f o M II I n 1 p I a t a n n v g o wuMNQ TiiVl ' t •M IX, 1931 t o T i ^TT—kfi^ Jmi prilog, b I L V. 37. DNE SEPTEMBRA 1931 L 11 1 O 44 Cenu 58 Din zu celo leto. Za inozemstvo hO Din. Posumeziia številko I L)in. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo Spisi in dopisi nni se pošiljalo Uredništvu »Domoljubni, nnročnina reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani Novi vo%ni zakon Dne 12. septembra je vlada razglasila zakon, na podlagi katerega bomo pri bodočih volitvah, kadar bodo, volili po-lance v narodno skupščino. Novi za''on se v marsičem razlikuje od starega, po katerem smo volili pred 6. ianuarjem. Naj navedemo nekaj najvažnejših določil iz novega zakona. Kroglice in skrinjice so odpravljen?. Teh po novem zakonu ne bo več. Se-j se bodo vršile volitve z občim, direktnim javnim 'lasovanjem. To se pravi: vsak volivec, ki je vpisan v volivni imenik, bo prišel pred volivno komisijo, bo pove'al, kdo je in na glas povedal ime nosilca liste in ime okrajnega kandidata, za katerega hoče oddati svoj glas. Komisija bo nato volivcev glas pripisala dotičemu kandidatu Koliko poslancev bomo volili? Vseh državnih poslancev bo nad 305. V naši banovini jih bomo voii'i 25. Savska banovina jih bo imela 58, primorska 20, drinska 37, vrbaška 22, zetska 20, dunavska 51, moravska 32, vardarska 37, Bel-grad 3, Zagreb 2, Ljubljana in Sarajevo po 1. Izvoljeni so tudi nos:lci kandidatnih list, ki bodo dob-le nad 50.C00 glasov. Kandidatne liste. Bivših strank novi zakon ne pozna in ae prizna. Te sploh ne morejo postavili kandidatnih list. Kandidatno listo je treba postaviti za vso državo. Nosilec take državne liste mora dobiti zase po 60 podpisov volivnih upravičencev iz vsakega okrajnega glavarstva v državi. Nosilec državne liste postavi potem v vsakem okrajnem glavarstvu po enega ali več svojih kandidatov. Vsak okrajni kandidat mora na svojo listo dobiti v svojem okraju 200 podpisov volivnih upravičencev. Državnih kandidatnih list je lahko več, lahko pa tudi samo ena, pa se vseeno vrše volitve Koliko poslancev bedo dobile posamezne liste? Lista, ki bo dobila največ glasov v državi (relativno večino), bo dobila dve tretjini vseh pos'ancev, t. j. nad 200. Ostalo tretjino si bodo razde'ile druge liste po številu svo; h volivcev. Če bi pa kaka Iifta dobila nad polovico vseh glasov (absolutno večino), dobi ta dve tretjini in še od tretjega dela število poslancev, ki ji nripada po razmerju z drugimi listami 1 (še okrog 50 poslancev). Volitve so svobodne. Vsak volivec se lahko volitev udeleži ali pa ne. Po zakonu je prepovedan vsak pritisk na svobodno voljo volivcev. Opomba: Popolno besedilo volivnega zakona je bilo objavljeno v »Slovencu« i štev. 207 z dne 13. septembra. Popravki (reklamsc ie) volivnih imenikov Kakor sestava volivnih imenikov, ravno tako je važna tudi reklamacija ali popravek imenikov. Ker je volivni zakon že objavljen, je čas za reklamacije v smislu § 25. zakona o volivnih imenikih zelo kratko odmerjen, samo tri dni potem ko so imeniki prišli potrjeni nazaj od okraj, sodišča. Zato je treba natanko poznati vse zakonite predpise in že sedaj pripraviti yse potrebno za reklamacije, da bo stvar šla hitro izpod rok in da ne bo toliko na-Pak, kakor se to navadno dogaja ravno pri reklamacijah. Kako se vrši popravek? 1. Popravek volivnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od občinskega odbora ali okrajnega (sreske-sodiifa, vendar od okrajnega sodišča samo pismeno. Ustna zahteva se mora zabeležiti v zapisnik. 2. Z zahtevo po popravku je treba predložiti dokazila. Za dokazila služijo lahko samo javni dokumenti: a) (za starost 21 let) krstni list ali krstni izpisek, šolsko spričevalo, vojaški dokument, pa tudi po-selska oziroma delavska knjižica; b) (za državljanstvo) domovnica ali domovinski list, pa tudi po/trdilo cd pristojnega političnega oblastva, opcijska listina ali delavska oziroma poselska knjižica; c) potrdilo od občine o bivanju v občini. Če stranka to zahteva, mora občinski urad, oziroma sodišče Izdati potrdilo o zahtevi po popravku. B. Občinska reklamacijska komisija, sestoječa iz župana in dveh odbornikov, ki jih izvoli občinski svet, mora o vsaki rekla- maciji v roku 5 dni sprejeti sklep, ter ga izročiti prizadetim osebam s pismenim potrdilom o sprejemu. 4. Kdor je bil odbit, n. pr. ker ni predložil potrebnih dokazil, lahko ponovno zahteva popravek, če rok za reklamacije še ni potekel. Za letošnje volitve bo vsaka ponovna reklamacija nemogoča, ker je določen čisto kratek rok, samo tri dni. Zato se morajo reklamacije že takoj prvikrat izvršiti z največjo vestnostjo. 5. Vsak svoj sklep glede reklamacije mora reklamacijska komisija poslati v 24 urah z vsemi akti vred na okrajno sodišče, ki mora ta sklop v roku dveh dni ali potrditi ali zavreči. 6. Za reklamacije, kakor tudi za dokumente, ki so potrebni kot dokazila, se ne sme pobirati nobena taksa in jih morajo oblastva izdati v 24 urah. 7. Kdor pri reklamacijah vpiše ali črla kako esebo v nasprotju s predpisi zakona o volivnih imenikih, se kaznuje z zat-porom od 3 mesecev do dveh let. RAZSTAVO NAGROBNIH SPOMENIKOV je priredilo kamnoseško kiparsko podjetje Franfo Kunovar pokopališče Sv. Križ . « LJUBLJANA Tel. 27-87 v svoll Izložbi, koder ismorete izbrati najlepši In fialcenejši spomenik. Poidlte si lakol ogledat! 8. Ravno tako so določene stroge kazni (zapor do 3 mesecev) za tiste, ki so pri reklamacijah namenoma izpustili iz imenika osebe, ki so jih po uradni dolžnosti dolžni vpisati, ali pa fe ne izbrišejo cseb, ki so umrlo, ali so izgubile volivno pravico. Kitko reklamiral« za samega sctoe ali va drugega? •. - - Če reklamiram ustne, moram zahtevati, da se o tem napravi zapisnik, kar je lahko večkrat združeno s težavami. Zato je aajtclje, če sc vse reklamacije, izvršijo pismene, nekako takole: Županstvu v........ (Če pošljem reklamacijo okr. sodišču, je naslov sodišča.) Podpisani vlagam zoper volivni- imeli i k občine......... reklamacijo: . ... V volivru m imeniku je izpuščen . . . . v—.......hišna številka . . .' i.kcravno ima volivno pravice na. pfldlagi Redečih dejstev: 1. Je glasom priloženega rojstnega in krsinega lista (potrdila župnega urada) rojen dne............ torej bil na dan- ■......21 let star. 2. Je glasom priložene domovnice (poti Občinski pečat. Pcdpis župana. Kakšno potrdilo mora občinski urad izdati? Občinski urad je dolžan vsakemu na njegovo zahtevo takoj potrditi vloženo reklamacijo po sledečem obrazcu! 2' POSVETU ttatifa s strašili dnevi brez solnca. Z Reke poročajo o novih aretacijah Slovencev na Krasu, ki jih je izvršila italijanska policija kar v masah na dan obletnice na Bazovici. Okoli Sežane je bilo aretiranih nad 100 fantov in hišnih gospodarjev. Zapori v Sežani so nabasani z ubogimi slovenskimi fanti Samo okoli Tomaja je bilo aretiranih 80 ljudi. Na vse zgodaj so pridrveli v vasi avtomobili, polni policije in fašistične milice. Milica je kar izpraznila hiše in odgnala ljudi v sežanske zapore. Po dvodnevnem zaporu so fašistična oblastva izpustila 45 kmetov. Aretirani so osumljeni, da so na dan pred obletnico ba-zovskih žrtev obesili na drevesa po vsem zgornjem Krasu jugoslovanske zastavice, okrašene s trnjem. Zastavice so se vnovič pojavile, ko so bili osumljenci že v zaporu. Ljudstvo domneva, da so zastavice nastavili .fašjgti sami, da se potem znosijo nad slovenskim .ljudstvom. Podobno poročilo o aretacijah v masi je prišlo, (udi iz Bid pruGorici. Tako je goriška policija odgnala iz Kozane skoro polovico vasi v goriške ječe. s Razno. V Postojni so zaprli uradnika Ivo Lasiča, doma iz Ooč pri Vipavi. — Zaprtega dr. Janko Kralja so izpustili. — V Gorici so fe dni brez vzroka zaprli bogo-slovca Stanko Žerljala, doma iz Riheniberka. Po tridnevnem zaporu so ga izpustili. Avstrija s Rcvolucija heimverovccv. V noči od 12. na 13. septembra je vrhovni vodja heim-vera (avstrijski fašisti) dr. Pfriemer dospel v Miirzuschlag pod Semeringom na štajerski strani in s četo heimverovcev zasedel tameš-nje okrajno glavarstvo. Dr. Pfriemer je izdal na avstrijski narod proglas, da odstavlja staro vlado in se sam postavlja za voditelja, države. Oddelki heimveia so v piTih jutranjih urah zasedli okrajna glavarstva v Bnicku ob Muri. v I eobnu, v Kapfenbergu in še nekaterih drugih krajih severne Štajerske. Avstrijska vlada je posiala v prizadete kraje vojaška ojačenja in izgleda, da je ko to pišemo nemškega fašističnega regovilenja, ki je bruhnilo na dan v večji meri le na štajerskem — konec-. Cehostovaska s Proglas Ljudske stranke. Dne 27. septembra se vrše na čehoslovaškein občinske volitve, na katere se vse stranke čvrsto pripravljajo. Izvršilni odbor katoliške »Ljudske stranke, je že priobčil proglas na volilce. Volivci se pozivajo, naj volijo ljudi, ki imajo čiste roke in ki bodo znali štediti. Katerim rokam bodo izročili svoje občine? Rokam, ki delajo križ in se sklepajo k molitvi. Mi katoličani imamo zaupanje do teh rok, da bodo štediie in tudi delovale v korist obča- fttev. .vlož. zap. Potrdilo. Potrjuje se, da je g............ vložil tuuradno zahtevo za vpis v volivni imenik (izbris v volivnem imeniku, popravo volivnega imenika) za volitve v narodno skupščino glede volivca........... Zahtevi je priložil: domovnice, krstni list, potrdilo o bivanju (delavsko knjižico, vojaško izkaznico itd.). V........... dne......... Občinski nečak Podpis župana. nov in katoliške vere. Tudi v občinah se bije kulturni boj in katoličan se mora tudi na tem polju potegovati za vse pravice. Krajevni šol. ski odbori nadzirajo šolo in učitdjstvo. Zdaj gre za to, ali ostane križ v šoli ali ne. V občinskih knjižnicah, ki jih zdržujejo katoličani s svojim denarjem, so knjige, s katerimi se širi nevera in odpadništvo od cerkve. Za denar katoličanov se kupuje in prodaja pro-tikatoliška jed. Kako dolgo bodo katoličani to še trpeli?