ne Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni PLUME XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 17, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 164 NACISTI V GDANSKU počila iz Ljubljane potrjujejo Hitlerjev "zakup" Trsta razPoloženje tržaškega prebivalstva napram e,ttcem. -— Mussolini je popolnoma v Hitlerjevi oblasti. 15. julija. — Agencef-- ' »ancoska časnikarska' ** PreJ'ela iz Ljubi ja-al. cil°- da sta se Nemčija N ' Ja res sporazumeli glede 1, !n Pristanišča Trsta, ka-Je dala Italija Nemčiji za v zakup. I a pJsn3a tozadevna poroči-in Berlin zanikala, Z7h iz LJ^ljane potr-°2adevne prvotne vesti. 110 več Nemcev prihaja v Italijo ik? mesecev je znano, da J jo Nemci v vedno več-v Italijo. Da je dal l>Hni Hitlerju Trst v > Wore pomeniti samo nomaiuje naPram Hitlerju ffoeti moči' ali Pa mo" nost °gr0mno zaupanje v to ' TSV0Jega partnerja. | ^emci zasidrajo v Tr- 1 «ovreaxbodo ItaliJ'a™. ki jih l Trsta J0' nikoli več spra- £uriini ,iima izMre L Q Solini nima nobene L» Je zdaj prisiljen vodarn ki ]e prav tako ne" jtv0r! i med Italijanskim iv? med italijansko : ' ^aino s pomočjo te po-.j °re upati, da doseže svo-% 7 .edozemlju. Kampa-Sfc 36 Pričel Mussolini z '4i 1?a,Tunizij°- Džibuti in jfu-t]ek°P je obtičala, ker L t er Preveč zaposlen na ni utegnil briga" f\ Ssollmjeve zadeve. | Tent 1288, The Maccabees Knja se članstvu imeno- fanTl*' da Preminil L ,°d3a v Collinwoodu. Lk ruPl0 bo ležalo na #bti °dru v Svetkovem IobTI Zavodu, odkoder se S j vi v sredo ob 8:30 uri li ' Judno se prosi člane, *ba. J0' da Se udeleže |dna « Seja 4k §t o Ja ProS- Slovenk, b'ek tSe Vrši danes, v polh * 7:30 zvečer v na- MHorih- Prošene so judel • sev polnem šte-Ix ip J? seje, ker na pro- V^V^tr StVari gle" |TajniCa almcarske te- Velika nesreča v premogorovu v državi Kentucky; 28 premogarjev mrtvih Nesrečo je povzročila razstrelba strupenih plinov. — Nesreča se je pripetila 250 čevljev globoko pod zemljo. — Reševalno moštvo na delu. Na sliki vidimo nacistične praporščake, ki rnarširajo s svojim gosjim korakom po ulicah mesta Gdanska. Na desni je nacistični firar Gdanska, Albert Foerster. Stavkovna linija Posvet glede končanja WPA stavke v Minnesoti Governer Minnesote je sklical za danes k posvetovanju delavske voditelje, da se konča stavka v Minne-apolisu. MINNEAPOLIS, Minn., 15. julija. — Governer Harold E. Stassen je danes odredil, da se imajo v ponedeljek sestati delavski voditelji z Linusom Glotz-bachom, državnim WPA admi-nistatorjem, da poravnajo WPA štrajk, ki traja že več dni. Governer je izdal omenjeno odredbo po konferenci z delavskimi voditelji, ker je malo manjkalo, da niso nastopili v izgredih vojaki in da se niso zaprli vsi mestni WPA projekti. Delavski voditelji so gladko odbili governerjev nasvet, da bi poslali WPA delavce nazaj na delo. Župan George E. Leach pa je med tem izjavil, da bo prispelo v mesto vojaštvo, čim se izgredi ponove. Razen nekaj . manjših WPA projektov se je v Minneapolisu zaprlo vse vešje projekte, ker je župan izjavil, da ne prevzame odgovornosti, ako bi se na projektih še nadaljevalo z delom. Zob za zob, pravi pregovor. Takega mišljenja so tudi piketi pri Fisher Body stavki. Kot je vam znano, da pomožna policija paradira na konjih in katera je tudi najučinkovitejša v času štrajkov, si je tudi UAW-CIO unija domislila, da bi ne bilo slabo, če bi tudi piketi piketirali na konjh kot stražniki svojih pravic. Rečeno storjeno. Danes sta dva unijska piketa stražila na kcnju s posebnim napisom pred vhodom v tovarno. Zelo dobra poteza, ki je učinkovita in obenem tudi dosti humorja. Piketna linija je bila danes zjutraj zelo živahna. Izvršenih je bilo dvoje aretacij, pa ni bila nobena upravičena. Bert Foster, tajnik lokala št. 45, je malo prenizko držal zastavo nad Lcuis Spisakovim avtom, ko je isti hotel v tovarno, in policiji se je to zdelo nepostavno. V splošnem policija postopa napram stavkarjem zelo pristransko. Živ zgorel James Keith, 39 le stari voznik truka, stanujoč na 1510 E. 25th St., je v soboto večer živ zgorel, ko se je njegov truk prevrnil na Route 42, zapadno od Ashlanda, O. S Keithom so bili ob času nesreče na- truku tudi trije njegovi otroci, ki so pa pravočasno skočili s truka, ko se je slednji prevrnil. Na domu pa je pustil nesrečni voznik ženo z dvema nadaljnima otrokoma. Smrtni padec s stola Nenavadna nesreča se je primerila Benjaminu Pelcinskemu, staremu 39 let. V svojem stanovanju je padel tako nesrečno s stola, da si je prebil lobanju in umrl. Danes je šlo veliko manj delavcev na delo skozi stražno linijo kot zadnji teden. Na delo gredo največ dotični družbini privrženci, ki so bili prestavljeni iz produkcjskih oddelkov, tako-zvani "izbrani delavci", kateri pa niso nobeni mehaniki in naj-brže naredijo več škode kot koristi, ko nimajo izučenih strojnikov poleg sebe, ki bi jih nadzirali. Najbrže so se jih tudi "bosi" že naveličali, ker jim povzročajo glavobol, ko jim kazijo važne vzorce za modele. — Družba jih drži sarno zato, da lahko kaže številke javnosti in da bi s tem ubila med delavci moralo do stavke. Ravno tako oni delavci, ki se jih smatra za produkcijske delavce in kateri delajo na poiz-kušnjah na 1940 modelih, indi-rektno niso drugo kakor orodje, s katerim se družba namerava okoristiti. Delavci, povejte družbi, da je vaša moralna dolžnost do sobratov delavcev, da to delo pustite in s tem moralno podprete one, ki so na stavki. Pogajanja med unijo in General Motors družbo se nadaljujejo danes. Zadnji petek so prišli navskriž vsled tega, ker je družba zahtevala, da se sklepajo pogodbe v tem slučaju po okrožjih, kjer ima G| M. svoje podružnice. Zastopniki unije pa tega niso privolili in pravijo: vse naen- IZGREDI IN ARETACIJA PRED FISHER BODY TOVARNO Danes so se vršili pred Fisher Body tovarno ponovni izgredi in policija je a-retirala troje ljudi. Ker se število stavkovnih stražnikov pred' tovarno ni zmanjšalo, se je povečalo tam tudi število policistov. Vseh skupaj je v službi o-kcli 60 policistov, med katerimi so uniformirani stražniki, detektivi in jezdeči policisti. Danes je bilo zaznamovati nekaj spopadov med policijo in štrajkarji, jezdeča policija pa je danes nekajkrat zajezdila v množico piketov. Več oseb je bilo po-teptanih po konjih, toda k sreči ni bil nihče ranjen. Aretirani so bili A. Foster 28 let, finančni tajnik U-nited Automobile Workers unije, lokal št. 45. John Jubac, star 38 let. WPA delavec, ki se je nahajal v stavkovni straži William uoieman, star 45 let, član Maritime unije. krat ali pa nič. Tako je prav, čemu bi cepili dlako?! ... V arbitracijskem odboru unije i-mamo sedaj zelo sposobnega u-radnika v osebi Walter Reutaer-ja iz Detroita, ki je že sedaj pokazal, da se razume na to delo in zna tudi za strategične poteze, če je to potreba. On je pijonir na delavskem