SteT. 123.	? Llobllanl. v petek, dne 3. Ma 19».	Leto XXXVIII.
nnmMHHHMHMHMIMpnMMMHM
^Hfe V ^^ ff H EV H SSs
s Sli. S H m H M Al ^^	^^ 5»::::«:
ia Nemčijo oeloletno » 29^^^ ■■	B| Bfl 1B tU	" trlJr*t - v •
n ostalo inosemstvo»	^Mk ^B	Bfl M ^B ■■ H|| jH^^H HB	H	"	. . > 9 .
S V npravnlštvu: E3	^^^ ^H ^ H H|	^B	IH ^^H ^B^^^	^B	enostolpna g^ondmU
. II || I Bfl B III	B
v4s UU W B^j B B B^	B^i — t**— M^P ^^r W Hi M B Bi ssstttsssa
tar Uredništvo ja t Kopitarjevi ullol štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; nefrankIrana pisma ie ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona Štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. = Sprejema naročnino, inserate ln reklamaoije. = ■■	Upravniškega telefona štev. 188.	.
Današnja Številka obseea 4 strani.
Naše dijaštvo.
Slovensko kat. akad. društvo »Dan« in češka javnost.
Zanimivo je, kako so se zmotili slovenski svobodomisleci v svoji sodbi o čeških somišljenikih. V Massaryko-vem »Času« 26. maja so objavili ščuvajoč članek o novem »klerikalnem« društvu. Najprej očitajo slovenskemu katoliškemu dijaštvu, da se jc najprej navduševalo za Krakov in šele, ko se je ta akcija ponesrečila, so se naenkrat odločili za Prago. Potem zlobno namiguje o zlobnih namenih, ki jih imajo z novim društvom, da se niso prišli v Prago učit, ampak ščuvat in zato vzklika »Čas«: »Tfeba, aby teto nov6 klerikalni organisace všimla si pokrokovd Praha«. Praga, da ima sicer odprto naročje za vsakega slovanskega akademika, samo svobodomiselen mora biti. Tako hočejo slovenski svobodomisleci delati v Pragi vroča tla. Massarykov »Čas« sprejema sicer članke podobne kvalitete, menda iz hvaležnosti, ker tudi slovenski svobodomisleci tako pridno pojo slavo svojemu učitelju Massaryku ob njegovi šestdesetletnici.
Nas pa zelo veseli, da se je pokazalo ob tej priliki, da stoji češka inteligenca, tudi svobodomiselna, moralno neprimerno višje, kakor mislijo slovenski svobodomiselni akademiki, ki očividno sodijo vsako napredno inteligenco po slovenskih liberalcih.
Dr. Kramarev »Den«, ki je tudi napreden list, je namreč priobčil takoj drugi dan na to ščuvanje omikanega lista vreden odgovor, ki ga tu navedemo v slovenščini. Glasi sc tako-lc:
Niti slovansko, niti napredno, pa tudi češko ni stališče, ki ga je zavzel »Čas« nasproti društvu klerikalnih študentov slovenskih, »Dan«, v Pragi. Na češki univerzi in tehniki študira nad 200 slovenskih študentov, ki prihajajo v Prago izobraževat se znanstveno in za praktično življenje. Kadar so nemški nacijonalci na Dunaju insultirali slovansko ali italijansko dijaštvo, smo v Pragi in menda tudi v »Času« imenovali to barbarstvo, ker narodnost ne sme biti ovira za pridobivanje izobrazbe. Če so si ustanovili slovenski študentje klerikalnega prepričanja na visokih šolah praških svoje društvo, ne morejo po logiki zdravega razuma veljati zanje druga načela, kakor za nemško dijaštvo na Dunaju. Če je barbarsko, izganjati z dunajskih visokih šol dijake zaradi njih nenemškega narodnega prepričanja, ni napredno, ni liberalno, izganjati slovenske študente, ki soglašajo s klerikalno stranko, iz Prage, samo zato, ker imajo drugo politično in versko prepričanje kot mi. Tudi tedaj bi ne bilo na mestu odrekati slovenskim klerikal. študentom gostoljubje v Pragi, če bi bila resnična trditev »Časova«, da (slovenski klerikalni študentje) »niso prišli sem iz ljubezni, da se niso prišli sem učit, ampak napadat.« »Čas« sam prizna, da se »lahko v Pragi mnogo nauče« in da »če niso spoznali dela klerikalizma iz slovenske zgodovine, ga morda spoznajo iz češke,« vendar je napisal tak barbarsk stavek: »Praga ima gotovo odprto naročje za vsakega slovanskega študenta, toda kdor prihaja z ideali protirefor-inačnimi, z ideali, ki so tako globoko ponižali češki narod in za stoletja poteptali njegov razvoj, ta ne more biti dobrodošel gost. Treba bi bilo, da bi se napredna Praga pobrigala za to novo klerikalno organizacijo.« Proti ščuva-nju, izraženem v tem stavku, protestiramo v imenu poslanstva, ki ga imajo praške visoke šole v Slovanstvu in v imenu liberalnosti in naprednosti kar tiajodločnejše in se pridružujemo besedam »Časa«: »Tak način bojevanja so vzljubili sicer klerikalci, toda ne po-snemaimo ga. Tudi tu velja: Kar nečeš,
da ti drugi stori, tudi ti drugemu ne stori!«
V »Času« so ščuvali naprej in se jezili, nazadnje se je plemeniti avktor »barbarskih« stavkov celo podpisal kot slovenski akademik v 148. številki »Časa« 31. maja t. 1. Prav je storil, sicer bi pa Slovenci takega avtorja itak nikdar ne bili šli iskat med Čehe. V tej notici povdarja »fini« izobraženec, ki menda vendar ni črpal moralnih sil iz Massarvkovih naukov, da je razlika med gosti in gosti, češ nas kulturne svobodomiselne Slovence le ljubite, bratje Čehi, naše nekulturne klerikalce pa s kolom iz napredne Prage!
Toda »Dan« si je tudi slovenskega akademika primerno privoščil dne 31. maja in definitivno odgovoril, da ga vse prerekanje ni prepričalo nič, da mu je vse slovensko dijaštvo kot celota dobrodošlo v Pragi, nikakor ne samo en del, kakor »Času«, to je razlika med »Dnevom« in »Časom«, razlika, ki dokumentira »Časovo« svobodomiselnost.
Razume se samo ob sebi, da so katoliški listi novo društvo navdušeno pozdravili in da so proti tako prosta-škemu ščuvanju odločno protestirali, slovenski svobodomiselni akademiki so pa zopet enkrat lahko videli, da ne bodo delali temperature, k večjemu majhen veter, ki bo pa prinašal od njih slabo sapo.
Suha de?stva.
Kakšni narodnjaki so liberalci, to vsak v6, zato o tem nočemo izgubljati več nobene besede. Bravci naj sodijo po golih dejstvih, ki jih tu, izzvani vsled famozne izjave Lenarčiča glede znane afere o Kotnikovi zapuščini pribijemo:
1.	Milan Lenarčič je pri vrhniški sodniji nastopil, da na podlagi Kotni-kove oporoke iz leta 1901 izpodbije oporoko rajnega, glasom katere je družbo sv. Cirila in Metoda imenoval za svojega glavnega dediča.. Te namere Milan Lenarčič še do zadnje so b o t e ni bil opustil, zakaj to soboto je letal po Ljubljani okoli advokatov v zadevi procesa, ki ga je hotel naprtiti šolski družbi. Ko se je iz Ljubljane vrnil na Vrhniko, je šel takoj k zdravniku dr. Buhu, izvedencu, posvetovat se, bi li ne bilo mogoče uspešno dognati umsko zmotenost rajnega Kotnika, ko je volil svoje premoženje družbi sv. Cirila in Metoda. Lenarčič je hotel Buha pridobiti za glavno pričo glede oporoke in za izvedenca. Šele ko je dobil tu neugodne nasvete, je opustil svojo namero izpod-biti oporoko, nakar šele je Lenarčič izjavil v »Narodu«, da med njim in družbo ni nobenega spora, ampak le različnost v nazorih in da družba dobi vse, kar ji je bilo namenjeno. Lenarčič je torej čakal do zadnjega trenotka, do 31. maja, to je do dne, ki ga je vrhniška sodnija postavila Milanu za rok, da nastopi pravdno pot zoper družbo, proti kateri se je Milan z vlogo oglasil pri sodniji za glavnega dediča. To je jasen dokaz, da so Lenarčičevi do zadnjega momenta imeli namen od Kotnika družbi sv. Cirila in Metoda namenjeno polmilijonsko dedščino prisvojiti si zase, in le, ko niso stvari stalo zanje ugodno, so se premislili.
2.	Da se nadebudni gospod Milan Lenarčič, sin deželnega poslanca liberalne stranke, sokola, predsednika trgovske zbornice itd., itd. ni pomišljal družbi voljene tisočake reklamirati zase, ni nič čudnega, zakaj sin enega najodličnejših prvakov liberalne stranke in zastopnika notranjskih mest se je nedavno izrazil, da on s Slovenci sploh noče občevati, ker so zanj premalo izobraženi! Ženi se pri judu in vclenemcu Bornu.
