izvirno znanstveno delo UD K 552.1 (497.12-15 Košana) 
PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTIČNE PRI KOŠANI 
Martin KNEZ 
mag., dipl. ing. geo!. raziskovalni sodeiavec Inštituta za raziskovanje krasa ZR C SAZU, 67230 Postojna, Titov trg 2, SLO M D, dipl. ing. geol. coiiaboratore scicntifico, fstituto per !o studio def Carso presso i! CRS ASSA, 66230 Postojna, Titov trg 2, SLO 
IZVLEČEK 
Pri železniški postaji Košana, ki leži zahodno od Pivke na severnem robu Brkinov, prehajajo paleogenski karbonatni sedimenti v klastične. V najstarejšem delu profila Košana so alveolinskonumulitni apnenci, nad njimi so prehodne plasti (laporni apnenci, apnenčevi laporji in laporji) ter na vrhu fliš in flišu podobni sedimenti. 
V starejšem delu alveolinskonumulitnega apnenca so številni numuiiti in operkuline, v mlajšem delu so pogoste alveotine. V deloma karbonatnih in deloma klastičnih prehodnih plasteh in ponekod v apnencih so planktonske foraminifere, v prehodnih in Hišnih plasteh pa tudi nanoplankton. 
Alveolinskonumulitni apnenci in prehodne plasti so se odlagali v mirnem, toplem in plitvem morju in le občasno kažejo večji energijski indeks. Fliš in flišu podobne plasti so nastajale v globljem in bolj razgibanem okolju. 
1. UVO D 

Spremembo karbonatne sedimentacije v klastično (apnencev v fliš in flišu podobne sedimente) pogosto zasledimo v zahodni in jugozahodni Sloveniji. Te plasti so na različnih, ponekod le nekaj kilometrov oddaljenih krajih povsem različne (R. Pavlovec etal., 1991). Nekje se flišna sedimentacija začne naprimer z brečo ali kon­glomeratom, druge ležijo fliš in flišu podobni sedimenti diskordantno na precej mlajših plasteh (R. Pavlovec, 1968). 
V okviru diplomske naloge (M. Knez, 1989) sem pod mentorstvom prof. R, Pavlovca raziskal profil Košana pri železniški postaji Košana, kjer prehaja apnenec preko lapornatega apnenca, apnenega laporja in laporja v fliš in flišu podobne sedimente brez vmesnih brečastih ali konglomeratnih plasti (R. Pavlovec etal., 1991). Prav zaradi tega je razvoj skladovnice kamnin v profilu Košana posebej zanimiv. 
Profil Košana leži približno 2 kilometra zahodno od vasi Košana na skrajnem severozahodnem robu Košan­ske doline v železniškem useku (slika 1). Začetek profila je okrog 150 metrov južno od postaje, konec pa nepos­redno pred Križiškim železniškim predorom. V prvih dveh tretjinah profila se dviga strma skalna stena do deset in več metrov visoko (povprečno štiri do šest), v drugem delu (ena tretjina dolžine) pa le nekaj metrov. Med točkama 405 in 505 prekriva profil Košana železniški nasip. Profil je deloma na Osnovni geološki karti, list Postojna (S. Buser, K. Grad & M. Pleničar, 1967), deloma na listu Ilirska Bistrica (D. Šikič, M. Pleničar & M. Šparica, 1972) in je na prostoru Zunanjih Dinaridov, ki je bil del dinarske karbonatne platforme (S. Buser, 1988). 
Vprofilu so svetlosivi, temnorjavi tertemnosivi dočrni apnenci, ponekod močno bituminozni, nadalje svetlosi­vi, okrasti in rumenorjavi lapornati apnenci in apnenčevi laporji ter temnorjave do sive flišne kamnine. Fosili so ponekod skoraj kamnotvorni. Alveolinskonumulitni ap­nenci so ilerdijski in spodnjecuisijski, laporni apnenci in apnenčevi laporji spodnjecuisijski, fliš in flišu podobne kamnine pa srednjecuisijske. 
Področje profila Košana pripada po D. Šikiču in M. Pleničarju (1975) Brkinskemu terciarnemu bazenu. Nekoč so to geotektonsko enoto imenovali reška sinkli­nala, čeprav je sinklinalna te njena zasnova (R. Pavlovec, 1963). 
Najstarejše so na tem prostoru kredne karbonatne plasti. Na njih leže paleocenski sedimenti. Med kredo in paleocenom je diskordanca, za katero govore oolitni boksiti. Spodnji del terciarnih plasti sestavljajo paleocen­ski kozinski apnenci, nad njimi soforaminiferni apnenci 
(D. Šikič & M. Pleničar, 1975). Brkini imajo torej v zasnovi sinklinafno zgradbo. To kažejo ozki, v smeri severozahod-jugovzhod potekajoči 
pasovi zgomjekrednih, paieocenskih in eocenskih ap­nencev na severni in južni strani Brkinov. V teh apnen­
Marti» KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTiČNEPRI KOŠAN!, 173-132 
Slika 1: Položaj profila Košana. 