polju in ne kakšen "šest-tednik" kot je bil bivši predsednik Homer Martin, kateri je šel v tovarno samo zato, da se je prikopal do vodstva u-nije in potem tako nizkotno za-vozil že tako trdno organizirano avtno unijo. Seja V sredo je seja Ženskega odseka na 969 E. 140 St. ob 8 uri zvečer. Pridite žene in dekleta na to sejo! ITALIJA BO MOBILIZIRALA SLEPCE RIM, Italija. — Fašistična I-talija je sklenila, da bodo v prihodnji vojni tudi slepci morali doprinesti svoj delež. Eksperimenti vlade so namreč dokazali, da imajo slepci finejši posluh kakor ljudje, ki vidijo, zato bodo slepci nameščeni pri aparatih, ki naznanjajo prihod sovražnih letal. Za enkrat predlaga tozadevna predloga samo mobilizacijo o-nih slepcev, ki bi se prostovoljno priglasili za službo. Slovenec pilot I - ponesrecnega pomorskega letala Hidroplan, s katerim se je ubilo v soboto troje ljudi, je vodil pilot Slovenec, doma iz Bessemera, Pa. V soboto je treščilo v mcrje 150 milj jugovzhodno od New Yorka pomorsko letalo, pri čemer so bili ubiti John Radan Jr., iz Bessemera, Pa., pilot o-brežne straže, in dva nadaljna moža. Letalo se je potopilo, preden se je moglo premestiti trupla ponesrečenih v rešilni čoln. Pet nadaljnih ljudi, ki so spadali k posadki letala, je bilo nevarno ranjenih. Pilot John Radan je bil Slovenec, doma iz Bessemera, kjer je leta 1928 graduiral iz ondot-ne High šole. Pred šestimi leti se je vpisal v ameriško mornarico. V Bessemerju je često o-biskoval svojo mater, Mrss. Mary Sankovič in tako je nameraval priti domov na počitnice tudi letošnje poletje. Poleg svoje matere zapušča letalec Radan tudi sestro, Mrs. J. Mehocih (Mohorčič?) ter o-čima Blaža Sankoviča. Njegov oče John Radan živi v domovini na Primorskem. Nov grob Včeraj popoldne je nagloma preminila Miss Anna Gregos v starosti 27 let, rodom Slovakinja. Bila je rojena v Cleve-landu in je stanovala na 14915 Darwin Ave. Zapušča očeta Jo-sepha in mater Anno, sestro Veroniko, poroč. Moe, in brata Josepha. Pogreb ima v oskrbi A. F. Svetek pogrebni zavod. Čas pogreba bo oznanjen pozneje. Naše sožajle! Pozdravi Skoraj polovico Združenih držav sta prevozili Mrs. Frances Rottar, 21100 Arbor Ave., in Mrs. Mary Rottar, 19608 Kil-deer Ave. Obiskali sta sestro Mr. James Rottarja, ki živi v North Port, Wash., potem v Butte, Mont, kjer ima Mrs. Mary Rottar teto. Pošiljata tudi pozdrave vsem znancem nekdanjih Clevelandčanov Charlesa in Franka Lavšina iz Butte, Mont. V bolnišnici V mestni bolnišnici je srečno prestal operacijo Marven Rossa, star 16 let, sin Mrs. Angele Rossa, 814 E. 156 St. Želimo mu skorajšnje okrevanje. Nov grob V soboto popoldne je preminil po dolgi bolezni dobro poznani George Berislavič v starosti 75 let, stanujoč na 6600 Schaeffer Ave. Doma je bil iz Duga Resa blizu Karlovca, odkoder je prišel v Ameriko pred 47. leti. Bil je vdovec 7 let ter zapušča sina Johna in štiri hčere, Mrs. Margaret Grgetič, Thereso, Mrs. Mary Vrbetič in Christino, nuno v Notre Dame. Bil je član društ. št. 22 HBZ. Pogreb se bo vršil v torek ob 8:30 zjutraj iz A. Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla, potem pa na Calvary pokopališče. Bedi mu ohranjen blag spomin. Naše sožalje! DELO PREVEJANIH BANČNIH VLOMILCEV |oložaj V stavki Fisher Body delavstva je ostal neizpremenjen Javkovne straže so v soboto piketirale pred domom | Louisa Spisaka, voditelja Martinove fakcije. — Govor komunistične kandidatke za županjo. ^akor se je v soboto nazna- j ,Se bo v ponedeljek ziutraj I Iv nadaljevalo s stavkovno Po pn Fisher Body tovarn._ j petiranje v soboto zjutraj f cbnesl°- ker je ostala to-fa v soboto čisto nepričako- j' 0 zaprta. Družbini uradniki |! ali nobenega pojasnila za-1, 'zaprtja tovarne; delavci;' Jo da avtni mehaniki ob'; ^tah običajno delajo. ! f branje seje nato preme-!; ta1T t0Varne pred dom §L J' SPisaka, voditelja 1 liL tin°Ve Akcije v uni- Cf hodili kakih pet mi- ' MSpisakovo hišo, na 876 1 jLj^-gor in dol, nato pa s j so odšli, ker jim je bilo povedano, da je v soseščini neka težko bolna ženska. | Mrs. Yetta Land, komunistic-; na kandidatka za županjo mesta Clevelanda, je sinoči na nekem i shodu na Market Square, W. |25th St. napadla "nevtralnost", | ki jo izvaja mesto Cleveland v 1 stavki Fisher Bcdy delavstva, j "Mi v Clevelandu zahtevamo ad-| ministracijo, ki ne bo nevtralna, temveč se bo pobrigala za blagor delavstva," je rekla. Nato je kritiziralaj;30-dnevni "lay-off" WPA delavcev, češ, da bo ta lay off v največ slučajih stalna odslovitev. PROVIDENCE, Ky., 15. julija. — V tukajšnjem Ruchman Coal premogovniku je danes nastala eksplozija, pri kateri je najbrž izgubilo življenje 28 premogarjev. John Daniels, inšpektor premogorova, je izrazil bojazen, da so najbrže vsi premo-garji v rovu mrtvi. Eksplozija se je primerila v soboto zvečer 200 do 250 čevljev globoko v rovu in okoli dve milji daleč od vhoda v rov. f-, Prvih devetnajst mrtvecev so | našli na mestu eksplozije, pri-jbližno 12,000 čevljev daleč od vhoda. Zdaj jih pogrešajo še devet, ki so delali na nekem drugem prostoru, približno 50 čevljev više od prostora, kjer so našli 19 mrtvih premogarjev. Reševalno moštvo pravi, da so nekatera trupla mrtvih pre-L' mogarjev cd sile eksplozije raz-Ibita. Ko se je reševalno moštvo ; vračalo nazaj iz rova proti po-Ivršini, so morali ljudje na neka Iterih mestih bresti vodo do kolen, poleg tega pa je rov še vedno poln slabega zraka, v katerem je komaj mogoče dihati. Smrtna kosa Včeraj zjutraj je preminil na ' svojem domu dobro poznani rojak John Sodja, v starosti 60 let, stanujoč na 1278 E. 167 St., Doma je bil iz vasi Priložja, po- I šta Gradec na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred ' 39 leti. Pokojni zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Fried-hoffer. štiri sinove, Johna, Louisa, Rev. Maxa, ki je za kaplana v cerkvi sv. Vida, iri Josepha, dve hčeri, Jean, poroč. Gunder-sen, in Helen. V stari domovini pa sestro Mary Jurejevčič. Bil je član društev "Glas Cleveland-skih delavcev, št. 9 SDZ, društ. Carniola Hive, št. 1288, The Maccabees in delničar Slov. Nar. doma na St. Clair Ave. in Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:15 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152. St., v cerkev Marije Vnebovzetje, potem na sv. Pavla pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše soža-Ije. Zadušnica V torek zjutraj ob 8 uri se bo brala maša zadušnica za pokoj- ■ nim Albin Janz v cerkvi sv. Pa- . via ob priliki prve obletnice nje- : gove smrti. Sorodniki in prija- • telji so vabljeni, da se udeleži- ; jo- KLAYNISKI INDUSTRIJI GROZIJTRAJK C. I. O. unije apelirajo na predsednika Roosevelta, naj priporoči pogajanja Armour družbi. CHICAGO, 16. julija. — Re-prezentantje klavniških delav-; cev, združenih v Packinghouse j Workers Organizing komiteju, so