3.	Izjava Lenarčiča v »Narodu« ni p i š k a v e g a oreha vredna, ker je tako nejasna, da še danes nobeden ne ve, koliko dobi družba in ali bo res dobila toliko, kolikor ji je rajnik namenil. Kotnik ie 12 ur ured smrtjo pro-
dal Lenarčiču vsa posestva v vrhniškem sodnem okraju za 400.000 K, graščino na Krškem pa za 230.000 K, celotno torej 630.000 K. Napravili sta se za to dve notarielni kupni pogodbi. Celotna kupnina znaša torej 630.000 K, pri čemer je čudno to, da se je prvotno pisalo, da znaša kupnina samo 600.000 kron. Pa pustimo to! Lenarčič pravi zdaj v »Narodu«, da bo družba teh 630.000 K takoj dobila. Zakaj pa pravi koj na to, da bo imela od tega plačati »že tolikrat omenjena volila«? Če bi Lenarčič s tem mislil samo na »že tolikrat omenjena volila«, bi jasno povedal, da znašajo ta volila 203.500 K (štirim sestram po 50.000 K, Flisovi gospej 2000 K ter trem mojstrom po 500 K). Družba bi imela dobiti torej taktično le 426.500 K. Toda Lenarčič ji tudi tega ne prizna, drugače bi v svoji izjavi jasno to vsoto povedal, ampak on jI hoče še veliko več odbiti, celo za pogreb, pa dolg za hraste, preskrbnine in bogve kaj še vse, tako da bo konečno res, kar je »Slovenec« pisal, da bo družba od Lenarčiča s težavo dobila komaj polovico tega, kar ji pripada.
4.	Dokler se javnost ni oglasila, se ni ničesar čulo, da obstoji med Lenarčičem in rajnim Kotnikom še tretja pogodba. Kakor hitro pa je javnost na-glašala, da družbi poleg znane kupnine pripadajo tudi vse terjatve, vrednostni papirji in delnice vrhniške kmečke posojilnice, tako da bi imela družba fak-tifno dobiti 800.000 K, se je Lenarčič oglasil in zdaj se govori, da obstoji še tretja pogodba — odstopno pismo —• glasom katerega je Kotnik baje pred smrtjo te terjatve in vrednosti zapustil Lenarčiču. To odstopno pismo v resnici obstoji, čudno pa je, da sta prvi dve kupni pogodbi napravljeni notari-e 1 n o, to odstopno pismo pa v privatni obliki! Odstopnega pisma ni v sodnijskih aktih, ampak ga hrani Lenarčič. Komu neki v tej cesiji pripada valuta? Ali je sploh veljavna?
5.	Še bolj pa je postala zagonetna vsa afera vsled tega, ker »Narodni Dnevnik« od 31. maja, torej list, ki je o dogodkih v liberalni stranki vedno dobro informiran, pravi, da znaša legat za družbo samo 435.000 K, po odbitkih pa bo dobila čistega 380.080 K, Lenarčič pa trdi, da znaša legat 630.000 K, koliko pa bo dobila čistega, ne pove, ker noče povedati, dasi je višina odbitkov vendar znana. Kaj je torej res?
To so gola fakta, ki zadosti glasno kričijo. Komentirali jih zato ne bomo, pa tudi ne Lenarčiča, ne »Slovenski Narod«, ne liberalce vobče, saj se preveč jasno zrcali, kakšni imenitni narodnjaki so tako tisti ljudje, ki so Ivot-nikovo oporoko hoteli izpodbiti in še sedaj nočejo izjaviti, koliko družbi pripada, kakor tisti, ki so k temu početju molčali, ker jim je strankar več kot narod! »Slovenski Narod«, velenarod-na »Edinost« in »Slovenski Branik« naj si kar podajo roko, zakaj bratsko so ves čas molčali kakor na komando!
Volitve na Ogrskem.
Khuen zmagal.
Khuenu Hedervaryu so se volitve po njegovem starem receptu izvrstno obnesle: od 306 dosedaj znanih izidov volitev je dobila njegova narodna delovna stranka 190 mandatov, An-drassyeva skupina, ki bo nedvomno šla z vlado, 41, ljudska stranka 7, narodnosti 4 in demokrati 2 mandata; pristaši načel leta 1867. so torej do včeraj zjutraj dobili 227 mandatov. Strašno sla propadli obe 48. stranki: IvoŠutova in Justhova; prva je dobila doslej 36, Justhova pa celo samo 26 mandatov. 6 mandatov so dobili pristaši 48. načel, ki stoje izven obeli strank. Poražene so tudi narodnosti, ki so izgubile dve najznačilnejši osebnosti: poslanca dr. Vlada in dr. Vajdo. S tem jc Khuen dovolj pokazal, kako odkritosrčne so bile njegove sladke besede narodnostim, katerim je marsikdo verjel. Ljudska stran-
ka (katoliško-opozicijonalna) je od svojih 25 mandatov, ki jih je imela pod koalicijo, prvi dan izgubila 10 in je bilo le pet njenih mož izvoljenih. Grof ZL chy, ki ga je Khuen imenoval za nauč-nega ministra, da si pridobi katoliške elemente, je izjavil, da za katoliške interese pod sedanjo vlado ni najmanjše nevarnosti ter zato sama po sebi odpade tudi potreba za katoliško opozicijo; iz tega vzroka so katoliško misleči volivci tudi večinoma volili z vlado.
Zanimivo je, da so vsi ministri po večkrat izvoljeni — grof Zichy celo v štirih okrajih; tudi vsi državni tajniki so izvoljeni. Radikalne stranke so iz-, gubile najhujše kričače in šovene: Lengyela, Štef. pl. Rakovskega, ki je kot podpredsednik zbornice svoj čas jako »energično« nastopal proti Hrvatom, pl. Barabasa, Hoitsa, Visontaija i. t. d.
Khuenu je torej zagotovljena last-na večina, s katero bo lahko vladal tudi brez pomoči ostalih vladi prijaznih strank, ki se bodo pa nedvomno priklo-pile večini. Opozicija bo torej tako slaba v zbornici, da zlasti z ozirom na poostren poslovnik ne bo prav ničesar premogla nasproti večini. Ves svet ve, kako je Khuen »delal« za zmago, vendar je pa le jasno in gotovo, da je ljudstvo kolikortoliko tudi delalo iz lastnega nagiba, da je bil mogoč tako silen poraz radikalnih kričačev, ki v vsi dolgi dobi, ko so bili na vladi, niso za ljudstvo ničesar storili.
Delegacije bodo sedaj gotovo zborovale in država dobi vse svoje potrebščine. Dualizem je utrjen in z njim tudi skupna banka.
Slovensko krščansko socialno delavstvo.
»Podporno društvo delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvornice« slavi letos dne 12. junija t. 1. na Šmarni gori desetletnico, ko se je ustanovilo Na Gori bo v cerkvi Matere Božje ob 9. uri slovesno cerkveno opravilo, po sv. maši bo pa delavsko zborovanje na tistem zgodovinskem kraju, kjer se je pred leti ustanovila slovenska organizacija. Na zborovanju poroča dr. Krek o neki za vse delavstvo velevažni zadevi. Zborovanje se vrši približno ob pol 2. uri popoldne pri Žibertu pri Mostu.
Slovensko krščansko socialno delavstvo! Organizirano naše ljubljansko tobačno delavstvo Vam je znano. Najmočnejša naša organizacija jc. Priskočila je z najvspešnejšo podporo vedno delavstvu na pomoč, kadar je stalo v boju za svoja prava. Udeležite se zato desetletnega slavlja stanovske organizacije našega tobačnega delavstva.
Na svidenje dne 12. junija 1910 na Šmarni gori in pri Žibertu na delavskem zborovanju.
Krščansko socialni delavski pozdrav!
Ljubljana, dne 2. rožnika 1910. Predsedstvi »Zvršilnega odbora slovenskega krščansko socialnega delavstva« in »Jugoslovanske strokovne zveze«.
Jožef Gostinčar s. r.
državni poslanec, predsednik »Zvršilnega odbora slovenskega krščansko socialnega delavstva«.
Dr. Ivan Zajec s. r.
deželni poslanec, predsednik »J.S. Z.«.
ULTIMATUM MALORUSKIH PO-SLANCEV.
Rusinski poslanci so vladi predložili spomenico, v kateri zahtevajo, da sc rusinske stolice izloči iz vseučilišča v Lvovu in se spopolnijo v tri samostojne rusinske fakultete. Ako vlada tej zahtevi ne ugodi, se Rusini ne morejo dogovarjati glede proglasitve poljskega značaja lvovskoga vseučilišča. ki io zahtevajo Poljaki Pač pa Rusini tej proglasitvi ne bodo ugovarjali, ako sc zadovolji njihovim zahtevam glede lastnega vseučilišča.
morilec svoje žene.
Ii ljubljanskega porotnega sodišča.
