pričetek JESENI.
Dne 22. decembra ob lih 14’ stopi Sonce v znamenje Kozoroga. Takrat bo zimski solsticij ali zimski sončni obrat. Začetek ZIME.
Na južni poluti imajo začetek jeseni
začetek poletja ob začetku naše zime.	11	15	46	Venera	in	Luna	v konjunkciji, Venera	—4	43
Dne 21. marca na severnem polu Son-	15	21	1	Saturn	in	Luna	v konjunkciji, Saturn	-P 1	n
ce vzide in prične se nepretrgani šest-	17	20	2	Neptun	in	Luna	v konjunkciji, Neptun	-h 3	27
mesečni dan. Na južnem polu tega	19	5	1	Mars in	Luna v		konjunkciji, Mars	+ 2	31
dne Sonce zaide in začne se nepretr-	21	12	0	Merkur	V	največji vzhodni elongaciji — zvečer		27	24
gana šestmesečna noč. Tega dne je	26	8	—	Jupiter	v	opoziciji s Soncem.			
ob začetku naše pomladi, začetek zime ob začetku našega poletja, začetek pomladi ob začetku naše jeseni.
po vsej Zemlji enakonočje — dan in noč sta enako dolga.
Dne 22. junija je na severnem polu že tri mesece dan. Na severnem tečajniku (66 1/2B) traja dan 24 ur. Sonce ne zaide, imajo polnočno Sonce. Na južnem polu je že tri mesece noč. Na južnem tečajniku (66 l/ž^J traja noč 24 ur. Sonce ne vzide.
Dne 23. septembra na severnem polu Sonce zaide, je konec šestmesečnega dne in začetek nepretrgane šestmesečne noči. Na južnem polu Sonce vzide, je konec šestmesečne noči in začetek nepretrganega šestmesečnega dne. Po vsej zemlji je enakonočje, noč in dan sta po 12 ur dolga.
Dne 21. decembra je na severnem polu že tri mesece noč. Na severnem tečajniku (66 1/2°) je tega dne 24 ur noč, sonce ne vzide. Na južnem tečajniku (66 l/?/1) je 24 ur dan; Sonce ne zaide in Sonce sije tudi opolnoči.
Na ekvatorju ali polutniku je vse leto enakonočje. Dan in noč sta si vse leto enaka.
25	15	32	Saturn in Luna	v konjunkciji, Saturn
26	12	50	Mars in Luna v	konjunkciji, Mars
JUNIJ:
6	17	37	Jupiter	in	Luna v	konjunkciji, Jupiter
10	4	—	Merkur	v	največji	zapadni elongaciji (zjutraj)
21	23	43	Saturn in Luna	v konjunkciji, Saturn
22	— 37 Sonce stopi v znamenje Raka, začetek poletja.
JULIJ:
4	3	37	Jupiter	in	Luna v	konjunkciji, Jupiter
5	23	—	Zemlja	v	apheliju	— najdalje od Sonca.
13	23	7	Uran in Luna v	konjunkciji. Uran
17	1	—	Mars in Neptun	v konjunkciji, Mars
28	15 —Venera in Uran v konjunkciji, Venera
AVGUST:
+0	7
+ 0 1
+ 1 33 23 45 -(- 0 25
+1
—2 —0
45
3
52
LUNA;			d	h	m		d	h	m		d	h	m		d	h	m
Polna Luna		Januar	4	8	48	April	2	21	49	Junij	29	20	58	Septemb.	26	5	21
Zadnji krajec			11	11	31		9	12	42	Julij	7	3	53	Oktober	4	8	53
Mlaj	,s		18	8	59		17	9	25		15	6	5		11	14	33
Prvi krajec			26	5	39		25	11	40		22	11	50		18	5	18
Polna Luna		Februar	2	23	16	Maj	2	6	19		29	5	17		25	21	46
Zadnji krajec			9	19	32		8	21	32	Avgust	5	20	56	November	3	2	0
Mlaj			16	23	53		17	2	54		13	17	48		9	24	25
Prvi krajec			25	2	52		24	22	28		20	16	35		16	16	6
Polna Luna		Marec	4	11	34		31	13	43		27	15	51		24	16	14
Zadnji krajec			n	3	38	Junij	7	12	35	Septemb.	4	14	53	December	2	17	22
Mlaj			18	16	20		15	16	«3		12	4	29		9	10	28
Prvi krajec			26	21	9		23	6	12		ts	21	54		16	6	56
Polna Luna		April	2	21	49		29	20	58		26	5	21		24	U	23
Zadnji krajec			9	12	42	Julij	7	3	53		4	8	53		32	6	11
			|je	in	severni medvedje			v	bližini se- neba še			ob	svojem času posenej				spo-
1
1
3
C
2. aprila 1950 bo POPOLN LUNIN MRK. Videli ga bodo v Evropi, skoraj po vsej Aziji, Afriki. Avstraliji in v srednjem in južnem delu Južne Amerike. Mrk se bo pričel ob 20 h 9'. končal se bo ob 23 hl9’. Torej bo zelo ugoden čas za opazovanje.
Dne 26. septembra 1950 bo POPOLN LUNIN MRK. Viden bo po vsej Evropi razen na skrajnem vzhodnem delu; dalje v Severni in Južni Ameriki, v Arktidi in Antarktidi, v Afriki in jugozahodni Aziji in seveda na pripadajočih delih oceanov. Luna bo vstopila v jedro Zemljine sence ob 3 h 31', konec mrka pa bo ob 7 h 01’-Cas Je torej precej neugoden in konec mrka jih prt nas ne po mnogo videlo, ker bo Luna zahajala že ob sončnem vzhodu. Potrebno bo torej prav posebno jasno nebo na zahodni strani.
Sončni mrki
Dne 18. marca do koiobarasti sončni mrk. Le malo krajev na Zemlji ga bo videlo, in sicer bo viden le na skrajnem južnem delu, na koncu Južne Amerike, v južnem Atlantskem oceanu, na jugovzhodnem koncu Afrike ter na Antarktidi. Naši mornarji, ki ga bodo videli, če bodo zašli v one kraje, bodo deležni redkega užitka. Luna do namreč tako daleč oddaljena od Zemlje, da ne bo popolnoma pokrila Sonca, ki bo vidno okoli temne Lune kakor žareč prstan.
Dne 12. septembra bo popoln sončni mrk, toda tudi v zelo oddaljenih krajih. Popolnoma ga bodo videli le Usti, ki bodo slučajno na skrajnem severnem delu tihega Oceana, na Cu-hotskem polotoku severovzhodne Azl-
vernega pola. Delni sončni mrk pa bodo videli v severovzhodni Evropi, Sibiriji, severni Kitajski, Koreji, Mandžuriji, Japonski in na skrajnem zahodnem delu Severne Amerike.
O Luninih mrkih bomo ljubiteljem
JANUAR:
ročili podrobnosti in točne čase.
Ker raste zanimanje za pojave na nebu tudi med širokimi množicami posebno pa med dijaštvom, priobčujemo še nekoliko važnih podatkov o lepih prizorih na nebu.
d
1
3
3
9
11
19
25
30
h m
12 — Merkur je v največji vzhodni elongaciji (zvečer 7 — Zemlja je vperiheliju (najbliže Soncu)
12 35 Uran in Luna sta v kpnjukciji. Uran
5	53 Saturn in Luna v kor.j unkciji, Saturn 7 27 Neptun in Luna v konjunkciji, Neptun
6	19 Jupiter in Luna sta v konjunkciji. Jupiter 14 — Venera in Jupiter sta v konjunkciji, Venera 19 38 Uran in Luna zopet v konjunkciji, Uran
38
FEBRUAR:
5 10 47 Saturn in Luna v konjunkciji, Saturn 7	3 10 Mars in Luna v konjunkciji, Mars
10 16 Merkur v največji zapadni eloganciji (zjutraj) 16	2 34 Jupiter in Luna v konjunkciji, Jupiter
27	3 52 Uran in Luna v konjunkciji, Uran
MAREC:
6
6
6
7
14
15 21 23 31
APRIL: 2 0 2 — 3 5 11 22 23 28
5
12
10
20
3
23
MAJ:
10	4
13	2
16 21 20	4
36 Mars in Luna v konjunkciji, Mars 6 Neptun in Luna v konjunkciji, Neptun
—	Venera v največjem sijaju.
—	Saturn v opoziciji s Soncem.
57 Venera in Luna v konjunkciji, Venera 5 Jupiter in Luna v konjunkciji, Jupiter 36 Sonce stopi v znamenje Ovna, začetek pomladi.
—	Mars v opoziciji s Soncem; najugodnejše opaž. 55 Saturn in Luna v konjunkciji, Saturn
Mars in Luna v konjunkciji, Mars Popoln Lunin mrk.
Neptun in Luna v konjunkciji, Neptun Venera in Jupiter v konjunkciji, Venera Venera v največji zapadni elongaciji, Danica, Uran in Luna v konjunkciji, Uran Merkur v največji vzhodni elongaciji (zvečer) Mars v konjunkciji z Luno, Mars
42 Jupiter In Luna v konjunkciji, Jupiter 55 Venera in Luna v konjunkciji, Venera 36 Merkur in Luna v konjunkciji, Merkur 32 Uran in Luna v konjunkciji. Uran
SEPTEMBER:
20	33	6	Uran in	Luna	v	konjunkciji. Uran
12 — — Popoln sončni mrk (neviden pri nas).
14 4 43 Neptun in Luna v konjunkciji, Neptun
16	4 — Saturn v opoziciji s Soncem, najugodneje opaž.
23 15 44 Sonce vstopi v znamenje Tehtnice, pričetek Jeseni. 26	—	—	Popoln Lunin	mrk.
OKTOBER:
4	6	2
10	3	28
—4 54 -1-3 35
Uran in Luna v konjunkciji, Uran Saturn in Luna v konjunkciji, Saturn 15	10	—	Mars in Luna v	konjunkciji, Mars
20 16 27 Jupiter in Luna v konjunkciji, Jupiter
NOVEMBER:
6	19	38	Saturn in Luna	v konjunkciji, Saturn
8	4 38 Neptun in Luna v konjunkciji, Neptun
10	10	47	Merkur in Luna	v konjunkciji, Merkur
13	4	34	Mars in Luna v	konjunkciji, Mars
17	0	3	Jupiter in Luna	v konjunkciji, Jupiter
27	18	8	Uran in Luna v konjunkciji, Uran
DECEMBER:
4	9	24
2 19 16 —
11 22 19 13
—4 + 1 + 3
+ 1
54
57
52
33
+ 2 2« + 3 48
12
15
22
24
29
31
14
4
Saturn in Luna v konjunkciji, Saturn Mars in Luna v konjunkciji, Mars Merkur v največji vzhodni elongaciji (zvečer) Sonce stopi v znamenjeKozoroga, začetek zime. Uran in Luna v konjunkciji, Uran —Uran v opoziciji s soncem.
Saturn v konjunkciji z Luno, Saturn
+3 + 3 + 1 —4
+ 3 + 3 20
45
44
22
35
1
1
29
+ 3 36
Pripombe
KONJUNKCIJA je srečanje Lune s kakšnim planctóm ali planeta s planetom. Poučna so posebno srečanja Lune s planeti, ker jih tako najlaže najdemo in spoznamo. Ena stopinja (1°) je premer dveh Lun.
OPOZICIJA je taka lega planeta, da stoji Zemlja ravno med njim in Soncem	—
ELONGACIJA:	Pri planetih Mer-
kurju in Veneri opozarjamo na največjo oddaljenost *= elongacijo, od Sonca, ko sta posebno dobro vidna. Ce sta v vzhodni elongaciji, sta vidna zvečer, če pa v zahodni, zjutraj.
PERIHELIJ ali prisončje; na svojem potu okoli Sonca pride Zemlj^ enkrat na točko, ki je najbliže Soncu.
AFELI.! ali odsončje je točka r.a zemeljski poti, ki Je najdalje od Sonca.
<W, tiió.
19.'*	29’
—4	39
+ 0	12
+ 2	25
+ 3	56
+ 7	16
—4	46
+ 0	25
+ 3	53
25	53
+ 3	35
—4	55
+ 4	7
+ 2	49
P9	U
+ 3	12
+0	8
+ 2	38
+ 2	46
+ 2	19
46	21
—4	57
20	13
+ 9	46
+ 2	9
—1	58
—5	5
—4	50
Ca s nuna ne začetka ne konca, človek pa je kljub temu kratko dobo življenja, ki mu je usojena, že zgodaj začel deliti na oddelke, na mesece in leta. Privadil se je na te svojim potrebam prilagojene delitve tako, da pozdravljajo mnogi 'ljudje dan novega leta v veri, da je ta da-, tum estra naravna meja, ki loči neizprosno tekoča leta kakor črte, ki jih zariše kak precizni stroj. V resnici pa je novo leto sicer sporazumno, toda samovoljno izbrana ločnica let, ki so jo praznovali ne le v preteklosti ob drugih datumih kakor danes, temveč jo mnogi narodi še danes praznujejo na drug dan kakor mi. Tako so n. pr. Rimljani imeli začetek novega leta dolgo časa na dan prvega marca, popolnoma v skladu s pričetkom tamošnje pomladi. Konzula, vsako leto na novo izvoljena najvišja predstavnika rimske republike, sta na ta dan nastopala svojo službo. Golo naključje je napotilo Rimljane, da so od 1. 15.3 dalje začeli praznovati novo leto s 1. januarjem:	Konec
1: 154 so se namreč Spanci uprli Rimljanom, naloga konzulov pa je bila. da zadušita upor. Z menjavo konzulov 1. marca 153 bi se bilo kajpak spremenilo tudi vodstvo v borbi proti upornikovi in da to prepreči, se je rimski senat odločil za nastop novih konzulov že s 1. januarjem. Tako so leto 154, ki bi bilo moralo trajati normalnih 12 mesecev, skrajšali na 10 mesecev, noto pa šteli od 1. januarja dalje zopet 12 mesečno leto;, novo leto 155 je bilo zopet 1. januarja. Pri tem so ostali in je ta datum, dasi zelo pozno, prevzel tudi krščanski koledar.
Pri mnogih narodih je navada, da se obdarujejo ob novem. letu, posebno pa, da obdarujejo otroke.
Drugod sc vrši podobno obdarovanje o božiču, v Italiji pa ob prazniku treh kraljev (befana). Zanimivo je, da ima tudi novoletno obdarovanje sorodnikov, prijateljev in znancev svoj izvor v rimski dobi in sicer v zvezi s praznovanjem Saturnovega dne 17. decembra. Saturnus je bil prvotno baje kralj Lacija alì morda vse Italije in je bila njegova doba, kakor pripovedujejo rimski pesniki, srečna, zlata doba tega polotoka. Pozneje je Saturnus postal božanstvo in sicer so ga imeli za boga setve. Po njem se še danes imenuje planet Saturn.