čevih pasovih je tudi spodnji del raziskanega profila. Jedro sinklinale tvori fliš. Te plasti so v zgornjem delu profila Košana. 
V geografskem smislu je profil Košana oziroma Košan­ska dolina na področju med Pivško kotlino na severu oziroma severovzhodu in Brkini na jugu in jugozahodu. 
Z a pomoč pri določitvah alveolin se zahvaljujem dr. 

K. Drobne, planktonskih foraminifer mag. L. Sikič, nu­mulitov prof. dr. R. Pavlovcu ter nanopianktona prof. dr. 
J. PavŠiču. 
2. OPI S PROFILA 

Apnenčeve plasti zavzemajo v profilu Košana pribli­žno tretjino profila, prehajajo preko laporastih in !spor­nih apnencev ter apnenčevih laporjev v prave laporje in naprej v fliš in flišu podobne sedimente. Profil je dolg 740 metrov. Debelina celotne skladovnice kamnin je 200 metrov. Razdelil sem ga na tri dele. 
V prvem (slika 2), med točkama 0 in 260, so svetiosivi dotemnosivi, ponekod skoraj črni in pogosto bituminoz­ni apnenci in iaporasti apnenci, ki slabo preperevajo in zato v profilu izstopajo (slika 3, slika 4). 
V drugem delu v dolžini 320 m, med točkama 260 in 580, so prehodne plasti med laporastimi apnenci in flišnimi plastmi. Sem uvrščam laporne apnence, apnen­čeve laporje in laporje. Ta skladovnica kamnin je proti koncu drugega dela manj odporna proti eroziji in denu­daciji (slika 5). 
Tretji del, med točkama 580 in 740, je dolg 160 m. Tam se menjavajo laporji in peščenjaki (slika 6). 
3. BIOSTRATIGRAFSKE RAZISKAVE 
V spodnjem delu alveolinskonumulitnega apnenca je največ numulitov in operkulin (med točkama 0 in 173; slika 3). V temnosivih do črnih bituminoznih in redkeje v svetlosivih apnencih je bogata favna in flora. Poleg numulitov in operkulin, ki jih je med točkama 165 in 173 manj, so zelo pogoste rotalide, diskociklinide, tekstulari­de in koralinaceje. Med njimi so najverjetneje Discoc­yciina douvillei Roberti, D, cf. roberti Douville, D. tenuis Douville in D. archiaci Douville. V spodnjem delu al­veolinskonumulitnega apnenca so tudi milioiide iz rodov Quinqueloculina sp., Tribculma sp. in Pyrgo sp. Proti vrhnjemu delu alveolinskonumulitnega apnenca so redke foraminifere, med njimi Sphaerogypsina giobula (Reuss), Miniacina sp. in druge. O d planktonskih forami­nifer se pojavljajo Clobigerina triloculinoides Plummer, Acarinina mckannai White in Morozovella aragonensis Nuttall. Pri točki 140 sem našel tudi lepo ohranjene brahiopode iz družine Terebratulidae. 
Plasti niso starejše od ilerdija, kajti v jugozahodni Sloveniji seje sedimentacija alveolinskonumulitnega ap­nenca pričela v spodnjem iierdšju (K. Drobne et R. Pavlovec, 1969; K. Drobne, 1977, 1979; R. Pavlovec, 1963,1968; J. Aubouin etal., 1970; G. Bignot, 1972 in drugi), se nadaljevala skozi celoten ilerdij in seglavcuisij. N um uliti so se prvič pojavili v spodnjem iierdiju (R. Pavlovec, 1963). 