Zadnji dan Rejčeve žaloigre se bo danes odigral v dvorani ljubljanskega porotnega sodišča. Razprava Rejc je dosegla svoj višek včeraj popoldne ob zaslišanju tistih prič, ki so srečale in spoznale Rejčova na žalostni zadnji poti Rejčeve. Priči Pahar in pa Peter Balantič sta Rejca natančno spoznala, Balantič je še vošil Rejcu dober večer, Paharjeva pa govorila z Rejčevko, in se čudila, kam da gresta z možem, Balantič pa še Rejcu vošil dober ve-čer. Rejec ni znal drugega reči, kakor da se morata priči motiti. Predsednik je tudi najnatančneje izpraševal tiste priče, ki so srečale Rejčeva in ju spoznale tako natančno, da celo zastopnika obtožbe nista imela dosti pristaviti, dasi ob zaslišanju tako važnih prič navadno deži od vseh strani na priče vprašanj. S strogo nepristranostjo jc osobito pri teh pričah, ki so pač glavne, predsednik tako temeljito stavil vprašanja, da je podal jasno sliko tako za-govorništvu kakor zastopstvu javne obtožbe in sodnikom iz ljudstva, porotnikom. Danes se zasliši še 17 prič, to so tiste priče, po katerih hoče dokazati obtožba, da je Rejca gnalo nekaj tja, kjer je izginila njegova žena. Stara kriminalna resnica je, da nekaj vleče, posebno morilce tja, kjer je izdihnila njegova žrtev. — Dejanski položaj včerajšnje in prevčerajšnje razprave je ta-le: •Rejc ni svoje žene maral. Sam pove, da ije šla rajniča h Godčevi, on da je ostal doma. Nagovarjal je Plesničarjevega vajenca, da naj priča, da je govoril v hiši z njim takrat, ko dejansko ni govoril z njim. Dve priči sta ga videli in natančno spoznali zunaj ob tistem času, ko Rejc trdi, da je bil doma. Včeraj zaslišane priče so izpovedale, da je Rejca vleklo tja, kjer je izginila rajni-Ca. Preiskava v zadevi Rejc je bila vodena po oblastih z največjo natančnostjo in strogostjo. Nagromadilo in pripravilo se je porotnikom velikansk material, ki ga je predsednik rešil v primerno jako kratkem času. Ljubljansko občinstvo sledi v dvorani zelo resno razpravam. Predsednik vzgaja in občinstvo uboga, kolikor more. Ženski svet prevladuje v avditoriju. Smeh, ki ga je predsednik upravično strogo ukoril, tako, kakor ni še bil ukorjen noben smeh v ljubljanski porotni dvorani, hihitanje ni bilo umestno in primerno ob taki žaloigri, kakoršna je Rejčeva. Ljubljanskemu občinstvu vseh slojev pa nič ne škodi, da dozna iz predsednikovih ust, da ni lepo se smejati, ko se gre za to, da pravica dozna, če ima maščevati človeško življenje, življenje uboge osebe, velike mu-čenice, revne pretepene žene Rejčeve.
Razprava Rejc bo gotovo že danes žaključena. Dopoldne bo najbrže končano zaslišanje prič, popoldne bosta govorila najbrže državni pravdnik in zagovornik, sledil bo predsednikov režime, nakar bodo izrekli obsodbo porotniki. Morebiti pade razsodba ravno tisti čas, ko je 28. februarja zvečer klical ob Idrijci tenki ženski glas: »Jej! Jej! Ojej! Marija Pomagaj!« in ko je ia glas milo jokal in prosil pomoči, a usmiljenja ni našel! Ko so nastopale priče, ki so videle Rejca in njegovo ženo ob vodi in ko so tudi čule obupne klice ženine, je Rejc seve tajil, a priče so odločno ostale pri svojih izjavah. V včerajšnjem našem poročilu se je vrinila neka neljuba nam pomota. V poročilu po zaslišanju učitelja gospoda Go-stiše je namreč izpuščena besedica »naslednja« in zato se poročilo čita, kakor da bi bil dr. Neuberger prosil, naj se natančno pouči priča GostiŠa, med tem ko je državno pravdništvo želelo, naj se natančno pouči po gospodu učitelju Gostiši zaslišana priča Janez iTončič.
Včeraj so bile zaslišane priče Jera Razpet, Terezija Lampe, Marija Lampe, Alojzija Krašna, Marija Plesničar, Gregor Rožič, Marija Godec, Franc Brenčič, Marija Brenčič, Peter Balantič, Franc Šuligaj, Urša Rehar, Franc Šnikovc, ki so bile za obtoženca jako obtežilne; posebno zadnje priče, ki so čule mile klice Rejčeve žene ob Idrijci.
Danes je bilo zaslišanih še 17 prič, ki so tudi jako neugodno pričale o Rejcu.
Ob 11. uri 1 min. je bilo zaslišanje prvič končano. Sledi čitanje sodnih aktov.
Kaznovan je bil Rejc enkrat in sicer 24 ur, ker je rajno ženo natepel in poškodoval na levem očesu. Takrat se je tudi dognalo Rejčevo razmerje s Po-Ženelovo, a rajnica ni dopustila, da bi bil njen mož zato kaznovan. Ob 11. uri 38 minut zaključi predsednik dokazovanje. Razprava se prekine in se nadaljuje ob pol 4. uri popoldne.
CESAR V BOSNI.
31. m. m. jo cesar v vladni palači sprejel častniški zbor ter izr. zil svoje veselje, da jih vidi kot zastopnike njegovih vrlih čet, ki deželama zagotavlja jo varnost na zunaj in pa mir na znotraj. Pohvali jih, da so bili tudi vsikdar pripravljeni k delu za javen blagor. — Velika vojaška smotra 1. t. m. se jo izborilo obnesla. Cesar je prisostvoval na konju. Ljudstvo ga je živahno pozdravljalo. — Ob 11. uri dopoldne se je pred konakom vršilo poklonstvo šolskih o!rok, ki jih je bilo do 6000. Prikorakali so ob glasovih koračnice in so postavili v red; nato so s trikratnimi »živio«-klici pozdravili vladarja, potem pa zapeli dve kitici cesarske pesmi. Pred odhodom so zopet gromko zaklicali trikratni »živio« cesarju. Vladar in vsi navzoči so bili do solz ginjeni nad tem lepim prizorom. — Zunanji listi z občudovanjem pišejo o sivem vladarju, ki tako vzorno vrši svoje vladarsko dolžnosti.
Včeraj zjutraj si je cesar ogledal trdnjavske naprave nad Sarajevom; ob povratku je obiskal deželno bolnišnico.
Cesar je iz svojih zasebnih sredstev človekoljubnim društvom v Sarajevu in Mostaru daroval večjo svoto, dalje za sarajevske reveže 15.000 K, mostar-ske 5000 K in po 1000 K za reveže v onih mestih, kjer se je cesar ustavil, končno 1000 K za kapelo v Konjiči, skupaj 41.700 K.
Nemški listi vztrajajo pri svojem poročilu, da se Bosna in Hercegovina povzdigne v kraljestvo, in sicer takoj po cesarjevi vrnitvi iz Bosne.
POSLANCA
dr. Steinwender in zbornični predsednik dr. Pattai sta slavila včeraj svojo petindvajsetletnico, odkar sta poslanca. Čestitale so jima vse stranke.
ČEHI NA DUNAJU NE ODJENJAJO.
Nemci se razburjajo, ker Cehi jasno kažejo, da se kljub narodno obrambnim zakonom na Nižjeavstrijskem ne bodo dali spraviti pod klop. 1. t. m. je stavil poslanec Stanek predlog za podr-žavljenje Komenskyjevih šol na Dunaju; v III. dunajskem okraju grade Cehi mogočno šolsko palačo, na Marga-retinem trgu pa Društveni dom. Nemška korespodenca pravi, da je jasno, da mora priti do hudega boja.
MOHAMED ANSKA BOSENSKA DEPUTACIJA V BELGRADU.
Iz Belgrada brzojavljajo, da pride ob priliki obiska turškega prestolonaslednika Izedina tjekaj tudi deputacija 10 bosenskih begov, ki se bo prestolonasledniku poklonila.
ZA REVIZIJO SRBSKE USTAVE.
se je izrekel v svoji seji dne 2. t. m. poslanski klub narodnjakov pod predsedstvom načelnika bivšega ministra Ribaraca. Tozadevno resolucijo, ki so jo podpisali vsi klubovi člani, so takoj predložili vladi obenem z načrtom o potrebnih izpremembah v ustavi. Pozivajo vlado, naj čim prej skliče veliko narodno skupščino, ki bo sklepala o reviziji.
ALBANSKA VSTAJA.
Divizija Šefket-paše se je združila z divizijo Osman-paše in zasedla Djakovo. Začeli so Albance razoroževati in jim vzeli nad 2000 pušk, ne da bi se Albanci branili.
Dnevne novice.