Na njegov dan so rimski duhovniki žrtvovali pred njegovim tein-pijem, nato pa je bila obča ljudska pojedina na državne stroške. Sodnije, šole in celo sužnji so imeli ob saturnalijah — tako so imenovali ta praznik — prost dan: to prazno? vanje se je pozneje razširilo na 3, 4 in končno celo na 5 dni. V starejši, še nepokvarjeni dobi so rimski gospodarji takrat celo stregli svojim sužnjem v spomin na tisto pravljično Saturnovo dobo, ko šo bili vsi srečni in ko še ni bilo sužnjev. Po hišah so pekli, pili in peli pa tudi kockali za denar; kar je bilo izven saturnalij prepovedano. Ob teh zimskih praznikih je bil v. Rimu tudi semenj, kjer so kupovali darove: lutke in konjičke za otroke, za odrasle pa tudi prav dragocene stvari, nikakor ne navadne sejmske robe; večinoma so darovali fazno drobnjavo, drobne kipce, izbrana jedila itd. Med darovi só bile mnogokrat tudi sveče, kar je bil vsekakor simboličen dar, saj pomeni iiič toliko kakor življenje in srečo. Navada je bila, da so si ljudje voščili drug drugemu, rekli bi, vesele saturnalije — pozdravljali so se namreč z vzkliki kakor «lo sa*
Stran naših kmetovalcev
j[3	| :T 25
Gnojenje irnenitiev
V zadnji številki sano govorili o oskrbovanju travnikov in slišali smo, kako se travniki sčasoma izčrpajo na rastlinskih reuilnih snoveh, ki jih izgubljajo s pridelki. Trpa moramo od časa do časa nadomestiti z gnojenjem, ako si hočemo ohraniti rodovitnost zemlje.
Kaj je gnojilo? Vse tiste tvarine, ki vzdržujejo zemljo rodovitno ali nje rodovitnost izboljšujejo. Vsake mu kmetovalcu je gotovo znano, da potrebuje vsaka ras.lina p»av tako živeža za svojo rast in obstoj kak< r živina Cini boljšo krmo daješ živini. tem več koristi imaš od nje: Kavno tako pravilo velja za rastlino. Ce morajo rastline jio njivah in travnikih ob slabem in nezadostnem živežu le životariti, ne smemo pričakovati bogatih in dobrih pridelkov.
Po vsaki košnji postane travniška zemlja bodj revna z vsemi tistimi snovmi, ki so v tiavi, ki sjno jo odpeljali s travnika. Ko bi naše travnike le kar kosili leto za letom in nič gnojili, bi ti travniki tako opešali, da hi postali polagoma nerodovitni. Zato bo vsak pameten gospodar od časa do časa svoje travnike gnojil s kakršnim koli gnojem. Kaizor povzdignemo s pravilnim gnojenjem pridelke na njivah, tako in še veliko bolj povečamo z gnojenjem košnje na travnikih.
Kako koristno voliva gnoj na rast travniških rastlin, o tem se je gotovo že vsak naš kmetovalec prepričal; opazil je kako ugodno deluje gnojnica na travnik, kako lepo raste trava na takih me: tih in kako bogato košnje nam daje. Travniki, dobro pognojeni z umetnimi gnojili, nam dajo po dva do trnkrat tako bogato košnje kakor poprej. Travniki, ki dajo brez umetnih gnojil samo eno košnjo, pa že to slabo, nam dajo gnojeni z umetnimi gnojili po dve košnji in še jeseni pašo.
Travniki ne opešajo v svoji rodovitnosti tako hitro kakor njive, ker rastejo na travnikih najrazličnejše rastline; te imajo različoe po trebe, nčkatere se v rasti podpirajo (na pr. detelje in trave), druge se pa zadovoljujejo tudi s sla-
turnalia» ali «Bona saturnalia», to je: živele sa urnalije, dobre, srečne saturnalije! Kar je za nas pomembno, pa je to. da so v poznejši dobi saturnalije preložili in njih praznovanje združiti s praznovanjem novega leta. Tako žive ti starorimski prazniki še danes, posebno živo v Franciji, kjer se staro in m'odo obdaruje ob novem le‘u z darili, ki jih imenujejo čtrennes: ta beseda pa je rimskega izvora, saj se imenuje v stari latinščini prav novoletno darilo štrena.
Pripomniti je, da saturnalije niso v nikaki zvezi z božičnimi prazniki; tudi naša božična darila ne ustrezajo saturaalijskim darovom. V prejšnjih časih obdarovanje ob božiču sploh ni bilo v navadi ali pa je bilo zelo skromno: otroci so pač dobivali od staršev jabolk in ore hov, torej edino sadje, ki so ga imeti pozimi.
Kakor marsikaj drugega, tako je bilo v srednjem veku tudi praznovanje novega leta tako neurejeno, da je včasih bilo videti, da bo po krščanstvu združeni del človeštva razpadel na več ločenih in ozko omenjenih kulturnih krogov. 1. januar je kot novoletni dan zašel v pozabo, ker je krščanstvo hotelo čim bolj zabrisati antične običaje in verovanja, V Srednji Evropi, tudi v naših krajih, so novo leto posebne radi praznov U 25. decembra, torej na dan Kristusovega rojstva; ta dar je kot novoletni dan zapisan mnogih listinah še v drugi polovici 16, stoletja. Posebno temeljiti so bili Angleži, ki so se držali pravila rimskega prava, da velja bodoč’ otrok za že rojenega; zato so praznovali novo leto že devet mesecev Prej, 25. marca, torej na dan Manjinega oznanjenja. Pri tei navadi *> natoli vse do 1. 1752. Zelo ne-
bim prostorom (kakor razna zelišča in travniški plevel)
Na vsak način pa se lahko prepričamo. da nam travniki v svoji rodovitnosti pešajo, če jih zanemar-jamo. V deževnih letih nam dajejo taki travniki že še nekoliko ooljšo krmo kakor v suhih, na splošno pa ne moremo biti zs dovoljni s pridelki tako zanemarjenih travnikov. Brez gnoja nam koristijo tisti travniki, katere pognoji v jesenskem in spomladanskem deževju voda. ali pa travniki v kotlinah in nižjih legah, na katere se odteka deževnica, ki prinaša s seboj veliko gnojilnih anovi iz bližnjih, više ležečih leg V takih primerih nam narava sama kaže da gnojenje našim travnikom koristi. Drugod, kjer niso travniki v takih pogojih, da bi jih narava sama oskrbovala z gnojilnimi snovmi, tam moramo sami skrbeti, da ohra. n imo travnike rodovitne.
Res je, da nam gnoj tudi povsod enako dobro ne zaleže. Vzrok te-
ČITAJTE
mm
mu pa niso gnojila, pač pa premokri travniki alj pa napačno gnojenje Premokre travnike je treba najprej osušiti, ker preobilna vlažnost rastlinam škoduje pa naj jim ie tako gnojimo. Kjer rastejo kisle tra"e, jih ne bomo pregnali z gnojenjem, pač Pa le z osuševanjem; in če hočemo na takih travnikih izboljšati sedanje slabe košnje, jih moramo najprej osu. siti in šele potem gnojiti s primernimi gnojili.
Za gnojenje travnikov lahko rabimo raznovrstna gnojila, Oglejmo si več načinov gnojenja travnikov
Hlevski gnoj je prav dober, le da deluje preeno-transko, ker ima v primeri z duškom in kalijem
praktični so bili v Franciji, kjer so ao 10. stoletja praznovali novo leto na božični dan, pozneje pa tudi 25. marca. Vendar pa so bile vmes dobe, ko so vezali novoletni dan na pyremakljivo velikonočno nedeljo, tako da so s tem ustvarili kar moč neprikladno, namreč različno dolgo leto. Ta zmešnjava je trajala vse do J. 15641 ko je Karel IX. uvedel zopet 1. januar kot novoletni datum.
V 16. stoletju so tudi druge evropske države polagoma sprejele gregorijanski koledar, tako da je sčasoma povsod obveljal sedanji novoletni dan. Izjemo je dolgo časa delal pravoslavn, vzhod, ki se je dosledno držal in se v cerkvenem praznovanju še danes drži juhjan-sKega koledarja. V Rusiji sc ta koledar odpraviti 1. ign, istočasno pc se je odločil za to tudi ekumenski patriarhat v Carigradu v sporazumu s turško vlado. L. 1D11) sta storili isto pravoslavni cerkvi v Jugoslaviji in Romuniji, medlem ko so se Črki šele 1. 1923 odločili za gregorijanski koledar. Nazadnje, šele 1. 1940, je tudi sveti sinod v Antiohiji sklenil, da opusti julijanski koledar. Tako je koledarska rejor-ma, ki jo je bil s 1. januarjem 45 let pred našim štetjem uvedel Julij Cezar. imela veljavo skozi 1985 let.
Vstopamo v januar 1950. Od kod neki ima januar ime? Verjetno zopet po rimskem bogu, namreč po Janu tlanus), ki je bit bog sončne poti ali, kakor menijo nekateri, bon hišnih vrat (ianuaj, torej bog vhoda vn izhoda oziroma v prenesenem pomenu začetka in konca. Zato so tega boga upod bljali z dvojno glavo, kiji en obraz gledal naprej, drugi pa nazaj. Slovenski se prvi mesec leta imenuje prosinec. Ze v prvem zapisu slovenskih imen mesecev, v loikem rokopHsu iz J. 1466, je
premalo fosforne kisline v sebi. xci je preuvsein važna za detelje m stročnata zelišča; zaradi tega tudi vidimo, da se po travnikih, ki jib gnojimo sanv s hlevskim gnojem, prikažejo nevšečne kobulnice, ki dajejo v prvi zlasti pa še v drugi košnji velike trdih steoel, bolj pri pravnih za kurjavo kot pa za krmo r'o takih z dušikom prepojenih travnikih se širijo krebuiica, dežen ali bršč razne trebelje, skoraj sam suh plevel. Take rastline bi morali zatirat s tem, da bi jih ob času njih cvetja obželi, ker nare-jajo silno veliko semenja, s katerim se množe po travnikih, Te lafetlme bi zelo hitio zginile s travnikov, ako bi jih gnojili z gnojili, ki vsebujejo fosforno kislino, t. j Tomaževo žlindro (600 kg na 1 ha), ah pa z raznimi super-fosfati (300 kg na 1 ha).
S hlevskim gnojem gnojimo predvsem jeseni pa tudi v zgodnji pomladi, da ga spomladansko deževje razloži ter tako rediine snovi spravi v zemljo. V mesecu marcu še lahko gnojimo s hlevskim gnojem, katerega pustimo na travniku do srede aprila, da pograbimo ostanke gnoja m očistimo trav nik. Gnoj raztrosimo kolikor mogoče na drobno in enakomerno. Da nam hlevski gnoj po travnikih čim-več koristi, je treba dosti dežja in snežnice. Na splošno pa nam na njivah veliko bolj koristi. Veliko boljše gnojilo za travnike kot nlevski gnoj je gnojnica. Ta je izvrsten gnoj posebno za trave, katerih je največ na travnikih. Gnojnica deluje sicer tudi enostransko kakor hlevski gnoj; tudi njej manjka fosforne kisline, k: ie deteljam in drugim stročnatim rastlinam potrebna, dočijn je bogata z dušikom in kalijem. Zato vidimo. da tudi med njo izvrstno rastejo trave in razne kobulnice, detelja pa ne. Popolnoma uspe gnojenje z gnojnico le tedaj, če s pomočjo kakega drugega gnojila dodamo fosforne kisline. Najbolje storimo, če pognojimo trrvnike eno leto s hlevskim gnojem ali gnojnico, dirugo leto pa z umetnimi gnojili, t. j. s Tomaževo žlindro in z raznimi superfosfati, in sicer v taki množini, kot smo jo navedli zgoraj pri hlevskem gnoju. Za 1 ha je treba do 50 sodov gnojnice; če drži sod 500 litrov, tedaj skupaj do 250 hi gnojnice. Prednost gnojenja z gnojnico je v tem. dt deluje hitro, ker so redilne snovi v njej že raztopljene; gnojnica pomaga v vsakem primeru tudi v suhih legah Pravi čas za gnojenje z gnojnico na travnikih je sredi aprila, ko pKčne trava zeleneti. pa če le mogoče v vlažnem vremenu.
Izmed vseh doma pridelanih gnojil je za travnike najboljše in najpopolnejše gnojilo kompost. To je izvrsten gnoj za travnike, ki je toliko boljši čimveč je v njem straniščnega gnoja in pepela. Kt-kovost komposta je odvisna tudi od tega. čim starejši je. vsaj tri leta se mora predelavati Kompost je v tem primeru bogat z dušikom, fosforno kislino in kalijem. Kot tak deluje izvrstno na travno, detelje in druga koristna zelišča. Kompost mora biti dobro predelan in brez kalijevega plevelnega semena. Zvozimo ga jeseni alj pa v zgodnji pomladi na travnike in ga raztrosimo čim enakomerneje po travniški površini.
Zelo dobro gnojilo va travnike je tudi tako imenovani suhj kom-
ta mesec omenjen kot «prosirnicz». medtem ko ga imenuje Trubar v svojem koledarju iz 1. 1582 «prosimi!», prva slovenska pratika iz 1 1726 pa «prosheniz». Jezikoslovci so splošno mnenja, da je to besedo izvajati iz sinuti — prosijati, de namreč začne dan takrat rasti. To je veljalo še posebno v tistih davnih časih, ko smo tudi Slovenci praznovali novo leto na božičn. dan. Zato je seveda razlaga Matevža Ravnikarja-Poženčana, češ da so starj Slovani ob božiču jedli po-prtnjak iz prosene moke in da bi se prav moralo pisati «prosene», zgrešena. Zanimiuo je, da je Hrvatom in Cehom prosinec december, kar pa je prav tako v zvezi z dejstvom, da so nekdaj praznovali začetek novega leta v decembru.
NABRAL C. C.

post. katerega napravimo iz odpadkov malin živali t. -, perutnine zajcev m pepi .a tei vs< to zmes z lopatami dc dobra premešamo. S takim gnojilom gnojimo tam. kamor ne moren™ z vozom navoziti hlevskega gnoja in gnojnice.
S sUium kompostom lahko gnojimo v vsakem letnem času. Pa tudi irugace si lahko pomagamo Odpadke malih živali in čiste odpadke govedi m konj v primerni jami razredčimo in razlližimo z vodo lei dobimo tako tekoči kompost ali če hočemo, umetno gnojnico. Najlaže delamo te vrste gnojilo v izpraznjeni gnojnični jami. Da dobimo primerno količino tega tekočega komposta. zmešamo na 1 kg odpadkov s pepelom najmanj 5 litrov vode. Vso to zmes pustimo v gnojnični jami vsaj mesec dni, da dozori, nakar jo kot gnojnico zvozimo na travnike ati deteljišča.