« Proglas poziva katoličane, naj volijo za ljudsko stranko, kar bo le njim v korist. V proglasu se zvrača krivda na okrnjene občinske samouprave na socialiste, ki so spravili občinske finance na rob propada. Ljudska stranka se zavzema za odpravo zakona iz leta 1927 in povrnitev popolne samouprave občinam, toda edino pod pogojem, da pridejo na krmilo občin ljudje, ki bodo znali štediti. Švica s Zveza narodov zopet zaseda v /enevi. Zborovanje — 12. odkar Zveza obstoja -se je pričelo 7. septembra. Za predsednika je bil izvoljen s 25 glasovi Romun Titulescu; Apponvi je dobil 21 glasov. Pravijo, da je Apponvi propadel/ker se Madžarska še vedno noče zadovoljiti z odkazanimi ji državnimi mejami. Najprej jc bilo prečitano poročilo, da sta Madžarska in Avstrija prosili Zvezo narodov za posojilo.. Nato so obravnavali neki grško-bolgarski spor. Stavil se je končno predi sj, naj se povabi v Zvezo narodov tudi Mehika. Naslednje dni so govorili razni velemožje, med njimi: nemški zunanji minister Curtius o gospodarskem programu Evrope, francoski zunanji minister Briand o važnosti Zveze narodov, italijanski zunan;i minister Grandi o razorožitvi in An;rlež lord Robert Cecil tudi o potrebi razorožitve. Zadnji govornik je povdarja?, da nevarnosti za voino ni. Sploh govore v /enevi vsi zastopniki držav o potrebi razorožitve, a se istočasno doma oborožujejo na vse nreteee in načine. Nam se vidi, da je tudi v Ženevi malo odkritosrčnosti in da zato tudi trajnih uspehov ne bo, dokler bodo neki zastopniki narodov samo tuhtali na kakšen lep in prikrit diplomatski način bi drug drugega »cm* nažili<'. Drobne novice 17.691 požarov je bilo na čehosiovaškein v prvi polovici letošnjega leta. Po več tisoč ljudi umrje zaradi lakote v poplavljenih krajih na Kitajskem. Po osmih tednih prestanka so zopet odprli borze v Nemčiji. Brezposelnim v Nemčiji namerava vlada dajati namesto denarja hrano. Vsak ha v Romnniji je zadolžen s svoto S.OOOlejev (1 lej okrog 33 par). Nervoznost vlada na svetovnem trgu radi strahu pred nadaljnimi ruskimi izvozi. Preki sod je proglašen nad Poljsko, čudno znamenje za vsemogočnega diktatorja Pilsudskega. Živahno se gibljejo bolgarski komunisti- Mornarji so se spuntali v južnoameriški republiki Chile. Zrakoplovci so zadušili upoi- Mongolska postane najbtže v kratkem zvezna država sovjetske republike. ... Nad 400 ljudi je umrlo na kolen v krajin ob reki-Tigris v Mezopotamiji. . • Papež bo sprejel Mussolimja. Katon-čani ne zaupajo v fašistično »odkritosrčnost - Dovet in Le Brix — sta hotela preleteti razdaljo med Francijo in Japonsko v rekordnem času, a sta se smrtno ponesrečila v Rusiji. 251)11 članov naše Pevske zveze je na Mali šmaren prepevalo na koncertu, ki se je vršil pred nunsko cerkvijo v Ljubljani. 15.000 ljudi jih je poslušalo. Če želite, da ostane Vaše perilo trajno in lepo, rabite samo Notranjieino ljubljanskega «il« stavbena redkost, so je bila pred rotovža, ki je zname-preuredili tako, kakor 700 leti. Kolnski nadškoi kardinal dr. Karel Schulte je včeraj praznoval 60-letnico svojega rojstva. Ljubljanski »nebotičnik« in ».emljotičnik« Na palači Pokojninskega^ ^^a so do^adili ie 9. nadstropje. Malo naprej ob Dunajski cesti pa stoji znana i?.«/nv5eva eosiuna, skoraj zakrije novi tramvaj. Radenski dri. predsednik dr. .Toiel Franc VVitte-mann je te dni umrl, star 65 let. Pokojnik je bil odličen in zelo delaven član nemškega centruma. Bil je tudi dvakrat nemški državni poslanec. KAJ JE NOVEGA KONGKEGACIJSKI SHOD ta ti t k m i jc Šmarno pri Litiji due 27. septembra 1931. Cb priliki 30 letnice fantovske in dekliško kcngr« gacije v Šmartnem pri Litiji se \iši tam sbcJ vseh kongregacij v šmar-tin? i d< kaniii. Spored svečanosti je naslednji: 1 Zjutraj pri jutranji sv. rr:' i skupno sv. ( bhajih. in slovesen shcd v cerkvi za vse tri šmartinske kongi egacije, 2. Ob 10 slovesen shcd za ckcliške kcn .egacije. Govcri g. Tcmaž Javciuik. t. Ob 14 sh- d vseh dekanijskih ken-grejr.cii in sicer: a) V cerkvi gover (g- Adr. ftiraj) in pet( litanije M. B. b) Xa trgu pred cerkvijo pozdrav i ft,i-tc\>: o in dekliške kcngrugac;je. c) Govcr (g. prof. Dolenc iz Ljubljane). d) Koncert združenih cerkvenih zborov \>o dekanije. Zdniž< ni cerkveni zbori pojejo tudi v cerkvi pri točki 3 a. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Na mncgobre.jni, svidenje! d Ose mdf&TikiDiro svejega lojstva in 56'e niči cnrake jo obhajal ta mesec gosp Frn-.c B:zj?k :nnv olie iz Vižmarjev. Beg s;:' . ivi se nr.ogo let! d 83 let je tke nit g. Štefan Čadež iz St apel*. Sivcek ,e znan po raznih krajih S ''oveni e kar izvrsten prenavljalec ol-t". .■".■. Beg daj srečo do skrajnih mej živ Ijcn-' 35leiaico duhovniškega delovanja sc. e_baiali 1. t m. pri Sv. Benediktu v S goricah sledeči gospodje: duh. sve'-i -anc Gomiifek, župnik pri Sv. Bene-d i, duh. svetnik Jan Rozman, župnik iz t vodn ega, duh. svetnik Fr. Schreiner, iz Št. Ilja pri Velenju in Jan. Lor-bek -.upnik iz Olimja. Zadržana sta bila gg. minister dr. Anton Korošec in Maks Cr.v rk, župnik od Sv. Andraža nad Polzelo 11 Jubilej. V papirni tovarni v Slupu nad Tiliftm obhajajo letos službene jubi- -cpp'. sc piipiavlja icvoiurija na Portu- ?ni. Madžarska opozicija zahteva svobodo tisk. in b; cde."' 7 • '•- »--i"«1 -v r -* Kaucidat avstri|skifl krščanskih sonai-rtv /u iiiiž'ijc volitve drž. predsednika bo dosedanji Mikias. Nevarno je zopet obolel 84-letni slavni iaie ditelj Američan Edison. 720 km na uro je letel z aeroplanom an-glešl • poročnik Bootman. Finančni položaj v N-mčiji se je zadnji čas precej izboljšal. Lanaearsfci, bivši sovjetski komisar za prosveto, je imel te dni več predavanj v Trstu. Gaodi, borec za svobodo Indije, je dospel v Lcndon. Hud vihar je uničil mesto Belize v angleškem Honduranu (srednja Amerika). Ubitih je bilo tudi 6 patrov jezuitov. 6 vagonov ekspresnega vlaka zletelo v ziak in nato v globino pri madžarskem Bia-torbagva: 22 mrtvih. kit sledeči: Mar. Tiringer (50 let), Simon Rogel (45 let), Miha Pcdlogar (40 let), Jože Tiringer (30 let), Ježe Mrak (3J let), Ma-| rija Hegel (25 let), Marija Aleš (25 let). 1 Beg iih živi še mnojo let! " d Kcmandirski krii reda Belega leva ie izrečii te dni g. češki konzul Cihella našemu bivšemu deželnemu glsvarju. Iskreno čestitamo, prosimo Bega. da bi cdliko-vanec s! t aj pepoinema okreval cd težke bolezni, ki ga je nedavno obiskala. d Odpovedal se je županstvu g. Fric Zcmliič v Ljutomeru. d 300 le nlco svojega obstoja obhaja v kiaikein znameni a božja pot Sv. Trojica v Slovenskih gorica^. d .Spominsko ploščo bodo odkrili 20. t. m pisatelju dr. Dete i v Moiavi ab. d Evharističci shod se vrši 20. t. m. v Črnomlju d 0 ter i« v u.ra-kc-ga vriea- na esnevni šoli v št. Vidu pri Ljubljani jo dovolilo prosvetno ministrstvo. d Pevskim zbaitim in pevovodjem PZ. Naš veliki praznik ie za nami. Spomin nanj. na vaše delo in lop uspeh nam nalaga nuino dednost, da se vam v imenu n^e pevske matice Pevske zveze iskreno zahvaliva za vaše sodeiovanir. Ta uspeh je redila vaša občudovanja vredna požrtvovalnost, ogreta in cisriena s toplo ljubeznijo do naše lepe pesmi. Pokazali sle jo, njo, najlepši odsev hale slovenske duše, naši metropoli, p«kazal i jc vsej domovini in še preko mej v taki obliki, da jc navdušila in zadivila prav vse-tudi najhladnejše pesimisle. Vaši sveži glasovi so nam dokaz- da slavček še pcjc po naših lopih gajih, po naših hribih in goricah. Ce vse občuduje vaše čiste glasove in prt žno ritmiko, je nad vsem tem še veeje-: <. pi iznanja vredna vaša discipliniranost-volja, zavest za skupnost. Vaš miren nastop, pažnjn, skrajno samczatajevanic in podrejenost vsakemu mahu roko, migu prsta in očesa je bolj kot vse drugo deka-; «Ia vašo izredno visoko kulturncst. Hvala vam za to! Hvala vam, ki ste v največjem dolu pozne noči žrtvovali tej eni ideji-hvala vam pevovodjem, ki ste s skrupuloz-no vestnostjo izvežbali svoje zbore! Po tej poti bomo šli v skupni ljubezni do naše pesmi od stopnje do stopnje vedno dalje iu vedno više. Hvala vam in Beg plačaj! — Za Pevsko zvezo: Vinko Lavrič, predsednik. Marko Bajuk, tajnik in pevevedja. d Nad 110 tisoč ljudi je obiskalo ljubljansko jesensko razstavo. d 15.000 ljndi si je ogledalo te dni v Liubljani skalaški film V kraljestvu Zlato roga . d Okrog 3000 fantkov in deklie je prihitelo 8. septembra v Črensovce v Slov. krajini. Otrokom je govoril naprej g. dekan Jerič iz Dolnje Lendave, nato se je razvila okrog cerkve lepa procesija. Otroci so se posvetili Jezusu in Mariji. Vsak je položil k Marijinemu kipu šopek cvetic- Po cerkveni slavnosti se je začel veseli del prireditve. Ne bo propadal naš nared, dokler bo imel tako mladino. d Spomin bazoviških žrtev. Pretekla nedelja je bila posvečena spominu žrtev žaloigre na Bazovici, kjer so štirje sloven-. 