/ .i T 
r
--<r •-•••> - : •x ! • f. > ••-i ; -y \ ^ 
V* O ""--.-i/'" ' '/'"'-> •
•
n»> 'M' » "d -, J i r,. : • > 
: e,c
r :v . . v. . 
'•H:. ' -'f^s 


rJ<" § ^ v-. . / ­
'.-^A-. ' ' " h .H 
v « •. •• /i L «o J , v 
y.iv >i - --v . 
o joom 

Slika 2: Situacija profila Košana z označenimi dolžinskimi metri. M 1:5000. 
Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH VKIASTIČNEPRIKOŠANI , 173-182 
Slika 3: Zgornji del alveolinskonumulitnega apnenca prt točki 220 vsebuje bogato alveolinsko favno, 
V profilu Košana je aiveoiinskonumulitni apnenec srednje in zgornjeiierdijske ter spodnjecuisrjske starosti. V spodnje delu nastopajo: Nummulitesglobulus Leyme­rie, N. aff. robustus Schaub, N. robustiformis Schaub, N. aff. praecursor D e la Harpe, številni primerki vrste Oper­culina canalífera D'Archiac in Operculina exiliformis Pavlovec 
V zgornjem delu alveolinskonumulitnega apnenca (med točkama 172 in 220) numulitine skoraj izginejo. Ponekod so plasti skoraj brez fosilov, drugod so številne planktonske foraminifere, od katerih je poleg nedoločlji­vih redkih drobnih numulitov najpogostejša vrsta Globi­gerina linaperta Bolli. 
V vrh njih zadnjih treh metrih alveolinskonumulitnega apnenca (pri točki 220) so številne alveoline, tekstu laride in rotaiide, numuliti, operkuline (Operculina exiliformis Pavlovec), diskocikline, miliolide (med njimi Quinquelo­culina sp., Triloculina sp., verjetno Pyrgo sp.), plankto­nske foraminifere, odlomki školjk in polžev. O d orbitolitov verjetno nastopa Opertorbitolites douvillei Nuttall. 
Starost zgornjega dela alveolinskonumulitnega ap­nenca je določena z alveolinami, med katerimi so Al­veolina montanarii Drobne (srednji ilerdij), A. pisella Drobne (srednji in zgornji ilerdij), A. guidonis Drobne (srednji in zgornji ilerdij), A. lepidula (Schvvager) (spodnji do zgornji ilerdij) A. brassica Drobne (srednji ilerdij), A. parva Hottinger (zgornji del srednjega in zgornji ilerdij) ter A. trempina Hottinger (srednji ilerdij). 
Prve Štiri navedene alveoline je iz profila Košana opisala že K. Drobne (1977). Vrsto Alveolina trempina Hottinger smo v profilu Košana leta 1989 ugotovili prvič. Iz skupine Alveolina ellipsoidalis Hottinger, v katero spada A. trempina Hottinger, so bile iz alveolinskonumu­litnega apnenca v jugozahodni Sloveniji in severni tstri znani le A. ellipsoidalis Hottinger in A. moussoulensšs Hottinger (K. Drobne, 1977). Izmed številnih alveolin iz ilerdijskega alveolinskonumulitnega apnenca, ki jih na­vajata D. Sikič in M. Pleničar (1975), sta v profilu Košana 
Slika 4: Pogled od točke 340 proti točki 140. Dobro je 
viden stopničast relief zaradi menjavanja trših in 
mehkejših sedimentov v vrhnjem delu apnencev. 
Slika 5: Med točkama 390 in 405 se končajo zadnje trdne karbonatne plasti. Nad njimi leži drobljiv lapor. 
Slika 6: Lapor se pri točki 540 iverasto kroji. 
Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V Kl.ASTtČNE PRI KOŠANI, 173-102 
samo Alveolina lepidula (Schwager) in A. aragonensis Hottinger. 
Vrsta Operculina exiliformis Paviovec je bila najdena v ilerdijskih apnencih jugozahodne Slovenije (R. Pavio­vec, 1966). Iz ilerdijskih alveolinskonumulitnih apnen­cev jugozahodne Slovenije je določen tudi Orbitolites douvillei Nuttall (D. Šikič in M. Pleničar, 1975). 
V nadaljnjem delu profila (med točkama 220 in 740) se poleg ponekod izredno Številnih planktonskih forami­nifer pojavljajo Še druge posamezne foraminifere, med njimi Textulariidae. Najdemo tudi nedoločljive majhne numulite. Le pri točki 577 so fosili v peščenjaku nekoliko pogostejši (Nummulites aff. leupoldi Schaub, tekstulari­de, rotalide). 
Vzorce za nanoplankton sem vzel na šestih točkah. O d teh vsebuje vzorec pri točki 266 le skromno nanof­loro. Vzorec številka 610 je preveč silikaten in zato ne vsebuje nanoflore. Prevladuje vrsta Discoaster lodoensis Bramlette et Riedel. Določena je bila nanoplanktonska biocona NP 13 , ki ustreza zgornjemu delu spodnjega cuisija in spodnjemu delu srednjega cuisija. 
Med točkama 220 in 400 so številne planktonske foraminifere s sorazmerno majhnim številom vrst: Globi­gerina linaperta Bolli (P5 do P16), G. senni Beckmann (PS do P14), G. aspensis Colom (P8), Morozovella ara­gonensis Nuttall (P7 do P11), M. spinulosa Cushman (P9 do P14), Acarinina bullbrokt Bolli (P9 do P13) in Plano­rotalites pseudomenardii Bolli (P8 do P14). Po teh vrstah sklepam na spodnjecuisijsko starost. Prehod iz karbonat­ne v klastično sedimentacijo je bil torej na meji med spodnjim in srednjim cutsijem. 
4. SEDIMENTAC1JSKO OKOLJ E 