danes odglasovali, da pozo-vejo na stavko delavce v sedemnajstih klavnicah Armour and Co., ako bi ta velika klavniška tvrdka zavrnila podpis kontrak-ta 's CIO unijo. Unijski uradniki so opolnomo-'čeni preglasiti stavko, ako kom-panija ne podpiše kontrakta s CIO unijo klavniških delavcev, kateri pripada ogromna večina delavstva. Unijski uradniki so dalje odglasovali, da se apelira na predsednika Roosevelta, da bi slednji svetoval Armour kompani-ji, da se prične le-ta pogajati z zastoniki P. W. O. C. i Dalje se je avtoriziralo akcijo stavke proti neodvisnim klav-jničarjem. Resolucije je odobrilo 856 delegatov iz 45 distriktov. Ti delegatje predstavljajo 78,-000 izmed 129,000 delavcev v industriji. John L. Lewis, predsednik C. I. O. organizacije, je obljubil klavniškim delavcem polno podporo Kongresa za industrijsko organizacijo. CANTON, O., 16. julija. — Dva vlomilca - strokovnjaka sta si danes izvrtala in izžgala! z acetilensko napravo svojo pot j do blagajne banke v Waynes-burgu, O., odkoder sta odnesla! dosedaj še neznano vsoto denar- j ja. Prefrigrana vlomilca sta vdrla v urad nekega dentista, ki se nahaja nad banko, tam sta prevrtala in izžgala tla, pod katerimi je stala spodaj v pritličju v banki velika blagajna, v katero sta z acetilenskimi plameni izvrtala in izžgala velike luknjo, skozi katero sta se spustila v blagajno ter jo oropala. Po isti poti sta prišla zopet v zobozdravnikov urad, od tam pa na prosto. Zanimivo pri tem je, da je' prišel skoraj istočasno z roparjema v urad tudi neki sobosli-Ikar, ki je imel nalog, poslikati j zobozdravnikove prostore. Zo-jbozdravnika namreč ni doma, ! ker se nahaja na počitnicah. ; Lopova sta pleskarja zvezala, nato pa se podala na svoje u-spešno delo, ki sta ga strokov-njaško izvedla. Ko sta prišla iz blagajne spet v pisarno, je eden izmed roparjev vrgel pred zvezanega pleskarja vrečico, v kateri je bilo za $97 nikljev in penijev. "Na, to je tvoje!" sta dejala roparja, nato pa odšla. Ravnatelj banke je izjavil, da se še ne ve, kolika sta. ukradla, in je dostavil, da je prepričan, da bo primanjkljaj krit z zava-' rovalnino. &TRAN 2 ENAKOPRAVNOST • 17. julij UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by XHF AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, ra celo leto.................................$5.50 ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 bh 6 mesecev....................$3.2i>; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4-50 ca 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države: ca celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, itfl8 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ] ŽIVLJENSKI STANDARD IN BEDA ; Mariborska "Delavska politika" piše: ] Z neko neverjetnostjo čitamo o kitajskem kuliju, da je v svojem vsakdanjem življenju zadovoljen s peščico h riža. Blagostanje je res relativna stvar^ če vzporejamo , način življenja po raznih zemljepisnih širinah, je povsod drugačen. Tam, kjer eni žive v relativnem zadovoljstvu, bi drugi smatrali, da skopne od mizerije in obratno. Ni treba takoj misliti na necivilizirane kraje zemeljske krogle; pomislite le, kako se počuti Amerikanec nesrečnega brez avtomobila, Norvežan brez kožuhovine, orijentalec brez kave in nikotina. Italijan brez godbe ali povprečni evropski meščan brez časopisa, obutve, ure, mila itd. Tuji izraz za pojem povprečnih življenjskih pogojev je: življenjski standard. V življenjski standard se ne računa samo povprečna človeška prehrana, marveč tudi njegova potreba po obleki, pohištvu, vzdrževanju rodbine in izdatki za kulturne potrebe. Vse te potrebe predstavljajo stroške, ki kažejo višino življenjskega andarda. V kolikor se krivulja spušča navzdol, toliko so potrebe manjše. Od Triglava do Ohrida, sirom države imamo pri nas ' izmenoma tri razne klime ali podnebja (alpsko, celinsko in sredozemsko), ter v njih prebivalstvo, ki je na razne načine prilagodeno plodnim ravnicam, svojim planinam in golemu krasu. Razlike v načinu življenja so tod o-gromne. S' presenečenim občudovanjem človek opazuje v naših vzhodnih in južnih krajih na mestnem trotoarju skromnega Macedonca, sekača drv. Naravnost nerazumljivo je, odkod ima ta toliko fizičnih moči ob slabi prehrani, ki mu jo še bolj omenjuje njegov verski fanatizem. — Njegovi vsakdanji življenjski stroški so navadno takile : 3 din za kruh, 1 din za čebulo ali paradižnik in 1 din za prenočišče, pa je zadovoljen s svojim življenjem. . . In sedaj se poizkusite zamisliti, kako bedno bi bilo tako življenje za povprečnega meščana. Ljudje pravijo, da je to živo zanikanje naših predsodkov o vitaminih, hidratih in drugih elementih prehrane. Ali znanost ne priznava čudežev. Res je, da so ti ljudje krepki, toda že s tridesetim letom so podobni starčkom. Ti primitivni ljudje instinktivno čutijo, kdaj je čas, da se umaknejo v svoje planine med svoje koče, ki jim omogočajo -mlečno in drugo obilnejšo hrano, ker bi sicer pomrli od skorbuta in ishijasa. Razumljivo je, da v takih, razmerah niti misliti ni na kakšen kulturni nivo. In če bi videli način življenja gozdnih delavcev v Slavoniji! Ob siromašnih mezdah za brezkončno dolgo delo žive ti ljudje svoje življenje v j brlogih in kolibah brez vsakršne radosti civilizacije. Ru-1 darski in opekarski delavci na Hrvaškem in v Slavoniji, Bosni in po drugih pokrajinah žive tudi pogostoma v ne-! verjetno bednih razmerah. Le tupatam je zanje položaj j nekoliko boljši, toda o kaki višini življenjskega standarda ne more biti govora. Kakšno je življenje delavcev in nameščencev večinoma tudi drugod ob silno premajhnih zaslužkih, to vemo. Nedavno je šla med narod neka misija, da znanstveno razišče, kako se ta prehranjuje. Ko bo po poteku leta to delo končano, bomo imeli jasno sliko o tem. Vse kaže, cla bodo rezultati potrdili teorijo, da bi desettisoči in desettisoči vagonov živil, ki se, češ, da so odveč, izvažajo, računsko bili potrebni za kritje notranje potrebe. In dosledno temu bi tudi naša industrijska produkcija morala biti nekolikokrat večja. V tej veliki razliki življenjskega standarda — če smemo o standardu v evropskem smislu sploh govoriti — imamo velike paradokse (nepričakovanosti). Jasno je, da današnja zakonita minimalna mezda ne more služiti vsem slojem enako v mestu kakor na vasi ali v industrijskem kraju. Današnji minimum za normalno vzdrževanje manjše rodbine v večjih mestih, kakor Beograd, Zagreb, Ljubljana itd,, bi moral biti štiri ali petkrat višji, kakor je pa zakonito določena minimalna mezda. Zato je po- j manjkanje med delavci in nameščenci po mestih pogosti j redni gost. Zanimive vesti iz stare domovine V tretje gre rado | Slovenija je imela v letošnji pomladi v splošnem mnogo več dežja kot ga je potrebovala. Maj je bil po večini deževen in prva polovica junija mu je bila podobna. Razne