.Pepel sam je tudi prav dober gnoj za travnike, ker pospešuje rast detelj in trav Pepel je dober uničevalec mahu. Tukaj mislim samo na lesni pepel; pepel premoga ali koksa je pa škodljiv Posebno koristen je pepel na vlažni in mrzli zemlji. S pepelom gnojimo ob vsakem času. Za 1 ha površnine je treba 300 do 500 kg pepela.
Cestno blato apno. lapor, sip iz starega zidu so primerna gnojila za kisle travnike. Apno se spaja s kislino, ki je v zemlji mokrih travnikov in ji vzame njen škodljivi vpliv. Izkušnja nas uči, da se po takem gnojenju prikaže več sladkih zelišč in dobrih trav. Seveda nam tako gnojenje le deloma koristi Ako hočemo škodljivi vpliv preobilne kisline popolnoma zatreti, je treba premokre travnike osušiti.
Le s takim izbo! tšanjem naših travnikov, bomo lahko pridelali čimveč dobre krme za živino, ki je steber našega kmetijstva!
Prišel je čas za setev prvih pomladanskih, povrtmn, predvsem grana. Urah na.bvlje uspeva i topli ne pretežki zreti zemlji (ne sme se mu gnojiti s svežim gnojem). Grah spada med rasilme, let črpajo dušik iz zraka s pomočjo posebnih bakterij, ki živijo na njegovih koreninah.
Vendar je treba mladim, še nerazvitim rastlinam pognojiti Z dušičnimi gnojili. V splošnem zelo ustrežemo vsem stročnicam (grah, ližol, bob) s fosjornimi m luilijevi-mi gnojili (na 100 kv. m. vzamemo Po 40 kg super/os/ata in 20 kg 40 odst ne kalijeve soli.)
Imamo tri vrste graha, in sicer dve nizki in eno polvisoko, ki izborno uspevajo v naši zemlji. To so čudežni iz AmerUèe, mali Pro-vencal in pa ekspres. Pred leti smo navadno sejali te zgodnje vrste graha tja v drugi polonici januarja ah prve dni februarja. Ze nekaj let pa poizkušajo setev omenjenih vrst kakih 20 dni pred običajno setvijo. Uspeh je očividen. Grah izborno kljubuje mrazu, jxisebin se. ce o pravem času utrdi svoj koreninski sistem, kar dosežemo ravno z zgodnjim sejanjem. Zgodnja setev koristi vsem trem vrstam, pjosebno pa ekspresu, ki v ugodnih prilikah dozori kakih 8 do PO dni prej kakor Pa pri normalni setvi!
Grah sadimo do 10 cm globoko, u jarke zrno od zrna v razdalp 2 do 3 cm, vrsta od vrste pa pri nizkem grahu v razdalji po 30 cm. Pri sajenju v kup>čkih morajo biti ti po 50 cm narazen, a v vsako luknjico posadimo 5 do 6 zrn. Cim seme vzklije, moramo njive dobro opleti. Ko zraste na rastlini tretji list, jo okopljemo in osipamo, visokemu grahu pa pristavimo suhe veje v oporo!
KAKO KRMIMO
IN NAPAJAMO KONJE
Konj ima en želodec in se hrani s travo, senom, otavo, slamo, zrnjem in vodo. Izmed vseh živali se le konj zadovoljuje tudi s kislo Krmo. katero prav dobro izkoristi. Paziti pa moramo, da konju, ki je vajen kisle krme. ne damo naenkrat sladke krme in obratno, ker bi dobil lahko neprijetne prebavne bolezni.
Da je plesniva krma konjskemu zdravju škodljiva, že vemo. Tudi preperel in plesniv oves je škodljiv. Da malo omilimo njegovo škodljivost, ga škropimo s slano vodo. Nov oves draži prebavne organe, je težko prebavljiv in povzroča kolike. Zato uporabljamo oves šele tretji mesec po žetvi. Ce je oves še premlad, ga neposredno pred uporabo opražimo, da ne škoduje.
Poleg ovsa pa lahko krmimo tudi ječmen, rž, pšenico in koruzni zdrob. Cim teže konj dela, tem več in tečnejšo hrano mora dobivati; to velja posebno za pomlad, ko žival menjava dlako.
Srednje težki konj potrebuje dnevno približno:
L primer: 5 kg sena, 6 kg ovsa. t kg rezanice. Lažjim konjem polagamo nekaj manj, težjim nekaj več te hrane. Pri težjem delu stopnjujemo obilico krme, pri lažjem pa zmanjšujemo.
II. primer: 4 kg ovsa, 10 kg sena, pol kg 'sečke (rezanice).
IH. primer:	za nagle konje: 5
kg ovsa, 4 1/2 kg sena.
Ce konji, ki težko delajo, kakšen dan slučajno počivajo, jim moramo hrano prikrajšati, da ne zbolijo na tako imenovani «nedeljski bolezni».
Težkim in srednjim konjem po-kladamo lahko namesto ovsa koruzni zdrob. V toplem času pokla-damo lahko tudi zeleno krmo, za prehod pa vedno pred travo malo sena. Preden spustimo žival na pašo, ji dajmo tudi malo suhe krme. Bolnim konjem z vročino ne smemo dajati ne ovsa ne otave. Seno je redilnejše kot pa otava. Konjem dirkačem pokladamo zaradi potenja samo suhe krme.
Nadomestna krmila: korenje dajemo konjem zaradi sladkorja, ki ga vsebuje, posebno če zbole na dihalnih organih. Dnevno pokladamo 6 do 8 kg korenja, katerega moramo zrezati. Od začimb rabimo
soJ, posebno spomladi, ko menja žival dlako in se nagiblje h kata-rahčnemu obolenju.
Pitna voda sme imeti 10 do 12° C, premrzla voda draži dihalne organe, želodec in čreva.
Običajno napajamo konje trikrat na dan, v vročem poletnem času pa tudi štiri do šest krat dnevno.
Ce prideš z vročim, prepotenim konjem domov, ga najprvo malo sprevajaj, da se mu umiri srce, seveda le takrat če ni vetrovno. V nasprotnem primeru ali če ti pri-manikuje časa, razprezi konja in ga temeljito zdrgni s slamo. Ne zadostuje pa, da ga drgneš samo po vratu, plečih in zgornjih bedrih, temveč po celem telesu, posebno po trebuhu in prsih ter nogah tako. da postane popolnoma suh. To delo traja najmanj 15 do 20 minut; v mrzlem času ali če si na prepihu pokrij konja z odejo, nato mu položi sena. Nekateri konji zahtevajo pred hrano napoj. To pa je razvada, ki je vedno v toliko škodljiva, da voda odplavi v želodcu vso želodčno kislino, ki manjka pri kasnejši prebavi. V nekaj primerih se to ne opazi, sčasoma pa se ta način napajanja bridko maščuje.
'Med potom smeš tudi vročega konja izjemoma malo napojiti, a nato se podvizaj s hitrim korakom pri težkih, s tekom pri lahkih konjih. Pazi pa vedno, da voda ni ledeno-mrzla.
Konja moraš zdrgniti tudi, če ne pride upehan domov in če je mo-ker od dežja ali snega. Na splošno pa upoštevajmo navado starih voznikov «furmanov»; od doma in proti domu vozi in jahaj počeši.
Ako potuješ, moraš včasih postaviti konja v tuj hlev in ne veš, kakšen prednik je stal na mestu, kamor boš namestil svojega konja. Ni izključeno, da je bil bolan. Ce je zobal oves, so padale sline in izcedki iz nosa v jasli, s tem je dana prilika, da se tvoj konj okuži. Svetujemo, da jemljete na pot za. bačo, v kateri lahko odmerite množino ovsa ali zdroba, obenem pa preprečite, oziroma zmanjšate nevarnost okužbe. Ta nasvet velja posebno za sejmske dneve, ko se pripeljejo vozniki iz različnih krojev.
26
i ruo'SK.fc'T £®NIIS
Za gospodinjo in dom
Ali se lahko obvarujemo ženskih bolezni?
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Nadaljni vzrok težke, dolgotrajne in deloma z bolečinami, spremljane bolezni rodil in plodil je kapavica. Tudi kapavica ima za posledico žensko jalovost. Varujmo se te spolne bolezni, ki povzroča tako huda bolezenska dogajanja v rodilih m plodihh, da postane žena celo nesposobna za materinstvo. Varujmo se te bolezni z osebno zaštito, posebna pazimo, da ne zanesemo spolne bolezni v zakon. Priporočamo. da se pred poroko tako žena kakor tudi mož zdravniško pregledata- V primeru, da jc žena spolno bolna, naj: se začne takoj zdraviti, da: bolezen pri ženi ne preide globlje v rodila in plodila. Ce je količkaj mogoče, naj zdravljenje prevzame specialist, saj je zdravljenje z novim zdravilom «penicilinom» zelo hitro in uspešno.
Nepravilnih in; -nerednih krvavitev v dobi spolnega dozorevanja in v dobi mene se ne moremo obraniti. Te krvavitve povzroča spremenjeno delovanje jajčnikov. Ce se že teh krvavitev ne moremo obraniti, pa vendar s primernim načinom življenja poleg zdravljenja lahko preprečimo, da bi se to bolezensko stanje poslabšalo. Skrbimo za pravilno prehrano (sočivje, sadje) in redno odvajanje. Ne priporočamo alkoholnih p.jač, ne črne kave, ne čaja; priporočamo sprehode na svežem zraku in le zmeren šport. Enako varujemo svoje zdravje tudi med mesečnim perilom (periodo). Maternica je med periodo odprta in brez sluznice. Naravno je, da je nevarnost obolenja žene v tem času večja- ker slično kot pri splavu lahko bolezenske klice zaidejo globlje v- rodila. Varujmo se prehlada in prevelikega napora ob upoštevanju! načel higiene. Umivanje spolovil » toplo vodo ob menjavanju mesečnih predlog priporočamo, nedopustne pa so sedežne kopeli v hladni ali vroči vodi. Izpiranje nožnice je nevarno-. Spolno občevanje v tem času je neestetsko in zdravju, škodljivo-
Bul (novotvorb), nedolžnih in nevarnih, se žena ne more obraniti, ker sploh n* vemo. zakaj bule stanejo. Verjetno je vzrok v našerr telesu samem. Ce se bul že ne mo- Ì remo ohraniti^ pa vendar lahko preprečimo, da se bula ne razrašča in n<- širi na. okolje. Preprečujemo lahko hude krvavitve in s tem v zvezi slabljenje srca in telesnih moči. Poleg pravilnega- načina življenja j,e najbolj, uspešno zdravljenje z operacijo in sicer oh pravem času. Operacija jc vedno uspešna.
ako jo izvršimo pravočasno. Nevarna po.-taiie za operiranko operacija šele tedaj, če je bula že zastarana, zaraščena, bolezen zanemarjena in telo oslabelo.
Isto kot za bule velja tudi za raka na maternici, najbolj nevarno bulo pri ženi. Posebno je treba poudariti, da je uspeh zdravljenja raka na maternici odvisen od pravočasnega spoznanja in zdravljenja te zahrbtne bolezni. Rak na maternici je ozdravljiv; toda z zdravljenjem moramo pričeti pravočasno in dovolj zgodaj. Zato priporočamo, da se žena po tridesetih letih starosti da večkrat zdravniško pregledati, posebno pa v dobi mene. Ne smemo zamenjavati krvavitve v meni s krvavitvijo pri raku in se tolažiti, da ho že samo od se-
be prešlo. Ne smemo odlašati in zanemarjati zdravniškega pregleda iz sramežljivosti in strahu pred. zdravnikom. Prvi znaki raka so neznatne krvavitve, zlasti pri občevanju in pa krvavkast, nekoliko smrdeč iztok iz spolovil, brez posebnih bolečin. Kadar se pojavijo bolečine, je rak navadno že neozdravljiv. Čeprav vemo, da je bolečina kruta in nezaželena spremljevalka vsake bolezni - bi bila pri raku zaželena, če bi se pojavila takrat, ko je še dana možnost ozdravljenja in bi marsikatero ženo napotila pravočasno k zdravniku.
Iz povedanega sledi, da se lahko obranimo večine ženskih bolezni, ker vemo, zakaj in na kak način žena oboli. Preprečimo pa lahko tudi poslabšanje vsake druge vrst» žen. skih bolezni. Celo takih, katerih vzrokov ne poznamo.
Utrjujmo si s primernim življenjem zdravje, ki nam ga je poklonila narava, branimo se bolezni ker s tem ne koristimo le sebi, temveč tudi. naši skupnosti.
MLADI MAMICI
Med našimi bralkami si ena izmed mnogih tudi ti, ki nestrpno pričakuješ rojstvo svojega prvoro-jenčka. Pridno pripravljaš dojenč-kovo «balo» in hitiš, da boš imela proti koncu sedmega meseca že vse pripravljenđ, če te morda preseneti prezgodnji porod.
S svojimi rokami hočeš sešiti, naplesti in pripraviti srajčke, majice, čepice, rokavičke, pleničke itd. Toda si pri izbiri krojev kar najbolj praktična? Lepe čipke in nepotrebne pentlje naj te nikar ne premotijo, ker so dojenčkovi obleki le v okras in ne v korist! Ne smeš pozabiti, da novi zemljanček ni igračka, ampak živo bpje, ki zna energično brcali z nožicami, gibati ročice in se obračati zdaj sem, zdaj tja.
Kot vsaka mlada, a vestna mamica boš pripravila 12 srajčic iz lahkega platna, ki jih p-ekriiaš otroku na hrbtu in zavežeš s trake
MOVOLISTMI 4Muk>
...................
Zadnjik: nasnuj Bt z. In napleti rob
Potrebuješ 39» g svetlo sive volne, ki jo pleteš dvojno, živomedre volne, ter pletilke št, 3 Za rob na pasa
pletilke št. 2 1/2.
40 g Bele in 48 g In rokavih vzemi
2 d 2 1, visok 9 cm s svetlo sivo volno. 1 cm pa z modro. Narasti nato na eni sami pletilki 18 z. in napleti desno 30 cm, nakar snemi za rokavni izrez najprej 4 z. potem pa 2, 2 in 1 z. na vsaki strani. 20 cm od rokavne-ga izreza snemi 28 z. za ramena v 4 presledkih, srednjih 28 z. pa snemi hkrati.
Prednjik: pleteš kakor zadnjik, le ko si napletla 18 cm od rokavraega izreza, razdeli delo na polovico in snemi za ovratni izrez srednjih 18 z. naenkrat, nato pa pleti vsak del posebej in snemi za izrez še 2, 2 in 1 z. Zanke, ki so ti preostale, snemi za ramena, kakor pri zadnjiku.