O d točke 0 do 220 (slika 7) je alveolinskonumulitni apnenec biomikritnega tipa. To kaže na nizek energijski indeks (lil). Sedimentacija je potekala v laguni ali v zaprtem Šelfu. Na lagunsko sedimentacijo kaže tudi visok odstotek kalcijevega karbonata. Optimalno okolje za odlaganje karbonatov je toplo in plitvo morje. Hkrati je bil odložen velik del detritiČnega materiala. Na šelfu moramo poleg podvodnih tokov in rek, ki nanašajo material, upoštevati tudi nanos drobne frakcije z vetrom. Ta komponenta je imela najbrž tudi v profilu Košana znaten pomen {B. Ogorelec,, ustno). Pri točki 210 se pojavljajo drobne breče, ki kažejo kratkotrajne okopnit­ve oziroma nihanje morske gladine. 
Alveolinskonumulitni apnenec med točkama 0 in 140 se je torej usedal v plitvem morju. Na toplo vodo kažejo številni numuliti, ki so bili stenofaciesni organizmi in so na spremembe okolja hitro reagirali. Pri poglabljanju morskega dna so se umaknili ali propadli. Z njihovo občutljivostjo na okolje najbrž lahko pojasnimo, da jih med točkama 140 in 220 skoraj ni. V tem delu profila kažejo na poglobitev morja tudi precej pogoste diskocik­
line in operkuline. 
Če vzamemo reagiranje numulitin na spremembe globine morja kot edini vzrok z a njihove spremembe, bi kazalo med točkama 0 in 140 na plitvo morje (numuliti in operkuline), nned točkama 140 in 220 bi se morsko dno nekoliko poglobilo (operkuline in diskocikline), nakar bi pri točki 220 zopet prišlo do popliivitvenja in večjega energijskega indeksa (III-IV, biosparit; numuliti, veliko alveolin in orbitolitov). O d točke 220 naprej, kjer se čuti vpliv odprtega šelfa (mikrit je izpran), pa do konca profila lahko sklepamo na postopoma nastajajoče pogo­je za flišno sedimentacijo. Morje bi se torej poglabljalo. 
Takšne oscilacije morskega dna so sicer možne. Upoštevati pa moramo tudi druge vplive na favno. To so predvsem slanost, čistost vode in njena temperatura, z a kar so bili numuliti prav tako občutljivi kotza globino (cf. 
R. Paviovec, 1969). Zato ne smemo izključiti možnosti, da so na spremembe favne vplivale poleg oscilacij mor­skega dna tudi fizikalnokemične spremembe morske vode. Četudi se je morje med usedanjem apnenca z diskociklinami poglobilo, ta poglobitev ni bila velika, zakaj tudi v apnencih z diskociklinami je vsaj nekaj numulitov. 
Apnenci z aiveolinami, numuliti in drugimi foramini­ferami so nastajali v plitvi laguni ali zapitem Šelfu. Takšno okolje je dovoljevalo občasni vpliv iz odprtega morja, od koder so v laguno oziroma zaprti šelf prihajale plankto­nske foraminifere in nanoplankton (slika 8). 
Med točkami 220 in 362 sklepam na zaprti šelf ali morda laguno. Tip kamnine je mikrit, biomikrit, redkeje mikrosparit. Sedimentacija se je vršita pri nizkem ener­gijskem indeksu, v glavnem med i in 
11 4* \ 