dolenjske kraje so obiskale katastrofalne po-'plave že tretjič to leto. Po nekod so kmetje po prvih dveh poplavah uničene posevke deloma nadomestili z novimi, tretja poplava pa je uničila tudi tisto malo upanje na pridelek. Zadnje poplave so posebno prizadele okrožja Novega mesta, Škoci-jana, Kostanjevice, Žužemberka, j Stične, Mokronoga in Šmarjete na Dolenjskem in Ižansko polje. Za točo poplava Dne 9. junija je huda toča opustošila vso Ribniško dolino na Dolenjskem, pet dni pozneje pa je močno deževje povzročilo poplave, ki so uničile še tiste pridelke, ki jih je pustila toča. Deroča voda je odnesla mnogo lesa, pokošenega sena in rodovitne zemlje, poleg tega pa je tudi na več krajih zasula ali raztrgala ceste. Nova vojna ladja V Tivat v Boki Kotorski je sreditjunija priplula nova jugoslovanska vojna ladja "Perun," ki je bila zgrajena v ladjedelnici v Belgiji. Nova vojna ladja je najmodernejšega tipa in tehta 5000 ton. V Boko Kotorsko je priplula z belgijsko posadko in z belgijsko zastavo in, ko je bila oddana jugoslovanskim oblastem, se je s primernimi svečanostmi na njen jambor dvignila jugoslovanska zastava. Ladja ima junaško ime, kajti Perun je veljal pri naših pra- ——i——i 1 dedih starih Slovanih za boga bliska in groma. Roparski napad V Gorenju pri Smartnu ob Paki so nedavno noč neznani roparji napadli Repnikovo hišo, v kateri živijo 82-letna Repni-kova mati Frančiška Žolnirje-va, njena 15-letna vnukinja Berta in dekla. Ženskam so za- 1 motali glave v odeje, da niso mogle vpiti, ter so jim z žico zvezali roke in noge, nakar so stanovanje izropali. Tudi so jim grozili in jih pretepali, da so izvedeli, kje imajo skrit denar. Odnesli so za 4200 dinarjev gotovine in za 3000 dinarjev! dragocenosti. Ko so roparji odšli v noč, se je prva osvobodila svojih vezi 15-letna Berta, ki je alarmirala sosede. Kmalu so bili obveščeni tudi orožniki, ki so v okolici aretirali več sumljivih oseb. Martin Žolnir, Bertin oče, baje živi v Ameriki, tako vsaj! poroča dnevnik "Jutro," toda ne navaja kraja. Povratek z otokov Boljšim sosedskim odnoša-jem, ki zadnje čase vladajo med Jugoslavijo in Italijo, je najbrž pripisati dejstvo, da so italijanske oblasti izpustile iz internacije večje število naših rojakov. Vrnili so se na svoje domove tudi taki, ki so bili obsojeni na 20 do 30 let internacije. Med najbolj znanimi povratniki so učitelj Frank Tratnik s Črnega vrha, Janko Leban iz Gorice, Slavko Bevk iz Cerknega, bivši poslanec Josip Srebrnič, profesor Zorko Jelinčič in Vekoslav španger s Proseka. Nekateri so preživeli v internaciji 8 do 10 let. Velemesto brez oblasti Dogodki v Tiencinu, kjer so trčili skupaj v zvezi s tako zva- j no "mednarodno koncesijo" imperialni, prestižni in gospodarski interesi demokratskih velesil ter Japonske, obračajo pozornost na ta težavni problem Daljnega Vzhoda. Ni sicer verjetno, da bi se že to trčenje iz-cimilo v novo svetovno vojno, kakor nekateri napovedujejo, vendar pa je vsakemu pozna-! valcu razmer v tem delu sveta j jasno, da gre razvoj v to smer, j če mu pravočasno ne najdejo; druge rešitve. Za boljše umeva-nje si je treba pogledati samo razmere v šanghajski medna-i rodni naselbini. Čeprav živijo v Šanghaju, ka-Ikor v vsakem drugem svetovnem mestu, dobri in slabi ljud-( | je, solidni in nesolidni, ter so i prvi kakor povsod drugje goto-' vo v večini, velja to mesto za pravo Sodomo in Gomoro. Ka- j dar je govor o šanghajskih zabavah, ne misli nihče na' japon-| ske igre z žogo, ljubiteljske i predstave Evropcev ali pa na 'dostojne plesne večere v ameri-Iških šanghajskih klubih, tem-, i več vse si predstavlja pod to !besedo razvrat in razuzdanost i nočnih lokalov, skrite igralnice, ' beznice za opij in druge greho-j ' te. Temne, uničevalne strani j išanghajskega življenja zanimajo ljudi dosti bolj nego pozitiv-! nejše in gotovo tudi pomemb-j nejše strani. Vzrok je v tem, da lima Šanghaj sicer zakone, toda, nobenega zakona, oblasti, pa no-: l benega reda. Stremljenje po za- j konu in redu se razbija ob ne-j zmožnosti, da bi se uveljavila! prava avtoriteta, j Pravice, ki so jih pridobile 1 velesile v preteklem stoletju na; i Kitajskem, so se naslanjale na; j dejstvo, da kitajske vlade ni-, j so bile sposobne ali voljne jam-j čiti tujcem za red, življenje in1 lastnino. Tako so tedaj neke to-jčke Kitajske praktično odtegnili kitajskemu vladnemu vplivu in Šanghaj je bil takšna točka. Ozemlje, ki so si ga pridobili tuji trgovci po pogodbah s krajevnimi kitajskimi oblastmi, naj bi po prvotni zamisli ne imelo kitajskega prebivalstva. Toda že med tajpinškim uporom ji. 1853 je pribežalo nad 20,000 ! Kitajcev pod zaščito tujih na,-| selbin, danes pa predstavljajo j Kitajci tu ogromno večino pre-1 : bivalstva. Po svetovni vojni so si utirali pot v upravo in sedijo v mestnem svetu, 1. 1930 so se dotedanja mešana sodišča nadomestila s čisto kitajskimi, a že tri leta prej je osrednja kitajska vlada določila popolnoma kitajsko mestno upravo za vse 'predele Velikega Šanghaja, ki 'se razprostira zunaj koncesij. ! Po japonskem vdoru na Ki-| tajsko se je položaj zapletel do ! brezupnosti. Ozemlje francoske I in mednarodne naselbine je podrejeno kakor prej osrednji kitajski vladi, ki ga je bila dala tujcem pač samo na razpolago. Sedaj pa, ko se čutijo Japonci .naslednike te vlade, zahtevajo 'tudi njene pravice zase, in to item bolj, ker sestavljajo znaten del prebivalstva v medna-j rodnem predelu njihovi državljani. Upravo Velikega Šanghaja so prevzeli že predlani v decembru, med tem ko obstoje v mednarodni in francoski naselbini še razni činitelji Čang-Ikajškove vlade. Eden teh čini-! teljev so n. pr. kitajska sodišča ! v tem področju, v katera Japon-; ci ne morejo imeti zaupanja, j Lahko se namreč zgodi, da obsodi takšno sodišče tega ali ! onega terorista zavoljo atenta-j ta na kakšnega Japonca na |smrt — toda zadnja odločitev i o izvršitvi smrtne kazni je v i rokah čungkinške vlade, najviš- je kitajske sodne oblasti, in ta ; ima glede napadov na Japonce i svoje mnenje. Drugič se Japon- < ci, ki je mednarodna koncesija i tudi njih koncesija in sedijo v ; njeni upravi, ne morejo zado- i vcljiti s tem, da bi se na njenem ozemlju ustvarjale protijapon- i ske stranke in tajna društva, zbadati pa jih morajo tudi pa-triotične manifestacije Kitajcev ob dnevih kuomintanških narodnih praznikov, ki jih je u-prava koncesij pred kratkim sicer znižala od letnih 36 na osem. Tudi teh osem narodnih praznikov pomeni danes nujno uradne propagandne dneve proti japonskim osvajačem. Po mestu korakajo neprestano ameriški mornariški vojaki, škotski strelci in angleški pešci, i navzlic temu je nezaščiteno. Te čete mestni upravi namreč niso kar tako na razpolago, za njih uporabo, kakor tudi za pomoč vojnih ladij v pristanišču] je treba prej posebnega dovoljenja iz