Po poitl prejeman: za telo leto naprej 26 K — h pol leta četrt _ mesec 6,60, 2 „20, V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta -etrt , mesec 10 1 „70, Za~poSiljanje na dom 20 h na mesec. L0VENEC Političen list za slovenski narod. Naroinlno in inaerata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne rraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17. Uhaja vsak dan,izvzemal nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 98. V Ljubljani, v sredo 30. aprila 1902. Letnik XXX. projnansfvo poljskega škofa na Ruskem. Katoliška cerkev je pretrpela na Ruskem novo nasilje. Pretekli mesec marec se je i godil v Vilni slučaj, ki je bridko zadel Poljake in katoliško cerkev na Ruskem ter kaže, da še ni prenehalo staro nasprotstvo pravoslavne Rusija do katoliške cerkve. Vi-lenBkega škofa Zvvierovvicza j a pregnala ruska vlada s škofovskega sedeža in ga poslala v pregnanstvo v Tver samo zato, ker je branil pravice katoliške cerkve in svojega naroda ter se uprl neopravičenim ruskim zahtevam. Nekoliko tednov pred žalostnim dogodkom je vilenski gubernator Wahl zahteval od škofa v imenu notranjega ministerstva, da izpolni sledeče že^e ruske vlade: 1. da dovoli pokopavanje pravoslavnih na katoli ških pokopališčih, 2 da uvede v pouk katekizma čitanje sv. pisma v cerkvenoslovan skem jeziku, 3. da ne ugovarja mešanim zakonom, 4. da dovoli katoliškim otrokom obiskovanje takozvanih cerkveno-parafialnih Sol. Gubernator je nato zagrozil škofu z nemilimi posledicami, ako ne ugodi zahtevam vlade. Škof je seveda odklonil vse zahteve, saj namen ruske vlado je bil jasen : rusTi-kacija Litve s pomočjo pravoslavne propagande. Zlasti cerkveno - parafialno šole eo bile naravnost obrnene proti katoliški cerkvi in poljski narodnosti. Te šole so delo Pobie-donosceva in so nastale že za vladanja Ale ksandra III. V vilenski škofiji, v kateri biva 1,500.000 katoliških Poljakov, se je v zadnjem času razvila velikanska agitacija za te šole, ki so pod varstvom ruskih popov prava propaganda za pravoslavje. Ker je katoličanom manjkalo svojih šol in da bi se izognili neprilikam od strani ruske vlado, je začelo katoliško ljudstvo čedalje obilnejše pošiljati deco v pravoslavne učilnice. Nevarnost je bila velika in treba je bilo glasnega in javnega protesta proti ruskemu nasilju. Škof je bil že prej nekolikokrat prisiljen svariti vernike pred pretečo nevarnostjo. Tedaj pa je stopila predenj ruska vlada z zahtevami, ki so bile naravnost krivične ka- toliški cerkvi in poljski narodnosti. Skof Zwierowicz, ki je bil vedno skrajno lojalen do vlade, je razumel, kaj hočejo Rusi, spoznal pa tudi, da je njegova dolžnost odgovoriti odločno in jasno. OJgovor na zahteve ruske vlade je bil pastirski list svoji duhovščini. V tem lista škof odkrito pove, da pravoslavna duhovščina z obljubami in grožnjami sili katoliške ctroke v svoje šole, kjer se odvračajo od katoliško vere in se jim vce pljajo pravoslavni nauki. Te šole imajo edin namen izpodkopav&ti katoliško vero in agi-tirati za pravoslavje. Zato je vsaka podpora teh šol od katoliške strani in pošiljanje katoliških otrok v nje naravnost izdajstvo katoliške vere. Nadalje je škof strogo ukazal vsej duhovščini vilenske škofije, naj Bkrbno pazi na to, da ne bo katoliška deca obiskovala prej imenovanih šol. Ako bi se pa to Še naprej godilo, je škcf ukazal odreči odvezo pri spovedi otrokom, ki obiskujejo one šole, kakor tudi tt »rišem in varuhom, ki deco tja pošiljajo. PaBtirski list škcfa Z\viero\vicza je javna napovedal boj pravoslavni propagandi, izpovedal pa tudi zvestobo in udanost katoličanov svojemu vladarju. »Izpovedamo«, piše škof, »da smo katoličani, priznavamo katoliško vero, ki obsega ves svet in ima vernike med vsemi narodi sveta, ki vsem in povsod ukazuje v imenu Boga in nezmotljive cerkve, ljubiti svojo domovino, biti pokoren svojemu vladarju, prelivati kri zanj in za domovino, a ob enem krepko priznavati svojo