111 tet je že stara Kranjska hranilnica* ki se imenuje sedaj Hranilnica Dravske banovine L'ulilia) z vsem premo-ien.ein In daičan mor jo Msj/a.-neiš-j ia z\ ej defur.a Naiklš.e ed estov.-'je ski mladeniči žrtvovali svoje življen e za svej narod. V šišenski ce~kvi e bila sve.a maša zadušnica, p ed katero je imel goriški izgnanec g. Dav.d Dokior:č lep cerkven govor. Maše zadušnee se je ude e-žila velika množica občinstva, posebno častno mladina in goriški rojrki. Po maši zadufnici so odšli udeleženci v mesii v tihem, nemem sprevodu do univerze. k;cr so pred spominsko ploščo vzkliknili trikrat -»Slava ;im!» ter se nato mirno razšli. d Zborovanje slovenskih mest in trge* je bilo 7. t. m. v Ljubljani na mestnem magistratu. Zborovan e je sklical in otvo-ril župan dr. Puc. Govorili so razni gospodje. Sklenili so: Urtanov; se Zveza mest in trgov dravske banovine in izvoli pripravljalni odbor, ki naj ukrene vse potrebno. Po kongresu je ljubljanska mestna občina priredila udeležencem pojedino. d Po deželi je še precej Sol, ki jim manjka učiteljskih moči. Ker je še v elko število učiteljskih ma'urantov brez službe, naj bi banska uprava povsod, k;'er učn b moči manjka, začasno sama imenovala učitelja ali učiteljico proti naknadni odobritvi ministrstva. d Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu objavlja dodatno le svojemu razpisu šolskega leta. da zne-ša I'o c.lredbi kraljevske banske uprave oskrbnina v šclsk-em letu 1931/32 za plačujoše učence mesečno 400 Din. Nekaj mest je brezplačnih cziroma za polovico plačila in se l>cdo oddate pridnim sinovom manj premožnih in revnejših posesbiikov in pa drugim u baznim učencem. ti Veliko rad>o postaj« gradijo tudi v Skop)ju. Skupni stroški bedo znašali 30 milijonov dinarjev. d Nove potne liste imamo. Ta mesec so stopili v veljavo novi petni listi, ki jih J« ljubljanska policija že pričela izdajati. N"; vi potni listi so znatno lepši kakor pa stan-Mesto besedila Kraljevina Srbov - Hrvatov in Slovencev ■ imajo petni listi besedilo Kraljevina Jugoslavija . Vezani so potni listi v močne elegantne rjave platnice. Spredaj je prozoren papir, tako da se oa ... in zdaj že četrti rod ! Že več ko 80 let uporabljajo izkušene gospodinje za pranje milo „Jelen".Trije rodovi že poznajo to čisto, izdatno milo-in zdaj ga spoznava in čisla že tudi četrti rod! SCHICHT MILO..JELEN vedno tako, kakor je bilo, vedno enako dobro takoj prečitati ime lastnika, ne bi bilo Ireba potni list 5ele odpirati. Potni listi imajo 32 strani, 8 več kakor prej, zato pa veljajo 20 Din. Besedilo imajo v slovenskem in francoskem jeziku. Fotografija se pritrdi na 3. strani. Stari potni listi izgubijo veljavo takoj ko zapadejo ter se ne bodo podaljševali. Mesto njih se izdajo v vseh »lučajih novi. Tudi sedaj, na jesen, je potniški promet v inozemstvo zelo velik in policija ima mnogo dela z izdajanjem potnih listov. d Oklie. 16. artilerijski polk bo vršil streljanje z ostrimi topovskimi naboji dne 23., 24., 25., 26., 27. in 28. septembra tega leta iz mesta južno od vasi Klanec in Zalog (pri Škofljici) ter Pijave Gorice, na cilj k 358, južno od vasi Studenec-Ig, ter izpod vasi Brezje pri Pijavi Gorici in vasi Vrba pri Turjaku na cilj Sv. Marija (Ku-rešček K 833). — Opozarja se prebivalstvo okolnih občin in vasi, da se brezpogojno pokori nalogu vojaške oblasti, ter da v gori označenih dnevih opusti vsako delo na poligonu, kakor tudi da ne prijema z rokami, ali pa kakorkoli premika neeksplodirane projektile-krogle ter njihove odpadke, ker je to smrtno nevarno, temveč, da ob vsaki najdbi takoj obvesti najbližnji županski urad ali pa žandarmerijsko postajo. d 9 novih painiSkih in gozdnih zadrug. V zadružni register so bile vpisane naslednje pašniške in gozdne zadruge: Bizeijsko, Žiče, Mislinje, Spitalič, Rogatec, Gorjane in Sromlje, vse pri okr. kot trg. sodišču v Celju, nadalje v S. Kungoti p. P. (pri mariborskem sodišču). d 2825 hiš je bilo zgrajenih v zadnjih desetih letih v Zagrebu. Stanovanj v njih je 11.612, sob pa okoli 23.000. d Doma nimajo. Slovenska dekleta, združena v Zvezi služkinj v Belgradu pišejo: Odkar smo prišle iz naše slovenske zemlje v večni direndaj naše prestolnice, se nismo še prav nič spremenile. Nič nismo pozabile, da smo sredi ponosnih gora, sredi solnčnih brd in prijaznih ravnin doma. Nič nismo pozabile še tiste govorice, ki so nas nanjo navaja'e naše matere, ne vere, katero so nas učili starši in naši duhovniki. Vesele smo kot preje in v naših srcih še ni zamrla prelepa slovenska pesem. Še smo delavne, pridne in poštene in v ponos slovenski zemlji, iz katere smo izšle. Nimamo svojega ognjišča, kamor bi se zatekale vsak čas, še najbolj pa v urah tegobe in življenjskih nevarnosti. Nimamo strehe, kjer bi se lahko zbirale, po svoje govorile in se ohranjale rodu, kateremu smo namenjene. Za ta dom, ki naj stoji v naši prestolnici ne samo kot naše društveno poslopje, marveč kot torišče delu vseh slovenskih ljudi v prestolnici, ki so že prišli in še prihajajo, vas prosimo daru. V teh dneh bo hodila po slovenskih tleh naša predsednica in bo pobirala prispevke za naš dom, katerega pokroviteljstvo je že blagohotno sprejel naš veliki oče, nadškof g. Anton B, Jeglič. Prosimo vas, slovenska dekleta, da nam priskočite v naših prošnjah na pomoč in nas tako ohranite še najprej poštena in pridna slovenska de- d Najdražji par volov na živinskem »ejmu v Vojniku dne 7. septembra je bil prodan po 5 Din 50 par za kg. Kakor kruhu in moki, naj določi državni zakon pri- merne cene tudi živini, mesu in drugim nujnim vsakdanjim potrebščinam. d Kaj pa cene prašičev? Hrvatski listi poročajo, da so v Koprivnici 7-1, m. prašiče kmetje prodajali mesarjem po 5—6 Din za kg. Cene so v enem tednu padle za 2 Din pri kg. — Pa smo brali nekje, da so hrvaški prašiči po 12 Din in da zaito mesarji ne morejo poceni dajati mesa. d Še nekaj določb glede pšenice. Privilegirana akcijska družba za izvoz poljedelskih pridelkov iz Jugoslavije poroča: Naročniki pšenice so dolžni, da pri naročilih pšenice predlože potrdilo svoje davčne uprave, da so davek poravnali. Kot enotna moka se smatra moka, ki je gre 80 kg na 100 kg pšenice. Trgovski mlini ne smejo sprejemati od pridelovalcev pšenice na skladišče. Nasprotno pa smejo mlini na merico sprejemati pšenico na skladišče, vendar morajo voditi posebne knjige o tem in pošiljati poročila dražbi. Mlini na merice ne smejo sprejemati merice (ušura) v de- SSSS- .......-^ah-. narju, nego samo v pšenici. Vsi mlini brea razlike, trgovski ali mlini na merice, morajo zahtevati od Privilegirane družbe za izvoz poljedelskih pridelkov kraljevine Jugoslavije knjige in obrazce, ki jih bodo dobili po nabavni ceni in ki jih morajo izpolnjene poslati družbi. d Zakonito določene cene kruhu. Minister za trgovino je predpisal uredbo o cenah kruhu v državi Glasi se: Čl. 1. Kruhu se določijo v državi tele cene: Beli kruh 4 Din kg, pol bel i kruh 3.50 Din kg, čmi kruh 2.50 Din kg. Te cene veljajo do nadaljnje naredbe. Cene luksuznemu pecivu so svobodne. 01.2. Ta uredba stopi v veljavo, kadar se razglasi v »Službeniti Novinah«. — Za navijalce krušnih cen so predpisane stroge kazni do 15.000 Din in do 30 dni zapora in nazadnje s prepovedjo izvrševanja obrti. d Za izvoz sadja iz naše države je letos na razpolago okoli tisoč za to opremljenih vagonov s prezraievalniki in vratnimi mrežami. S tem je zagotovljen zadosten Gandi zapušča ladjo v pristanišču MarseiH' i.uml i iu indijska potnica Naidu sta prispela v London. V > stili urah v Ameriko! Pri vežbah za Schneiderjev pokal je dosegel poročnik Stainfortii (dično) e svojim letalom Viekers-superinarine-rolb-roj-ce fanlastično brzino 724.05 kilometrov na uro! Dosedanji rekord je znašal 593 kilometrov. Po novem rekordu bi trajal polet iz Evrope v Ameriko samo šest ur. ,elulo brez repa berlinske druibe Rlion-Bossilen, ki se je na poiz.ku.uiih poletih zelo obneslo. -fapovedujejo, da ima bodočnost prav ta tip. Lelalo je vodil jadrni letalec Groenhoff (v krogu). Nrpotopljiv rešilni c-ol, ki ga je zgradil tehnik Albert Sigg v Frankfurtu ob Meni. Čoln more kljubovati vsakemu vremenu ter je opremljen z jadrom in motorjem. Njegova br/.ina znaša do 15 km na uro Predsednik Hoover (1) je sprejel najboljše ume' letalce sveta, ki eo ee bili udeležili tekem v un nem letanju v Clevelandu. varuje perilo! bo Vaše perilo, ako perete pravilno. Pomislite le, kako izdaten je Persil. I zavitek Persila zadostuje za 25—30 I vode. Raztopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi! Kuhajte perilo samo enkrat '/< ure •n ga izpirajte najprej v topli, potem v mrzli vodi. Tako pranje Vas bo gotovo vsestransko zadovoljilo. % ^ 't I % v* »V ... ** S \ ; • I' * u* Sve$e kot ioaa ut kot Mteg dotok zraka in je zlasti spodnji del pošiljk zavarovan pred pokvarjenjem. d Vinska kriza. V Šibeniku se je vršila 3. t. ra. konferenca vseh primorskih vipo-gradskih občin. Posvetovali so se o odredbah za omiljen;e težke vinske krize v Pri-morju. Vinarski strokovnjak Ozanič je med drugim poudarjal potrebo, da se ustanovijo vinarske zadruge. V resoluciji se med drugim zahtevajo izvozne nagrade in pa, da naj se na krajih, ki so pripravni za r lige pridelke, opusti nasajan e vinogradov. d Proti poslabšanju delavskega položaja so se vršili v nede/jo 13. t. m. v štirih krajih štirje uspeli shodi. Sklicala jih je Jugoslovanska strokovna zveza. V Celju ie govoril Marinšek Anton, v Laškem Langus Jože, v Guštanju Rozms.n Jože, v Vevčah pa poleg predsednika kraj. organizacije še Valant Milan. Sprejete so bile primerne zahteve na delodajalce, oblast in javnost. d Rožmarin ima lep duh, V zadnjih letih so pričeli v našem Primorju, posebno v srednjem delu, na otokih Brač, Hvar in Vis z veliko produkcijo rožmarinovega olja, po katerem je bilo močno povpraševanje doma in v inozemstvu. Sedaj je pa pričelo špansko rožmarinovo olje s hudo konkurenco in so cene zelo padle, vsled česar je jugoslovanski izvoz zadel na velike prodajne težkoče. d Denar ponujajo. Zavarovalna družba »Allgemeene Maatschappy van Levens-'erzekering en Lyfrante« v Amsterdamu .'e likvidirala. Vsled rešenja apelacijskega sodišča v Amsterdamu se izplača gotova v$ota zavarovancem iz bivše Avstrije, ki so sedaj državljani kraljevine Jugoslavije. Redeče osebe, ozir. njihovi dediči imajo še dobiti zavarovalnino, in sicer: 1. Wo-firinec F. jz Očeslavcev 298 Din. 2. Balen ! S. iz Celja 284 Din. 3. Jurič O. iz Slov. Bi-| strice 443 Din. 4. Paulič J. iz Pilštanja 445 Din. 5. Cerjak J. iz Leskovca 148 Din. 6. Lipar A. iz Mengša 280 Din. 7. Sitte G. iz Ponikve 361 Din. 8. Mohorič Jakob iz Mošenj, vsota ni navedena. 9. Gregorinčič Marija iz Maribora, isto. 10. Sturm A. iz Spod Zreče isto. 11. Petrič Jakob iz Maribora, isto. — Ker se bivališča teh zavarovancev oziroma njih dedičev niso mogla do sedaj ugotoviti, se naroča, da vsa obla-stva poizvedujejo o sedajem bivališču teh oseb in njih dedičev, ki naj sklicevaje se na ta razglas predložijo kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani svoje prijave. Prijave morajo vsebovati: točno ime, priimek in naslov, dan zavarovanja, zavarovano vsoto m številko police ter ime ko-ristnika zavarovanja. Prijavi naj se priloži polica ali pa pobotnica o vplačanih premijah. d Naval na meko i« sladkor. Te dni, pred razglasitvijo povišanja cen moki, je ljubljansko prebivalstvo zelo pridno kupoi-valo moko. boječ ee, da bo zvišanje cen večje, kakor pa je bilo in so si ljudje zato preskrbeli večje zalege. No, kdor je kupil 3.00 ali še več kil moke, temu so je nakup že nekoliko splačal. Ljudje pa se boje, da se bo povišala tudi cena sladkorju in zato hite z nakupom tega važnega živila. Špecerijske trgovine, ki so zadnje čase tožile o gospodarski krizi — čeprav-se konzum v Ljubljani ni prav nič zmanjšal — so zadnje dni nenadoma oživele- V treh dneh so prodale okoli 250.000 kg sladkorja. Kupčija pa bi šla še mnogo bolj, če bi mogle tudi najširše množice kupovati na zalogo. Ali v mestu je največ takili, ki žive iz rok do ust in so brez ozira izročeni temu, kar prinese jutrišnji dan. Tudi po deželi so se iz strahu pred podražitvijo mnogi založili. Žalibcg so zavzeli ob tej priliki nekateri trgovci zelo nesccialno stališče. d Po stari poti naprej. V Slovenjgrad-cu je bil te dni živinski sejem. Cene živini so bile sledeče: krave po 2 do 3 Din za kg žive teže, voli po 3 do 4 Din. Tudi prvovrstne pitane vole niso plačevali višje kakor po 4 Din. Mesar pa prodaja prvovrstno meso po 14 Din, torej celih 10 Din višje, kakor je vplačal, in vprašanje je, če je meso res od prvovrstne živine in ne le od kake mršave krave. Radi teh skrajno nizkih cen so začeli okoliški kmetje z zasilnim klanjem doma. V tem vidijo svojo edino pomoč. Vsako soboto ali dan pred praznikom zakoljejo v posameznih občinah po eno glavo živine, ki jo sekajo po 8 do 10 Din kg. S tem omogočijo, da dobe kmetje več za živino, ljudje pa bolj poceni meso kakor pri mesarju. Meso od tako zaklane živine je hitro razprodano, saj gredo celo meščani in gostilničarji iz mesta kupovat meso. Nekemu mlademu posestniku v Starem trgu je ponujal mesar 1000 Din za kravo. Preteklo soboto jo je zaklal doma in dobil za meso 1750 Din. Iz tega sledi, da bi mesar pri tej kravi, če bi jo kupil za 1000 Din, kolikor je ponujal, zaslužil vsaj 1000 Din, ker bi meso gotovo prodajal vsaj po 2 Din dražje, kakor ga je kmet. Zadnji čas je, da oblasti krepko nastopijo in določijo primerne cene živini in mesu. d Proti navijanju cen. Neki mariborski peki so bili prijavljeni sodišču, da prodajajo pecivo po previsokih cenah. Državno pravdništvo je predlagalo kazensko postopanje. d Zaslugam priznanje. Zagrebške uradne »Narodne Noviner objavljajo dopis iz Bednje na Hrvatskem o svečani proslavi rojstnega dne prestolonaslednika Petra. V Stran 540 Tituletcu. romunski zastopnik na zborovanju DN, ki je bil izvoljen za predsednika sedanjega zasedanja Krvavi nemiri r Barceloni Barcelonska luka. Spodaj desno general Saniurio, ki j« prevzel poveljstvo v borbi proti barcelonskim komunistom in drugim nemirnežem. V Barceloni je priJlo do krvavih izgredov komunističnih in s^ndikalističnih delavcev, ki so »nriiorili krvav« spopade s policijo in meSčansko gardo. Katapultno letalo parnika »Evrope* ob čajno odpošiljajo oceanski parniki pošto z ieuu' S«le 1100 km pred New York«m. Zadnjič je parn« »Evropa« gpustU svojega »goloba« že 2200 km P™? New Vorkim. Letalo je moralo na Novi Škotski pristati in se oskrbeti s kurivom, vendar je .dospT ,. v New YorW 22 ur pred »Evropo« in s tem :ko ranjenih. Na taistem ovinku se je že lani pripetila enaka nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 23 ljudi. Laval ua dopustu. Francoski ministrski predsednik Laval se mudi tačas na dopustu na svojem [w.(. s:\ii v Normandiji. Laval je str.isten lovec. Od kod lo ime? V mofivirnatih krajih najdemo rastlino, ki sse latinsko imenuje „Spiraea ulmaria". Ta rastlina vsebuje snov, ki pomaga pri raznovrstnih obolenjih, posebno pa pri prehlajenju in se tudi nahaja v znanih Aspirin tabletah. Če se primerjati imeni „Aspirin" in „Spi-raea", je lahko spoznati njihovo sorodstvo. 2e več kot 30 let so Aspirin tablete v prometu in so svetovnega slovesa. Pri prelajSnju in revmatičnih bolečinah torej samo: _Aso r»n tablete!__ poročilu stoji med drugim tudi tole: »Po zahvalni molitvi je sokolska četa izkazala čast sliki svojega vrhovnega starešine, na-lo pa je sokol Griibl Silvij imel v šolski dvorani zelo uspelo in lepo obiskano predavanje o cilju sokolstva. Na koncu svojega predavanja je predavatelj poudaril, da je dan 2. t. m. zelo pomemben za mesto Bednje, posebno pa še za sokolsko četo, in to radi tega. ker je bil tega dne starešina omenjene sokolske čete brat Pavao Matica, župnik in hanski svetnik, počaščen za svo- j je iskreno nacionainopatriotično delo z imenovanjem za ministra- Ker je bil brai slatešina odsoten- so vsi navzoči opolnono-čili tajnika Griibla, da mu pošlje v imenu mestne sokolske čete brzojavne čestitke.« - v 7 r ' r * 1 • ' l c i f r i n »■ ' »'„ ..! A . . ■ r ■ • * -r - •'* • — * . k ' ' "i t' ..i i t. -t, vi i d Hiša je pogorela do tal Kcstrevcu Jvanu v Veliki Bučni vasi v Kostrevcu pri Novem mestu. d Ognjeni zublji so »n;8ili hišico preti iln i ške:,'a delavca Antona Kokalja i" Male Kc glavi. To je točno, vse tirugo jc b -. Podpisani bi ne bil zn.0-.en Irke nesr.-mne i,i>i in zavijanja resnice, kakor se trosi po .Domoljubu in drugih časopisih, ker sem še veren katoličan. ki poznam osmo božjo zapoved. Ako bo šo.. upravitelj iz Ribnega .še kedaj hotel resnico tai.0 hinavsko pretvarjati, bom ponovno nastopil sodno pot /oper njega. Bodejo, dne 14. IX. 1031. Franc Dežmaa, čevljar. Spomenik vojnim irlvaiu. (Br-iuir.i) Spomenik vojnim žrtvam bodo Brezničani vdkcili dne IM. septembra. v nedeljo popoldne ob •K.1 treh Gotovo bo vsa okoliška županstva in v.-e iare zanimalo, k-kšen neki bo vojaški spomenik na Brcmtci, ker je ta qj>čma s postavitvijo najdlje I-Ilašala. Izdamo vnaprej le to, da je 7 m visok. vf> ii kamn:-., da je v prvi vrsti rc.-i spomin na u!»)gc irtve svetovnega klanja, obenem pa je tudi kikor žugajoči bošji prst. ki svari svet pred vojsko in kliče,- Mil"! Miri Na prekrasni plošči ob Im; spomenika se blešči zlat napis, ki pravi: -Vi ta aa- -t»- dotrpeli. vi z a ras izkrvaieli! — S* t,"i r t.zae k^-ii eti -e »drobili!« Se bo veselica lo sio-tv.no odkrib spomi-uiku. Govoril bo k;te':et Franc Bonaf. 