Rokav: nasnuj 53 z. napleti najprej z belo volno 9 cm 2 d 2 1, nato pa z modro 9 cm 2 d 2 1, nakar narasti v prvi vrsti 8 z. in pleti desno. Ob straneh narasti polagoma še 10 z. Ko imaš 56 cm, prični snematina na vsaki strani po 1 z., dokler nisi. napletla vsega skupaj 72 cm; nato snemi vse zanke hkrati.
Dokončane dele položi na likalno desko, jih na narobni strani pokrij z vlažno krpo in polikaj z r.epre-vločim likalnikom (Robove 2 d Z. K ne smeš likati!) im uvezi vzorec na: prednjik in rokave z: belo in modro volno, kakor kaže slika. Potem sešij in naberi na 4 pletilkah na ovratnem izrezu 120 z. (70 z. spredaj, 50 z. zadaj). Pleti 9 cm 2 d 2 I z belo volno, snemi rahlo in ovratnik obrni.
na ramenu, 6 majčic 6 životkov, 24 pleničk, 6 trikotnih pleničk, 6 pobojev (visolcih. 10 cm in dolgih 1 m), 6 slinčnikov, ki jih zapneš za vratom in ob pasu (glej sliko!) in 4 čepice, ki pa jih uporabljaj le v skrajni sili; kajti najbolj stiravo je, če otroku ne pokrivamo glavice. Povojev naših babic se gotovo nisi lotila ker veš, da so otroci, ki so poviti od nog do glave, podvrženi rahitisu, se hitreje prehlade, posebno, če leže ure in ure v mokrih povojih.
In kje bo ležal tvoj mali? Morda si si zaželela ljubko košarico na kolesa, ki naj in jo okrasila ob robu z visokim naborkom in ji napravila zastorček. Vse lepo in prav za oko, praletično pa to ni. Pripravi svojemu otročku raje lepo posteljico, ki mu bo prišla prav tja do šolske dobe, ali pa še celo nekoliko delji Ogrodje take posteljice naj bi bilo iz pbloščene pločevine in s prav tako mrežo, ki jo veliko hitreje očistiš, kakor pa mrežo iz vrvice. Zimnico napravi iz žime in ne iz volne! Blazinice u začetku ne uporabljaj, kasneje pa naj bo čim nižja. Posteljo postavi na sončen in zračen prostor. Nič hudega ni, če mu ne mereš nuditi posebne sobe in mora spati otrok v sobi staršev. Važno jc le, da dete spi samo in ne v skupni postelji, kjer bi ga lahko po nesreči zadušila. Koliko takih primerov sc je že pripetilo!
Za vsakodnevno kopanje mu pripravi prostorno banjico, medicinsko milo, mehke frotirke, ščetko za glavico ter škatlico smukca in stekleničko mandeljnov ega olja. Vse drobne predmete daj v lično košarico, ki jo pokrij s svežim prtičem. Tako boš imela vse te predmete čedno pri roki.
S pripravljanjem vseh teh malih, a ljubkih stoaric M bo čas hitreje minil do tedaj, ko se boš vsa srečna zazrla v žive očke in napeta lička.
NASVETI
C
(J
(j D
PODRETE IZ RIŽOTE V rižoto, ki M jer preostala od kosila. vmešaj 1 do 2 rumenjaka. Posebej napravi nadev iz 10-15 dkg sesekljanega telečjega mesa, 5-6 dkg nekuhane sesekljane gnjati in ščepca muškatelca. beva dlan si dobro potresi z moko in daj nanjo žlico rižote; napravi v sredi jamico, jo napolni a nadevom in pokrij z rižoto. Pob peto povaljaj najprei v stepenem jajcu potem pa v drobtinah. Tako pripravljene polpete ocvri na maslu.
POLJUBČKI
Napravi testo iz 15 dkg moke, 15 dkg sesekljanih mandeljnov, 15 dkg sladkorja, 7,5 dkg masla, 2 jajc in nekaj sesekljane limonine lupine. Testo razvaljaj za 1/2 cm debelo in izreži okrogle piškote, ki jih peci v srednje topli pečici.
JABOLČNI SIRUP Vzemi poljubno množino kanadskih Jabolk ali pa kutin, jih neolupljene razreži na tanke krhlje in napolni z njimi lonec do polovice: nato doiij vode in pusti, naj vre toliko časa, da se vse skupaj skrči na tretjino posode. Potem precedi skozi platneno krpo In ta sok stehtaj. Posebej steh tal prav toliko sladkorja, mu doli-nekoliko vode In zakuhaj dokler sc tekočina ne vleče; nato prldeiri sok 1» pusti, naj vse skupaj nekaj čas počasi vre. Ko bo tekočina dovol-gosta. Jo odstavi z ognja in daj na
_L
l
za
t t
tržaško
kuhinjo
hladno. Ohlajeno vlij v kozarce, ki jih vsakega posebej pokriješ s platneno krpo in nato prevežeš z vzvico.
Tekočine za nego las
V izložbenih oknih drogerij vidite obilico raznovrstnih steklenic, ki vsebujejo tekočine za nego las.
Na trgu so najrazličnejši proizvodi, s katerimi naj bi si izboljšali lasišče. Prebereš etiketo steklenice pa tndiš. čemu vse naj služi taka tekočina; zveča ti lesk las, prepreči njih izpadanje, nadalje ti celo zboljša rast las. odstrani prhljaj in še mar- J pojavljajo bele lusltice, kar ni me
tro Me izpadajo. Vendar pa se na take jyroizvode ne smeš preveč zanašati. Mnogim izpadajo lasje zaradi raznih bolezni, pri drugih je izpadanje las podedovano. Kakor hitro je vzrok izpadanja podedovan, se ne bomo mogli več ubraniti. te neprijetnosti. Ce so te tekočine dobri izdelki, nam ne škodujejo, vedno nam pa koristi, če st z njimi masiramo lasišče.
Mogoče vas zanima, leaj vse je g teh tekočinah. Nekatere se odlikujejo po tem. da vsebujejo raztopino holesterina. Ta snov je v človeškem tri živalskem organizmu. Največ ga je pa v žolčnih kamnih. Mnogi polagajo na holesterin zelo veliko važnost. Pravijo namreč, da pospešuje ta snov rast las. V na-daljTijin proizvodih te vrste opažamo raznovrstne rastlinske šoke. predvsem kopriven sok. Ponavadi so v teh vodah tudi razkuievalne snovi ter razni dodatki, ki blagodejno vplivajo na bolno kožo. To bi bili sahedna kislina borova kislina. žveplo, organske žveplove sp-oiine, kinin, tinktura kentaridina in še drugo. V vseh omenjenih proizvod h so pa še večje ali manjše množine alkohola.
Neprijeten pojav, ki ga opažamo na laseh, pa je prhlmj. Na laseh so
sikaj drugega Vsekakor je mično,, da si s kem-jskmv sredstvi olepšamo lase ter odpravimo njih napake; V njih so namreč hormoni in razne hranilne smrvi le povzročajo, da nam v starosti lasje prehi-
drugega kakor odmrli deV kože povrhniec. Te neprilike se najbol e iznebimo tako. da lase redno izpiramo. Pagai vsega zdravja je čistoča; če je lasišče čisto, se prhljaj ne pojavlja, in lasje ne izpadajo.
Nasveti in odgovori ljudskega zdravnika
A. Z. iz Kolonkovca: Niste mogoče tudi nizke postave in bi radi nekoliko zrasli? Kadar bomo tako dobro poznali človeški ustroj, da bomo kar z nekaj kapljicami ali kroglicami po mili volji, zrasli, postali bolj suhi ali bolj debeli, potem tudi vam nc bo treba Jokati nad vašo hibo; dotlej sc pa masirajte vsako jutro z mokro brisačo in telovadite. Dosti pa ne bo pomagalo, kakor tudi tistim ne, ki se stiskajo v tesne modrčke, da komaj dihajo, v upanju, da bi tista obilica ne bila preveč očitna,
M. V. iz Dobravelj c Ajdovščina: Pros m vas, svetujte mi, čc je za granulom res nujna operacija, ali pa je še kakšen drug uspešen način zdravljenja?
Odgovor: Granulom raste okoli zobne korenike. Odstraniti ga moramo zato, ker je žarišče bacilov, ki povzročajo razna težka obolenja kakor so sklepni revmatizem, vnetje obisti, vnetje žil itd. Zobozdravnik ozdravi granulom navadno tako, da najprej izdere zob, potem pa postrže in očisti rano v (flesnu. Lahko pa zob ohranimo in odstranimo granulom z operacijo. (Ker se je vaše prvo vprašanje po nesreči izgubilo, vas prosimo, da nam oprostite in še enkrat vprašanje napišete. Op. ur.)
Lovorjevo listje
Knjiga za gospodinje piš-.; Posušeni lovorjev! Usti so dovzetni za vlago, kar izrecno veleva shranjevati jih nn suhem. Ker izredno moćno diše. jih ne smemo hraniti v soseščini občutljivih živil, da se t* ne nav/.amejo duha. Vsako, gospodinjstvo ima suhe lovorjev e liste. Povsod, kjer ne raste lovor, prodajajo lovorjeve liste kakor druge dišave. To se mogoče pri nas,, ki nara raste lovor pred nosom, malo čudno sliši, vendar nekje ga gospodinje morajo dobiti. Saj tudi kjer raste poper, ne bomo hodili ponj v trgovino, marveč si ga bomo lepo nabrali kar na grmu.
Lovorjevi Usti imajo močan duh in prav zaradi tega vonja jih zelo cenijo in so v nekaterih jedeh skoraj nepogrešljivi- Pomislimo na razne zakuske, mesne jedi, divjačino, okusno žolico; nekaj jim manjka. Če ni lovorjevega lista zraven.
Vsa lovorjeva rastlina ima ta močan vonj: Usti in plodovi. Ta vonj dajejo posebna hlapljiva olja. Poleg tega imata list in plod še mnogo drugega olja. Plod je jagoda temnočme barve, ki je v začetku, zelena. Jagoda je neužitna, ima oster okus, zelo diši, v ustih pusti bridek občutek m jih stisne kakor tudi listi. Lovorjeve dele uporabljajo še kot zdravilo za živali, kot zdravilo za človeka pa redko. Nekateri pravijo, da čaj iz listov ali pa posušen prah zelo dobro denejo za želodec in so dobra čistilo za ledvice, Tudi mazilo, narejeno iz delov lovorike, je rčasin zelo slovela kot zdravilo proti hemerotdom. Nekateri niso mogli prfehvaiitt olja iz lovorike, s katerim so dr»?nili revmatične ude in razna vnetja.
Dandanes je lovor le še revež, ki se potika po kuhinjah in še iz zdravilstva ga izrivajo, čq ga še niso. Toda doživel je svoje in če je katera rastlina prehodila slavno pot, jo je lavor.	,
Največjo čast pa je doživel oni, ki so ga imeli za vrednega, da mu z lovorjevimi listi ozaljšajo glavo. Bili so to zmagovalci in največji umetniki.
Vse mine in vsak gre prej ali slej v pozabo, srečni lovor pa se jc ohranil vsaj še v kuhinji. Tudi kuhinjska čast ni čast. ki bi jo človek zametaval, le nehvaležni svet jo ceni samo takrat, kadar je lačen.
T. P.
Zveza društev za Svobodno tržaško ozemlje obstaja od leta 1945 Z vztrajnim m požrtvovalnim delovanjem vodstva in članov se je Urila, sj pridobivala novih pripadnikov in postala masovna progresivna demokratska organizacija. Nešteto ovir in napadov šovinistične reakcije m moglo zadržati njenega mogočnega razvoja. Z redno pripravo in stalnim porastom članstva si je pridobila ugled in se utrdila kot najmočnejša športna organizacija našega ozemlja, ki je ob vstopu v 1949 leto imela 114 društev, 9855 članov organiziranih V 11 različnih športnih odsekih.
V tem letu pa so se tudi v ZD TV pripetili dogodki, ki so pretili njenemu obstoju in hoteli uničiti vse njeno delovanje v coni A tržaškega ozemlja. Čeprav je ZD TV nepolitična organizacija, katere namen je edinole telesna vzgoja progresivnih demokratskih množic in čeprav je njena uprava soglasno 'sklenila, da se politični razdor, ki je nastal med tukajšnjimi demokratiskimi množicani ob zloglasni resoluciji Informbiroia ne vnaša v ZDTV, so Vidalijsvi pristaši začeli z razdiralno akcijo tu. di med športniki, ovirali delovanje zveze in uničevali sadove vztrajne, ga dela.
Njih je bolelo športno sodelova-
ZVEZA DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO
NJENI NAPORI, BORBE IN USPEHI V L. 1949
nje zveze z Jugoslavijo in tovari-š:vo med člani Slovenci, Hrvati in Italijani; predvsem pa jim ni bilo prav, da se zveza ni priključila Vi-AaUjevi frakciji m se ni podredila njihovim zahtevam.
odsek, ki je v času od oktobra 1948. do julija 1949. vodil nogometno prenstvo, v katerem je igralo 65 moštev obeh con. Odigrano je trilo 1-404 tekem s skupnim številom ' 1948 igralcev. Poleg tega je bdlo To uničevalno delovanje je tra-1" ■odigrano več prijateljskih naga-
jalo vse do kongresa ZDTV 7.V111. t. J, na katerem fra.kctcmaH niso /voteli sodelovati, ampak bo za isti dan sklicali svoj ne legalni kongres. Od tedaj sta dve zvezi društev za telesno vzgojo, legalna Pa je lahko savio ena in to ona, ki sledi programu ki so ga postavili na ustanovnem občnem zboru, in ki deluje v obeh conah tržaškega ozemlja, kar sledi že is njenega imena.
Tako moramo ob zaključku leta delili delovanje zveze v razdobje do kongresa. 7.V1H.1949 in razdobje Po kongresu.
Obsežno delovanje ZDTV je lahko razvidno iz delovanja posameznih odsekov.
Najaktivnejši je bil nogometni,
metnih tekem,
Kolesarslci odsek je orgaziizisxU 14 kolesarelcih dirk s strupnim sodelovanjem 350 dirkačev. Odsek za košarko je organiziral moški in ženski prvenstveni turnir, na katerem je 25 čet odigralo 189 tekem. Poleg tega je organiziral 6e 7 manj-iih tur airi jv s skupnim .sodelovanjem 47 čet. Telovadni odsek je pripravil telovadne nastope: dne 1-maja je v Trstu nastopilo približno 1000 in istega dne v Kopru približno 4009 telovadcev. Dne 5, junija
vadccv z velikim uspehom nastopalo na Fizkutturnem zletu na Peki m končno je manjša skupina telovadcev sodelovala na nastopu v Sovodnjah pri Gorici. Odsek za odbojko je organiziral 2 turnirja s sodelovanjem 24 čet, odigrali so 28 tekem. Lahkoatletska sekcija je or. ganizirala 7 tekov čez drn in strn, 3 tekme v hitri hoji, .5 lahkoatletskih mitingov s Skupnim sodelovanjem 356 atletov. Odsek za zimske športe je organiziral 4 tekme v Sapadi s Skupnim sodelovanjem 128 smučarjev. Aktivnost odseka za boks je bila prikazana v dveh mednarodnih tekmovanjih, odseka za namizni tennis pa v turnirju Za pokal ZDTV. Zelo uspelo je bilo delovanje šahovidzega odseke, ki je v več turnirjih dokazal,
so nastop v Trstu, ponovili toda z j da razpolaga z mnogimi in odlični-vt‘č in. bolje pripravljenimi telo- -------	-
vadci. Dne 19. junija je bil telovadni nastop v Kopru, na katerem je .ponovno nastopilo še 4000 telovadcev in telovadk. V dneh 26. in 27. junija pa je 326 tržaških telo-
mi šahisti. Končno so se tudi balin-carji izkazali s 4 turnirji
V	izvedbi vseh teh prireditev je bilo zaposlenih 9855 članov in članic ZDTV.