-f Seja odbora Zveze Orlov v Logatcu. Bratski odseki! Dne 5. junija se vrši v Gor. Logatcu na Notranjskem seja odbora in vaditeljskega zbora Zveze Orlov. Glasom Zvezinega poslovnika so vsi odseki dolžni poslati k tem sejam svoje predsednike in načelnike, oziroma njihove namestnike. Vspo-red je sledeči: 1. Odhod iz Ljubljane ob 9. uri 45 minut dopoldne. 2. Prihod v Logatec ob 10. uri 57 minut dopoldne. 3. Ob 11. uri skupno kosilo. 4. Ob pol 1. uri seja. 5. Ob 5. uri 25 minut popoldne odhod iz Logatca. 6. Ob 6. uri 14 minut popoldne prihod v Ljubljano. — Pri tem opozarjamo na sledeče: a) Odposlani naj odpravijo doma ali v Ljubljani sv. mašo. b) Zveze so izbrane tako ugodno, da pridejo Gorenjci lahko z jutranjim vlakom, zvečer pa zopet v Ljubljani presedejo in se takoj domov odpeljejo, c) Šlajerci imajo kar direktno zvezo in jim v Ljubljani ni treba niti vstopiti niti izstopiti, č) Goričani naj sc poslužijo istega vlaka kot Gorenjci. d) Notranjci si lahko sami izberejo zveze, e) Dolenjci imajo tudi lepo zvezo, f) Zastopniki odsekov naj pridejo v uniformah. — Vsporcd seje: I. 1. Poročilo tajništva Z. O. (Pavlin). 2. Poročilo blagajnika (Zaje). 3. Poročilo o okrožjih (Podlesnik). 4. O »Mladosti« in brošurah (Trscglav). — 11. 1.
Poročilo zapisnikarja vaditeljskega zbora (Kržan). 2. Poročilo načelnika (Jeločnik). 3. Poročilo o prireditvah (Je-ločnik). Slučajnosti. — Na zdar! Predsedstvo Zveze Orlov.
+ Igra v proslavo sv. Cirila in Metoda. Silvin Sardenkovo zgodovinsko igro v petih dejanjih »Slovenska apostola« bode začela »Katoliška Bukvar-na« jutri razpošiljati; poslala jo bode vsem tistim izobraževalnim društvom, ki so stalni odjemalci »Katoliške Buk-varne«. Društva, ki bi igre ne dobila, prosimo, da jo takoj naroče; 10. julij je že blizu, torej naj nihče ne odlaša. Igra je tako prirejena, da se bodo lahko na vsakem odru uprizorila; oseb je enajst. Dejanje je jako živahno in zanimivo, pa tudi zelo dramatično. To jo res prava ljudska igra, ki bode našemu ljudstvu gotovo zelo ugajala, obenem pa ima veliko izobraževalno in vzgojno vrednost. Pridejane so tri enoglasne skladbe s spremljevanjem, ki sta jih za igro priredila naša znana skladatelja St. Premeri in F. Ferjančič. Dobo, v kateri se vrši igra, pojasnuje kratek zgodovinski predgovor. Ceno naznanimo jutri.
+ Mladeniška telovadna organizacija. Sestavil I. P. Ljubljana, 1910. — Pod tem naslovom je izšla pravkar knjižica znane »Knjižnice krščanske prosvote«, ki vsebuje mladeniške stvari in ki je izdala že lepo brošuro »Mladeniči na plan!« Pričujoča knjižica »Mladeniška telovadna organizacija« je poleg »Zlate knjige«, ki kmalu izide, najpotrebnejše delo za naše Orle, oziroma za telovadne odseke ih" noben Orel brez nje sploh ne more izhajati, ako hoče biti pravi član krščanske mladeniške organizacije. Knjižica razlaga namreč v obliki vprašanj in odgovorov poslovnik Orla poljudno, kratko, pa natančno. Dočim bo »Zlata knjiga« nekak kažipot za Orla in sploh vsakega krščanskega mladeniča na poti življenja, je »Mladeniška telovadna organizacija« službeni reglement za Orle, ki ga bodo morali marljivo in natančno proučevati, pa se po njem ravnati. Raz-delba je: Odsek — Okrožje — Zveza. — V oddelku »Odsek« se obravnava odbor, vaditeljski zbor, člani, naraščaj, seje, občni zbor, razmerje med odsekom in izobraževalnim društvom, do političnih oblasti, uniforma, znaki, »Mladost«, Čebelica, kazni, sprejemanje članov, ime. Podobno je z Okrožjem in tako tudi z Zvezo Orlov. Knjiga je pregledna, jasna in tako precizna, da niso o poslovanju naših odsekov mogoči nobeni dvomi. Pa ne samo, da si jo morajo Orli naročiti vsak posamič (ker si friora vsak naš član docela prisvojiti pravila naše organizacije), tudi za druge mladeniče je ta knjiga dobrodošla, ker se bodo z njo seznanili z notranjim ustrojstvom našega Orla in se zanj navdušili, zakaj knjižica ne vsebuje samo suhih pravil, temveč je pisana živo, posejana s trajnovažnimi nauki. — Cena na knjižici ni naznačena, bo pa gotovo zelo nizka, ker vsebuje 65 strani.
+ Praktično liberalno narodnja-štvo. V »Gorici« čitamo: Današnja številka lista »Gazzettino popolare«, katerega tiska A. Gabršček, hvali na vse pretege nedeljsko slavnost »Lege na-zionale« v Gorici. Ta list se torej strinja z »Lego«, ki raznaroduje slovenske otroke, ki ustanavlja laške šole in otroške vrtce med Slovenci. Gabršček s svojo tiskarno poveličuje zborovanje »Lege nazionale«, Gabršček s svojimi črkami in s svojimi stroji, katere je kupil z denarjem, katerega so mu Slovenci spravili skupaj, tiska reči, ki proslavljajo »Lego«, delovanje »Lege«, proslavljajo naše najhujše narodne nasprotnike, ki bi nas v žlici vode vtopili, ako bi mogli. Gabrščekova tiskarna proslavlja s časopisjem, ki se tiska v njej, početje »Lege«. — Ali je zagrešila kedaj kaka slovenska tiskarna kaj enakega? To je izdajalstvo nad slovenskim narodom! Ljudje božji, ali ne vidito lega? Za »Lego« ima Gabršček stroje in črke, za »Šolski dom« pa — kamenje! Laške irredentiste, ki hočejo slovensko deco ukrasti slovenskemu narodu, poveličuje s svojimi stroji, slovenske rodoljube, ki žrtvujejo sebe in svoje zasebno imetje za procvit slovenskega šolstva, pa psuje in sramoti! Škandal! — Tržaška »Edinost«, kaj praviš k takemu, za slovensko šolstvo sramotnemu početju?
+ Goriški slavček. Piše sc nam: Bridko me je zadelo žalostno poročilo o smeti č gosp. Antona Gleščiča, duhovnika goriške škofije. Pokojnika sem spoznal pred petindvajsetimi leti. Obiskoval je takrat nižjo gimnazijo v Gorici. Bil je zelo nadarjen in priljubljen mladenič ter izvrsten cerkveni pevec. Pel je v cerkvi oo. frančiškanov na Kostanjevici pri Gorici. Imel je prekrasen sopran. Živo se spominjam, kako jo njegovo petje očaralo poslušalce. Biio jc v cerkvi kot da se sliši petje
angela iz zračnih višav. Mnogo ljudi J« prihajalo v tistem času na Kostanje, vico k službi božji. Vsakdo je želel sli. Sati, kako poje »slavček«, tako so rekli blagemu pokojniku. In kdor ga je sli, šal, je bil ganjen in v duši pretresen, ker jetje slavčkovo je prihajalo od srca in je našlo pot k srcu. Vsi, ki so poznali malega pevca, so ga ljubili in spošto, vali. Pa zaradi tega se plemeniti mla, denič ni prevzel. Bil je skromen in ponižen ter vedno veselega srca. In s kako velikim veseljem je prepeval v cerkvi! Bilo je pravo uživanje, videti ga pri petju. Smehljajoč je vzel v roke svojo vlogo in smehljaje se je pel. Najbrž sam ni vedel, kako velikanski vtis je povzročilo njegovo petje na žbrano občinstvo. Da, ona leta, ko je prepeval »slavček« v kostanjeviški cerkvi, bila so leta duševnega užitka, leta plemenitih občutkov, ki so dvigali srce k Bogu in k Mariji. Kakor v mladeniških letih, tako je blagi pokojnik tudi pozneje vedno ljubil in negoval lepo petje, pred vsem cerkveno petje. Brezštevil-' noltrat je njegovo prekrasno petje donelo v raznih cerkvah ter vnemalo poslušalce k ljubezni do Boga. Zdaj pa je ta plemeniti pevec vtihnil, vtihnil za vedno. O, ni vtihnil. Vtihnil je sicer za ta svet, a trdno upamo, da zdaj z an, gelji v nebesih prepeva rajske himne. Plemenita duša blagega pevca, uživaj nebeško veselje! A truplo mirno počivaj v hladni zemlji in krilati pevci, tužni slavci, naj prepevajo ob tvoji gomili!
+ »Slovenski Branik« —• lažnlk!
Z lažjo je pričel delati ta list sedaj narodnoobrambno delo. V danes nam došli številki se ta zastopnik »Družbe sv. Cirila in Metoda« zopet laže, da se je dr. šusteršič izjavil o Celju, da je za Slovence »fremdes Gebiet«. že pred leti smo povedali, kako grdo obrekovanje je, podtikati dr. šusteršiču te besede, a kakor se vidi je doslednost v obrekovanju za nekatere — skupno »narodno delo«. »Slovenski Branik« je torej -— lažnik!
+ XVII. skupSčina istrske družbe sv. Cirila In Metoda se vrši 5. t. m. v
Cresu. Ondotni lahoni se hudo razburjajo. Menda se jih vlada ne bo ustrašila in ne bo storila brezmejne glupo-sti, da bi Hrvatom prepovedala zbrati se na lastni zemlji, da se posvetujejo o svojem narodnem šolstvu. Čudno pa je, da se italijanstvo in lahonstvo v Istri tako močno drži celo na otokih. S samim jezikom jih seveda ni mogoče pomesti v morje . . .