3. Po govor« odkritje in blagoslov spomenik.). Blos:cslovil ga bo kanonik, prolesor. dr. Ivan Svetli- . Kretniran. nb asistenci drugih breziliških duhovnikov rojakov 4. Oj Doberdob.: zapoje brez-nisVi pev-ki zbor. 5. Cerkvene molitve za padle vo'*k». t>. Vigred se povrne« in >Nsid zvezdami«: z. poje bieznUki pevski zbor. 7. Občinski svet »prejme »pomenit v varstvo občine. — Spomeuik je- iid lil po načrtu prof. arhitekta Joža Plečnika. Kiparsko delo je izvršil Bori- Kalin, kamnoseško pa Alojz Vurnik ii Radovljice. Med prireditvijo bodo dekleta prodajale fotografije spomenika. Prostovoljna preplačiia ki razglednice in darovi se pimbijo za še ne pokrile stroške za »pomenik. Udeležite se pomembne slovesnosti zlasti Gorenj-i. da se zamislile v težkih časih na gorje svetovne vojske in obudite v sebi trden sklep: Bodimo »i v-si narodi bratje v Kristusu! Ves naš napor veljaj ljubezni iu pravici! Ves boj pa krivici in zstiranju ubogih! X«ma. (Lese | Preteklo sredo popoldan se je peljal proti domu, na poti iz Brezij v Peračico. posestnik »tlakar Frauc iz Pcračice štev. 1., podoniačc Bcnov oče, M je bil po opravkih r Radovljici. Takoj v začetku strmega klanca pa se hiu je -plašil konj. V najhujšem dim ft». s sicer zavrtim vozom, dirjal navzdol. Moi pa. bil je brez leve roke. ni bil kos zdivjanemu konju. Gotovo so mu izpadle vs-jeti in tako je bil brez raoči. Na ovinku jn-d Po-parjem »e j« hotel rediti in je skoHl t vot.i. Zadel Je V Bor hj nbleval mrtev. — Pokojnik je Vil drt»re srednje dobra. DteMa j; bilo vvfcro dovoli — Drtelcra slavnost. (Moravče.) V Moravčah bomo 20. t. m. odkrili pisatelju dr. Deteli spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Spored odkritja bo sledeči : 1. Ob pol 10 sprejem gostov. 2. Ob 10 sv. ma. ša s cerkvenim govorom. 3. Ob 11 odkritje spominske plošče: a) deklamacije, b) slavnostni govor, c) petje. 4. Promenadni koncerlt godbe do 12. 5. Ob 3 ljudska veselica na vrtu g. Vesela. Med veselico koncert moravških pevcev. Sodeluje moravška godba. V slučaju neugodnega vremena se popoldanska prireditev vrši v dvorani Ljudskega doma. - K obilni udeležbi vabi — odbor. Blagoslov nove zastave in drugo. (Sv. Trojica pri Moravčah.) Podruzna cerkev sv. Trojice obhaja Vaakohl-no žegnanje na nedeljo 20. t. m. Ta dan bo tudi odkritje spominske plošče pisatelju Fr. Dčteli v Moravčah. Bo pa tudi pri sv. Trojici ob 10. sv. maša. Nrslednjo nedeljo bo tudi služba božja tu ob isli uri. Opravilo bo imel g. dekan, ki bo blagoslovil novo šolsko zastavo. Ta dan se bo namreč vršila proslava 40-letnice odkar obstoji šola pri sv. Tro-jici. G. Kornelij Iglič iz Dolskega, bivši dolgoelni in priliubljeni šolski uoravitelj na troiiški šoli in pa domačin proi. g. dr. Valentin Rožič nastopila kot govornika. Vabljeni sle okoličani, da pridele ta dan v obilnem številu na prijazen grič sv. Trojice, ki je znan daleč na okoli po res leritn raz. gledu. Hruške so ori nas precej obrodile lih precej. sušimo in naoravljamo moit in žganje. Tudi orehi so dokaj polni. — Med razprte iuidi se ie zc-iel povrnil mir. Pisec grdilnega pisma je bi! pran™ kaznovan. Fant bo pomnil, da mu ni treba seslav-Hali več takih verzov in s tem dniiti sovasčane. Sicer pa čutimo tudi tu vse posledice sedanje fio-spodarske krize. Novice Skocijan pri Turjaku) Zidarski mojster g. Seršen je dogradil do vrha naše šolsko poslopje. Vsi prijatelji šole smo tega veseli in častitamo naši nad vse pri.jubljem m energični šolski upraviteljici. da se je delo mršilo pod njegovim vodstvom. Kar se ni posrečilo moškim voditeljem, se je posrečlio njem priljubljenosti in volji. - Kmetijski list si že.i v dopisu iz škocijana pri Turjiku, da bi šolsko poslopje, ki bi ga gradili pod vodstvom ženske učne mofu z s°dle moške učno moči. Povemo, da je lo le ielja dopisnika. Zato njegove želje odklanjamo. Pač pa vsi želimo, da bi to nam zelo priljubljeno učiteljstvo še mnogo let vzgajalo našo mladino. -Sol.-ki pouk se vrši letos v dvor*ni Prosvetne^ društva, ki je last župne nadarbine. Na> g. župnik, ki je dal v lej suši zadnje kaplje vode iz. »vojega vodnjaka za šolo, je v svoji naklonjenosti prepustit ».a pouk tudi dvorano. — Okev in zvon", smo od zunaj okusno prenovili. Zelo želimo, da bi razširili in obzidali naše pokopališče. G. mojster Ivan S-ršen nam je napravil brezplačno načrte. Prosvetni odbor se je odločil za preured'tev po-kojiališča. Sedaj je najugodnejši čas za lo. Nesreče in drugo (Sv. Jurij pod Kumom) Nedavno si je hlapec pri ge. Kovač Mariji zlomil levo roko, ko je peljal vox detelje domo iu je ponesreči prišel !>od voz. - Par dni nflio je Franc Kovaču pogorela žaga. pred 4 leti zg" jena in najbolj moderno nrejena. LasIniK irt\ veliko škodo. — Toča nam je naredila Precej škode na ajdi. - Sliši se, da bodo začeli delan novo eeslo Radeče—Ljubljana. Je zelo potreDnJ-Dobro bi bilo če bi pri tem malo na S>v. Jurn pomislili, ker smo tudi potrebni dobre cestc. Šolo tudi pravijo, da bodo popravljali, seaa imamo 3 razrede in 4 učne moči, potem Di J" imeli pa več. Vprašanje je kdo bo plačal. Kn ei nimajo denarja. Dobro bi bilo počakati kaj M'js " Časov, ker stvar ui tako nujna. — \ zadnjin iei» je v naši lari zrasllo. kar osem novih lnš '» žagi. en pod in eu kozolec. Novi jvanovi. (Ruše.) Take slovesnosti, kakor je bila 7. i« 1 taiif SKtVCSHOMl, KffKOl i' vit...... , . . v Rušah malokdaj doiiviuio. Pripeljali {(M. ve zvonove. V ponedeljek 7. t. m. okrog b-*" __ se je pomikal veličasten sprevod proti Najprvo so šli kolesarji nato konjeniki, ^^e|B gasilci z godbo in xa temi vozovi z in je bilo vse s cvetjem In zastavnim okru-" ijiožiiarji bo streljali. V torek 8. t. m. je g. knezo-škof A. Karlin blagoslovil nove zvonove. Prvi zvon telila 1060 kg ln posvečen Materi Božji, drugi 921 kg in je posvečen Srcu Jezusovem, tretji 563 kg, posvečen je sv. Jožefu četrti 402 kg, posvečen pa je sv. Antonu Padovanskemu. Po končanem cerkvenem opravilu so pa med sviranjem godbe in pokanjem možnarjev zvonove slovesno dvignili v zvonik. Tako bodo slavne Ruše imele zopet krasno tvonenje, V slovo Bogojina — Prekmurje) Poslovil se je od nas č. g. Janko Breznik, ki je odšel za kaplana v Dol pri Hrastniku. S solzami v očeh smo se poslovili od blagega go-Bpoda, ki je pri nas tako lepo deloval. Ustanovil je fantovsko in dekliško Mar. družbo. Z vsemi je bil prijazen in ljubezniv Vse ga je rado imelo, posebno naša mladina. Blagemu učitelju, voditelju in vzgojitelju hočemo ostali vedno hvaležni. V novem, leškem delokrogu mu želimo obilo ireče in božjega blagoslova. NAZNANILA n Pri Sv. Joštu nad Kranjem bo romarski iho.l v počeščenje Zal. Matere božje v nedeljo, 20. t. m. s službo božjo ob (I. in 9. Častilci Mari-jini, pridite v obilnim številu! n Boh. Cešnjica. Nedvignjeni dobitki loterije gasilnega društva, ki so bili izžrebani dne 6. sepl. 3950, 4812, 2033, 3375, 267, 5732, 2389, 5708, 2393, 1093, 5783, 2441, 2264, 5803, 1419, 1238, 3966, 4358, 2403, 873, 5493, 412, 2410, 450, 1973, 4270, 2521, 1095, 1278, 1605, 5528, 3745, 1585, 2557, 2841, 4551, 5044, 5917, 2182, 1443, 225, 1507, 1321, 5260, 4875, 12%, 2943, 5733, 2730, 4194, 4531, 4954, 2164, 3302, 957, 3990, 5772, 796, 3372, 3919, 4213, 4515, 1379, 3S7U, 5282, 1161, 1913, 3698, 5214, 3600, 1457, 4160, 3968, 3637, 2773, 3799, 1409, 3135, 4356, 386, 4653, 4 )32, 1857, 5289, 4578, 316, 5495, 1367, 2576, 4359. 4654, 2914, 5771, 2778, 356, 1664, 5327 2588, 3130, 5531, 1462, 1541, 3065, 1709, 2501, 5336, 2332, 848, 1612, 14S, 3475, 386, 707, 151, 422, 1276, 1698. 4380, 5290, 2002, 1722, 5089, 2042. - Dobitki, ki se ne dvignejo do 1. oktobra, zapadejo v korist druživa. Poravnajte naročnino! Belokranjske novice E«harfstšfni shod bo v Črnomlju, dne 20. septembra 1931 z naslednjim dnevnim redom: 1. Od sobote na nedeljo celonočno češčenie presv. R. T. in spovedovanje. 2. V nedeljo ob 6 zjutraj skupno sv. obhajilo med sv. mašo. - Ob 8 skupno sv. obhajilo šolske mladine med sv. mašo. - Ob 9 govor in sv. maša: a) za može iu fante v župni cerkvi; b) za dekleta Marijinih družb v cerkvi M. B. v Vojni vasi; c) za tretji red v cerkvi sv. Duha. - Ob 11 na prostoru med cerkvijo in šolo slavnostni govor (oosp prošt K. Cerin) in sv. maša. (V slučaju slabega vremena v župni cerkvi.) Ob 1 popoldne zborovanje fantovskih odsekov v Prosveti in zborovanje prestojništev dekliških Marjinih družb v cerkvi sv. Duha. Ob 2 popoldne v župni cerkvi govor (g. prior Učak) in v slučaju lepega vremena procesija s presv. R. T. — I< obilni udeležbi se vabijo vsi častilci sv. R. T. iz vse Bele Krajine in tudi od drugod. Dva prsta mu je odtrgalo. Dne 8. t. m. je našel Alojzij Fajčma« iz Bušinje vasi, ključavničarski vajenec v Metliki, starinsko puško, skrito v grmo-vju. Ko si je dal s starino opraviti, pa se je nabita puška sprožila in mu odtrga'a dva prsta in predrla dlan. Ponesrečenca je njegov moster g. FiJter odpeljal v bolnišnico v Novo mesto. Trgatev se bliža. Pri poskusnem merjenju v Novi gori pri Drašifih so se dne 8. t. m. ugotovili sledeči rezultati: neuburger 20% sladkora, portu-galka in modra frankirija 19%, rizling 16%. Če bo vreme ugodno, bo grozdje še mnogo pridobilo in tako moremo upati letoS častno besedo se ti zavežem, da bom zmeraj dc(ber človek,« je zaihtel Tone. Saj bi bilo sicer tako smešno tole *s častno besedo« tega malega mežka, a zdaj je bilo žalostno, za Mino pa polno tolažbe. »Verujem ti, Tone! Držal boš svojo častno besedo! Ti si moja tolažba in moje upanje!