vero in jo braniti, ako treba, tudi z nevarnostjo lastnega življenja«. Vendar ni bilo dvoma, da se bo ruska vlada skušala maščevati. Ko je bil škol poklican v Petrograd zaradi pojasnila, je ljudstvo instinktivno slutilo, da pomeni to pr-gnanstvo. Skof sam je vedel, kaj ga čaka. Ko se je raznesla vest o odhodu škcfa v Petrograd, se je na tisoče ljudstva zbralo na ulicah. Verno ljudstvo skoraj ni hotelo pustiti škofa iz Vilne, a škol jim je rekel, da je storil svojo dolžnost, kar mu je velevala vest, a kaj bode z njim, je v božjih rokah. Bilo je pretresljivo gledati, kako je množica plakajoč padala na kolena, ko je pri odhodu višji pastir s solznimi očmi bla goslavljal verno ljudstvo. V Petrogradu so zadevo naglo rešili, ne da bi zahtevali kakega pojasnila. Predlagali so škofu, naj so prostovoljno odpove škofovski stolici, zato mu bo pa vlada dajala dosedanje dohodke, poleg tega ima pravico si izbrati bivališče, kjerkoli hoče. Škof Zwierowicz predloga seveda ni vsprejel, ampak je odgovoril, da se brez dovoljenja apostolskega sedeža ne more odpovedati škofiji. Nato so mu dali cdlok, ki ga ukazuje na nedoločen čas odpeljati v Tver, gubernialno mesto sredi Rusije, kjer je živel v pregnanstvu nadškof Felinski. Vlada je določila škofu 1200 rubljev letne pokojnine. Lvovski »Przede\vit« piše, da je pregnanstvo duhovščine v sredo Rusije ravno tako strogo in težko kakor v Sibiriji. Pro-gnancu je natanko zaukazano, v katerem delu mesta mora stanovati. Policija strogo pazi nanj ter skrbno nadzira vsakega obiskovalca. Škofu Z\viero\viczu bo k večemu dovoljeno imeti pri sebi enega duhovnika. Dve stvari sta tolažilni v tem žalostnem dogodku; moški in odločni nastop škola, ki kljub starosti in bolezni rajSe trpi prognan-stvo, kakor da bi se izneveril svojim dolžnostim, ter ljubezen vernikov do višjega pastirja, kakor Be je ob tej priliki tako lepo pokazala. Ravno to dvoje naj daje katoliškim Poljakom v Rusiji pogum v boju za svoje pravice, pa tudi zavest, da bodo končno dosegli, kar jim gre po božjem in naravnem pravu. Tudi Rusija bo morala spoznati, da se s surovo silo ne da doseči pozitivnih uspehov, ampak ravno nasprotno, kakor se je tudi ob tej priliki sijajno pokszalo. Ko se je zvedelo v Vilni in po Litvi o pro-gnanstvu škofa, je enega dno 2000 katoliških otrok izstopilo iz pravoslavnih šol. Državni zbor. Dunaj, 29. aprila. Mitnice. Danes je bil zopet »kritičen« dan. Finančni minister se ne odpove dohodkom od državnih mitnic, dokler ne dobi davka od voznih listkov. Poslanec Schraffl je v zbornici zopet utemeljeval svoj predlog, naj se državne mitnice odpravijo s 1. julijem t. I. Fin. minister dr. B 0 h m - B a w e r k je imel jako sitno stališče z ozirom na javno mnenje, ki je odločno proti mitnicam. Rekel je, da vlada že iz tehničnih razlogov ne more s 1. julijem t. 1. odpraviti mitnic; pač pa vlada iskreno želi, ako bodo le fin. razmere dopuščale, da državne mitnice z bodočim novim letom prenehajo. Do-tični zakon, ki ga jo zbornica skoraj soglasno že dvakrat odobrila, je sedaj v gosposki zbornici. Vlada je v odseku gosposko zbornice že izjavila svojo željo, da se mitnice z novim letom odpravijo, »ako bedo dopuščale finančne razmere«. Ta dostavek gospoda fin. ministra jo napravil tak neugoden vtis na mnoge poslance, da so glasovali za SchralTlov predlog, in sicer vsi češki poslanci, antise-mitje, nemška ljudska stranka, nekaj soc. demokratov in Vsenemci; od Jugoslovanov je samo g. Plantan glasoval proti Schraffio-vemu predlogu. Mnogo poslancev se je odtegnilo glasovanju. SchralTiov predlog je bil odklonjen s 133 proti 113 glasovom. Trgovinsko ministerstvo. Leta 1897 je skupna potrebščina trgovinskega ministerstva znašala 97,181.608 kron, pokritje 100,435.980, torej prebitek 3,254.372 kron. Tudi še leta 1899 je imelo trgovinsko ministerstvo 2,097.920 kron prebitka. Takoj leta 1900 znaša primanjkljej 2,992.630 kron, dasi so se dohodki zvišali na 118,377.470 