+ Za po toči poškodovane posest« nike v občini šmarjeta na Dolenjskem. V seji državnega zbora dne 27. maja t. 1. je poslanec dr. Hočevar stavil nujni predlog, naj vlada da čimprej izdatno denarno podporo in odpiše zemljiški davek za leto 1910. in 1911. onim posestnikom iz vasi Goriška vas, Goriška gora, Gabernik, Zagrad, Velike Poljane in Zalog občine Šmarjeta na Dolenjskem, katerim je toča ponoči dne 20. maja t. 1. uničila ves letošnji pridelek po njivah travnikih in vinogradih. Škodo, ki jo je ta nevihta napravila, je že domači župan g. J. Čudovan s pomočjo cenilcev Jan. Rupar-ja iz Zbur in Jan. Ilovar-ja iz Gorenjevasi št. 19 cenil na 60.000 kron. Ta škoda pa je za prizadete še tem občutljivejša, ker nimajo v shrambah nič več žita in tudi ne denarja, da si istega nakupijo. Upamo, da bo tudi deželna vlada podpirala korake državnega poslanca na Dunaju ter pokazala tudi za ta kraj nekoliko srca, kajti hitra in izdatna pomoč je potrebna!
-f- Na občnem zboru »Ljudske po* sojilnice in hranilnice za občino Trst s sedežem pri Sv. Ivanu« sklenilo se je, da se predrugači ime v »Ljudska posojilnica in hranilnica«. Sedež bo v Trstu. Načelnikom je bil izvoljen njen najneumornejši delavec kaplan Anton Čok. Čestitamo! Zaslugam priznanje!
-j- K slov. katol. akadem. društvu »Dan« v Pragi je pristopil kot prvi ustanovni član g. Vondraček, župnik v Podbrezju na Gorenjskem.
-f Blagoslovljenje zastave srca Je* zusovega hrvaške katoliške mladine se je z velikimi slovesnostmi vršilo danes dopoldne v Zagrebu. Kumovala je grofica Gabrijela Pejacsevich. V spi'evodu so bile zastopane od vseučilišča pa do ljudske šole vse javne in zasebne, mladeniške in dekliške šole; bilo je nad 2000 šolske mladine. Svobodomiselci (!) so vsled tega priredili protesten shod. Na tem shodu je pa prišlo do pretepa, v katerem je bilo poškodovanih nekaj duhovnikov in delavcev. Katoliški dijaki so napravili obhod po mestu in demonstrirali pred liberalnimi uredništvi. Nasprotno so govorili in se zbirali tudi »naprednjaki«. Policija je imela veliko dela.
+ Spomenik skladatelju hrvaške narodne nlmne. Odbor za postavljanje spomenika skladatelju »Licpc naše do-
movine« Antonu Mihanoviču v Klanj-cu je odredil, da se spomenik, ki ga je izdelal umetnik Frangeš, slovesno odkrije dne 7. avgusta t. 1. Tega dne bo v Klanjcu zastopana vsa Hrvaška, da da počasti spomin avtorja veličastne narodne himne.
—	Pomočniški zbor obrtne zadruge na Bledu bo imel občni zbor na dan 5. junija t. 1., to je prihodnjo nedeljo, v prostorih hotela Evropa na Bledu ob 2. uri popoldne.
—	Katol. izobrai. društvo v Zgornji šiški priredi prihodnjo nedeljo, t. j. 5. t. ni. javno ljudsko predavanje v društvenih prostorih ob pol 4. uri popoldne. Predaval bode g. prof. Pengov.
—	Umrla je v Ameriki 14. maja v South Rauge soproga rojaka Josipa Lašiča. Bila je rojena v Dobličah pri Črnomlju, kjer ji je pred kratkim umrla mati. Omožena je bila nad osem let ter zapušča zaostalemu soprogu pet otrok, od katerih ima najstarejši sedem let in najmlajši tri mesece.
—	Slovenka ponesrečila v Ameriki. V Nottinghauru je 17. maja Frančiška Dolenc imela nokaj opraviti s puško; po nesreči in bogvekako sc je puška naenkrat sprožila in Dolenčevo je ostro zadelo v noge. Takoj je bila prepeljana v bolnico, kjer so zdravniki konštati-rali zastrupljen je krvi; in res, malo pozneje je Frančiška Dolenc umrla. Stara je bila 31 let.
—	Sin ubil mater. V Bar bani v Istri je 20 letni Matija Bate! s polenom in kamnom ubil svojo lastno 60 letno mater, ker ga je ta hotela posvariti. Ko je pa videl, da se je nesrečna mati zgrudila na tla, imel je še drznost, da je hitel ven in klical sosedom, da se je mati v hiši zgrudila nezavestna na tla. Prihiteli sosedje so takoj videli, zakaj se gre in poskrbeli, da je živinskega sina orožništvo odvedlo v zapor, kjer gotovo ne bo ušel zasluženi kazni.
—	Zrakoplovni polet v Zagrebu. Včeraj so se v zrakoplovu »Excelsior« z Mažuraničevega trga v Zagrebu dvignili v zrak: nadporočnik Mannsbarth, Stagl, dr. Mažuranič, dr. Jambrišak in Gremer. Vzeli so sabo za dva do tri dni hrane. Vreme ob vzletu je bilo zelo vetrovno. Veter je zrakoplov zanesel najprej na Kranjsko, potem pa so se zrako-plovci srečno spustili na zemljo v Ko-morskih Moravicah. — Iz Adlešič se nam piše o tem zrakoplovu z dne 31. maja: Danes popoldne od 1. do 2. ure videli so ljudje, kakor pripovedujejo, zrakoplov, ki je plul, kakor se misli, od Zagreba sem in najbrž ali proti Reki ali proti Trstu. Koliko oseb je bilo v njem, niso mogli razločiti.
—	Ustrelil se je v Gorici stražmoj-ster 5. dragonskega polka, Ivan Rupp, rojen Solnogračan. Vzrok samoumoru ni znan.
—	Bosenski sabor je sklican na 15. t. m.
—	Torej vendarl V Zagrebu ima sedaj razstavljena svoja dela dalmatinski kipar Meštrovič. Vse katoliško časopisje je složno zahtevalo, da policija vsaj nekatere objekte odstrani ali vsaj — pokrije, ker so skrajno ostudni. Celo dunajska policija je svoj čas zahtevala, da je Meštrovič vsaj deloma pokril ostudno nagoto nekaterih svojih del. Razume se, da je napredno časopisje z loparjem šlo nad furtimaško hi-navščino, nazadnjaštvo, zarukanost itd. No, sinočni »Pokret,« pa je sam priobčil dopis »Pedagoga«, ki v ime mladinske dobrobiti zahteva, da se zlasti danes, ko bo toliko šolske mladine zbrane v Zagrebu, odstranijo nekateri predmeti iz Meštrovičeve razstave. Torej vendar!
—	Zaderski nadškof in dalmatinski metropolit postane dr. Pulišič, škof v šibeniku. Cesar je imenovanje baje že podpisal.
—	Grozna toča in naliv. Dne 28. m. mes. se je v vaseh Labor, Boršt, Glem v d. o. Boršt in Vršič, Gonjači in Jurasi vsula grozna toča, ki je padala skoro uro in pol ter uničila vse poljske pridelke, posebno na trtah je napravila mnogo škode. Ko je nehala padati, je bil tu grozen prizor: toča Je bila skoro na 30 cm na debelo povsod. Vrhutega se je nad vasjo Boršt utrgal oblak in voda je razorala njive, travnike in ceste tako, da je groza.
Štajerske novice.
š Nemčursko izzivanje v Polzeli.
Iz Polzele nam pišejo: Naši Nemci in nemčurji hočejo doseči rekord v zvijači. Za nedeljo, dne 29. maja, so napovedali shod, a v resnici se pa vrši nemčurski shod v soboto, dne 4. t. m., zvečer, kar smo zvedeli iz popolnoma 11. uri je že zašel. Dne 29. maja smo zanesljivega vira. S tem, cla se zadnjič napovedani shod ni vršil, hočejo nas samo preslepiti, da bi za pravi shod ne vedeli, ker jim je dobro znano, ka-ko med našim ljudstvom vre. A bo-
dite uverjeni, da^smo vsako minuto pripravljeni, ako ne prenehate z izzivanjem. Politični oblasti zopet nujno svetujemo, da vsako izzivanje od strani šulvereina prepove. .
š Veselica v Polzeli. V nedeljo, dne 5. t. m., ob 3. uri popoldne se vrši pri g. Cimpermanu velika veselica z dvema igrama, na katero vabimo vse Slovence, da z udeležitvijo pokažejo, da so vedno z nami. Dobrodošli so govorniki.
š Vabilo na slavnost »Dekliške zveze Bralnega društva« v Št. Jurju ob Taboru, ki sc vrši v nedeljo, dno 5. rožnika 1910, popoldan ob 3. uri v prostorih g. F. Krašovca. Na sporedu so govori, deklamacije petje, ter igrokaz v treh dejanjih: »Večna mladost in večna lepota«. Vstopnina: Prvi sedeži 1 K, ostali 60 vin., stojišča 20 vin.