« Na skrivaj je spravila Toneta doma v posteljo, nato je vprašala po materi. Mati se je ulegla, ko ni nikjer našla časopisa. Hudovala se je na Toneta, ker ga je bil vzel s seboj na polje. Predvsem bi bila rada brala nadaljevanje romana. Tega je Mina še dobila, a zmečkano je bilo vse. Roman je bil pa v drugem delu lista ko tista grozna vest o Lojzetu. Mati se je spet hudovala. Z Lojzetom je bila Mina zmeraj tako stroga, s Tonetom pa ni. Le kaj si paglavec upa, da izmakne časopis! ;Saj tako brž ne bo več storil kaj takega. Jutri Ddide iz hiše.« »Tone — odide? -- Kam pa?« »V mesto — v šolok »Pa šele o veliki noči, ali ne?« »Ne, mati, kar takoj! Počitnice so pri kraju, pouk se bo spet pričel. Zdaj je najugodnejša prilika. Z zasebnim poukom ni nič. Vidite, mati, zdaj ko je Bernard mrtev, moramo gledati, da se bo Tone veliko, veliko naučil. Tu se ic potepa s svojimi tovariši okrog. Skrajni čas je že, saj bo imel skoraj dvanajst let. In o čemer kdaj sprevidim, da je dobro in potrebno, imam navado, da koj izvršim. Verujte mi, mati, da Je prav tako!« Mati jo je s takim pogledom premerila, da si je Mina dejala: Zdajle te mati sovraži. B» >Ti počenjaš, kar hočeš — 7. menoj, z vsemi! Zdaj mi bcš vzela še Toneta, ko sem šele Bernarda ...« Mati je več ko minuto kljubovalno jokala. Mina je mirno čakala, kdaj se bo razjarjena in užaloščena mati nehala jokati. Nato ji je dobrohotno prigovarjala, ji dejala, da se bo večkrat z njo peljala v mesto in obiskala Toneta, govorila ji je o počitnicah, in slednjič se ji je morala se nehote zlagati, da je namreč dobila za Toneta prav izborno stanovanje z vso oskrbo. In to stanovanje da bo prevzel nekdo drugi, če Tone že jutri zjutraj ne pride tja. On pa se mora, se vendar mora česa naučiti! Saj je edini up Boštjanovih! »Lojze je najstarejši,« je trmasto odvrnila mati. Tedaj je bilo Mini, kot bi bila vsa svinčena. — Drugo jutro, že krog petih, je Mina zbudila Toneta. »Le korajžen bodi, Tone! Le nikar oklevati! Ti se_ moraš posloviti od matere! To pot se moraš po-tajiti, se moraš delati vedrega, čeprav ti bo to še tako težko. Mati ne smejo ničesar opaziti!« »Bom že napravil^ je dejal Tone. Ko je Mina s Tonetom prišla k materi, se je začela žena jokati in je vzkliknila: »Nočem — ne maram — ne pustim! Nobenega otroka nimam več, samo še tebe, Mina! Vsi drugi so odšli, vsi dobri otroci so proč, vsi, vsi!« Snet je govorilo sovraštvo. Mina je mirno odvrnila: »Mati, kar mora biti — mora pač biti! Nikar ne mislite, da sem brezvestna. Bolje vem ko Vi, kaj se mora zgoditi s Tonetom. To mi lahko verjamete. In zgodilo se bo! Tone, poslovi se!« Fant je na čelo poljubil mater, ki je zaprtih oči .obležala, in naglo odšel iz sobe. 1 spravil na površje zelo lepe, dragocene predmete iz dobe najstarejših prebivalcev Kanade, ki bi jih sicer arheologi ne našli stoletja dolgo ali pa sploh nikoli ne. Kar 2 dvorani muzeja v Otta-vi sia napolnjeni s predmeti, ki jih je potres spravil na dan. Kako postaneš star. To najnovejšem štetju je na Bolgarskem 158 ljudi, ki so dosegli sto let. Večina med njimi bo gorjanci, ki zauživajo rastlinsko brano, ne kadijo in ne pijejo alkoholnih pijač. So majhne postave in širokih pleč, poročili so se večinoma v starosti od 30. do 35. leta in imajo povprečno po 7 otrok. Sam« dva med njimi čitata i« pišeta. Kdor hoče doživel sto let, mu bo sedaj torej znano, kaj naj stori W kaj naj opusti. Kdo «iiši seno. Učitelj: »No, Francek, kdo pri vas suši seno?« - Francek-»Hlapec in oče.« -telj: »Kdo pa Prl Anica?« ~ Anica- >1" nas mati in dekla.« Učitelj: »ln P" VM',,i.li žek?« - Jožek m«l<. nato se odreže: »Pri na« pa solnce suši seno!« Devetletni deček um®; ,11 svojo mater. V Kon« polu v južni Albaniji i* Radio Vsak delavnik: 12,15 Plošče. 12.45 Dnevne v«. sli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Sa'on«ki kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesli. — Četrtek, 17. septembra: 19,30 Gimnastične vaje. 20.00 Prenos ooere »Fide-|io« iz Budimoešte, 22,15 Poročilo o šah, turnirju na Bledu. — Pe.C0 Magistrov kvartet izpod Šmarne gore. 15.45 Veseloigra »LokaVa žel-znica« (Št. Jakob, gkd, oder). 20.ro Poročilo o 'ah. turnirju na P ledu. 20 30 Koncert delavske godbe »Zarja«. 21.30 Operetna glasba, izvaja sa'onski kvinte*. 22.15 as, roroč'Ia. i?"0 Lahka glasba. — Pone-teliek, 21. sept: 18 "0 Plošče. 19.00 Del;akovine v -asr'!injki tva-ini. P.30 Poroxilo o šah, turniriu na Bledu. 20 00 lOOletn^a Fa-?.dayevih odkrili (prenos iz Lo-dona). — Tolik. 22. sent. 19 '0 Sociologija in ciika evange'ijev. 20 OH Poročilo o šah. turnir'u na Bledu. 2030 Prenos iz Zagreba. — P-e-'a, 23. sept.: 19.70 Li'er<"--na ura: Ob KOletnici rojstva Frana Iev.'t'ka. 2000 Poročilo o šah. tururju na Bledu. 20.30 Klavirski v='er, izvaja Kaisa Karavodina-Kurol. 21.15 Salonski kvintet. Rr.zkolnikov: Skopuh Takega .skopuha še niste poznali! Povem vam, kdaj je najbolj dokazal, da je res pravi skopuh. Skopuh, Tilen mu je bilo ime, je imel mačko, ki je bila zelo prijazna. Človeka je proseče gledala in se vlegla k nogam kakor kak kužek. Toda bi'a je prava mačka. Gor-jemilki, če jo je zagledala; tedaj sta pač zaplesali svoj zadnji ples. Pa je nekega dne imela mačka posebno srečo. Ujela je zelo mnogo miši. Poda-vila jih, je in znosila na kup. Ko so bile vse skupaj, je zadovoljno zamjjavkala in se hotela lotiti pojedine. Tedaj je odprl vrata Tilen. Privabila ga je mačka s svojim veselim mijavkanjem. Če bi biTa vedela, kako bo, bi bila pač rajši molča'a. »O, vidiš jo I Danes si pa res pridna! Toda, čakaj! Tako nc pojde!« jo je pohvalil skopuh. Mačka ga ni poslušala in se je lotila bogato pojedine. Pa Jo je Tilen brcnil, da je kar odletela. Pograbil je lopato in zmetal mrtve miši v star lonec za pepel ter besedičil: :?Zdaj'e dobiš samo dve. Tudi miši morajo nekaj za:eči! Za večerjo dobiš zopet dve, jutri pa za zajtrk dve!« Milostno vrže mački dve miši. Muca je razumna. Kar .mežikati začne. On je pa ne razume in ne ve, da se mačka samo čudi njegovi skoposti. Ker se pa živalca boji, da bi se gospodar ne premislil in ji še eno miš vzel, hlastne po miškah in ju odnese na dvorišče, kjer ju počasi povžije. Tilen je že ze'o star. Včasih so mu kar malo blede. Tedaj samo računa. V mislih obleze vse svoje dolžnike, preresetava obresti, jih prišteva k dolžnemu kapitalu in k temu spet obresti in kapital drugega dolžnika. Tako se poti in račuua, dokler nima vseh dolžnikov skupaj in ne zablesti pred njim visoka številka njegovega skupnega izposojenega denarja, ki zalebdi pred njegovo dušo, da se vzradosti, kakor bi bil zadel glavni dobitek. Zvečer Tilen skoraj pozabi na svojo mačko. Naposled ga sama opozori na sebe. Okoli njega mijavka in ga nekam preteče ogleduje. Skopuh leze iz hiše v vežo, odkrije lonec in vrže muci zopet dve miški. Mačka nekaj zarenči in jih povžije. Zjutraj se počuti skopuh silno oslabelega. Mar mu mačka! Samo na svoj denar misli. Le ta misel ga še krepi. Pa še denarni zneski se mu kar nekam mešajo. GVava ni čista, prav kot bi se bil opijanil. Tedaj začne plesati mačka okoli postelje. Starec jo pogleda in se prestraši. To ni ena mačka, dve vidi, tri, kar štiri! Znojiti se prične. Čuti, da se mu v glavi nekaj vrti. Težavoma si jame zatrjevati, da je pred niim samo ena mačka, njegova nedolžna dobra muca, ki mu je edina osiala zvesta, čeprav se ji ni pri njem posebno dobro godilo. Počasi se pomiri in spet plašno pogleda na tla, kjer spet vidi samo eno mačko. Škoda, da te nisem pustil sinoči zunaj! Pa kaj, tisti lonec bi mi prevrnila in miši požrla!« deje .skopuh. .Danes bi pa bila sirota brez zajtrka!