kron. Sedaj se že tri leta kažo primanjkljej. z,a tekoče leto se dohodki trgovinskega ministerstva proračunavajo na 129.342.120 kron, troški pa na 130,413.080 kron, torej se kaže primanjkljeja 1,070 960 kron. Ti troški in dohodki se razdele na razna poglavja in naslove. Za osrednje vodstvo trgovinskega ministerstva se za tekoče leto prora-čunava troškov 1,372.170 kron, dohodkov 6000 kron. Za vodne ceste je letos v proračunu 400.000 kron. Ta denar se bode porabil večinoma Ie za priprave in podpore pripravljalnim odborom; okoli 250.000 kron je določenih samo za darila raznim načrtom. Za stavbeni svet je letos v proračunu 30.000. Te priprave se bodo vršile do 1. 1904, ko so prične z delom, ki bode trajalo 20 let. LISTEK. 1351 Slepi muzik. Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič. III. Obiskovavci samostana so si navadno ogledali staro cerkev in splezali v zvonik, odkoder se je odpiral daljen razgled. Ob jaBnem vremenu so poskušali zagledati bele pege gubernijskega mesta in Dnjeprove krivine na obzorju. Solnce je že zahajalo, ko je mala družba šla k zaprtim zvonikovim vratom, za-pustivši Maksima na stopnjicah pred eno izmed samostanskih celic. Mlad, tenek frater je stal v kuti in koničasti čepici pod obokom in se z eno roko držal za kljuko zaprtih vrat. Nedaleč je kakor preplašena j«ta ptic stala truma otrok; videlo se je, da se je med mladim fratrom in med to četico norostnih otrok ravnokar nekaj neprijaznega zgodilo. Po njegovi nekoliko bojaželjni po stavi in po tem, da se je držal za kljuko, se je lahko sklepalo, da so otroci hoteli za gospodo prodreti v zvonik, frater jih je pa odganjal. Njegov obraz je bil jezen in bled, samo na licih so so videle rudeče pege. Oči mladega lratra so bile nekako čudno nepremične. Ana Mihajlovna je prva opazila izraz tega obraza in oči in je krčevito prijela Evelino za roko. »Slepec«, je pošepetala deklica malo prestrašena. »Tiho«, je odgovorila mati, »in pa . . . Saj opaziš?« »Da . . .« Težko je bilo na slepčevem obrazu zgrešiti čudno sličnost s Petrom. Ista nervozna bledost, isti čisti in nepremični pogled, isto nemirno zgibanje obrvi, ki so pozorno obstale pri vsakem novem zvoku in migale nad očmi, kakor tipalnice prestrašene žuželke . . . Njegove poteze so bile bolj surove, vsa postava okornejša, — pa zato se je še bolj rezko kazala slično3t. Ko je suho zakašljal in se prijel za upala prss, je Ana Mihajlovna glodala vanj s široko odprtimi očmi, kakor da bi se pred njo nenadoma pojavila prikazen ... Ko se je od-kašljal, jo odprl vrata, je vprašal z nekoliko vznemirjenim glasom : »Otrok ni? Strani, nagajivci!« je skočil proti otrokom in potem, ko je šla mladež mimo njega, je rekel z laskavim in pohlepnim glasom: »Zvonikarju podarite kaj malega ? . . . Stopajte previdno, — temno je . . .« Vsa družba se je začela vzpenjati po stopnjicah. Ana Mihajlovna, ki se je prej bala pred nepriličnimi in strmimi stopnji-cami, je zdaj z nekako poslušnostjo sla za drugimi. Slepi zvonikar je zaprl vrata . . . Svetloba je izginila in šele čez nekoliko časa je Ana Mihi-jlovna, kije boječa Btala odzdolaj, med tem ko se je mladež zaletavala in ple zala po zavitih stopnjicah, mogla zagledati moten žarek mračne svetlobe, ki se je vlivala skozi poševno razpoko v debeli kamniti steni. V tej luči se je slabotno bliščalo nekoliko zaprašenih neobtesanih kamnov . . . »Striček, stričko, pustite« , so se zaslišali izza vrat tenki otroški glasovi. »Pusti, striček dobri!« Zvonikar se je jezno zaletel v vrata in srdito s pestmi potolkel po železnih obojih. »Stran bežite ... Da bi vas strela«, je kričal in hropel in se skoraj dušil od nejevolje . . . »Vražji slepec«, je takoj odgovorilo nekoliko tenkih glasov in za vrati se je zaslišal urni topet desetih bosih nog . . . Zvonikar je poslušal in vzdihnil: »Bo že prišla kazen na vas ... da bi vas vse kuga podavila . . . Oh, Bože I Gospod, Bože moj! Zakaj si me zapustil . . .