š Službi se je odpovedala gdČna. učiteljica M e g 1 i č , ki se bo poročila z živinozdravnikom Lampretom.
š Poročil bi se rad na Štajerskem ob slovensko-nemški meji v lepem trgu dober posestnik z navdušeno Slovenko. Več pove »Slovenska Straža«.
Cerkveni letopis.
c Semiška dekani j a ima sestanek sodalitatis Ss. Cordis Jesu v sredo, dne 8. t. m. v Adlešičih. Začetek ob pol 11. uri dopoludne.
c Konferencia sodalitatis za ribniško dekanijo bode v sredo, 8. junija v Sodražici. Začetek ob pol 11. uri.
Telefonska ln brzojavna poroilla.
»SLOVANSKA UNIJA«.
Dunaj, 3. junija. Seja parlamentar. ne komisije »Slovanske Unije« se danes ni vršila, ker se mora prej posvetovati češka parlamentarna narodna zveza o eventuelni predložitvi jezikovnega zakona in o tem, ali pojde k če-ško-nemškim konferencam.
NASILSTVA PROTI NARODNOSTIM PRI DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH NA OGRSKEM.
Dunaj, 3. junija. Poslanci dr. Korošec, Šramek, Tresič so vložili danes v državnem zboru interpelacijo radi zlorabe skupnega vojaštva proti narodnostim pri volitvah na Ogrskem Presenetljive podatke so dali očividci, ki so prišli včeraj na Dunaj ter so podatke o nasilstvih, s katerimi se posebno Slovake ni k volitvi niti pripustilo, izročili poslancem.
SEJA NAČELNIKOV DRŽAVNOZBORSKIH KLUBOV.
Dunaj, 3. junija. Danes se je vršila seja načelnikov državnozborskih klubov. Sklenilo se je, da se v plenumu prične debata o proračunu prihodnji petek. Dr. Pattaija se je pooblastilo, naj skrbi za ureditev razprav, naj določi okrajšani čaz za govornike in naj razdeli vse postavke v štiri skupine. Poslanec dr. Korošec jo v imenu »Slovenskega klua« protestiral proti temu, da i se govornikom omejeval čas.
NAPADI LIBERALCEV.
Dunaj, 3. junija. Danes je v državnem zboru dr. Korošec interpeliral radi napada slovenskih liberalcev na našega somišljenika Žebota ter je zahteval. da vlada proti izbruhu podivjanosti slovenskihUiberalcev skrbi za varnost pri clopolnimi državnozborski volitvi na Spodnjem Štajerskem.
JEZIKOVNI ZAKON ZA CELO DRŽAVO.
Praga, 3. junija. Vse češke stranke izvzemši radikalce so izjavile, da so pripravljene se tako o formalni kakor o meritorični strani jezikovnega zakona, ki ga je izdelal poslanec Bukvaj za celo državo, posvetovati. Posvetovanj se udeleže tudi češki socialni demokrati. »Slovanska Unija« sc zbere potem, ko se glede predloga Bukvaj zedi-nijo vsi češki poslanci.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 3. junija. V današnji seji državnega zbora je bila predloga o ustanovitvi vojevniških zborov izročena brambnemu odseku, nakar je zbornica v vseh treh branjih sprejela predlogo o prepovedi ženskega nočnega dela v industrijskih podjetjih.
OBSOJEN ČASTNIK.
Praga, 3. junija. Poročnik 29. pešpolka Lewicky je obsojen na sedem lot trdnjavskega zapora, ker je inspiriral serijo člankov, ki so izšli v narodno-so-cialističnem listu v Budjejovicah o razmerah v 29. pešpolku.
KHUENOVA ZMAGA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 3. junija. Doslej je znanih 384 volivnih izidov, od teh je dobila vladna Khuenova stranka 237 mandatov, 42 Košut ovci, 36 Justhovci, 13 ljudska stranka, 7 narodnosti. 17
pristaši programa leta 1867, 10 pristaši programa z leta 1848, 2 domokrata, 1 krščanski socialec, 2 kmečke stranke. Potrebnih je 17 ožjih volitev.
CESARJEV ODHOD IZ SARAJEVA.
Sarajevo, 3. junija. Cesar se jo danes ob 6. uri zjutraj odpeljal iz Sarajeva v Mostar ob velikanskih ovacijah prebivalstva, ob zvonenju zvonov in gromenju topov. Ljudje so leteli za dvornim vlakom in vihteli klobuke, mnogi so ihtelL
ARETACIJA SRBSKEGA POLKOVNIKA.
Belgrad, 3. junija. Vojaška sodnija je odredila sinoči aretacijo artilerijskega polkovnika Rašica, ki je obtožen, da je zagrešil zlorabe o priliki prevzemanja vojnega materijala v Saint Cha-mondu.
RAZKRIT ANARHISTIČNI KLUB V BELEMGRADU ?
Belgrad, 3. junija. Neki listi poročajo, da je bil razkrit tu nek anarhistični klub, ki je imel tajne seje in ki je izdajal svoj lastni list pod imenom »Občina«. Načelnik je bil neki ruski revolucijonar z imenom Nikola Mušlin, ki je bil sedaj izgnan iz Belgrada. V klubu so bili vpisani kot člani po večini dijaki in delavci. Med drugimi je bil član tudi sin nekega visokega državnega funkcijonarja. Več oseb je bilo aretiranih. Daljne aretacije da se pričakujejo.
KREČANSKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 3. junija. Listi poročajo, da je porta naložila svojim poslanikom, naj opozorijo krečanske zaščitne vlasti n azadnjo noto krečanske vlade.
LADJA PONESREČILA.
London, 3. junija. Iz Halifaxa se poroča, da je norveška jadrnica »Berg-hild«, ki ima 600 ton, zavozila v kleči pri Sherbrooke. Moštvo, 11 oseb, se je hotelo rešiti s čolnom. Čoln pa so je razbil ter utonila dva moža. Ostalih 9 je vrglo morje na breg, kjer so jih našli ribiči težko ranjene in popolnoma onemogle.
POTOPLJENI PODMORSKI ČOLN.
Pariz, 3. junija. S posebnim odlokom je mornariški minister povišal ponesrečene člane moštva »Pluviose« v njihovi časti. Plače žrtev so predvče-rajšnem poslali sorodnikom. Reševalna dela v bližini Calaisa počivajo, ker je morje še prenemirno. Kakor hitro ne bo morje viharno in bodo nekoliko ponehali pomorski toki zlasti v spodnjih plasteh, bodo poizkusili, dvigniti čoln.
MILIJONARJEV A HČI UMORJENA.
Berolin, 3. junija. Iz Louisville se poroča, da je meseca decembra izginila milijonar jeva hčer Kellner ter ni bilo o njej nobenega sledu. Oče deklice, bogat pivovarnar, je že popolnoma obupal, da bi deklico še kdaj videl, ko so našli v klubovem poslopju truplo deklice v kleti. Preiskava je dognala, da je nekdo deklico zlorabil in umoi*il. O morilcu doslej še ni nobenega sledu.
NA JUŽNI TEČAJ.
London, 3. junija. Kapitan Scott se je predvčerajšnjim odpeljal s parni-kom »Terra Nueva« proti južnemu tečaju. S seboj ima 60 sani, priprave za velike šotore ter tudi zrakoplov.
HLAPEC ZASTRUPIL GOSPODARJEVO DRUŽINO.
Kiel, 3. junija. V vasi Steinfels je po obedu nenadoma obolel posestnik Schmidt, njegova žena, dva otroka, štiri druge osebe in neka služkinja vsled zastrupi j en ja. Poklicanemu zdravniku se jih je posrečilo rešiti. Včeraj so aretovali, ker je močno osumljen, da je namešal strup v jed, hlapca Weichel-ta, ki ga je Schmidt odpustil iz službe ter se je še nekaj dni pozneje potikal okoli posestva.
ZVERSKA ŽENSKA.
Belgrad, 3. junija. V Mitrovici so aretirali bivšo ljubimko kralja Milana, 541etno Marijo Piasza, ki je v zadnjih desetih letih zastrupila okrog 200 oseb. Med žrtvami je tudi neki general in neki vseučiliščni profesor. Ž njo je aretovanih še dvajset drugih oseb.
NESREČA V PODZEMELJSKI ŽE-LEZNICI.
New York, 3. junija. Na tukajšnji podzemeljski železnici sta zadela skupaj dva vlaka, brez vsake izredno velike škode. Ko pa je začel goreti nek voz ter se je predor napolnil z dimom, jc nastala med potniki velika panika. Okoli sto oseb so morali prenesti nezavestne na prosto.
VREME.