I T^i 
12 
13 
4 ; o o 14 
T Ô 
10 

Legenda k sliki 7: 7. peščenjak; 2. glina; 3. laporasta glina; 
4. laporna glina; 5. glineni lapor; 6.lapor; 7.apnenilapor; 8. laporni apnenec; 9. laporast apnenec; 10. apne­nec; 11. brečasf apnenec; 12. numuliti; 13. alveoline; 14. planktonske foraminifere. 
Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLAST!ČNL PRt KOSANJ, 173-702 
Slika 7: Sfratigrafska razčlenitev sedimentov s podatki o debelini, fitoiogiji, vzorcih, vpadu plasti> strukturnih tipihkamnin, sedimentacijskem okolju, energijskem indeksu, odstotku kalcijevega karbonata, barvi in starosti. 
Martin KNEZ: PREHO D KARBONATNI H KAMNIN V KLASTIČNE PRI KOŠANI, 1 73-1B2 
peščenjaka in glinastega laporja. V tej litološki sekvenci prevladuje vzporedna laminacija. Po dosedanjih ugoto­vitvah imajo flišni sedirnenti v Brkinih karakteristiko dis­talnega faciesa (S. Orehek, 1972). 
Blizu obale je organogeni material prihajal v globlje morje iz plitvega morja, kjer so živeli numuliti ali diskocik­line. Povsem iz drugih delov, verjetno iz strme obale, podmorskih pragov ali iz otokov so se vsipali različno veliki kosi kamnin. Šele v globljem morju so se pomešali kamnin­ski delci in fosili, Podobno situacijo, kotjo najdemo v profilu Košana med točkama 410 in 740, opisuje tudi R. Pavlovec (1969). 