V	drugen razdobju 1. j. po kon-
Preden gremo na „dilce'
Pred dobrim tednom dni smo imeli «uraden», koledarski konec jeseni in s tem tudi začetek zime. Marsikdo izmed nas je začel uživati zimske lepote že preje, ko je «poiskal» sneg tam, kamor zima hitreje pride; drugi pa so zopet počakali, da bodo prvič nataknili smuči v dneh okrog Novega leta.
Prav tem, ki se v teh dneh pripravljajo na prvo letošnje srečanje s snegom, smo namenili nekaj nasvetov, ki jim bodo pri izpopolnitvi smučarske opreme prav gotovo potrebni.
Recimo, da smo si lani zlomili smuči, ati pa, da letos prvič smučamo. Vsakdo izmed nas sc bo vprašal: aKukšne smuči naj si nabavim/ kako dolge itd?» Dobre smuči je težko izbrati, ce se nanje dosti ne razumeš. Začetnik naj gre kupovat smuči z izkušenim smučarjem. Terenske smuči naj bodo dotg-e največ 215 cm. Tefcmora/ci ng, primer uporabljajo v večini smučke, dolge 2.08 cm. Širina terenskih smuči znaša 90 mm, t) sredini 72 mm, na koncu ali na repu pa 82 mm. Debelina smuči V sredini naj znaša 27 do 32 mm. Smuči naj bodo iz lesa redke rasti; les gostih rasti je navadno bolj kratek, pri smučanju pa ga sneg tako izliže, da ima polno brazd Les rednih rasti je prožnejši in bolj gladek. Razumljivo je tudi, da les ne sme imeti grč.
Na terenske smuči spadajo tudi robniki, ki naj bodo iz kakršnega koli prožnega jekla. Robnike montiranu) daleč v konico (do 5 cm od samega začetka konice) in do 4 cm pred zadnjim delom smučke.
Smuči morajo biti tako izdelane, da imajo t? sredini 5-7 cm loka. če jih sestavitno z drsnima ploskvama. Zalo je tudi važno, da smuči niso trde v upogibanju. Smuči nai imajo samo tako trden lok. da moč tega loka lahko premagamo s pritiskom ene roke, desne ali leve. Ne smejo biti iz mehkega lesa. Les, ki se da raziti Z nohtom, ni kaj prida, ker je premehak. Teža terenskih smuči s stremeni vred se giblje od 5 do 6 kg.
Začetniki naj si izberejo smuči, dolge 205 cin. Smučarji, manjši od 160 cm, naj si izberejo dolžine izpod 200 cm, velikani iznad ISO cm pa naj se poslužijo smučke od 215 do 220 cm. Daljših smučk danes na terenu ne uporabljajo več.
V zadnjem česu vidimo veliko U-manìh hickory smučk. To so odlične smuči, vendar imajo to napako, da jih ne moremo popraviti, če se nam zlomijo.
Pri izbiranju stremen intano v Olavnem dve izbiri: kandahar in bildstein streme. Kasidahar ti je močno utrl pot v svet. Ima samo to napako, da ima na vesti precej Zlomljenih členkov, ker je sestavljen ues iz kovinskih delov, medtem *0 so bildstein streme raztegne pri težkih padcih in s tem da nogi pro-®to pot. Nekateri smučarji se še ved-no drže bildstein stremena in pra-«iio, da morejo doseči z njim isto
že v redu. Ostali pa pravijo, da igra veliko vlogo pri izbiri stremen navada.
Večina modernega okovja je prirejena tako, da prstni jermen ni potreben, ker je tako izoblikovano, da pritiska podplat čevlja trdno v
okovje.
Praksa pa uči, da je jermen koristen, kajti okovje brez jermena kvari čevlje. Dobra stran prstnega jermena je tudi, da se počuti noga varneje v stremenu, če čuti pritisk jermena čez prste.
Okovje montiramo tako, da je ravnotežje na prstnem jermenu. V novejšem času montirajo tekmovalci okovje malo naprej, ker je s tem v zvezi bolj ekonomična izraba pravilne smeri v kristjanijah na tekmovalni progi. Čevelj naj gleda 1 do 2 cm izven prstnega jermena. Čevelj namestimo na smučke tako, da bo peta normalne noge (42-43) ležala z notranjim robom (npr. levi rob desnega čevlja na desni smučki) za spoznanje preko lovega roba smučke, nasprotni rob pete (desni) pa lahko štrli več preko roba.
Glede palic bomo spoznah, da so palice iz bambusa in tonkinga naj-, lažje (aluminijaste palice se rade ukrivijo in jih ni mogoče izravnati, zato jih ne priporočamo), nekateri mojstri pa dajejo prednost jcklcn-Kam. ki so najmočnejše.
Palica turnega in alpskega smučarja naj bo dolga od tal do komol-
Na uovolet ni
ca prosto viseče roke. Krpljica naj,ce. Kraljica, ki je prenizko pritrje-b9 enostavno pletena, ker jo laže j na se rada spodvijc. popraviš, kot kov inasto. Pritrjena | O mažah, o najboljših čevljih in naj bo rta palico vsaj H cm od kemi- {obleki so smuk - pa prihodnjič.
gresu 7.Vlil l. l., je oho delovanje ZDTV v coni .A oslabljeno, v coni a pa ni utrpelo -nobene škode. V :om B se telesna vzgoja uspešno razvija in zavzema vedno vidnejšo vlogo med ljudstvom. Ljudska oblast -nudi vso podporo za razvoj sporta, Tam se kaže vedno večja potreba po novih strokovnih kadrih m zato so ustanovili v Kopru enoletno fizlcultumo šolo, ifci vzgaja nove moči za delo telesne vzgoje.
Novi odboj' ZDTV sc ni ustrašil stanja, ki je nastalo po kongresu. S še večjo voljo in upornostjo ne je oprijel dela in tudi rezultat) takega prizadevanja niso izostali. Danes ima že v coni A 19 reorga. niziranih tn novoustanovljenih društev, v coni B pa 41, Ta dru-štva so polcazala svojo aktivnost o več javnih manifestacijah.
Nogometni odsek jc organiziral nogometno prvenstvo, ki je še v teku: do sedaj so odigrali 76 tekem s skupno 1672 igralci. Kolesarski odsek ie izvedel dve domači kolesarski dirki s skupno 34 dirkači, 4 mednarodne kolesarske dirke s skupnim sodelovanjem 106 naših, italijanskih in jugoslovanskih dirkačev. Na mednarodni dirki po Sloveniji in Hrvatski, ki jo je organizirala Jugoslavija septembra meseca, si je moštvo Trstu v težki konkurenci Jugoslovanov, Avstrijcev, Italijanov in Francozov priborilo prvo mesto. Odsek Za košarko, ki po kongresu ni javno nastopal, se Z uspehom organizira in bo v zgodnji pomladi, čim 'bodo to dopuščale mvmenske prilike, začel z javnim tekmovanjem -Odsek za odbojko šteje danes 8 društev, lei igrajo prvenstveni turnir. Žani-manje za odbojko je veliko in pojavljajo se še nova društva. Telovadni odsek organizira redno telovadbo po društvih in pripravlja program za nastope v letu 1950. Oktobra meseca je manjša skupina telovadcev sodelovala na nastopu ob priliki tabora O. F. v Sovodnjah pri Gorici. Lahkoatletski odsek je svojo delavnost pokazal v več tekmovanjih. Organiziral je 2 tekmi v hitri hoji, 2 š’ajelni tekmi, prvenstveni lahkoatletski miting, gostovanja na Jesenicah in v Pid ju in jesenski kros; na teh tekmah je sodelovalo 236 atletov. Sahovslci odsek je v številnih turnirjih doma in na gostovanjih v Jugoslaviji pokazal razmah in dobro igro svojih članov.
Razumljivo je, da se ZDTV ne more zadovoljiti s temi uspehi, ampak mora še bolj pospešiti svoje delovanje predvsem ®> ustanavljanju društev, vzgoji novih strokovnih kadrov, posvečati mora več pozornosti športnikom in preskrbi novih igrišč ter telovadnic. Telesna vzgoja mora ponovno jx>statl masovna, v svojem bodo. čem programu ima ZDTV nalogo, da v svoje vrste zbere čim več mladine, jšh vzgoji v zdrave ljudi, polne fizičnih in moralnih lastnosti
S. M. '
Jugoslovanski športniki
v^so^° dvigajo čast svoje socialistične domovine
Leto 19« je ra jugoslovanske Športnike zelo pomembna V tem letu se je nanirc« fisfcultumo gibanje v državi močno razširilo, obenem pa se Je izredno dvignila tudi kvaliteta jugoslovanskega razvoju
najbolje pričajo slednje Številke: pomladanskega crossa se je udeležilo 972.478 tekmovalcev, jesenskega pa skoraj iste Število, v Titovi štafeti J* teklo 605.564 ffat-kulturnikov. Vsega skupaj deluje v Jugoslaviji 1-801 fizkulturrvo droStvo.
Bilanca zimskega Sporta je v tem letu naslednja: 4 mednarodne tekme v ho-ckeju na ledu. Dve dobljeni, ena izgubljena in ena nereSena. Raz?Uva v golih je bila 22:25.
Jugoslovanski skakači so dosegli v inozemstvu sledeča važnejSa mesta: V Insbrucku In Kusbuechlu je bil Polda prvi, v Trbižu je bil Klančnik drugi vi, v Trbižu je bil Klančnik drugi (prvi Bradi) v Mltschutuenu (Norv.) je bil Polda Sesti, v Holmenkolmnu pa 67. V Planici je bil v prvem dnevu tekmovanj Polda drugi, naslednjo nedeljo pa prvi. Na skupno sedmih velikih mednarodnih tekmovanjih so Jugoslovani zasedli tri prva, tri druga, tri tretja, dve četrti, dve peti, dve Sesti, deseto, štirideseto, petdesetosmo, Sestdesetsedmo, eoinsedemdeseio in triindevetdeseto mesto v skupnem plasmaju.
V St. Moritzu Je bil Mulej 11. Na koVg^toadaiurrjc'tTIevedalc'pa dr- mednarodnem teku v Planici je bil
Knific na 4. mestu, v velcslaJomu pa-so Scora j vsa prva mesta zasedli Jugoslovani. N» Kaninu H bil Stefe na 6. mestu.
Jugoslovanski lahko atleti so letos potolkli 62 krat stare rekorde v 20 disciplinah lahke atletike. Dvignili so jugoslovansko atletiko na evropsko višino. Našteli bomo samo nekaj rezultat o v, ki imajo evropsko vrednost: 3.000 m Segedin 2:06,2 (drugi najboljši na svetu, 200 m Sabolovič 22,0, troskok Zagorc 14,31, disk Žerjal 51,61, kladivo Gubijan ’sS.Q, kopje Vu_ jačit 64,73, 10.000 m Mihalič 31:20,8, 800 m Ceraj 8:31,2 itd. Jugoslovanski iahkostleti so premagali Avstrijo s 125:76 točkami, Beligijo s 117:95, Luksemburg s 70:36. Partizan je premagal Rancing (Pariz) z 88:54. Na troboju v Beogradu Je bil zopet prvi Partizan pred Rancingom, ki mu je vrnil obisk 3 174 točkami, Rancing jih Je dobil 145, Union Saint GHotse , (Belgija) pa 100 točk. Svico je premagala Jugoslovanska reprezentanca s 127:74. Jugoslovanske lahkoatletke s» dosegle povelje» uspeh.v dvoboju

z Italijo, ko so dosegle 48 točk proti 58.
V nogometu so do-«egli jugoslovanski Športniki -celo vrsto pomembnih uspehov. Na mednarodnih srečanjih so trvoj evali 62 zmag, 18 tekem je bQo nereSen ih in samo 9 so jih izgubili. Posebno so važne zmage Partizana na Norveškem in Hajduka v Avstraliji. Državna reprezentanca jc premagala Norveško s 3:1, V tekmah za finale svetovnega prvenstva pa je prvič premagala Izrael s 6:0 in 5:0, dvakrat Igrala s Francijo neodločno 1:1 in jo slednjič premagala s 3:2 ter se tako plasirala za sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Avstrija pa je premagala Jugoslavijo s 5:2. Spomladanski prvak državnega prvenstva te bil Partizan (90 tekem, milijon gledalcev). Tekmovanja za Titov pokal se je udeležilo nad 1400 moštev, prvak tekmovanja je bila Crvena zvezda.
Jugoslovanski lenisci igralci so sodelovali na Številnih mednarodnih srečanjih. Važne uspehe so dosegli v Parizu in VVimbledonu. Sedaj gostujeta Brano-
vič, Mitič in Palatia na indijskem turnirju, kjer so sc plasirali v finale. V tekmovanju za Davisov pokal so Jugoslovani premagali Avstrijo s 4:1 in po težkih borbah tudi Švedsko s 3:2. Nadalje sodelovanje na tem prvenstvu je Jugoslaviji preprečila v letošnjen letu zelo močna Italija.
V namiznem tenisu imajo Jugoslovani tu-aktivno bilanco. V Stockholmu so dosegli na svetovnem prvenstvu 7. mesto. Tl-borja Harangozo Imajo za devetega najboljšega Igralca namiznega tenisa na svotu.
Plavalci so dosegli v letošnjem letu 38 novih državnih rekordov. Stipetič sam drži kar Stiri državne rekorde. Državna re: prezentanca se je srečala z Italijo tn jo premagala z 80:72. Juniorji so V srečanju z italijanskimi juniorji tudi dosegli zmago. Jugoslavija Je danes med najmočnejšimi državami v plavanju na svetu. Nekaj rezultatov: Cerer 100 m prsno 1:12,2. 200 m prsno 2:13,0 Skanata 100 m prosto 58,4,
(Nadaljevanje »a 28. strani)
iiuDjKi TEDNIK
Fizkultura • šport
Florenca, to mesto umetnosti In umetnin ni moglo zadnje dni prejšnjega tedna na obiskovalca delovati subjektivno. Kratki dnevi, zaviti v megleno mračnost, tz katere se je vsak čas ulil dež, po tleh skoraj blatna brozga. Niti žarka sonca, ki bi osvetu črni In beli marmor stolnice in Giot-tovega stolpa ali kipe pred Palazzo Vecchio, ki bi človeka zvabil na Presole uživat krasen razgled na mesto in pokrajino ali pa vsaj v Certoso, kjer izdelujejo menihi odličen liker.