« Ne spomni se pa, da bi bila muca do tedaj lahko nalovila žo mnogo drugih miši, ki se sem zatekajo z bližnjih njiv. Globoko vzdihne in vstane ter leze v vežo, kjer vrže mački zadnje umorjene miši. Mačka ga pogleda, zamijavka in povžije miški. Tilen leze nazaj v posteljo. Vse se mu vrti v glavi. Sam nase sc jezi. Tako leži dva dni Bogu na milo. Nikogar ni blizu, nihče ne ve, da je starec bolan. Nihče tudi ue mara skopuha. Njega pn nadleguje strašna vročina, 43 iinoiil devetletni deCek s štirimi revolverskimi streli svojo mater, ko jo stopila iz hiše svojega ljubimca. ženska je bila ustavila moža in otroke. Po krvavem dejanju ee je odpravil mladi morilec Min nn policijo in ne dal zapreti. Izjavil je, da je mater umoril, ker je hotel oprati madež na družini svojega očeta. Veroizpovedi v Indiji. Največ je v Indiji prista-»ov hinduizma. Računajo, *'a iih je samo v angleški '"iliji 163 milijonov, Je P|t jim prištejemo še vernike \v. drugih indijskih pokrajin, znaša skupno »levilo '310 milijonov. Muslimanov je v angleški Ituliji r>y milijonov, v ilru-*',tl pokrajinah !) milijo-"ln'. »kupno torej «8 milijonov, Si k h a-veroizpoved "na H milijone pristašev, {"' l>a dober milijon, »uihsti žive v ogromni veeini v Birmi, ki prav prav ne spada k un-Keski hidiji. Tam jih je ™>li 11 milijonov. V an-«ki Indiji jih ni več 1,0) milijona, ISe-L , Se jc ravno na tem MU spočel budizem, "istianov je med Indijci * milijone. Skoraj Vsi ti cla»i preganjanih knst. I 24. Kar je Mina slutila, to se jc tudi zgodilo: na večer sta prišla župnik in stari učenik, da bi p« tolažila prizadeto družino. A kmalu sta razumela, da ne smeta govoriti, in sta soglašala z Mino zaradi matere in tiho in naglo odšla. Mini sta še dejala, da navzlic vsemu še prav tako spoštujeta Boštjanove in čutita z njimi. Kesno je že bilo, ko je odšla Mina k Šobrovki. Ženica se jc ukvarjala s svojim bornim gospodarstvom. Tudi njej je bilo že znano, da so njenega Ma-tijca vnovič zaprli. A njeno srcc je že otopelo, ko je prestala zaradi sina že toliko sramote in bridkosti. Tudi danes ljudje niso prizanesli ubogi ženi in so ji brez ovinkov vse povedali. Mina ni sedla. Naglih, a krepkih besed je dejala: :Saj vam je znano, kaj se je zgodilo-z vašim sinem in mejim bratom?" Ženo je davilo, vendar se ni razjokala, ma»'\ eč je le pokimala z glavo. Glejte, moja mati bolehajo na srcu. Umrli bi, če bi zvedeli, kar se je zgodilo. Nikoli ne smejo zvedeli tega. Če pridejo moja mati k vam ali pošljejo po vas in vas vprašajo glede Lojzeta, recite, da ne veste, brattt in ,, ---------------- obljubite, da se boste ravnali po mojih beseda.o, boste od mene prejemali vsak mesec po šestdeset dinarjev. Vsak mesec, '(la veste I Če boste pa materi kaj po vedali, ne prejmete ničesar! - Žena ji je svečano obljubila, da bo izpolnila Minino željo. Za Sobrovko je bilo šestdeset dinarjev na mesec velik denar in ko je Mina odšla, je bila ženica še nekako hvaležna svojemu sinu Matije u., k1' ji je priskrbel tako podporo. — Domov grede se je Mina spomnila, da nima no- benega Tonetovega spričevala, s .katerim bi ga mogla jutri vpisati v realko. Spričevalo bi ji mogel dati le učitelj Novak. Šla je k župniku in njega prosila, da bi ji preskrbel pri Novaku spričevalo. Župnik ji je dejal, da je dobro znan z ravnateljem realke, da se bo jutri s prvini vlakom odpeljal v mesto k ravnatelju in šele nato naj pride tudi Mina v šolo. Spričevalo bo že s seboj prinesel. Jutranji hlad je pihljal krog koleseljčka, ki se je pezibaval proti mestu. Kakor včeraj, se je tudi danes Mina molče peljala. Kaj vse se je bilo že zgodilo v času med včerajšnjim in današnjim dnevom! Zvedela je do dna vso grozoto, občutila je javno sramoto, mati jo je zasovražila — in slednjič — posloviti st; mora od svojega brata, ljubljenčka svojega srca. Z njim je odhajal iz Boštjanove hišo smeh in tudi solnce. Tiho, celo nežno je slednjič nagovorila Toneta, ki je ves sključen ždel poleg nje: Se ti bo tožilo po domu, Tone?; Saj se mu je že! Ko so dospeli na vrh klanca, se je zavedel, da je od tu še zadnjikrat videti Loko. In ves je vzdrhtel. Zdaj je tujina tu. Mina je dobro vedela, kaj se poraja v njem. A ni ga milovala, dejala mu je: Fantje morajo von —• v svet! Ne gre drugače. Kdor zmeraj pri materi čepi, propade. Le na Lojzeta pomisli! Kako bi bilo zanj dobro, če bi bil pravočasno prišel iz hiše. V tujini piha drugačen veter ko doma za pečjo! Zato pa človek tudi kaj doseže in je kaj prida iz njega. Nisi teh misli, Tone?« Tone se je spet nalepotičil z izbranimi izrazi, ki jih je tako rad uporabljal. Dejal je: Na vso moč se bom potrudil.«" Mina sc je menihi navzlic vsemu nasmehniti. da se mu kar blede. Pa mačka me ne da miru! Ko sedi naslednji dan v postelji, se kar grabi za glavo. Okoli in okoli njega skačejo miši. Njegova mačka pa ujame samo dve in se masti z njima. Zakaj ne cjameš več miši?< vpraša ;tarec. ki se truden otepa nadležnih živali, ki -skačejo vanj in ga grizejo. Vs:ka spregovori. Skopuh ne verja-rn \ da mačka govori, vendar jo prav dobro .-Nsrco dve in nic več! Dve za obed, dve ra večerjo in zjutraj tudi dve! Gospodarja moram slušati!« Starec se skrije ped odejo. Miši skačejo po njem. Poti se, vzdihuje in čaka. da bi jih ča sa prepodila. Napos*ed se onesvesti. Ko se vTtdrami. ni miši nikjer. Oddah-& ie. Zaz.ii se mu. da se mu je vse skupaj p, samo b'ed'o. Čuti se krepke>šega. K or ari Te?e po «i'ce žganji«, da se nekoli- ko okrepi. Kos plesnivega kruha in zaprašeno steklenico privleče na dan. Globoko gokne iz steklenke in hoče jesti trdi kruh, pa ga ne more. Nazaj ga položi in se vrne v posteljo. Ponoči slabo spi. Zjutraj se mu bolezen poslabša. Spet vidi same miši. Od vseh strani se zgrinjajo. Mačka pa sloji med njim in se masti z dvema drobnima miškama. >Mu<"ž' Moja dobra muca! Pomagaj mi!< prosi skopuh in otepa okoli sebe. Moča se ne meni za aje. Siao dve miški poviije in se vieže. Miši se pa zgrinjajo cd vseh strani. Vedno več jih ;e. Skojuh čuti- da ga napadajo. da lezejo po njem. da ga grizejo. Drobne ostre 'robe čuti in divje kriči ter maka okoli sebe. Miši pa ne rrlf Nfn Vedno bolj ga zbadajo in grizejo. Ooapan si prsčee rabati ia--?. Ko si es &e£Ei:e£ oddahne. se mu posveti v g"avi: >Hiso zažgem! Naj pogine vsa ta svo. jat in Se mačka, ki ne zna slusati svojega gospodarja !< Odpre omaro. Polno papirja je v nji Sama dolžna pisma. Starec ne misli na to. Že prižge biglieo in jo vtakne med papir, ki se takoj vname. Tilen se ne spomni, da lahko zgori tudi sam Kakor otrok se smeje, ko švignejo plameni kvišku. Miši prično bežati, dobro jih vidi, vendar še vedno čuti njih grize. Mačka se požene k njemu na posteljo in žalostno mijavka. Tilen se samo smeje. Tedaj prične goreti pohištvo. Kmalu se vname leseni strop. Vsa hiša je v plamenu. Ko pribite sosedje, je že vse v ognju. Dva pogumnejša skočita >kozi vrata in pri-neseta iz hiše mrtvega starca. Zadušil se je. V naročju drži svojo sivo mačko, ki je -.:E« one*veščena in takoj p!ane kvišku ter zbeži v noč. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA ota O. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) sijBT.a«.^ Viose nad Din 503.000.000 Kaiital in raza-, r ad Din 16.COO.OOO Izvršuje vse bančne posle nafkulanfneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tu« In inozemstvu Ah. Tone. le smejati se nikar ne pozabi! Veš. k*j bi r - najbolj jezilo? Če me ne bi nikoli več ujezil!: Pcmislil je in dejal: Mina. nikoli več te ne bom uj ul! Kvečjemu še o počitnicah!« Ta pridržek je Mino razveselil in spet se je nalahno nasmehnila. Tega ne bo strio, kot je strlo Bernarda! Tudi nje ne sme streti in mater mora čuvati, ki pač r»e bo megla preboleti izgube. Spet j? povz*'.a: Tone, j kal se pa že lahko! A le zvečer v postelji. dekier ne zaspšš! Jokal se boš na vsak način. Da bi me bil ti le videl, kako sem se na večere jokala, kc> sem kot majhno dekletce prišla v samostan! Pa se ze poleže. Tone. če človek ni preveč bojazljiv. In j-iz nisem bila šleva. ti si pa še manj. Tone! Ti si dosti bolj pogumen ko jaz.: >Izključeno! je dejal Tone in zaj-.kai na ves jlas. Mina ga je pustila. da se je izjekai. >In še to. utegne se zgoditi, da te bodo prezirali soočenci zaradi nesreče, ki sjt>o jo doživeli z Lojzetom.« »Al* jih bom po gobe«! je vzkliknil Tone. tako kot sem Vogelnika. • s Le nikar. Tone. dobii bi le slabši red v vedenja. Napravi kaj dragega! Tudi ti bodi visok. Pa r-rtk-isi jih- ne le v šoli. marveč tudi &s igrišč« N»fe> -e ti bodo sami od sebe pridružili, c »Dva metra pet centimetrov riseko preskočim drog,< je odvrnil Tone. ?Pa naj se kdo kosa z menoj!< Vse solze so mn usehnile. Župnik je v šoli vse dobro pripravil. Mini ni bilo treba ravnatelja razlagati mučne preteklosti. Ravnatelj |i je le dejal, da bo mora! Tone imeti posebne ure. da bo došel droge« ker se je šol* že o veliki noči začela- Nato je moral Tone prestati majhen izpit ki »e je dobro obnese!, in bil je sprejet v realko. Ravna* V tel j je dal Mini razne naslove gospodinj in Mina je kmalu nsšia pripravno stanovanje za Te-neta pr: neki omikani stari gospe. ki je imela še dvoje drugih dijakov pri sebi. Ko ji je Mina vse potrebno razložila, ji je gospa cb!jubila, da bo ko mati pazila na fanta in ne bo nikoli pustila, da bi se mu zaradi brata gtdiia krivica. Mina je kupila Te-netu novo obleko, neve čevlje in še nekaj parila. Kupila mu je še pismenega papirji in deset znamk, da bo mccel pisati domov, mu podarila nekaj denarja in mu še kupila veliko pomarančo. Ko je bil Tcne že štiri tedne v mestu, je bilo v nekem njegovem pismu takole napisano: Kovača št. III sem v odmoru na dvorišču že na-klestil. Bila je velika preiskava. Dejal mi je. da sem .paglavec-. Pa je Kovač št. III bil tri ure zaprt mene pa so oprostili. — Ljuba Mina. denarja ni več. Za klobase je šel. Ver sem večkrat lačen. Krfclje imam pa še. Ponoči, ko drugi spijo, jih včasih vzamem iz omarice in jih duham. 