5. KLASIFIKACIJA KAMNIN TER KALCIMETRIČNI REZULTATI *) 

šL vzorca % CaC03 0 99,99 20 98,90 30 98,75 70 95,46 30.. 95,00 J 20 . 96,36 740 94,48 150 94,19 165 99,90 172 96,95 180 87,91 193 94,48 
206 92,54 Slika 8: Okolje, ki ga vidimo v plasteh med točkami: A-0 220 90,09 in 140, 8 -140 in 220, C -pri 220, D - 220 in 400, E - 400 232 34,36 in 740. 
!235  95,00  
Za okolje sedimentacije je bil najbrž pomembnejši energijski indeks kot nihanje oziroma globina morja. Čep­rav so med točkama 220 in 362 le planktonske foraminife­re, je bila globina vode po mnenju B. Ogorelca (ustno) ie nekaj deset metrov. Planktonske foraminifere naj bi priha­jale v bazen preko bariere iz odprtega morja (slika 8). S tretjo podfazo laramijskega premikanja (R. Pavlovec & M. Pleničar, 1980) se je začelo v cuisiju novo obdobje v razvoju lagune oziroma zaprtega šelfa. To kažejo v profilu Košana plasti v zgornjem delu profila. Globina morja se je polagoma večala in začel se je prehod v flišno sedimenta­cijo. O globini morja so mnenja geologov različna. Nekateri mislijo na globine od nekaj sto do tisoč metrov in več (G. Tunis & S. Venturini, 1985). Med takšnimi globjemorskimi sedirnenti pa naj bi bile usedline iz znatno manjših globin (cf. R. Pavlovec, 1969). B. Ogorelec (ustno) predpostavlja znatno plitvejše morje ob nastajanju kiastitov iz profila KoŠana in zato mirnejši prehod iz karbonatne v laporno in kasneje v flišno sedimentacijo.  240 245 250 255 261 266 280 300 318 320 325 327 330 335 340 345 350 351 1352 355  89,55 99,90 98,83 95,82 90.13 82,16 94,19 94,48 88,19 75,35 87,09 91,73 92,02 98,59 94,48 93,37 88,45 79,44 93,66 90,91  
V flišnih sedimentih opazujemo hitro, neenakomerno menjavanje tankih plasti kremenovega peščenjaka in gli­novca, ki jih na več mestih prekinjajo debelejše plasti  362 i 370 ;375  81,90 70,14 69,01  

Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTIČNE PRI KOŠANI, 17M8 2 
400 410 415 !435 455 1510 530 540 545 550 560 570 57 7 590 600 610 640 740 
*)Klasifikacija je povzeta po D. Skaberne (1980). 
6. ZNAČILN I MIKROFACIESI 
87,63 ! 28,46 7,78 
63,28 30,05 6,30 44,65 31,32 20,88 18,84 60,20 12,69 94,19 83,13 15,16 10r26 1,02 0,87 

Slika 10: V zgornjem delu alveolinskonumuliinega apnen­ca so najštevilnejše alveoline z vrstami Alveolina montana­rii Drobne, A. aragonensis Holtingcr in A. guidonis Drobne. Ob desnem robu slike je presek orbitolita Oper­torbitolites douvillei Nuttall. Redkejši so numuliti, operku­line (med njimi Operculina exiliformis Pavlovec), diskocikline (Discocyclina seunesi Douville in D. augustaeWeijden),foraminifereiz skupine Textulariidae in Rota­liidae. Nekaj je tudi miliolid. Negativ, alveolinskonumulit­ni apnenec, točka 220, srednji/zgornji ilerdij. 
Slika 9: V spodnjem delu alveolinskonumulitnega apnenca 
so pogosti numuliti, tudi Nummulites globulus Leymerie, 
operkuline (najverjetneje Operculina exiliformis Pavlo­
vec), Discocyclina seunesi Douville in druge diskocikline, 
številne foraminifere iz skupine Rotaliidae in Textula­
riidae. Precej je tudi miliolid iz rodov Pyrgo, Quinquelocu-
Hna in Triloculina. Bodice morskih ježkov in alge iz 
skupine Corallinaceae so redkejše. Negativ, alveolinsko­
numulitni apnenec, točka 150, srednji/zgornji ilerdij. 
Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTIČNEPR1 KOŠANI, 173-1B2 
Slika 11: Na sliki sta vidna dva faciesa. Na desni so številni manjši numuliti, operkuline z vrsto Operculina exiliformis Pavlovec, med diskociklinami je najpogostjša Discocyclina augustae Weijden, alveoline ter foraminifere iz skupineTextulariidae in Rotaliidae. Na levi so vidni preseki orbito­litov, najverjetneje Opertorbitolites douvillei Nuttall, Al­veolina guidonis Drobne in druge alveoline ter miliolide. Negativ, alveolinskonumulitni apnenec, točka 220, sre­dnji/zgornji ilerdij. 
Slika 12: V prehodnih plasteh med apnencem in fiišem so najpogostejše planktonske foraminifere z vrstami Acarini­na mckannai Plummer, Morozovella aragonensis Nuttall in Globigerina linaperta Bodi. Negativ, laporni apnenec, točka 362, spodnji cuisij. 
Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH 

