GozdVestn 75 (2017) 9350
Uvodnik
Usmerjanje razvoja gozdov in rastlinojede 
divjadi
V pomladnih mesecih smo bili priča burnim razpravam glede načrtovanja 
odstrela prostoživečih prežvekovalcev in njihovega vpliva na naravno 
pomlajevanje gozdov. Z željo, da bi bralcem Gozdarskega vestnika pred-
stavili argumentirane poglede o omenjeni tematiki, smo pozvali številne 
strokovnjake iz različnih organizacij, ki se ukvarjajo z gozdarstvom ali pa 
z ekologijo rastlinojede divjadi, da bi pripravili z raziskavami  utemeljene 
znanstvene ali pa strokovne prispevke o teh vsebinah. V uredništvo smo 
doslej prejeli šest prispevkov in v tej številki vam predstavljamo prve štiri. 
V prispevkih je predstavljen pregled nad lovsko zakonodajo, ekosistemsko 
vlogo prostoživečih prežvekovalcev in njihovem vplivu na obnovo gozdov 
ter posledično njihovo strukturo.
Gozd je kompleksen ter dolgoživ ekosistem in je podvržen različnim inte-
resom, ki so žal pogosto nasprotujoči. Na podlagi konsenza med lastniki 
gozdov, lovci, gozdarji in številnimi drugimi interesnimi skupinami je 
treba določiti prioritete in skladno z njimi tudi usmerjati razvoj gozda. 
Rastlinojeda divjad je v naših gozdovih avtohtona žival, je del gozdnega 
ekosistema in je pomemben obnovljiv naravni ter ekonomski vir. Zato je 
nujno treba ohranjati njeno vitalno populacijo, vendar znotraj številčnosti, 
ki ga gozdni ekosistem trajnostno prenese. Glede objedanja sta najbolj 
prizadeti drevesni vrsti jelka in hrast, ki sta trenutno zelo občutljivi glede 
pomlajevanja v nekaterih predelih Slovenije. Poleg zagotavljanja trajnosti 
avtohtonih drevesnih vrst se moramo zavedati tudi obveznosti Slovenije 
do zaščite določenih združb, ki smo jih zavarovali v okviru direktive o 
habitatih, in posledic, če zavarovanih združb ne bomo uspeli ohranjati v 
ugodnem ohranitvenem stanju. Pri doseganju kompromisov bi mogoče 
morali začeti razmišljati tudi o delitvi gozdov na tiste, ki lažje prenesejo 
številčnejšo rastlinojedo divjad, in na gozdove, v katerih je treba njihovo 
številnost zmanjšati zaradi nujne pomladitve sestojev.
Glavni namen prispevkov, ki so pred vami in ki bodo še sledili, je spod-
bujanje dialoga med zagovorniki nasprotnih stališč. Samo preko poglo-
bljenega poznavanja vsebin bomo dosegli kompromis. Če bodo objavljeni 
prispevki opogumili še katerega strokovnjaka, da bo pripravil strokovno 
ali znanstveno razpravo o omenjeni tematiki, bomo vsebine objavili 
ločeno v številkah, ki bodo sledile. V začetku naslednjega leta želimo na 
podlagi prejetih prispevkov oblikovati povzetke vsebin in zaključke, ki 
bodo v pomoč pri nadaljnjem usklajevanju usmerjanja razvoja gozda in 
rastlinojede divjadi.
Dr. Mitja SKUDNIK