Kakor koli smo krožili, nas cilj je bil vsakokrat Hotel Savoy. Ze v začetku prejšnjega tedna se je v njem naselila Jugoslovanska nogometna reprezentanca s svojimi voditelji. Bila jih Je kar precejšnja družina. Poleg igralcev in rezerve Sc bivSi slavni igralci, ki sedaj zavzemajo važne tunk. cije v jugoslovanski zvezi, kot ing. Arsenijevič Mikica in Tirnanič. ki sta nastopila prvi 56 krat in drugi 52 krat kot državna reprezentanta: nato Kra-čič, Vrhovec, trener Bročič. Rato Du-gonjič, predsednik Jugoslovanske flz-kulturne zveze, pa je odSel v Rim, od koder se Je vrnil v soboto popoldne. Tam se je dogovoril tudi za nastop reprezentance Beograda proti ojačenemu moštvu rimskega Lazia.
Jugoslovanski igralci so se hoteli privaditi podnebju in se pri svojem bivanju v Florenci niso hoteli preveč naprezati. Tekma z rezervo Fiorentine v sredo, nato trening v petek popoldne in s tem so bile «zunanje priprave» za tekmo zaključene. Drugače so si pa Igralci natančno ogledovali znamenitosti mesta. Bill so po vseh muzejih in galerijah, pa tudi po lastni volji so odšli po mestu kakor so hoteli, le da so se ob uri kosila ali večerje vrnili v hotel. Po večerji so odšli v kak Kino, potem pa spat. Za nelgralce seveda ni bila določena ura za spanje.
V 1
JE PELJALA SKOZI FIRENCE
(Reportaža našega posebnega dopisnika o nogometni tekmi Jugoslavija - Francija v Firencah)
Jugoslovanska državna reprezentanca
Hotel Savoy je v centru mesta, minuto od stolnice, na Trgu Republike. Kakih deset minut daleč ob Arnu pa je Hotel Excelsior. Tamkaj pa so se po svojem prihodu v petek zvečer nastanili francoski igralci. V njih spremstvu je bilo krdelo novinarjev.
V soboto dopoldne kratek trening Francozov. Vsi so v dobri kondiciji,
Jugoslovanski športniki
visoko dvigajo čast svoje socialistične domovine
Nadaljevanje z 27. strani
100 m hrbtno 49,0 Stlpetlč Marjan 1.500 m prosto 19:32,7, 1.000 m prosto 13:02,2 itd. Plavalna reprezentanca «Mladosti» je gostovala na Holandskem, kjer je vvaterpolo najmočnejši na svetu. Dosegla Je celo vrsto zmag, premagala najboljše moštvo Z.I.A.N. In dosegla pravo zaprepaščenje z razliko golov 11:4.
Tudi v boksu Jugoslovani stalno napredujejo. Na prvenstvu Evrope Stockholm) so Imeli za nasprotnike skoro same finaliste in so vendar od 11 dvobojev ,4 dobili in 7 izgubili. Uspešno je bilo tudi gostovanje «Lokomotive» v Avstriji. Partizan pa je premagal belgijsko državno reprezentanco.
Po športni vrednosti so velikega pomena tudi uspehi jugoslovanskih strelcev na svetovnem prvenstvu v Buenos Al re s u. Strelska ekipa je zasedla v streljanju z vojaško puško drugo mesto. Med posamezniki je Kratokvii dosegel prvo mesto, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Jugoslovana Prauhart In Tošnlč.
Za svoje uspehe so bili najboljši jugoslovanski športniki tudi pohvaljeni in nagrajeni. Prehodni pokal je dobil Marjan Stipetič. .
Uspehi, ki sb jih Jugoslovanski športniki dosegli v tem letu, najbolje potrjujejo dejstvo, da so danes v Jugoslaviji usmerili šport tako, da služi ljudstvu in njegovemu zdravju. Športniki, ki so pa šli v inozemstvo, so dali vse iz sebe za svojo socialistično državo in dokazali, da se more šport samo v socialistični državi razviti v tako kratkem času do takšne stopnje.
TM nopiiieiiio prnuslvo
Štirinajst cini tekmovanj za tržaško prvenstvo v nogometu je precej izpremenilo stenje na kvalifikacijski lestvici. Arrigoni je zopet na vodstvu, trenutno je Piran na tretjem mestu. Aurora pa se je morala zadovoljiti celo s tretjim mestom
Preteklo nedeljo so se tekme takole končale:	Sv. Ana-Brtonigla
6:0, Piran-Montebello 5:0, Aurora-Goric? 11:0 Arrigoni-Opčine 7:0. Novi grad-Umag 3:1. Ponzianina-Sv. Ivai 3:0. medtem ko napovedane tekme med Meduzo in Novo Gorico niso odigrali.
No božič in Novo leto bodo R»štva, ki igrejo v tržaškem prven-
stvu počivala. Odigranih bo samo nekaj prijateljskih tekem.
Kvalifikacijska lestvica je sedaj naslednja:
Arrigoni	12	9	1	2	57	8	19
Piran	11	8	2	1	28	7	18
Aurora	12	9	0	3	36	9	18
Sv. Ana	12	7	2	3	29	17	16
Ponzianina	12	7	1	4	34	20	15
Sv Ivan	12	4	4	4	15	24	12
Meduza	11	4	4	3	15	15	12
Novi grad	11	4	2	5	27	16	10
Nova Gorica	10	4	1	5	26	24	9
Umag	-	12 4 1 7 27 33 9
Brtonigla	12	2	3	7	7	36	7
Opčine	12	3	0	9	16	47	6
Gorica	8	2	1	5	12	29	5
Montebello	11 1 0 10 10 44 2
RAZNE VESTI
Na božični dan je bila v Bruxene-su tekma v košarki med Partizanom iz Beograda in Racing Clubom iz Bruxellesa. Tekma je bila polna lepih akcij. V njej so Jugoslovani prevladovali in ob koncu zasluženo zmagali z 48:25.
Z letalom je odpotovalo iz Beograda nogometno moštvo Crvene zvezde. Gostovalo bo na Malti. Prvo tekmo bo Crvena zvezda odigrala z domačo «Slieno». V Saarbruecken pa so prispeli nogometaši Hajduka iz Splita Hajduk bo odigral vsega skupaj 5 tekem v Posarju Belgiji in Luksemburgu. Prvo tekmo bo odigral v Neu-kirchenu. Lokomotiva pa je preko Marseilla odpotovala v Alžir.
Pol milijarde lir kreditov je dala občina v Helsinkih za bodoče olimpijske tekme.
Za letošnje svetovno prvenstvo v smučanju v lake Placidu (ZDA) se je za sedaj prijavilo lo držav: Avstrija, Danska, Finska, Francija, Jugoslavija, Kanada, Norveška, Švedska, Švica in ZDA.
Izbrani so igralci, ki bodo sestavljali jugoslovansko državno reprezentanco na izbirnih tekmah za svetovno prvenstvo v košarki v Ntzzi. Košarkarji so opravili trening, ki je trajal cel mesec. V reprezentanci Je 7 članov Crvene zvezde, 4 člani Partizana in dva člana Železničarja iz Beograda. V Nizzo bodo prišli konec tega meseca. Francoska košarkarska zveza Je objavila, da bo na prvenstvu v Nizzi sodelovalo 7 držav. Med temi bodo Belgija, Finska, Italija, Jugoslavija, Nizozemska, Španija in Švica.
V prvih dneh Januarja bo v Beogradu mednarodno srečanje med ženskima reprezentancama v košarki Italije in Jugoslavije. Italijo bo zastopal klub «Indomita» iz Rima, ker bo v istih dneh italijanska reprez ntan-ea v Nizzi, kjer se bo srečala s Francijo.
zdravi, ničesar ni opaziti, kar bi lahko pomenilo malce upanja za nasprotnike. Marokanec Ilbrir odbija in lovi žoge, ki mu Jih tovariši streljajo z vseh strani. Sezul sl je celo čevlje ter rdeče nogavice in bos skače v kolu Tudi pri njem zaman iščemo šibkih točk. Drugega torej ne kaže kot igrati bolje od Francozov in zmagati z boljšo igro. Sicer pa Izražajo francoski voditelji upanje v uspeh svojega moštva, češ «bo že šlo».
V nedeljo postajamo že nervozni. Stari gostilničar, kjer smo kosili, nam pa še Izraža svoje mišljenje, da bo zmagala Francija. Da bi ga vrag doslej Še nihče ni tega dejal, temveč nasprotno. (Res je sicer, da so Florentinci spretni gostitelji, ki tujca ta. koj poznajo in vedo, kaj naj rečejo, da mu bo prav). Okrog 13 ure je pred hotelom- Savoy množica ljudi. Med njimi je mnogo Jugoslovanov s poslaništva iz Rima in od drugod.
Pulman, na katerem sc peljemo z igralci, sl komaj utre pot. med avtomobili. Pred seboj zagledamo policaja na motornem kolesu, ki ustavljata o-stali promet in dajeta znamenja našemu šoferju, da lahko vozi čim hitreje in ne oziraje se na druga vozila. «Vidiš, I kod nas moramo ovako», je takoj pripomnil eden Igralcev.
Pred stadionom je vse pripravljeno kakor je navada za mednarodne tekme. 2e za dohod k stadionu je treba skozi prvo kontrolo. Lepe vstopnice ki jih je za tekmo pripravila italijanska nogometna zveza kot gostiteljica, imajo dva kontrolna listka. Drugega nam utrgajo na stopnicah, ki vodijo na tribuno za tisk. Novinarjev je želo veliko. Zdi se, da so prišli vsi Itali-j janski športni novinarji, ki po službe-nosti nisi bili vezani, da se udeleže
tekem Italijanskega prvenstva. Seveda so bili potem še številni Francozi, Jugoslovani In novinarji iz drugih držav. Stadion nudi veličasten pogled; impozanten je že po svoji velikosti, zraven tega je pa še okrašen z zastavami. Poleg jugoslovanskih in francoske zastave na častnih mestih je še polno italijanskih in florentinskih zastavic.
Tekmi prisostvujejo jugoslovanski In francoski diplomatski predstavniki, funkcionarji Italijanske- nogometne zveze in predsednik svetovne nogometne zveze, ki je Francoz.
Prireditelji so računali z možnostjo, da bi bilo treba igrati podaljšek, zato so začetek nastavili že ob 14.15, da se igranje ne bi zavleklo v temo. Toda da bi se tekma končala tudi tretjič neodločeno — kdo bi na to mislil. Ne, ne, tokrat se bo odločilo in verjetno že v prvem polčasu.
Odigrali so himne, najprej jugoslovansko, nato marseljezo, žrebati so za prostor, množica fotografov je napravila stotine posnetkov tn tekma se je pričela.
Bliskovito se premikajo po zeleni preprogi na kratko porezane trave igralci v modrih (Jugoslovani) in rde-
lov na francoski gol je šlo mimo In čez. In bili so streli iz krasnih situacij, ko je gol prav za prav neizogiben. Tu in tam so oa tudi Francò/i imeli malo smole.
Igra je dospela že prot! koncu, ko streljajo Francozi Korner Iz gneče pred golom odbije nekdo žogo v polje, toda prav na nogo Lucianu, ki je tam stal, kakor da samo opazuje. V naslednjem trenutku ‘e žogo mimo Mr-kušiča v golu. Luciano se od veselja prekopicuje kot cirkuški klovn, Francozi na tribuni pa mečejo v zrak kUx. buke, na Igrišče pa blazinice, na katerih so sedeli. Seveda nlsl'li so, da je s tem stvar končana: 2:1 osem minut pred koncem drugega polčasa. A gotovo jim je bilo za blazinice še presneto žal . ..
Komaj je žoga Sla v sredino, že je hotel francoski branilec odvrniti nevarnost, ki je nastala pred golom s tem, da je zrušil jugoslovanskega napadalca nekaj metrov pred golom. Sodnik Galeatti je prisodil enajstmetrovko. Občinstvo vstaja od navdu. Senja, ker še vidi Izenačenje in novo borbo. Nam pa prihajata na misel dve rastreljani enajstmetrovki proti Avstriji v Beogradu in tresemo se od
Nevaren položaj pred jugoslovanskim golom
Mrkušič «čisti»
čih (Francozi) majicah. Ni treba mnogo In igralci ugotove, da igrajo bolje Jugoslovani, Toda tudi Francozi imajo nekaj, kar jih dela enakovredne tekmece.
Kmalu se pokažejo Individualne oblike. «Cik mali» — kakor pravijo tovariši krilci Zlatku Čajkovskemu — s številko 4 na hrbtu, postane v kratkem idol publike. On Je povsod: komaj Je bil na skrajnem levem krilu blizu nasprotnikovega gola, do ì'od-r je pri. peljal žogo In že ga pol minute za tem vidiš, kako je na diagonalno nasprotnem koncu odvzel nasprotniku žogo in teče z njo proti sredi.
Italijanski novinarji okrog nas ne štedijo s priznanji in tudi publika se je avtomatično opredelila za Jugoslavijo. Sploh je na stadionu zelo živahno — proti pričakova l tu, se lahko reče, kajti tekma se publike ne tiče direktno: v borbi sta dve tuji reprezentanci in občinstvo se ne bi moglo ogrevati niti za zmago prvega niti drugega. In vendar je tekmo ves čas spremljalo hrupno navijanje.
Kdor bo prvi dal gol, bo zmagal, — je bilo splošno prepričan.e. Končalo se je sicer res tako, a koliko je bilo treba prej prestati ... Dva lajsca minuta igre, lepa kombinacija Jugoslovanov, žogo dobi Mihajlovič In že se mreža potrese:	1:0 za Jugoslavijo.
Navdušenje pri publiki in igtalci nadaljujejo Sc bolj bliskovito. Žogo je dobil Francoz Walter, 18 letni majhen plavolasi nakodranček. Slino je hiter in spreten. Uspe mu preigrati nekaj nasprotnikov in že je rezultat ize ia-čen: 1:1. Komaj pol minute se je držal rezultat 1:0. Dve «sedmici» (desni krili) sta v isti minuti dali vsaka svoj gol.