Londona in Washington. Brez tega dovoljenja ne sme J pasti niti en angleški ali ameriški strel, mestna vlada pa ima na razpolago samo majhno četo prostovoljcev. Bolje je na ozemlju francoske kolonije, kjer francoski generalni konzul lahko sam odredi nastope tonkin-ških strelcev in bojnih vozov. Če se voziš skozi Šanghaj,, doživiš največje paradokse. Preden vstopiš na tla koncesije, mora tudi kitajski šofer n. pr. ob Graden Bridgeu, kjer se neha japonska zasedba, pokazati potni list in se odkriti japonski straži. Na Bundu, glavni cesti ! koncesije, urejajo promet kitajski mestni in indijski policisti, ' na ozemlju francoske naselbine, po prenapolnjenih, tuui zelo u-| mazanih kitajskih cestah, ob stotinah ruskih trgovin straži-jo francoski tanki in vzdržujejo red anamitski policisti. Ob Hai-govi aveniji je teoretični začetek kitajskega ozemlja,' ki je . podrejeno po Japoncih nadzirani . upravi Velikega Šanghaja. Toda . mednarodna naselbina je svoje . ceste speljala tudi v del tega . ozemlja, "ki je priljubljeno sta-! i novanjsko ozemlje, in tako vidiš, i . da je cesta, po kateri se pelješ, . pod nadzorstvom mednarodne policije. Levo in desno od nje je že Veliki Šanghaj in ga nadzi-1 ra policija, ki pripada praktič-' no Japoncem. Ta dualizem je kakor poziv vlomilcem in dru-) gim zločincem, naj opravijo svoje delo v obcestnih vilah in naj ) potem pribežijo z nekoliko ko-}' raki v področje druge policijske ^oblasti. Zato ni čudno, da so "! morali to ozemlje ločiti z bodečo 3 i žico od cest. Seveda je tudi o-stalo ozemlje koncesij z bodečo 1 žico in vojaškimi stražami lo-; ceno od japonskega okupacij-1 skega področja. Bodeča žica je Šanghaju vsakdanja potrebščina. > Svetovno mesto, ki živi tako . med žičnimi pregrajami, stroj-. niškimi gnezdi in razstreljeni-i mi postojankami kakor druga mesta med parki, gozdovi, jeze-i ri in v najslabšem primeru to-) varnami ni sposobno življenja. 3 Nihče se ne čudi, če zve pri zaj-. trku iz jutranjega list!?, da je - bilo v pretekli noči levo in des- - no njegovega stanovanja spet . kakšno streljanje, razbojstvo, u-j grabitev. Dopisnik nekega ev-3 ropskega lista je v eni sami šte- vilki nekega šanghajskega lista J pobral sledeče vesti iz "lokalne - kronike" mednarodnega ozem-i J1 ja: na cesti iz Šanghaja v Jčingpu so kitajski četniki u- j strelih izdajalsko kitajsko vo-i hunko, v nekem skladišču je i j vlomilec ustrelil trgovca z o- - lijem, ki je hotel braniti svoje i blago, na stranski cesti ob Kan-r ton Roadu je šest oboroženih t mladeničev pobralo nekemu Ja- - poncu 18 dolarjev, v nekem re- storantu je sedem Japoncev a- i retiralo poglavarja kitajskih j četnikov s petimi spremljevalci | in ga odvedlo na japonsko o- j zemlje, v nekem domu Družbe | mladih krščanskih mož je mlad Kitajec ustrelil nekega izdajalskega kitajskega knjigovodjo, na prometni cesti je kitajski rikšar zaklal mlado kabaretno pevko zavoljo 10 centov, v nekem igralnem klubu v francoski naselbini so zakrinkani tolovaji oplenili banko in igralce. . . Navadno razbojstvo in politični terorizem se čedalje bolj mešata. Morilec izdajalskega knjigovodje je n. pr. pripadal tajnemu protijaponskemu društvu, bil pa je, kakor se je izkazalo pozneje, orodje dveh Kitajcev, ki ju je bil umorjenec zavoljo poneverbe odpustil iz službe. Ovadila sta knjigovodjo tajnemu društvu kot prijatelja Japoncev. Morilec je izvršil svo-. je dejanje z velikim navduše-. i njem — vendar pa je od obeh . naročnike^ sprejel nagrado 50 dolarjev. Umorov in zločinov na I . račun in pod pretvezo patriotiz-l ma je čedalje več, mednarodna i uprava pa nima moči, da bi jih . ustavila. Podobno kakor v Šang- • haju pa je v drugih mednarod-. nih naselbinah na Kitajskem. S . tega stališča ni čudno, da so j Japonci, začenši s Tiencinom, j nastopili energično proti tujim' . koncesijam oziroma njihovim u-pravam in s tega stališča bi i-meli celo nekaj prav — če se . ne pomudimo ob vprašanju, kak-i šen opravek imajo kot tuja sila i na Kitajskem sploh. . . i - POVIŠANJE DELAVCA • ROCHESTER, N. Y. . juli-' ja. — Urad WPA je dal danes priznanje 50-letnemu delavcu 3 Johnu Connollyju, ki je pri delu nekega kanalskega projekta sam kopal, dočim je stalo v njegovi bližini okoli 300 delavcev, ki so ga piketirali. 5 "Rajši delam, kakor da od la-i kote poginem," je izjavil Connol-1J ly, ki se ni hotel pridružiti esta-51 lim delavcem, ki so prenehali z • delom pri projektu. WPA urad ~;je Connollyja povišal s tem, da '!ga je klasificiral med izurjene 1 | delavce, kjer bo poslej prejemal 5 po $71.50 na mesec. 5| - " | Protest delavstva. Novi zvezni relifni zakon, o katerem smo 5 obširno poročali v zadnji izdaji "/'Napredka," je izzval ogroče-" ne proteste organiziranega de-J lavstva širom dežele. Skupno " nastopajo v tem pogledu unije 5 A. F. of L., C. I. O. in Workers 3 Alliance, ker spoznavajo, da je 3 delavstvo kot celota ogroženo, " oziroma mezdni standard, za ka-3 terega so se unije borile skozi ■ dolga desetletja. Po raznih - mestih so bile odrejene stavke s proti novemu zakonu za relifno - delo. Možnost obstoji, da bo kongres zakon vsaj delno revi- 0 diral, predno odide na počitnice, kajti med reakcijonarnimi political" j i je zavladal strah, da bo delavstvo obračunalo z njimi pri volitvah, ki se vršijo prihodnje leto. RAKETA KAKOR GORA e Kanadski graditelj raket dr. - Campbell iz Edmontona pravi, t j da bi morala biti raketa ki naj - bi poletela do meseca, velika ka- - kor prava gora. V nekem pre- - davanju je omenil, da je pred a kratkim čul o izjavi nekega as-e tronoma, da polet do meseca - danes ni več tako nemogoča v stvar kakor pred leti. Nato se - je Campbell pobavil malo teme- - ljiteje s to stvarjo in je prišel e do zaključka, da je vendarle ne- - mogoča. 2 Najuspešnejši način za raket- - ni polet bi bil pogon z eksplo- 1 zivnimi snovmi, ki bi raketo po- - ganjale venomer naprej. Če po- - mislimo, da bi si morale eksplo- a u »i i n »v-^vg^M ŠKRAT; , i Prijatelja se srečata. L, tičiš ves čas ?" vpraša p^ "V dolgovih," odvrne"! - 2 Fridolin: "Ali je ženi% poročil tvojo sestro, b^jp Benvenut: "Mislim da dar namreč nanese poroko, njegov oče vednF huje: Oh, ta siromak!" j _ > "Zakaj se ne bi poročili« zaslužim na mesec $200-2; to ni dovolj?" "Meni že, a od česa ti?" I f — 4 Bolniku se je že dalj dlo. Ko pride zdravnik k" vi postelji, ob kateri je Sj jckana žena, je bolnik ^T j "Beži, izgini, izpusti M jšast!" Zdravnik pravi: "Vroč1 pušča. Vidite, polagoma k zavesti. Vas že pozna • Na političnem shodu.' ski kandidat je imel ogrj vor. Naenkrat pa pril^ der od nekod zeljnata V Govornik se hitro znajde1 te, spoštovani poslušalci nasprotniki že izgubljaj01 zije slediti tako dolgo, & ketno vozilo doseglo bi bila potrebna, da preB1 meljsko privlačnost, in ® lo treba na isti način p" tudi pri povratku z lunft