Dunaj, 3. junija. Vremenska opazovalnica naznanja semtertje viharje, nestalno vreme,
Ljubljanske novice.
lj Umrla je danes gdčna. Marija Jeglič, sestra presv. g. knezoškofa ljubljanskega. Iz graščine na Goriča-nah jc šla danes zjutraj v cerkev na Presko. Tu ji je postalo slabo. Prenesli so jo v župnišče, kjer je umrla.
lj Umrl je danes knjigovodja v Kleinovi prodajalnici stekla gospod J< Klein.
lj Domači umetniki v tujini. Gosp. Leon F u n t e k , doslej kapelnik in dirigent filharmoničnega orkestra v Wi« borgu na Finskem, jc sprejel služba drugega koncertnega mojstra pri or-kestru koncertnega društva v Mona-^ kovem.
lj Prvi dunajski elitni damski orkester R. H. Dietrich koncertu j c danes zvečer ob 8. uri v kavarni »Union«. Ta damski orkester je najboljši dunajski in je koncertiral med drugim v Monte Carlu ter pred drugimi odličnjaki in na velikih prireditvah, tako tudi že pred Nj. Veličanstvom. Zabava bo go< tovo animirana. Vr"i' - '•
lj Grozna nesreča. — Ženska zgo* rela. Ko je danes zjutraj vzela 541etnaJ zascbnica Erncstina Sukova v svojem stanovanju na Dunajski cesti štev. 29 na samovarju mleko, je goreč špirit brizgnil po sobi, vsled česar je začelo goreti. Sukova jc skočila vsa prestra« šena poklicat bližnjo stranko go. Pe-. klenkovo, s katero sta šle takoj v sobo gasit. Pri tem je Sukova prevrnila sa-movar, v katerem je špirit še gorel in hipoma je bila tudi sama v ognju. Ga. Peklenkova je začela z vsemi močmi gasiti gorečo Sukovo in klicati na pomoč šc druge stranke. Ogenj so sicer pogasili, a Sukovo ni bilo mogoče rešiti. Zgorela ji je bila med tem časom obleka in lasje ter je zadobila po celem obrazu in životu tako hude opekline, da se je nezavestna zgrudila na tla. Tudi Peklenkova je zadobila na rokah znatne opekline, katere pa menda k sreči niso težke. Na lice nesreče do-spevši hišni gospodar gospod Škerlj je telefonično poklical rešilni voz, s katerim so ponesrečenko prepeljali v deželno bolnišnico, kjer je v groznih mukah izdihnila. Sukova je sestra zagrebške« ga prošta.
lj Dijaška gledališka predstava na c. kr. prvi dri. gimnaziji v Ljubljani. Dijaki prve ljublj. drž. gimnazije (poleg »Narodnega Doma«) prirede dva gledališka večera na korist Podporne zaloge za ubožne dijake na c. kr. prvi drž. gimnaziji v Ljubljani. Uprizori se starogrška klasična Sofoklejeva žalo-igra »Antigon a« v Golarjevem slovenskem prevodu. Prvi večer, v petek 3. t. m. je namenjem izključno le dijakom, za drugi večer, v sredo 8. t. m. sc pravočasno razpošljejo vabila.
lj S ceste. Ko je včeraj popoldne stal električni voz na Marijinem trgu, je mimo pripeljal nek izvošček, od druge strani pa s kolesom instalater Viktor Dragar. Ker je lc-ta uvidel, da bi imel priti s kolesom pod konja, je, da sam sebe reši, skočil s kolesa v stran, kolo pa pustil na mestu. Ker izvošček ni mogel konja takoj ustaviti, je ta skočil na Dragarjevo kolo in ga močno poškodoval.
lj Kolo ukradeno je bilo včeraj popoldne v Stritarjevi ulici št. 7 v II. nadstropju trgovskemu sotrudniku g. Frideriku Grossmannu. Kolo je tvrdke »Rosslcr & Jauernig«, znamke »Continental«, je brez zavore, ima balanco nekoliko obrnjeno navzdol, obroči sc črni in z višnjevim pasom obrobljeni, prednje vilice so zdobljene, triba je polna s torpedo prostim tekom, stopala sta zobčasta, sedež trd (Renn-sattel), zračne cevi so pa nove. Kolo je vredno 150 K.
lj Delo v Gruberjevem kanalu. Včeraj smo si ogledali celo strugo od zatvornice na Prulah doli do izliva v Ljubljanico, a bili smo presenečeni, da je doslej še tako malo velikanskega dela izvršenega. V spomladi se je govorilo, da se bo podjetništvo energično poprijelo dela ter najelo tri do štiri tisoč dclavccv. In kaj smo videli? Kolikor se je dalo prevdariti, je komaj tristo delavcev zaposlenih v vsem dolgem prekopu. Temu se ni čuditi, kajti skoraj vsaki dan odide več delavcev, kar cele skupine, ker niso zadovoljni z zaslužkom, ki se jim konečno izplača. Podjetništvo, ali jasneje rečeno p o d-podjetništvo je v vednem na-i vskrižju z delavci zaradi plač; ako bodo tako postopali z delavci še nadalje, kmalu nihče ne bo hotel delati in delo v Gruberjevem kanalu še nekaj let ne bo končano, naj spravijo v strugo tudi še par takih bagerjev, kakor ga zdaj sestavljajo. Od zatvornic do Karlov-skega mostu sploh še ni lopata xapela; tam stoji voda, iz katere se bo zdaj ob .vročini prav. kinulu začel razprostirati
tak smrad, da bo okužil vse naokrog. Od tega mostu naprej razen betonira-nja delo zdaj pravzaprav počiva, kar je cela gruča ogrskih delavcev v ponedeljek delo popustila ter odšla. Tu je dela veliko in trajalo bo nekaj mesecev, pred ko bo nabrežje dodelano, posebno ako se bo betoniralo tudi ob levem nabrežju, kjer bo razširjenje in poglobenje struge zahtevalo še velikanskega dela. Tudi od Poljanskega mostu, ki se zdaj podira in je vsakemu prometu popolno-na zaprt, naprej je delo neznatno napredovalo, kajti od tu do Štepanjskega mostu je večinoma samo skalovje, tako imenovana labora, katero je treba z dinamitom razstreliti. Od tega mosta naprej do izliva je pa sama labora, katero še zdaj z dinamitom razstreljujejo in dasi tudi po trikrat na dan, gre delo počasi od rok. Tu je še neverjetno velikanskega in napornega dela. Kdor si ogleda vse to delovanje, mora priznati, da se je doslej jako malo storilo v primeri z ogromnim delom, ki podjetništvo še čaka. Ako bo to s tako neznatnim številom delavcev vršilo prevzeto svojo dolžnost, se lahko trdi, da delo v Gruberjevem kanalu tudi v petih letih še lie bo končano in naj postavi v strugo tudi še par bagerjev, ki so porabni le tam, kjer je sama šuta ali pa prst, pri labori pa sploh nič ne opravi, tu jc delo mogoče le z dinamitom. Ako podjetništvo tako ugoden čas kakor je zdaj ne izrabi, kaj bo pa, ko nastane deževje in bo voda zopet poplavila celo strugo. S tako peščico delavskih moči podjetništvo nikamor nc pride naprej in ako bo tudi odslej tako delalo in pozneje tudi v strugi Ljubljanice, se smelo trdi, da na izvršitev vsega velikanskega dela pred desetimi leti niti misliti ni. Ogledali smo si pri tej priliki tudi cesto skozi Hradeckega vas; tu je na mnogih krajih cesta posuta — ne z gramozom, temveč s takim kamenjem, da se ni čuditi, ako težko naloženi vozovi tu ne pridejo naprej in da se živina neusmiljeno trpinči. Ker je pa tu zdaj podjetništvo položilo še železnični tir, po katerem bodo vozili razni materijal, je cesta na nekaterih krajih tako ozka, da sc dva voza, niti ogniti ne moreta; le čudno je, da javna oblast to dopušča ter čaka, da se tu lahko pripeti velika nesreča.
lj Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani naznanja vsem svojim orga-nizaranim članom, da se vrši II. letošnji veliki društveni sestanek v soboto, dne 4. t. m. točno ob 9. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija«. Ker je sestanek zelo važnega pomena, opozarjamo in prosimo vse člane sigurne udeležbe. — Odbor.
lj Togoten kolesar. Neka specija-litcta togoto jo bil nek kolesar, ki se je pretečeno sredo nad psom, ki je nanj lajal, tako razljutil, da je kolo metal za njim po tleh. Pes se za to posebne vrste zabavo ni dosti zmenil, vprašanje je le, kako se je počutilo ubogo kolo.
l j Čeden mestni uslužbenec I Na mitnici na Dunajski cesti posluje neki Ivan Markovič kot užitninski paznik. Dne 30. aprila se jo vračal pa g. Ignacij Voje po Dunajski cesti proti domu, ko je bila že tema. Nenadoma se pa pripodi njemu nasproti nek kolesar, ki ni znal posebno dobro voziti brez svetilke. Ker jc bila tema, ga jc Voje opazil šele, ko je prišel v njegovo neposredno bližino ter se mu je s silo ognil, da ga ni podrl. Razumljivo je, da noben pasant ne bo vesel takega sreča-vanja na trotoarju in tako je bil tudi [Voje nejevoljen in je dal tej nejevolji duška v besedah. Ivan Markovič si je pa v svojem visokem dostojanstvu mislil, da nikakor ne gre, da bi se kdo nad njim smel nekaznovan hudovati, vsloil česar je odložil kolo, prišel peš nazaj in Vojeta z bičem oklestil ter mu prizadel več telesnih poškodb. Ker Voje Markoviča v temi ni mogel dobro razločiti, se je šele sodnemu zasledovanju posrečilo dognati po pričah, da je bil dotični napadalec Ivan Markovič on-dotni mitniški paznik. Za svojo prijaznost je dobil Markovič od sodišča nagrade 48 ur in je bil tudi obsojen, plačati Mihaelu Voje za bolečine 20 K. — Čudimo se, kako more biti tak paznik na javnem mestu, kjer pride vsak trenutek v stik z ljudstvom? Ni čuda potem, da sc je že opetovano, posebno zadnje čase zgodilo, da so bile popolnoma krotke in poštene osebe kaznovane z več mesečno ječo, samo zato, ker so nesle po en četrt kilograma mesa preko mitnice in so se baje pazniku ustavljale. Paznik je bržkone kljub tej aferi ostal na svojem mestu, a dotične žrtve se bodo pokorile celo življenje, ker so izgubile v tobačni tovarni službo in pokojnino!