Spet gre tekma za to, kdc bo prišel v vodstvo. Jugoslovani igrajo lepo, toda le- do kazenske črte, komentirajo Italijanski novinarji okrog nas. In res, rezultat bi moral že - dražnti jugoslovansko zmago, a polčas preneha, ko Je še vedno 1:1. Nekaj krasnih stre-
vznemirjenostl. Toda tokrat strel obsedi, Mihajlovič je avtor tega drugega gola. Zopet torej dva gola v isti minuti. Rezultat 2:2 in do konca igre manj-ka samo še sedem minut. Kdo bo zmagal? Nobeden! Po Beogradu in Parizu se je tudi tretja tekma v Fio-rencikončala neodločeno.
Potreben je torej vendar podaljšek. Igra se nadaljuje brez večje pavze najprej 15 minut. Grizemo sl nohte. Francozi oblegajo jugoslovanski gol, Jugoslovani pa kakor da ne znajo več Igrati nogometa. Obramba komaj re-Suje in Mrkušič se mora ponovno izkazati. Vendarle vzdržijo. Prvih 15 minut je rezultat 0:0. Nato zamenjajo prostore in brez odmora igrajo dalje. Jugoslovani Igrajo zopet, kakor da so šele pričeli. Bo vendar že padel zma-gonosni gol?
Vsi priznavajo, da bi morala Jugoslavija že prvih 90 minut zmagati. Nepravično bi bilo, če bi morala sedaj izgubiti ali pa še celo pri žrebu. Toda odločitev je le prišla. Gol, ki Je odločil zmago, je bil sicer tako čuden, toda bil je vendar popolnoma pravi neoporečen gol. Treba je bilo vzdn-žati še osem minut in rezultat 3:2 Je ostal končni rezultat igre, ki Je trajal 120 minuti tn je odločil, da bo šla drugo leto maja meseca v Brazilijo Jugoslavija, medtem ko bo Francija morala ostati doma.
Ko so se jugoslovanski igralci po tekmi vračali v pulman po mestu v svoj hotel, so veselo prepevali jugoslovanske partizanske pesmi. Razume, li smo veselje: s svojo zmago so počastili svojo domovino, a zmaga jim je omogočila, da se bodo za čast svoje domovine borili še naprej, ko bodo prihodnje leto v Braziliji igrali finalne tekme za svetovno nogometno prvenstvo. Jugoslovanski nogometaši so se pa tudi lahko veselili, ker jim nihče ni mogel oporekati zas'užehe zm'ge. To so-Jim velikodušno priznali tudi Francozi sami
RADO RAUBER
NOVOLETNA KRIŽANKA
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11 12
13
14
v
ABCCDEFGH I J K L M
Vodoravno: X. znanstven spis - cvetni prali; 2. dej voza - židovski učenik - uboga; 3. sorodnica - padavina -predlog; 4. živilo - žensko ime - pripadnik slovanskega naroda; 5. reka v Franciji - krasota - žival; 6. voščilo; 7. kazalni zaimek - nikalnica - kača; 8 vrsta žita - pesnitev - glina; 9. ptica
ra - predlog; I. poljski pridelek - vo. gai - rusko moško ime; J. žensko ime - vodopad - poljedelsko orodje; K. ro. manski spolnik - znamenje - pokrajina v Aziji; L. palica . malik - oziralni zaimek; M. optična priprava - iglasto drevo.
O
II. 1- bokal; 2. ožina; 3. kisik; 4. Anica; 5. lakaj;
III- 1. porok; 2. omara; 3. ravan; 4 orada; 5. kanal;
IV. 1. Marat; 2. anoda; 3. romar; 4. Adana; 5. Taras;
Besednica
VERIGA
Predlog, zaimek, del obraza, žival, sobana, pridobivališče važne rudnine, posoda, jezikovni učbenik, skupina so. rodnih narodov, moško ime, reka v Ev ropi, moč, poželenje, kvana, veznik.
(Vsako naslednjo besedo sestaviš iz črk predhodne besede, ki jim dodaš oziroma odvzameš po eno črko.)
O
Katero pot moraš Izbrati, da prideš do sredine?
1-2 kovaško orodje: 1-3 ljudstvo; H-4 otok v Sreuozemsuem morju; 11-5 del obleke; II-6 glasbena tvorba; III-7 ptica; in-8 gnoj; III-9 domača žival; IV-10 smisel; IV-11 služabmštvo; IV-12 srčnost; V-13 staroslovansko božanstvo; V-14 mornarska priprava; V-15 neumrljiv; VI-16 vojak; VI-17 glasbena umetnost; VI-18 literarna tvorba;
—O—
1-A razvoj; 2-A to kar odsekamo; 3-A plačilo; 4-B obrtnik: 5-B astronomsko znamenje tozvezdje); 6-B m. ime; 7-C m. ime; 8-C površna slika; 9-C ustanovitelj teniške nagrade: 10-C dišava; 11-C eg pčansko božanstvo; 12-C ž. ime; 13-D padavina; 14-D zapreka; 15-D prsa; 16-E pot; 17-E izbrana družba; 18-E dišeča rastlina; 1-18 (navpično) bereš naslov slovenskega romana.
- kamen - dan v rimskem koledarju;
10.	žival - zločin - prevozno sredstvo;
11.	kraj ob Tisi - del telesa - zemljiška mera; 12. predlog - obrtnik - načrt; 13. kraj na Gorenjskem - grm - veznik; 14. kemična prvina - član brigade.
Navpično: A. glasbilo • kraj v Italiji - ptica; B. igralna karta - pritok Drave - rudnina; C. mesto v stari Grčiji - poškodba - kraj blizu Ljubljane; C. premica - del glave; D. jugoslovansko moško ime . žensko Ime -ptica; E. kraj v Nigeriji - predlog - kovina; F. osebni zaimek - kraj v Dalmaciji - orientalsko moško ime; G. moško ime - znoj - kratica za akademski naslov; H. del obleke - ploskovna me-
Rešifev
Vodoravno: l. kulak; 2. ožina; 3. pirat; 4. Atena; 5. če, ar; 6. kobra, kos, opeka; 7. oblaki, klepar; 8. mraz, kaj-ža, Soze; 9. nagota, preran; 10. Azori, akt, ukana; 11. km, RK; 12. Ravel, 13 stena; 14. teden; 15. Arata.
Navpično: A. Komna; B. obraz; C. blago; C. Razor; D. ak, ti; E. kopač, Ika, krsta; F. užiiek, amater; G. lire, Osjek, veda; H. ananas, trener; I. katar, kap, Klana; J. ol, ru; K. Pesek; L. opora; M. Kazan; N. arena.
Kvadrati (vodoravno in navpično):
I. 1. tokaj; 2. opera; 3. kemik; 4. arija; 5. Jakac;
KROG
1. tovariš; 2. zamisel; 3. ž. ime; 4. Kraj pri Trstu; 5. srbski politik (Začetna črka imena in priimek); 6. bole-*en; 7. slovesen mimohod; 8. črnogor-■U vladika; ». šahovska poteza; 10.
Kraj v Sloveniji; 11. Ameriška država; 12. delokrog; 13. zanikanje vere: 14. jugoslovanski športnik; 15. kraljica v spanju; 16. azijska država; 17. domače živali; 18. mesni Izdelek; 19. pravljični cvet.
M o volpina
Vodoravno: 2. števnik; 4. zarotitev; 5. pogansko božanstvo; 7. snažilna priprava; 8. drevesa; 10 + N + 11 oseba iz Manzonijevega romana «Zaročenca»; 12. versko dejanje; 14. slovenska gora; 16. pijača; 19. nezdrava kritika.
Navpično: i. simbol otroškega praznika; 2. literarna tvorba; 3. poglavar bojevitega naroda; 5. delec tvarine; 6. jed v pločevinasti posodi: 8. besedica, ki znači starost; 9. doba; 12. zadnja avstrijska cesarica; 13. planka; 14. velika država; 15. ruska reka; 17. veznik; 18. Jožetova samoglasnika.
i
jeliCO
Dopolnjevanka
si — — — — — —
—	— — — — S T —
—	— — — — — S T doba, znanstvenik, kraj v Sloveniji, svoboda, državnik, starešina, število.
Namesto črtic postavi črke: A A A AAEEEE1IJJJLMMNN NNOOOOOOOOPPPRR RRSSTTTT.
		2.		71		
						
	r				6|	
	|7					
8						9
10		1	ni		H	
						
fmmì jvGàsiorMsiu vmetsism nm j
Z.AST AVA
Sedmi jugoslovanski umetniški jilm eZastavan je izdelalo hrvatsko filmsko podjetje «Jadran film» po scenarija znanega hrvatskega književnika Joža Horvata. Film obravnava borbo hrvatskih partizanov za Kalnik, borbo ki je imela m.men ustvariti osvobojeno ozemlje v Hr' vatskem Zagorju. Ker smo o vsebini filma v. našem časopisu že poročali, bi danes dodali k filmu samo še nekaj kritičnih pripomb.
Film «Zastava» pomeni nov korak v jugoslovanski kinematografiji, ker dokazuje, da filmski delavci že dobro obvladajo filmsko tehniko. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem v scenariju in zdi se, da so scenariji najšibkejša‘točka vse filmske proizvodnje. Tako n. pr. je v našem filmu vsa teža prenesena na
prikazovanje borbe in sta oba v začetku nakazana motiva: Marijin motiv in motiv zastave potisnjena v ozadje. Puščanje glavnega motiva ob strani se odraža posebno na zgradbi likov, tako Marije, dalje partizanskega komisarja in komandirja Petra, ki so linearni in premalo plastični. Prav zaradi teh napak je okvirna podlaga vidnejša kakor dogajanje samo. Tudi konec je nekoliko razvlečen. K odlikam scenarija pa spada to, da avtor pri oblikovanju zgodovinskega materiala ni zapadel dokumentaričnosti. Avtor ne prikazuje dejanja samo z nizanjem scen in posameznih dogodkov, temveč skuša postaviti izoblikovano zgradbo, dasi mu ta popolnoma še ne uspe.
Režiser Branko Marjanovič je sce-
SUka iz sedmega Jugoslovanskega umetniškega filma eZastava»
I KRONIKA
V	Beogradu so pričeli prikazovati rvaj novejši jugoslovanski umetniški film »Povest o tovarni«, ki obravnava borbo delavcev tekstilne tovarne za večjo produktivnost dela, hkrati pa njih borbo proti kapitalističnim ostankom. Scenarij je napisal Vladimir Pogači«, glasbo pa Milan Ristič.
—O—
V	Milanu, kjer prikazujejo vsako nedeljo sovjetske filme, so igrali filma: »Bell se osamljeno jadro« ter »Cirkuški otrok«, ki obravnava rasni problem. Za sovjetske filme se v Milanu izredno zanimajo.
—O—
Režiser Renč Clair, ki je dokončal v Rimu snemanje filma «Vrag», je odpotoval v Francijo V razgovoru, ki ga je imel pred odhodom z rimskimi časnikarji, je izjavil, da je Gerard Philipe največji francoski igralec za Fresncyem. O italijanskem filmskem igralcu de Sici pa je rekel, da Je najpomembnejši -filmski fenomen po Char'esu Chaplinu. Omenil je tudi, da se bo v Hollywoodu marsikaj spremenilo, toda le do neke mere, ker proizvajaio preveč tega, kar želi ameriško ljudstvo. O novorealističnem filmu pa meni, da lahko živi poleg filmov, k1 jih izdelajo v laboratorijih: oba filmska tipa sta življenjska, če skušata prikazovati resnico.
—O—
Pisatelj Hemingvay zapeljuje Hollywood. Sest filmskih podjetij se namreč poteguje za njegov bodoči roman, za katerega nima niti še naslova.
Za angleški filmski festival, ki bo leta 1i)5t, bodo zgradili dvorano, ki bo imela le 400 prostorov, toda bo na (popolnejša na svetu. V nie.i bodo predvajali tud* i-etovizi iške predstave.
Francoski režiser Henry Decoin pripravila film. v katerem bodo nastopili nepoklicni igralci. Film bo pr'kaaoval poštnega sla. ki Izgubi tri brzoisve ter se bo godil na pariških ulicah.
—O—
V Hollywoodu so pričeli izdelovati epizodne filme, ki trajajo približno
četrt ure. Te vrste filmov niso proizvajali že 30 let, zdaj pa ko preživlja Hollywood finančno krizo, se je režiserju Katzmanu zazdelo primerno znova oživiti te vrste filmov. Včasih je epizodni film spremljal vsak nemi film, v času zvočnega filma pa so epizodne filme igrali le enkrat ali dvakrat tedensko za mladino. Zdaj pa, prèvi režiser Katzman, kažejo ljudje zopet veliko zanimanje za kratke filme. Ti epizodni filmi so zgodovinski ali pa zajemajo dogodke iz vsakdanjega življenja, resne in komične, zelo radi pa prikazujejo pustolovščine izmišljenega junaka.
narista n marsičem podprl in dopolnil. Vseskozi je ostal zvest realizmu. Nekaj scen je mojstrsko obdelal; tako na pr. gledalec globoko občuti sceno, /:£ prikazuje prihod partizanov v vas. Živahno vrvenje, pozdravljanje, sproščeni smeh, vedri in navdušeni obrazi, vmes pa cepetanje bosih otrok, ki segajo med krepko stopajočimi in nasmejanimi borci s svojimi ročicami po puškah, vse to je tako pristno, da človek zaživi z osebami na platnu. Ali vzemimo prizor, ko sivolasi možak pripoveduje partizanom o čudoviti zemlji Sibiriji, kjer pšenica, ki jo vseješ zjutraj, do opoldne zraste do pasu. Ob prijovedovanju tega starca in ob razgovoru z dedkom v vlaku, začuti človek trdno zraslost teh ljudi z domačo zemlio.
Prizor, kjer piruje ustaški hrvnik Vuksan, bi bi! brez škode lahko izpadel. Med zelo uspele scene pa lahko štejemo borbo za Kalnik in še nekaj scen. pri katerih je dobro izraženo nočno razpoloženje.
Snemalec je znal s fotografijo podpreti vsebinsko stran, ni pa ostal dosleden stilni enotnosti. Najmanj zadovoljivo rešen je zvok. Glasba sama je posneta izredno dobro, ne mogli bi pa tega reči o dialogu.
Skladatelj Cipra je s svojo kompozicijo z dobrim razumevanjem znal ustreči zahtevam filma in je
mojstrsko podprl scenarista ter režiserja.
Sonja Kasti je vlogo Marije, ki je dokaj težka in zahtevna, kot igralka — začetnica v glavnem srečno rešila. Marjan Lovrič kot komandir Peter je od prvega filma «Slavica» lepo napredoval. Ob pla-stičnejši vlogi bi lahko dal Iz sebe mnogo več. Prav tako ie scenarist prikrajšal pri vlogi komisarja, ki ga je z velikim razumevanjem izoblikoval tov. Gregorin. Nehvaležna in težka vloga ustaškega krvnika ie bila poverjena tovarišu Nalisu. Nekoliko zadržana igra bi b;la gotovo koristna Isto velja za nem škega komandanta.