25. Ali ni časih sredi najsiinejše vihre nekaj hipov tišine1? In ko je človeku najhujše- kaj se ne bliža časih tudi že tctaibs ? Ko se je Mina tedaj po svoji drugi vožnji v mesto vrnila domov, je vsa obupana sedela v veliki sobi. Neznanska praznota je bila v njej. Trije bratje so spadali v to sobo. trije Eoštjanovi sinovi. Ni jih bilo. Eden je sedel v mestu za tnjo mizo. eden je bil v ječi-eden je počival v erobu. Mina. v tej hiši ni blagoslova, odkar jo vladaš ti! In zdaj je prišlo še na^ujše. kar more napasti človeka: prišel je dvom nad samim seboj, nemir vesti! ! Prevelika tenkočutno*! vesti pa zamori blagor telesa in duše, ie hujša ko rak. Kaj je reMai fe- beša: bi«1 je p-1 i-betatl ubrani io ptv>>eU-. »kriki sci. ki r» n»J. rast- h!tf*vt> ilatfi v rv-:ovib. Po febetak nabrit i sladki *o4 imenuje nektar ia ni še rs-ed. Cefee'? med reostijo in pfe.}e!ijo » pan;a. Zrei: 3ieJ p M-Hm ew»<";»i K, teea bolpi je. Najstarejši c*-ti t*t-ker t \eanriji. To i? opa-tijska cerkev risterciien-liera saznostara t Ma-rieosiatt«. ki je bila ob svoji 700 Milki povrh?-njena v bazi! ia Se-isi ie dala praska driava to cerkev pepotaoena popraviti. Podstrešje rertve se je tiamr*# sa«-!« usneuli jato so morah sliti na popravjK Cere-rati se je todi ne- kaj stebrvv. ena stena 1» se je zabela nasribsti. radi no-n? sestav- streh« pa nvorati naprsviti tadi nov ftotp. Stroški u popravite te cerkve so fnaJati okoii lOaOCH listih mark (1 riata marka J 3 Din). Varrsa d«»ki»ja AJ'; Mar fka. mislita seni. a» že davw) sr>tf. P» J.""!"* rfa fitate v postelji. I« kar dve sve.M vamjr« nta.< - >M:lostiva. sve^J Je samo ena. prereial« sen> jo fea pol« Neprijeten duh tast jo «>»n. Zobjp slabe barvo kvarjo najlepii obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi rasno os-icžujačo Chlsradont-paste. Zobjo dobijo krasen sijaj ilonovine, posebno pri vjiorabi /občaste šč tke, ker ista fisti zobe tudi na njih stranici,li. Gniti ostanui jedi med zobm , ki povzročajo neprijeten duh ust so s leni temeljito < dstrani o. Poskusite najprej z malo ,u-bo, ki slane Din 8 -. Chlorodont ščetka za otroke a Jamo (me ke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v orig. modro-zelenem oni tu z nap >om Clilorodent. Dobiva 5h povsod, fo-ijite nam ta oglas kot tisnovino (omot ne zalepili) d bit todete brezplačno eno po=k sno tubo za večkratno uporabo tvomice Zlatorog, Oddelek Ohlo odoni, Maribor 57 Vrhničani! Občinstvu na Vrhniki in okolici naznanjam, Ia sem otvoril, oziroma da bom prodajal meso v desnici v gostilni pod -Klancem« poleg cerkve iv. Lenarta na Vrhniki, poprej v gostilni pri Ko-renčanu na Vrhniki, ker sem isto tam opustil, — Se priporočam cenjenemu občirslvu, da me iudi v bodoče podpira v isti meri kakor do sedaj, ter bom tudi jaz postregel s solidnimi cenami in dobro r-s!rcžbo. — Se priporoča Anton Pe fcovšek, (vulgo) Laver, mesar na Vrhniki. »Oprostite gospa, nisem mogla dobiti,« je dejala Reza. »Kaj niste mogli dobiti?« :>V prodajalni niso imeli.« »A česa niso imeli v prodajalni?« je spraševala nervozna gospa. ^To, kar ste mi naročili.« »Ja, kaj pa sem vam naroči'a?- :>Ne vem, gospa, sem pozabila,. jc povedala dekla Reza. Peter: -Poglej tam one zanimive razvaline.« »Pavel: »Čudim se, zakaj so v starih časih gradili le razvaline, mesto celih gradov.-: ,>Tcrej, gespod profesor, pravite, da rabite tri vrste očal?« :Da. Ena za doma, druga za zunaj tretja pa, da onih dvoje poličem.« Visok gospod je obiskal perutninarsko kolonijo ter vprašal tam nahajajočega delavca: »Ali vaše kokoši nesejo v izobilju? :;Ne, v slami,« se je glasil odgovor. Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Usnjarskega vajenca pridnega ii> poštenega a rejme s biano in stanovanjem. — Naslov v o lasnem oddelku Domoljuba pod »L 10471. Mm ^Ta^; hiša, pod, kozolec, hlevi in drugo. Posestvo se nahaja bli;u kolodvora in farne cerkve Ponudbe na Katarina Malešič, Golobinjek 14, Mirna peč. filotonu kolo vdo'-rem stanju, s tremi prestavami, s prostim tekom lučjo in dobro pnevmatino, bc za ceno 2500 Din proda. Poizve sc: (Jregorin. mehanična delavnica št. Vid nad Ljubljano. Učenkam pletiljam brezplačni pouk, če si nabavile od nas ple-tilni stroj I „Tehna" družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. &mt sonsko saditev, linam na razpolago večjo množino visoko, srednje in nizko tlebolnih sadik: jabolka. hruške, črešuje. teSplje, višnje, breskve, 'ibezen, marelice, neš-P/io, marabelc in orehe. oddajo pričnem 10. oktobra. Alojzij Podob-nikar, v Brezji p. Domova pri Ljubljani. bre- medu kupim. Jernej »uhadolc, Brezje, Dobrova pri Ljubljani. Hmefsfri fant pošlen in trezen se spremie za hlapca. Posestvo, gostilna in trgovina poleg Ljubljane. Naslov v upravni-švu -Domoljuba- pod št. 10 780. pleskane za 2600 Din, in z tr t;ga lesa po 5700 Din Vam nudi najcenejše pohištveno mizarstvo Anton Bizo-vičar, Glince, cesta II, atev..l. Kanali mlatilnlca po-DC|itlj ceni naprodaj; deteljo kupim, A loj'. Kregar, Stepanjavas Kolarskega va;enca sprejmem takoj. Prijaviti se ali pismeno, naj-ajše pa, če osebno. Jernej Lega', kolarski mojster, p. Naklo. r»n hili Hcencovan, uEp Ulit pinegavs e pasme. 18 mesecev star, naprodaj pri Avg. Sušniku, Kkofja Loka Novo predmestje 6. SCO dinarjen tedensko plačamo zg0Z" osebam s številnimi poznanstvi. - 1'erssons, Ljubljana, Poštni predal 307. Znamko za odgovor! _ Kuharico z,,rpar^„io sprejme mala obitelj v Ljubljani. Ponudbo na upravo pod, ■ Pridna kuharica : št. 10.640. Hmžki stroj dobro hranjen prodam po zelo ugo ni ceni. Istotam so sprejme vajenec za čevljarsko obrt. Mikiavčič, Sit. Vid nad Ljub jano. Alt iščemo ifas, Vi pa zopet nas' Vi iščete stalno, dobro plačano zapostenje, mi pa zopet posebno agilac in zanesljive moči za doni, čaitela, za potovanje, /.a vodstvo jiodružnic itd Marljiv m osebam so nudi prilika za brezskrbni bod čnost. — Če v irašanju pr i lož lo znamko, i®sloni! Gospa Škrabčeva je šla k zdravniku, ki pa ni našel nobene bolezni na nji. Nekoliko ste utrujeni, potrebujete mnogo svežega zraka in priporočal bi vam, da se oblačite kar mogoče lahko. Ko je Škrabčeva prišla domov, jo povedala možu takole: ::Zdravnik mi je rekel, da moram na počitnice, se mnoigo voziti z avtom in si napraviti nekaj novih oblek.:: Vsak ameriški državljan postane lahko državni predsednik, na kar so Američani zelo ponosni. Neki Poljak, ki je postal državljan, je bil vprašan pri izpitu: s Kdo je sedanji predsednik?— ^Hoover.« — Dobro. Kdo je bil prejšnji? — Coo-lidge.; — Dobro. Ali vi lahko postanete predsednik? : — Ne, ne utegnem, ker imam trgovino z drvmi in nimam prav nič časa., Mihec je prišel zopet ves potolčen v šolo, zato ga je kateliet strogo prijel: »Ti porednež ti, že spet si se pretepal. — »Ni bilo mogoče drugače, gospod,c se je opravičeval Mihec. . Kako to, da ne? Ali nisem prav zadnjo uro učil, da ako te kdo udari na eno lice, nastavi mu še drugo?« — Mihec: Res je, gospod, a Rekarjev me je ees-nil po nosu, nos pa imam samo eden.« Gospod predstojnik je vstal s težko glavo. »Žena, kje je* moj klobuk? To je vendar žc od sile, kakšen nered vlada tu pri nas. Nobene reči'na svojem mestu. Še v urad ne pridem pravočasno. Torej, kje je moj klobuk?;; Žena: »To bi tudi jaz rada vedela. Nocoj si prišel brez njega domov.« H. SUTTKER Ubi?nd 1 Pre »r»n aliea tt. 4 s« a» »se lrj e fc.urope. Amerik?. Afr ke. 4xijr io Avstralije Lasta* protukuticata tiKirni ar v Sviti. L"r* v »seh («ub od Oii -H — naprej Ji E3> Kov ttasta aaker ara IMa 44" i sekundnim kazalcem Din 75" — št 121 Ista s ralij*ai l>n iS"-. 4 sekundnim <«-ulcea Dia 94" -. St I2i Budila« sr» 10 ca visoka Din j radijem Din 76r—. Zahtevajte veiiki .l»-«rov»ai cenik zastonj ia pcitnin* prosto cd H. SUTTNER, LJUBLJANA 1 Hramtn ca hi posojilnica ■ »a* iatirux? i 3«om2e mogoče za žensko, a jaz rabim nagobčnik za psa.; * - Ali je vaš mož že kaj ukrenii zoper svojo gluhosi?' — »Še nič. Pravi, da prej < ne. dokler se ne bodo otroci popolnoma I naučili igranja na giasovir.c ■Vaš avtomobil pa strašno ropota. Ali vedno tako?c >N"e, samo kadar v ozi.« Preselitev! 1'htaruN r^ANCOSKE L NI3E (FPENCH LINE) Ivan Kraker lublana «{85535^ se preseli dne iz HolMfsrshe Urice 35 bo Hasanitot« cesto 14 aasprori iihoda glavnega kolodvora. DROBNO BLAGO: Krema v škatljah . . Din 6'— v steklenicah „ 6"— v tubah ... „ 5'— Žlice za čevlje ... „ Sopita ženska, moška _ 19"— Čuvaite svoje noge! Pelazoma nastaja hladn« in deževno vreme. Ako ste slabo obuti. lelo lahko »bolite l obro »bala aoia je n»j-ianesl.iv.jše sredstva, da «e obvarujete revmatiima in oiebl>Be. Z udeboe. Vr>ta iu II -teh i m vsakdanjo nošo obuva te te cev e 15 t^ ečieja ftok^a. Priredili snto ib - »i •';» et n m vnL E e; nau m u.ni šp. r n č- v, i. Sare .lili snu tih z teain r.avvga tek-a t niz-o telo .VeoPho.co so tr.-bni ženskam, ki nosijo športno obeir. SUHE OOBE upu;em po oajvišj.h | KUisLA. tenah | Tvrlki - Mrsn! Vrsta 2945-11 Te >mo priredili i» gospo«lin.e Praktičen, udoben m irpeim čevelj iz črnega boki* Bil* ar če iz močnega usnja z gumijevim podplat m in peto. Zelo trpežna in pra\ čna obetev ui v^aklan.e delo lise. 7 8iHro in srebrnino kupite i *> eni ir <(obro pri -vniki hjavai Podpijasa iijavi:air:. da ni res, kar seri jfovori a o boiezai Grahek Ai'ona, posestnika iz Ctavca it. 7, ia sa ma jih-a^Diem. da ie odstopi; od nadaljniih sodrih postopkov. Otav*c, S. sect. 1931 Katš Stikelš. Otavec st. '.2- itU ltell Ur lin kihift 1» ' |;~.«»ik: )ože košiček Za fe*k»r»w>" S«"1