Slika 13: Flišne plasti z Nunmmlites aff. leupotdi Scbaub in drugimi numuliti Pogoste $o foraminifere iz skupineTextulariidae in številne iz skupine Rotaliidae. Negativ, fliš, točka 577, srednji cuisij. 
1NIN V KLASTIČNE PRI KOŠANI, 173-182 
7. ZAKLJUČKI 

V paleogenskih plasteh profila KoŠana je postopen prehod alveolinskonumulitnega apnenca v fliš in fliŠu podobne sedimente. Prehodne plasti sestavljajo laporni apnenci, apnenčevi laporji in laporji. Te plasti postajajo v vrhnjem delu vse bolj laporne in prehajajo v silikatni fliš in flišu podobne sedimente. 
Apnenci so srednje in zgomjeilerdijske ter spodnje­cuisijske starosti, klastiti pa so začeli nastajati v srednjem cuisiju. 
V alveolinskonumulitnem apnencu so najpogostejši numuliti, alveoline, operkuline in diskocikline. V neka­terih plasteh so številni numuliti, v drugih je veliko al­veolin. 
Karbonatne plasti v spodnjem delu profila Košana so se odlagale v mirnem, toplem in plitvem morju v laguni ali zaprtem šelfu, klastični sedimenti pa v nekoliko glo­bljem morju. Razlike v paleontološkem inventarju posa­meznih plasti kažejo na manjše ekološke spremembe. 
ZAHVAL A 

Z a strokovno in vsestransko pomoč in prijateljske vzpodbude pri oblikovanju pričujočega dela se iskreno zahvaljujem mentorju prof. dr. Rajku Pavlovcu. 
Z a pomoč pri determinaciji alveolin in za pregled besedila se najlepše zahvaljujem dr. Katici Drobne, za pomoč pri determinaciji planktonskih foraminifer mag. Lidiji Šikič, numulitov prof. dr. Rajku Pavlovcu, nanop­lanktona prof. dr. Jerneju PavŠiČu, z a ogled terena in številne nasvete dr. Bojanu Ogorelcu ter Marjanu Grmu za izdelavo fotografij. 
RÍASSUNTO 
Negli strati de! paleogene de! profib di Koíana si registra un graduate passaggio da! calcare alveoUno nummulitico ai flysch ed a sedimenti simili al flysch. Cli strati di passaggio sono formad da calcan marnosí, da marne calcaree e da marne. Verso la parte super/ore, gli strati diventano sempre piu marnosi e passano al flysch silicato e a sedimenti simili a! flysch. 
I calcari rísalgono al piano geologico deü'ilerdiano medio e superiore nonché al cuisiano inferiore, mentre la formazíone delle rocce clastiche risa le al cuisiano medio. Nel calcare a Iveolino nummulitico troviamo soprattutto nummuiiti, álveo!i ne, operculine e discocicline. In alcuni strati abbonda.no i nummuiiti, in altrí invece le aíveoline. 
CU strati costituiti da carbonati de/la parte inferiore del profilo di Kosana si sono depositad nelle acque tranquille, calde e poco profonde di una laguna o di una secca, mentre i sedimenti dasticí si sono formad in un tratto di mare piu profondo. Le differenze riscontrate nell'esame paleontologico dei singoli strati indicano cambiamenti ecologici di minore entita. 
Martin KNEZ: PREHOD KARBONATNIH KAMNIN V KLASTiČNE PRI KOŠANI, 173-182 
LITERATURA 