rali za vsak kilogram \ teže vzeti s seboj milil pogonske snovi. PREDSEDNIK ŽlO k LAŽI WASHINGTON, ? j« v Predsednik Roosevelt je [< danes v formalni izjavi, a časopisje zagrešilo veli" it ko je poročalo, da je naS^ med njim in državnim tft Pi Hullom zaradi besedila ! f ce, ki jo namerava pi"e' r ponovno nasloviti na ozirom na nevtralnosti!0 v. Časopisje je porcčalOt 1 sli predsednik storiti to jeziku, s katerim bi si z°t " voščil evropske diktatotf čim ga je Hull pred teifl ' zaradi česar je nastal ma spor. Tozadevna trd1 j brez podlage, je rekel P nik. i _ •: j Hitler in Mussolini | zadovoljna s kongreso'1' držav. Senatni odsek za ^ (zadeve je zavrnil admin'^ ,sko predlogo za novo ' nostno postavo, in posl^1 I kakor izgleda, da vsaj ^ 'arja se o tem vprašanj11 ničesar ukrenilo. Z drog1' sedami rečeno, ako v pride do vojne, fašizetf1 računa na to, da njeg0 sprotniki ne dobijo nobe" moči iz Amerike. To a^ izolacijonisti smatrajo $ tralnost." KROGER ZAPUSt^ MILIJONOV CINCINNATI, •. jultf Pokojni B. H. Kroger, zl^r letrgovec, ki ima verigo | rijskih trgovin, je zapi^ svoji smrti $22,754,398 P] ženja. Zapuščino bodo I njegovi trije otroci ln zet-j 17- julija, 1939 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Koliko se je zanesti na Chamberlainove obljube Poljski? vi "Mcmakovo." Pogajanja so gluma, pravijo sovjeti Rusija, o kateri ni dvoma, da ne predstavlja nobene zavire, ako bi videla, da so zastopniki Anglije in Francije iskreni, in da resnično hočejo Hitlerja ustaviti, enostavno noče kupiti mačka v žaklju, in tako se pogajanja ,ki bi bila lahko že davno zaključena vlečejo in vlečejo, sporazuma pa le še vedno ni. Koliko vere ima Rusija v za-padne sile, je razvidno iz izjave, katero je podal te dni sovjetski propagandni šef ždanov. Rekel je, da pogajanja, ki jih vodi Chamberlainova vlada z Mos kvo, niso nič drugega kot gluma, da se utre pot nemškemu fašizmu proti vzhodu. Senzacijska trditev publicista Villarda Zelo zanimiv prispevek k zamotani situaciji podaja poznani ameriški publicist Oswald Garrison Villard, ki je v reviji "The Nation" objavil članek, v katerem pravi da je iz virov, o katerih zanesljivosti ni mogoče dvomiti, zvedel, da se Anglije in Francija pripravljata, da iz-dasta Poljsko kot sta izdali Češko ter jo v kritičnem momentu prepustita Hitlerju. In ne samo to. Iz istih virov je Villard zvedel, da je napravljen kompleten načrt ne le za razkosanje Poljske ,temveč tudi Romunije. Ako je ta vest pravilna, ima Nemčija dobiti vse, kar je zgubila z versajsko pogodbo— Gdansk, poljski koridor, šlezijo in del Poljske, ki je pred svetovno vojno spadal pod Nemčijo. En kos Poljske ima dobiti Madžarska, en kos bi se prepustilo Litvinom, Poleg tega bi Nemčija pogoltnila večji del Romunije, Rusom, ki so bili nekoč gospodarji v Basarabiji, pa bi se pustilo, da vzamejo ta del Romunije. Vse to se sliši fantastično. Ampak če bi bil kdo pred letom dni rekel, da bo češkoslovaška Izbrisana z zemljevida, bi mu tu-jdi ne verjeli, in vendar je deka-,dentna anglo-francoska pluto-jkracija komaj dva meseca pozneje pristala baš y to. če sta se London in Pariz odločila za nadaljnjo kapitulacijo, bi bila Rusija ravno tako brez moči, kot je bila lani. Ali naj se sama zo-perstavi osišču Rim-Berlin- To-Ikio? Še ena analiza obstoječega položaja Walter Lippman, ki se je te dni vrnil iz daljšega obiska v Angliji in Franciji, pravi, da danes ni mogoče nikomur prerokovati, kaj prineso prihodnji tedni v Evropi. Vzrok temu je, ker nihče ne ve, katera koalicija je močnejša, in ker se sleherni zaveda, da nima niti ena niti druga stran odločilne premoči. Osišče ne poseda moči, da bi vsililo svoje voljo, piše Lippman, ampak tudi koalicija pro-ti-agresijskih sil še ne poseda moči, da bi sile osišča primorala k odpovedi njih ambicij. Ta analizia izključuje pro- gram podaje, o kateri poroča Villard in je torej le s tega vidika sprejemljiva. Zadnje vesti iz Londona javljajo, da je Chamberlain v parlamentu izjavil, da bo Anglija izpolnila svoj del pakta s Poljsko, kadarkoli se bo slednja smatrala ogrožano. Ampak na drugi strani so pogajanja z Moskvo še vedno na mrtvi točki, kar meče senco dvoma na drugače lepe besede. V labirintu političnih, ekonomskih in socialnih konfliktov, ki tarejo Evropu, se nekje nahaja odgovor na vprašanje, kaj prineso prihodnji tedni, ampak kakšen je ta odgovor, če pomeni vojno ali mir, tega ne ve nihče. v S. N. D. na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Friendship Grove, W. C., ples v Slovenskem delavskem Domu na Waterloo Rd. 15. oktobra, nedelja — Koncert in ples Industrialne Rad. Organizacije v SND na St .Clair Avenue. 15. oktobra, nedelja. — Cleve-landska federacija SNPJ pro- j slavlja 35 letnico SNPJ v o-beh dvoranah SDD na Waterloo Rd. Popoldan program. 21. oktobra, sobota. — Dr. Lun-der-Adamič, št. 20, SSPZ obhaja 30 letnico s programom v SND na St. Clair Ave. 21. oktobra., sobota — Društvo Betsy Ross, ples v Slovenskem delavskem dmu, Waterloo Rd. 22. oktobra, nedelja — Koncert in ples zbora "Sloga" v SND, na St. Clair Ave. 26. oktobra, četrtek. — Ples dr. Clairwoods, št. 40, SDZ v S. N. D. na St. Clair Ave. 27. oktobra, petek. — Ples dr. "Carniola Tent", ša. 1288, The Macabees v SND na St. Clair Avenue. 28. oktobra, sobota. — Ples di?. Clevelandski Slovenci, št. lb, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave. 28. oktobra sobota — Local No. 1228, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road 28. oktobra, sobota — Zadružna plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 29. oktobra, nedelja. — Waterloo Grove, WC., ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. 29. oktobra, nedelja. — Proslava 25-letnice dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave. 29. oktobra, nedelja — Koncertna proslava 25-letnice društva "Zvon" v SND na E. 80th St. 30. oktobra, torek — Outdoors-men Club, ples v SNl5, na St. Clair Ave. NOVEMBER 4. novembra, sobota. — Ples White Motor Local 32 v SND, St. ClaV Ave. 4. novembra, sobota. — Združene Slovenke, SDZ., ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 5. novembra, nedelja. — Slov. Ženska Zveza, št. 41, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 5. novembra, nedelja. — Koncert Blaue Donau, v S. N. D., na St. Clair Ave. 5. novembra nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 11. novembra, sobota — Plesno veselico priredi dr. Vipavski Raj, št. 312 SNPJ v Slov. Domu na Holmes Ave. 11. novembra, sobota. — Ples društva "Slovenec" št. 1, SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 11. novembra, sobota — Collin-wood Hive, TM, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. novembra, nedelja. — Opera Samostojnega pevskega zbora "Zarja" v S. N. D. na St. Clair Ave. 18. novembra, sobota. — Modem Crusaders, SDZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 19. novembra, nedelja. — Društvo "V Boj", št. 53, SNPJ, , prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 19. novembra sobota. — Ples Royal Hi Hats v SND, ria St. Clair Ave. 19. novembra, nedelja. — Ples dr. Sv. Ane, št. 4, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave. 25. novembra, sobota — Ples dr. "Comrades", št. 566, SNPJ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 25. novembra, sobota. — Društvo "Svoboda", SNPJ, prireditev v S. D. D. na Waterloo Rd. 26. novembra, nedelja. — Pred- dinski pevski zbor, koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. novembra, nedelja. — Mla-stava in ples dr. "Abraševič", v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 26. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor Slovenske- , ga delavskega doma na Waterloo Road, priredi koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma. 29. novembra, sreda — Ples In-ter-Lodge League v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30. novembra. (Zahvalni dan), JULY 23. julija. — Piknik priredi Brooklynski Slovenci, št. 48, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley Rd. 23. julija, nedelja — Piknik priredi Slovenska šola SND na Močilnikarjevi farmi. 23. julija nedelja — Collinwood ski groceristi in mesarji priredijo piknik na Pintarjevi farmi. 30. julija nedelja — Piknik Soc. Kluba Delavec, št. 28, JSZ pri J. Zornu na Bradley Rd. 30. julija, v nedeljo. — Progresivne Slovenke, krožek št. 3, priredijo balincarsko tekmo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. AUGUST 5. avgusta nedelja — Piknik samostojnega zbora "Zarja" na Močilnikarjevi farmi. 6. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Soča", št. 26 SDZ, na prostorih kluba Z. S. D. na 6818 Denison Ave. 13. avgusta, nedelja. — Piknik dr. "Danica", št. 34, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley Road. 27. avgusta, nedelja. — Piknik Workmen's Sick and Benefit na Stuškovi farmi. 27. avgusta. — Olimpijada Slovenske dobrodelne zveze na Jack Pintarjevi farmi. SEPTEMBER 2. septembra, sobota. — Društvo Srca Jezusovega, Proslava 40 letnice, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. 9. septembra, sobota. — Plesna veselica, Lucky Starš, SDZ, v avditoriju Slovenskega Na- rodnega doma, na St. Clair Avenue. 16. septembra, sobota. — Ples društva "Comrades", št. 566, SNPJ v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair A venue. 23. septembra, sobota. — Ples društva Martha Washington, št. 38, SDZ v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave. 23. septembra, sobota. — Gay Debs Club, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 30. septembra, sobota — Young Men's Democratic Club, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 30. septembra, sobota. — Ples dr. Spartans, št. 198. SSPZ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. OCTOBER 1. oktobra, nedelja. — Statuettes Club, prireditev v Slovenskem dalevskem domu, Waterloo Rd. 7. oktobra, sobota — Ples društva Marije Magdalene v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 7. oktobra., sobota. — Rana Club, ples v Slovenskem de-vavskem domu, na Waterloo Road. 8. oktobra, nedelja, — Koncert in ples Skupnih Mladinskih pevskih zborqv v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 8. oktobra, nedelja, — Koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v SND na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Ples dr. Slov. Sokolice št. 442, SNPJ Statement of Condition The North American Bank Co. of CLEVELAND OHIO I JUNE 30th 1939 ASSETS CASH AND DUE FROM BANKS .... $ 271,590.21 United States Government Obligations . . 193,346.88 | Loans and Discounts..................281,415.68 Other Bonds and Securities............321,824.56 | Other Assets........................6,469.16 ( ——-- $1,074,646.49 LIABILITIES CAPITAL STOCK.........$ 100,000.00 CAPITAL DEBENTURES..............90,000.00 Reserve For Capital Debentures Interest and Retirement....................2,909.58 Surplus and Undivided Profits..........51,266.91 Deposits..........................649,047.83 Deposits on Public Funds..............180,000.00 Other Liabilities....................1,422.17 --.- $1,074,646.49 (Member Federal Deposit Insurance Corporation) Koncert Soc. Zarje v avditoriju SND. 30. novembra, četrtek. — Slov. Dobrodelna Zveza, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. DECEMBER 2. decembra, sobota. — Ples, Variety Club v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 3. decembra, nedelja. — Obletnica in ples dr. Pioneers, H. B. Z. v SND na St. Clair Ave. 3. decembra nedelja — Koncert Slovana v Društvenem Domu na Recher Ave. 3. decembra, nedelja. — Društva "Združeni bratje", št. 26, SSPZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 9. decembra, sobota. — Društvo "Strugglers", SNPJ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. decembra, sobota. — Ples dr. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 10. decembra, nedelja. — Predstava dramskega društva "I-van Cankar" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 10. decembra, nedelja. — Klub "Oreški", prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 16. decembra, sobota. — Božič-nica v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma — National Screw Mfg. Co. 17. decembra, nedelja. — Božič-nica in ples Slov. Mlad. šole v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 23. decembra, sobota. — Ples Svob. Slovenk, št. 2, S. D. Z. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 25. decembra, ponedeljek — So-citlistični klub št. 49, ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja. — Silvestrov večer, S. N. Doma in Klub dr. SND v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 31. decembra. — Silvestrovska zabava pevskega zbora "Slovan" v Društvenem Domu, na Recher Ave. Millions prefer it to mayonnaise- # Miracle Whip is different—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fash-ioned boiled dressing are combined in a new. skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in J-V'JS^ the Miracle Whip -^jf- ^ beater that's exclu 1 sive with Kraft. y i ICR** . Xai^fiazalocjallovensKih; Knjig >9 Ameriki!^ V, knjigarnil^Qlas& - Naroda^jjlahko dobitelvsakovrstne. sloveflskeTknjige naših priznanih pisateljev ^Cankarja1 T^čtrj^J^čič^JVeglj^Km^to^ MiEnskega7itd.