lj Posredovalnica služb za trgovske soirudnike. Društvo slovenskih sotrud-
nikov za Kranjsko s sedežem v T^ub-ljani je otvorilo z dnem 1. junija t. 1. na novo urejeno posredovalnico služb, na kar posebno opozarjamo gg. trgovce kot delodajalce tudi izven kranjske dežele. Veliko zahval in dokazov simpatije iz naše province kažejo jasno, da se v tem društvu zbirajo le razumni sotrudniki, ki delujejo za trgovino v celem pomenu besede. Posredovalnica bode poslovala za delodajalce brezplačno, kakor tudi le za one delojemalce, ki so člani tega društva. Uradne ure so vsako popoldne od 3. do 6. ure ter zvečer od pol 9. do pol 10. ure.
lj Družinski večer podčastnikov. Dalje službujoči podčastniki tukajšnje garnizije prirede danes v hotelu Union družinski večer, pri katerem bo sodelovala vojaška godba 27. pešpolka. Začetek je ob 8. uri 30 minut. Vstopnine se ne pobira. K zabavi se vabijo prijatelji podčastnikov.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Žagar, delavec, 42 let; Aleš Čižman, bivši hlapec, 63 let; Gašper Šoberl, železniški delavec, 50 let; Jakob šusteršič, bivši čevljar, 60 let; Mihaela Mitter-mayer, hči tovarniškega delavca, 7 mesecev; Leopoldina Prime, krojačeva hči, 10 mesecev; Leopold Kastelic, delavčev sin, 5 let; Marija Zuzzi, brusačeva hči, 1 mesec; Matija Škorjanc, bivši tesar, 82 let; Frančiška Škulj, posestnikova hči, pol leta.
lj Slike akademiškega slikarja Lu-dovika Grilca. V izložbenem oknu »Katoliške Bukvame« v Ljubljani so na prodaj razstavljene naslednje slike rajnega slikarja Lud. Grilca: Dve sliki Marijinega vnebovzetja, kopija znane Hofmannove slike: Jezus moli na Oljski gori, sv. Štefan, kopija po Mencingerjevi sliki na Sori in sv. Frančišek Šaleški, kopija po Mencingerjevi sliki v kapeli na Goričanah. Slike so po 40 K.
lj Od starišev pobegnil. Dne 25. maja je pobegnil od doma 141etni deček Ivan Jurša iz Dul pri Borovnici. Deček je poprej na ime svojega očeta pri nekem ondotnem gostilničarju vzel 25 K denarja.
lj V mestnem kopališčn v Koleziji
so razna in obsežna popravila skoro končana. Kopalne kabine so temeljito prenovljene, zatvornice nove, sploh vse tako urejeno, da bo potrebam kopalcev vsestransko zadoščalo. Park pred kopališčem so lično prenovili, zasadili razno cvetlično grmičje in postavili potrebno število klopi za odpočitek šeta-jočih kopalcev. Kopališčnik ima tudi potrebno zalogo okrepčil. Pri trajno lepem vremenu bodo kopališče v Koleziji v kratkem odprli.
lj Poročil se je Mihael Rožanc, asistent c. kr. državne železnice v Gružu, z gdčno. Emo Bogel iz Ljubljane.
lj Podporno pogrebno društvo c. kr. poštnih in trgovskih uslužbencev v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 5. junija 1910, ob 4. uri po-Doldne v društveni sobi g. Poka, Flori-janske ulice št. 6. Gg. člani in članice društva se najuljudneje vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
lj Izgubila je gospa Franja Flerin na Dunajski cesti, preko Marije Terezije ceste v Šiško zlato uro. Pošteni najditelj naj jo izroči našemu uredništvu, lj Surov hlapec. Martin Pavšič, 19 let star, hlapec v Ljubljani, je na velikonočno nedeljo sitnaril v Peklajovi gostilni v Udmatu, tako da je bil gostilničar primoran postaviti ga na prosto in zakleniti vrata, ker se je bilo bati pretepa. Pavšič je pa pobral kamen in ga vrgel v okno gostilniške sobe. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni bil nihče od treh gostov zadet, ki so pri oknu sedeli za mizo. Obdolženec je tako urno zbežal, da ga trije vojaki, ki so leteli za njim, niso mogli ujeti. Pavšič je prišel na Selo in je hotel iti v Smo-ljanovo gostilno. Ker ga je pa gostilničar poznal kot razgrajača, mu je zabra-nil vstop. Takoj nato je priletel kamen v steklena vrata, zadel ob križ in zdrobil šipo. Nekaj trenotkov potem so pa zažvenketale šipe na gostilniškem oknu. Kamen, ki ga je Pavšič vrgel, se je vjel v zagrinjalo. Sobni slikar Mlakar je sledil Pavšiču do njegovega doma, obtoženec ga je pa nato udaril z bikovko po glavi. Nato jc začel metati kamenje proti njemu. En kamen je zadel Mlakarja v prsa,. Ko so orožniki Pavšiča aretovali, jih je psoval. Obdolženec, ki trdi, da vsled pijanosti ničesar ne ve, jc bil obsojen na 8 mesecev težke ječe.
lj Izgubljeno in najdeno. Služkinja Alojzija Brejčeva je izgubila bankovec za. 10 kron. — Neki gospod je izgubil srebrno svetinjo z datumom 15/10 1909. — Šolski učenec Marolt Bele je našel usnjato verižico z privoskom. — Črko-stavec g. L. W. je našel srebrno verižico z obeskom.
TRZJTE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 3. junija.
Pšenica za okt. 1910.....9 32
Rž za okt. 1910.......712
Oves za oktober 1910.....6 86
Koruza za jul. 1910......5 51
Koruza za avg. 1910.....6 61
Koruza za okt. 1910..........5 73
Efektiv: —.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zraCni tlak 736-0/«/«
Cas opazovanja	Slan|e barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
9. zvež.	733 7	192	sl. svzh.	jasno	00
7. zjutr. 2. pop.	735-0 j 15-3 732-7 | 27 4		brezvetr. sr. jjvzh.	jasno pol. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 20 5°, norm. 16 2J.
&
m
m
m
«
§
m m
m
a
m *
O/črmval/o
vo
železnato J{ina-Ymo
Higijonidna razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in 6astni diplom k Klati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, c. iDkr. dvorni
i	TRST-BarkovlJe. =

Prežalostnim srcem javljam v svojem in v imenu sorodnikov tužno vest, da je moja nepozabna, iskreno ljubljena soproga, gospa
Ana Kralič
včeraj v četrtek 2. junija ob 11. uri ponoči v 56. letu svoje starosti, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode v soboto 4. junija ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na Sv. Petra nasipu št. 39.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
Blago rajnico priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, 3. junija 101C.
1612
Ivan Kralič.
soprog.
Zlate lutiije; Berili, Piris, Bim iti
Več dobro izvežbanih
ključavničarjev
za ključarska dela in nekaj pomožnili delavcev sprejme v trajno delo in proti dobri plači	"
Ant. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Znnanja naročila točno. Cene zmerne.
m
3662 52-1
Za stalno delo sprejmem
Jlndrej Kržišnik, krojaški mojster v Železnikih štev. 2.	1596 6—1
; Za siebohrune in prebolele :
je zdravniško priporočano ESlHiP®^ črno dalmatinsko vino IC Ijji, najboljše sredstvo 4 steklenice (5 kg) franko K 4*— BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.
1441
Koncerti=
slov. filharmonije
vsaki dan
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob i/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.
Neveste, ženini, gospodinje in gospodarji
Sare
v Ljubljani, S¥. Petra cesta št. 8
hoče svojo zalogo radi preselitve svoje trgovino zmanjšati in prodaja perilo, platno, vezenje, sploh vse v to stroko spadajoče predmete
po Izdatno znižanih cenah.
Lično in solidno, doma izdelano perilo
je iz najtrpežnejšega blaga in si ga lahko vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. K obilnemu posetu vabi vljudno	1571
H. Sare, Su. Petra cesta Steu. a.
Prihranite
vsak dan
4'80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281
Brezbarono, rumeno fin rnjaoo za parhete alf pollkane tla priporoča o Shatliah po en, pol in Četrt kg alfi prosto
= hdolf HHUPTmHnn =
prva kranjska tovarna oljnatih barv. firneža, laka in stek. kleja
IzdaiatelJ: Dr. tornadi Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odeovorni urednik: Ivan Štefe.