Aubouin,)., Blanchet, R., Cadet, J. P v Ce i et, P., Charvet, J., Chorowicz,J., Cousin, M. & Rampnoux, J. P. 1970, Essai sur la Géologie des Dinarides. Bull.-Soc. Géol. de France, (7), 12,1060-1095, Paris. 
Bîgnot, G . 1972, Recherches stratigraphiques sur les calcaires du Crétacé supérieur et de î'Éocene d'Istrie et des régions voisines. Essai de révision du Liburnien. -Trav. Lab. Micropaléont., 2, Univ. Paris, 6, 1-353, pi. 150, Paris. 
Buser, S. 1988, Dinaridi. - Enciklopedija Slovenije, 2, 262, Ljubljana. : 
Buser, S., Grad, K. & Pleničar, M. 1967, Osnovna geološ­ka karta SFRJ Postojna 1:100.000. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd. 
Drobne, K. 1977, Alvéolines Paléogenes de la Slovénie et de i'istrie. - Schweiz. Pal. Abh., 99,132, 21 pl., Base). 
Drobne, K. 1979, Paieogene and Eocene Beds in Slove­nia and Istria. - 16th Europ. Micropal. Coll., 49-63, Ljubljana. 
Drobne, K. & Pavîovec, R. 1969, Les Facies Paléocenes en Slovénie. - 3. simpozij dinarske asociacije, 27-33, Zagreb. 
Knez, M. 1989, Paieogenske plasti pri železniški postaji KoŠana. - 99 str., Ljubljana. (Diplomsko delo. Katedra za geologijo in paleontologijo). 
Orehek, S. 1972, Eocenski fliš Pivške kotline in Brkinov. 
- 7. kongres geologa SFRJ, 253-270, Zagreb. 
Pavlovec, R- 1963, Stratigrafski razvoj starejšega pa­leogena v južnozahodni Sloveniji. - Razprave IV. razr. SAZU, 7, 419-556, Ljubljana. 
Pavlovec, R. 1966, Ktaksonomiji numulitin. Operculina exiliformis n. sp. iz paleogena v južni Sloveniji. - Razpra­ve 4. razr. SAZU, 9, 253-297, Ljubljana. Pavlovec, R. 1968, Paieogenske plasti v Sloveniji. - Prvi kolokvij o geologiji Dinaridov, 1,123-127, Ljubljana. Pavlovec, R. 1969, Istrske numulitine s posebnim ozirom na fiiogenezo in paleoekologijo (Istrian Nummulitins with Special Regard to Phylogenesis and Paleoecology). 
- Razprave 4. razr. SAZU, 12, 153-206, 13 tab., Lju­
bljana. 
Pavlovec, R., Knez M., Drobne K. & Pavšič J. 1991, 
Profiles, Sv. Trojica and Leskovec; The disintegration of 
the Carbonate Platform. - Introduction to the Paieogene, 
SVV Slovenia and istria, Fieldtrip Guidebook, IGCP Pro­ject 286, Early Paieogene Benthos, 2. Meeting, Postojna, 
69-72, Ljubljana. 

Pavlovec, R. & Pleničar, M. 1980, Zgomjekredna in 
paleogenska orogeneza v Zahodnih Dinaridih. - Simpoz. 
iz region, geol. i paleontol., Univ. Beograd, 83-97, Beog­rad. 

Skaberne, D . 1980, Predlog klasifikacije in nomenklatu­re klastiknih in sedimentnih kamnin. - Rud. metal, zbor., 
27, 2-3, 205-233, Ljubljana. 

Šikič, D. & Pleničar, M. 1975, Tolmač lista ilirska Bistri­ca. Osnovna geološka karta SFRj 1 : 100.000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 51 str., Beograd. Šikič, D., Pleničar, M. & Šparica, M. 1972, Osnovna geološka karta SFRJ Ilirska Bistrica 1:100.000. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd. Tunis, G. & Venturini, S. 1985, Flysch of Eastern Friuli: Preliminary Approach to Paleoenvironmental Recon­struction. - Rud. metai. zbor., 32, 1-2, 3-11, Ljubljana.