*S^alogilin^y prevodfTdel svetovnoznanih' mojstrov; tjjrm •*> t...... Gospodarske, gospodinjske in poucnej knjige^^Igr^esmi^zemljevide LjnbiteljUepe knj ce^k'^igTkij^lmamo^zalogu J >GL\S lMRQDH«j (Dčp7 k ) 216 Vfl IttlhSlree!. lew YorK^JP Lanskega septembra sta" Chamberlain in Daladier v Mo- v lakovem potolažila" Hitlerja s Pi'odajo Čehov, in ljudje, ki bi varali sebe ali druge, so pe- i hvalo in čast "modrosti" dr- r ^vmkov ,ki so baje odvrnili a '°jni, ko je le že za las manjka- I I da ni bila vsa Evropa pahnje- d jja v blazni vojni ples. Bilo bi u |epo, ce bi bilo vse to res, ampak r Jfirovni sen je trajal zelo malo j jasa. Izkazalo se je, da oni, ki z f0 P^rokovali, da na tak način j s | e Hitlerja ne bo nikoli pripra- [ da bi miroval, so bili v pra- r em> grdo pa so se zmotili tisti, l 1 so verjeli v pristnost mona- r pevskega "tolaženja." j j ze sredi marca tekočega leta, ( ; 6J komaj pol leta od časa, ko!I - imel biti evropski mir "re- c ; > Je Hitler pogazil to, kar r - se ostalo od češkoslovaške in £ ^mnic tebinič okupiral Memel 3 Baltiku. M.v . . visi na zelo tanki niti r mirovni sen se je razblinil v i J Kot mehuček iz mila, in na- ( i PUa ]e nova kriza, nič manj ' ,sna od one, ki je lani davila 1 op0 ln narode navdajala s j u^m'dalahkovsaktrenotek < k mne oboroženi konflikt. Od ] rat se zopet stopnjema veča c f Pftost in mir v Evropi, ki je ž Ji, r,esen" za ceno smrti naj- ] ^ demokratične republike v 1 i W V1Si danes na tanke j ši c em kdaj popreJ> odkar na" 1 , ,m fašizem vzrujata svet. s 3C Ma ravno tam, kjer je bila »I lani češka ] . eclanJa žrtev nacijske agre- ] ia0sti ima postati Poljska, i ■ se danes nahaja v prav ta- i ialP°i0Žaj'U k0t se lani na" 1 ti av-H škoslovaška. Za enkrat ; ;1C jJO naciji, da ne zahtevajo s!' ^ugega kot Gdansk ter se .('m sklicujejo na dejstvo, o j Prebivalstvo mesta nem- loir - de "hodnika>" kateri ' 31 Mrs. H. Nielsen, Slovenska ženska zveza, podružnic® -ti št. 14. Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so da 'Č svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopa ro lišče brezplačno na razpolago. Našo zahvalo naj preJ a} mejo sledeči: Mr. John Debevc, New Philadelphia, Ob'0 j MrT Anton Slopko, Mr. Frank Modrian, Mr. Henry W 0r hotz, Mr. L. Cebron, Mr, Joe Zuzek, Madison, Ohio, M* Frank Milavec, Mr. M. Sezun, Mrs. Albina Vesel, ^r >v Louis Cigoj, Mr. Wm. Fifolt, Mr. Ratzman, Mr. Georfjp Parks, Mr. James Lozar, Mr. Louis Pike, Mrs. Jeni""je Satey, Mrs. Harry Nielsen, Mr. Albin Schwarze, Greei1' wood, Wis. gj Iskreno zahvalo naj prejme Rev. Anthony Bombah a' za tolažilne obiske med boleznijo, podelitev sv. zaki"9' 1 mentov za umirajoče, spremstvo na zadnjem potu te opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. I fli Našo najlepšo zahvalo naj prejmete Mrs. Mary Kol]'1' in Mrs. Mary Cigoj za obilno pomoč ob času bolezni smrti naše blagopokjne soproge in matere. ^ Hvala lepa pogrebnemu zavodu August F. Svetal za veliko naklonjenost med časom, ko je pokojna lež&%s na mrtvaškem odru v njegovi kapeli kakor tudi za lePi urejen pogreb in vsestransko najboljšo postrežbo, i i Najlepša hvala vsem onim, ki so prišli pokoj^F kropit, so pri nji čuli, nas tolažili ali jo spremili na P°ret kopalšče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za ^ s kar so nam dobrega storili ob času bridke izgube družini. lc Ljubljena soproga ter dobra in skrbna mati. Moc11' ^ žalostni klečimo na Tvojem svežem grobu, rosne^a očesa objokujemo nenadomestno in bridko izgubo blagem spominu na Tvoje dobro srce. Čuj, draga sop^)r ga in ljubljena mati, naše prošnje k Bogu: Daj ji ve^j ^ mir in.izpočitek v tuji zemlji do svidenja nad zvezda^1 > d: Žalujoči ostali: PETER USAY, soprog ALBIN in ADOLF, sinova Cleveland, Ohio, 17. julija 1939. Help Kidneys! Don't Take Drastic-Drugs f Your Kidneys contain 9 million tiny tubes ' or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional disorders of the Kidneys or Bladder make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Lag Pains, Circles Under Eyes. Dizziness, Backache, Swollen Joints, Excess Acidity, or Burning Passages, don't rely on ordinary medicines. Fight ruch troubles with the doctor's prescription Cystex. Cystex starts working In 3 hours and must prove entirely satisfactory in 1 week, and be exactly the medicine you need or money back is guaranteed"Tele-phone your druggist for Oyatex (Siss-tex) . today * The guarantee protects you. Copr. J 1937 The Knox Co. 3 ( I'VE ALWAYS WANTED ONE—AND HERE'S MY CHANCE!" LAHKI NIZKI POGOJI. Vprašajte vašega Maytag prodajalca, glede majhnega naplačila in nizkih lahkih pogojev, ki vam omogočujejo imeti vaš MAYTAG SEDAJ. Obiščite vašega MAYTAG prodajalca | je spregovorila, "peljala z gospodom Deryckom na postajo, i sem sama na sebi skusila, kako neprijetno zajame človeka, če se vozi po cesti, ne da bi videl, kaj se dogaja okoli njega, in vendar nezavedno ves čas tenko prisluškuje, meri v duhu razdalje, ocenjuje hitrost vožnje in se pri : slednjem obratu vzvoda sprašuje, kaj naj pomeni. Ako se bova še kdaj peljala skupaj na izpre- : hod, mi morate vedno dovoliti, da vam bom nadomeščala oči." "Kako ste dobri," je dejal Garth hvaležno. "Potem torej niste Derycka do zadnjega videli?" "Sploh ga nisem videla. Stisnil mi je ob slovesu samo roko, sama sem pa obsedela v vozu in cula odhajati vlak." "Ali vam ni bilo težko, da je prišel in odšel, ne da bi ga videli?" Jana se je nasmehnila. "Bilo mi je zelo težko," je odvrnila sestra Rožamarija, "toda hotela sem poskusiti, kako je pri tem človeku." "Ah," se je utrgalo kakor vzdih olajšanja s slepčevih ustnic. Zavest, da ga nekdo razume, mu je dela neizrekljivo dobro. In ta vzdih prav iz duše je bogato poplačal pogumno srce, ki je vztrajalo v boju s slepoto do zadnjega. "Če bom poslej segal ob slovesu v roko prijatelju ali prijateljici, se bom vedno spomnil: 'To trpkost je okusila zame tudi draga tovarišica'," je rekel Garth. "In šele težave pri jedi," se je zasmejala sestra Rožamarija. "Ali ni že kar smešno, pa bodi še tako žalostno?" "Gotovo; doslej niste mogli razumeti, zakaj sem hotel biti pri jedi vedno sam. Zdaj veste tudi to, kako se človek trapi in je brez moči, kajne?" "Dobro vem," je odgovorila sestra, "navadno stvari, ki tip-ljemo za njo, ni nikoli pri roki, in jo po dolgem trudu najdemo tam, kjer bi jo najmanj pričakovali. Zdaj, gospod Dalmain, mi je padlo v glavo marsikaj, kar bo trud zmanjšalo. Če želite, bova odslej jedla skupaj pri mizi in spoznali boste, da bo šlo vse gladko od rok. In če vas bo pozneje kdaj kdo obiskal, vam bom pri jedi sedela na levici ter, vam pomagala tako, da ne bo i nihče tega opazil." (Dalje prihodnjič) I v v Isce se slovensko dekle za domača dela pri angleški družini z enim otrokom. — Naslov naj se pusti v uradu tega lista. Važen sestanek Vsi oni, ki lastujejo lote pokopališč v Springfieldu in v Co-lumbusu se naj zglasijo v sredo .19. julija 1939 ob 7 uri zvečer na 1106 E. 64 St., zaradi važne zadeve glede teh lotov. Jennie Bratina Naprodaj Lastnik proda moderno 7 sobno hišo za eno družino, 2 garaži; v bližini bulevarda in 140. ulice. Bi tudi zamenjal za avedružin-sko hišo. MATT PETROVICH! 253 East 151 Street KEnmore 2641-J