Tri uspele epizodne figure, ki se odlikujejo s pristnostjo in toriino, so bite še: gledališki rekviziter Ta-tek, kmetič v vlaku in vaščan, ki pripoveduje o Sibiriji.
Film «Zastava», ki ga igrajo po jugoslovanskih kinematografih, gledalci povsod prisrčno in navdušeno sprejemajo.
Sonja Kasti, ki igra glavno vlogo v filmu «Zastava»
f* gj'i	latiš
Slovensko filmsko podjetje «Triglav tilm», ki je ie v letu 1948 pokazalo z vrsto dokumentarnih filmov in s prvim slovenskim umetniškim filmom «Na svoji zemlji» vidne uspehe. je svoje delo v letu 1949 še poglobilo in razširilo. 2e do 29. novembra — Dneva republike je izpolnilo letošnji petletni plan pro-dukcije dokumentarnih filmov.
Poleg več kratkometražnih m dol-gometražnih filmov pripravlja podjetje snemanje drugega umetniškega filma. V pripravi sta tudi dva kratkometražna umetniška filma; zn prvega, ki bo prikazoval življenje pionirjev in njih sodelovanje pri socialistični preobrazbi vasi, je napisal scenarij mladinski pisatelj Josip Ribičič, a drugi film, ki bo prva jugoslovanska humoreska iz sodobnega življenja, bodo snemali
kraljem. Crni sl je nakopičil skoro vse svoje figure na damskem krilu, ki sedaj ne morejo priskočiti na pomoč svojemu kralju, nahajajočem se v motni mreži.
15. ---- H—g6:
16 Dd3—g6:
Staroindijska obramba
Iz šampionata i'X,KJ v Zagrebu, prinašamo tole kratko in teoretično interesantno partijo:
Staroindijska obramba Beli: Pirc	Črni: Janoševič
1.	Sgl—f3	Sg8—f6
2.	g2—g3	g7—g6
3.	«1—g2	Lf8—g7
4.	0—0	l>—0
5.	d2—d4	d7—d6
Crni je izbral sistem staroindijske
obrambe, ki se v zadnjem času na turnirjih opušča. Le kdor ima smisel in potrpljenje a pasivno igro, lahko z uspehom preizkusi ta način obrambe. Čudne je le, da se Janoševič, ki je sicer močan napadalen igralec, poslužuje take obrambe.
6	c2—c4	Lc8—f5?
Z namenom, da zasede važno središčno polje e4: Poteza pa ni dobra, ker prenagljeni razvoj lovca oslab točko b7, ki ga lahko beli lovec na g2 napada.
7	Sbl—c3	Sf6—e4
8.	Sr3—b4-	Se4—c3:
9.	b2—c3i	Lf5—c8
Pirc je na enostaven način prisilil
črnega lovca na umik v začetni nolo, žaj. Novost, ki jo je hotel v ta sistem
uvesti Janoševič se ni obneiia. Črni je v otvoritvi izgubil preveč dragocenega časa s premikanjem :stih figur. Zato pa lahko beli takoj izkoristi nevarno akcijo z napredovanjem f kmeta, da razbije črni položaj pied kraljem.
10. 12—til	c7—c5
f. Ddl—d3	Sb8—c6
12. Le!—e3!	------
Mnogo bolje kot e3. Čeprav zaostane e kmet je važnejša aktivnost lovca. Po e 3 bi bi) pa lovec popolnoma iz ven igre. Takšen način pri katerem figura zastavi pot kmetu, je posebno rad rabil znani češki mojster Reti, ki je- pred 20 leti umrl. Bil je predstav, nik hipermoderne J:bovške šole. V Re-u jev e m sistemu otvoritve je namenoma zadržal e kmeta, ker bi sicer oviral figuram pri manevrira"ju.
12.	----- Dd8—c7?
Crni se ne zaveda groženj, ki mu
prete' Bolje je bilo cd4: z maio slabšo igro za črne.
13.	f4—f5	L'8—d7
14.	f&—g6:	h7—g6:
15.	Sh4—g6:i!	------
Zelo leoa žrtev konja, ki popolno
ma razruši vso obrambo pred črnim
Sedaj preita dva grožnji LI16 in Ld5, kskor Le4. Vsega pa črni ne m ire preprečiti,
IG. ------ e7 <:P
17.	Lg2—e4	TO—F5
18.	Tft—f5: Crni se vda. Po ef5: bi sledilo: 19. Ld5-|- in mat na Df7 ali Dh5 oziroma Dh6.
po scenariju Frana Milčinskega —: Ježka,
Največjo aktivnost je podjetje pokazalo pri ustvarjanju dokumentarnih filmov. Nedavno so izdelali dol-gometražni dokumentarni film «Vode nam bodo pokorne», ki ga je režiral Ernest Adamič. Film prilcazuje gradnjo velikih jugoslovanskih hi-droeentrai in borbo delavcev za pravočasno izpolnitev plana. Nekako nadaljevanje tesa je dokumentarni Ulm «Melioracija», ki prikazuje melioracijo polj in regulacijo lUgoslovanskih rek. Kmalu bo gotov čudi dokumentarni film «Ustvarjalcem petletke», v katerem spoznamo skrb ljudske oblasti za izboljšanje življenjskega standarda delavca in njegov kulturni razvoj.
Mrd kratkometražnim! dokumentarnimi filmi pa so naslednji: «Tridesetletnica slovenske drame». «Ivan Cankar», «France Prešeren», «Prekmurje», «Ptuj». Filmsko podjetje «Triglav film» je izdelalo tudi več športnih filmov in sicer: «Planica 1948», «Titovi fizkulturni-ki v Pragi» ter «Med jadralci in padalci».
Izven piana pa so snemali dva dokumentarna filma: «Naš film», ki kaže razvoj slovenske filmske industrije in «Kurentovanje», film o starih slovenskih ljudskih običaMh. Znatno je tudi število kratkometražnih poučnih filmov in obzornikov.
Zaradi obsežnega dela in stalnega razvoja so dosedanji prostori slovenskega filmskega podjetja postali pretesni in zato se je delovni kolektiv odločil, da si zgradi nove prostore. 75 članov podietrè se je prijavilo na delo in s 14.000 urami prostovoljnega dela pripomoglo, da je bil nov laboratorij zgrajen še pred določenim časom.
V januarju bo v Llsboni teden Italijanskega filmar prikazovali bodo 8 celovečernih in še več dokumentarnih filmov.
Za samostojno analizo prinašamo tole študijo ruskega komponista Troic-kega.
Beli: K84, Le3, g6 (3 figure)
Crni: Kf8, e7, h7 (3 figure)
Bell na potezi dobi!
Rešitev priobčimo v naslednji številki,
Inž. Sikošek Boris
odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska t dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu ulica Montecrbi t
Rokopisi se ne vračajo
VIO ALIJEVO IKOSTVO ZA
LETOŠNJI «GIRO D’ITALIA*
Predstavljamo vam kolesarsko ekipo tržažkih kominformistov, ki bodo zastopali svoje barve na prihodnji dirki okrog Italije. Ce bodo tako hitro dir kali kot znajo lagati,
mesto zagotovljeno
jim je prvo
piie
PEPI
Draga Pepa!
Kakor veš, tiskarne v Trstu nekaj dni so počivale, to je tudi vzrok, da medve, nisva pisem sj pisale.
Cas pa teče kakor ura, čisto nič se ne ustavi, kot bi trenil Novo leto na tej zemlji se pojavi.
S čim Vi dali j a bi najbolj Novo leto obdarilo?
Ce tržaško bi ozemlje se k Italiji nagnilo!
Moskva pa tn .n želela, od srca bi privoščila, da postala absolutna bi lastnica Beograda.
Jaz Vidaliju m Moskvi od srca b privoščila, da politiko bolj z. glavo v Novem letu bi vodila.
Ce slovenskemu teatru Norm leto bo kaj vdano, tnu prineslo uvidevno v centru mesta bo dvorano.
Pri «Sncguljki» se je jasno •ta pxjtreba izkazala, saj je tisoč glava masa pred dvorano godrnjala.
A dvatisač je Slovencev v «Feniceju» sedelo in si sleherno nedeljo lepe umetnosti želelo.
Iz Kitajske v novem letu sc Cangkajšck bo odpravil, na ameriške bo stroške Si zrahljane živce zdravil.
A kitajska bo dežela končno zopet mir dob il g in pod vodstvom Maotsetunga socializem si gradila.
Vatikan za novo leto ceremonije pripravlja, da naj bo to Sveto leto vernikom po zemlji javlja.
Bazni čudeži verjetno bodo sc okrog godili, da bi nenasitne žepe z Uricam napolnili.
VSAK PO SVOJIH mo CEH
To, kar zmore «zaščitniška kultura...
Dober nasvet
Nek trgovec je tožil, da ima vedno prazno trgovino. Pa mu je dal znanec takle nasvet:	Prosi Časopis
«Unità», naj napise dolg Članek o tem, kakien tažist si, da si pristaS Titove klike in nevreden član Clo-veike družbe. Potem naj «Unità» obCinstvu tudi pojasni, naj te zaradi tvojega grdega političnega sta-liSča vsi bojkotirajo in naj nihCe ne prestopi praga tvojega lokala, pa se ti bo pred trgovino drenjalo toliko ljudi, kot se jih je v Firencah na nogometni tekmi Jugosla-vija-Francija.
Pamet ga je srečala
V začetku decembra je predsednik nove zopedno-nemike vlade Adenauer', izrazi! željo, da bi se Nemci zopet oborožili, Ta izjava jq izzvala zelò neprijeten in odklonilen odmev pri zapadnih vladah. Koj nato so listi javilivda bo šel Adenauer konec decembra
v Sim na obisk k De Gasperijti.
Tako je prav! Vendar ga je pa-‘ met srečala! V šolo naj gre nemška neroda! De Gašper! je pravi mojster. Ta že zna, kako je treba postopati, da prideš na površje kljub vojni polomjadi. Ce bo A-denaur poslušal De Gasp prija, bo Nemčija kmalu imela svojo vojsko, a poleg tega bo v Anglijo lahko pešiljaja živilske pakete, kakor zdaj Italija!
Čemu se jezi
«Lunedi» z dne IH. decembra poroča, da so se v Benetkah po zidovih na ulici pojavili sovražni napisi preti ezulom. Navaja dva taka napisa: «Veneziani, difendete la città dai terroni e dai profughi giuliani!» (Benečani, branite svoje mesto pred južnjaki in pred ju-hjakimi begunci!), ter nadalje: «1 Giuliani, parassiti della città, spediteli nel Meridione!» (Pošljite Julijcg, zajednice našega mesta, na jug!).
«Lunedi» posveča temu pojavu dolg članek in se močno jezi nad takim očitnim dokazom nestrpnost in pomanjkanje gostoljublja, nosti.
Božična številka
imen snio ze pianto pouuanu. da velja revija «OGGI» za resno publikacijo. Tisica se baje v nekoliko sto tisoč izvodih. Ta revija je izdala božično številko. Na prvi — celi — strani je fotografija bandita Giuliana, ki se prijetno smehlja v krogu svojih vrlih banditskih pomagačev. V notranjosti lista še tri cele strani samih foto grafij Giuliana in seveda primeren tekst. Na eni sliki vidimo Giuliana, kako z zanimanjem prebira slavno revijo «OGGI». Kakšna kolosalna reklama za list! To je prav božična številka G božiču je namreč navada, da uboge pogostijo, da se tako vsaj enkrat na leto nasitijo. Zakaj torej ne bi k bogati banditovi mizi pristopil kak ubožec? Tudi če je ubožec na duhu?! s to imenitno božično številko revije «OGGI» v roki bodo vladni možje lahko prisostvovali slavnostni otvoritvi Svetega leta!
Statistika o uradih
«Messaggero Veneto» z dne 14. decembra je objavii kratko statistiko o uradnikih, zaposlenih pri tržaški občini. S strahom ugo-tavlja, da se je njihovo število v petih letih — od leta 1943 do 1948 — podvojilo. Leta 1943 jih je ; bilo namreč 1.840. leta 1948 pa 3.700.
Razumemo «ivtessagerovp» preplašenost spričo te ugotovitve. Toda sam sl je kriv, iker misli samo na številke, ne pa tudi na delo. C e je namreč število uradnikov na tržaški občini danes dvakrat tako visoko kot jQ bilo leta 1943, gre pa zato dvakrat bolj — počasno naprej!
Le počasi
Tajnik: Ekscelenca, ta bandit Giuliano postaja že pravcat sva-tovni škandal. Moramo kaj ukreniti!
Dc Gasperi: Sedaj imamo važnejše opravke. Giuliano naj lepo počitka, da mine Sveto leto!
J?', tl
n -
O D NO S l
MED OBLASTJO IN TRŽAČANI

j
Bolj kot «Sveto» bi želela, da bi Mirno leto bilo, da bi brez atomskih pokov, brez krvi in muk minilo!
Te dni Novoletno jelko sem lepo si okrasila in nečakom svojim malim sem darove nakupila.
Stari oče pa dobil bo lepe, topla, spodnje hlače \n tako bo za darila
®lo precej trinajste plače.
Tudi nate, draga moja, nisem smela' pozabiti, na kosilo brezpogojno morala boš k meni priti.
Ub pijači in jedači bova se iMgovorili. vse najboljše v novem letu druga drugi si voščili.
Te pozdravlja
Tvoja Juca.
Mogoče pa tu ne gre za nestrpnosti in pomanjkanje gostoljublja. temveč zgolj za logičen zaključek praktičnega Benečana. On vidi in bere, da se tara daleč na Siciliji nekemu banditu Giulianu prav 'menilno godi. Zatorej izraža željo, oziroma nasvet, naj se «Giu-'iani» odpravijo k svojemu imenskemu bratcu. Staro geslo je: Svoji k svojim! Torej: Giuliani k GiuUami!
Mihec in Jakec
Mihec: V Zgoniku so za neko ograjo našli 18 min za možnar kalibra 41 cm. Izkazalo se je, da so jih vojaki pozabili tam o priliki zadnjih vaj. Ali ni to čudno?
Jakec: Prav nič ni čudno. Kaj pa hočeš? Ni bilo pač prostora v Jeep-ih. Saj vendar ne boš zahteval, da bj pustili za zgoniškimi o-grajarui svoje — sgn j orine!!
Včasih je luštno blo, zdaj pa ni več tako. včasih smo zavezniki bli, dans pa nas komandirajo... (Prosto po narodni)

STAROUETMI COCKTAIL
ali frp&miai tViafrlie &a%ÌG
vw%wv*.-»%*.%^v^*^«-.%-.".-«-.vw^-'^wwv'.vwu*.-. w.^-.n.'v-v”«ww.v.w^r. srt^^ivw,Ar^vAvv.*»v.v*«*.,vvvi. ■u-.'w*.v.*«v»%wwvuwvwwsì