« je izpre-govoril naenkrat s popolnoma drugačnim glasom, ki se jo v njem slišal obup izstradanega in globoko izmučenega človeka. »Kdo je tukaj ? . . . Zakaj si ostal ?« je vprašal rezko, ko se je zadel v Ano Mihaj-lovno, ki so je tresla na prvih stopnjicah. »Pojdite, pojdite. Nič ni«, je dodal mehkejše. »Postojte, držite se me . . . . Gotovo mi bodete kaj podarili?« je spet vprašal s prejšnjim neprijetno priliznjenim glasom. Ana Mihajlovna jo vzela iz mošnjička in mu v temi podala papirnati novec. Slepec ga je naglo vzel iz proti njemu stegnjene roke; in pod motnim žarkom, ki sta se mu približala, je videla, kako je položil papir k licu in ga tipal s prstom. Čudno osvetljeni in bledi obraz, tako podoben obrazu njenega sina, se je naenkrat izpačil z izrazom naivnega in pohlepnega veselja. (Dalje prih.) Za uravnavo reke Prut je v proračunu 14.280 kron. Za razstavo v Parizu je bilo prvotno proračunjenih 3 milijone kron, izdalo pa se js 2,638.840 kron. Za trgovinsko statistiko se proračunava 996 450 kron troškov in 948 200 kron dohodkov. Dne 1. oktobra 1898 se je ustanovil delavBki statistični urad. Troški tega urada se za letos proračunavajo na 179.750 kron, dohodki na 7000 kron. Državna skladišča v Trstu izkažejo za tekoče letov proračunu 1,014.040 kron troškov in 1 112.330 kron dohodkov. Patentni urad, ki posluje od 1. prosinca 1899, izkaže za tekoče leto 691.500 kron troškov in 5000 kron dohodkov. Tretji naslov trgovinskega ministerstva obseza pospeševanje obrtni-š t v a. Poročilo navaja, da država v zadnjih letih tudi v tem oziru izdatneje izvršuje svojo socialno dolžnost. Država podpira tehnično izobrazbo obrtniških pomočnikov in vajencev, da omogoči obrtnikom delo s stroji in stanovsko organizacijo. Leta 1892 je država v te namene potrošila 20.000. Ti troški so leto za letom naraščali in za tekoče leto se proračunavajo na 611.960 K. Leta 1899 je država v ta namen na Dunaju kupila hišo za 840.0C0 kron. Od 1. 1892 do 1899 so tudi posamezne dežele v prospeh obrtništva izdale okroglo 4 milijone kron, te podpore znašajo sedaj povprek na leto 1 milijon. V raznih krajih so že ustanovljeni obrtni muzeji. Trgovinsko ministerstvo plačuje 74 uradnikov, ki imajo kot strokovni učitelji in nadzorniki nalogo, da pospešujejo obrtništvo. V ti namen se prirejajo tudi razne obrtniške razstave. Država tudi prepušča razne motorje in stroje obrtniškim zadrugam in društvom na večletno brezobrestno odplačilo. Od 1. 1892 je država na ta način raznim zadrugam in društvom prepustila za 600.000 kron motorjev, strojev in raznega orodja. Od 1. 1895 se vr<*e mojstrski k u r z i , ki so dobro obiskani. V ta namen porabi država za u trnove in podpore povprek 40.000 kron na leto. Sedaj so ustanovljeni mojstrski tečaji za čevljarje, mizarje, krojače, ključavničarje, tesarje in g al-van. tehnike. Pripravljata se tečaja tudi za pleskarje in instalaterje. Ker pa so ti mojstrski tečaji ali kurzi precej dragi, je država vpeljala tudi strokovne tečaje po raznih krajih. Teh tečajev je bilo doslej 117, katerih se je udeležilo 3141 obrtnikov, in sicer krojačev, čevljarjev in mizarjev. Za zadružno organizacijo obrtnikov, to je za pridobitne zadruge, je država doslej 35 zadrugam posodila 126.000 kron po 3'5 Vlada pa v svojem poročilu obžaluje, da ravno obrtniška organizacija ne napreduje. Dočim se množe razne gospodarske zadruge, se obrtniki ne ganejo, da bi ustanavljali razna skladišča za surovine in do-tične izdelke. Vlada tudi želi, da bi se prirejale razstave izdelkov obrtniških učencev. Od leta 1898 do letos je bilo 134 tacih razstav. Vlada dovoljuje za take razstave do 400 kron pedpore. Te razstave so bile doslej skoraj izključno le na Češkem. Kreditne zadruge za obrtnike pa so v Avstriji šele v povojih, dasi je to vprašanje jako važno. Prusija je založila 20 milijonov mark za osrednjo zadružno banko, iz katere dobivajo obrtniško zadrugo potreben kredit. Taka kreditna banka za kmete in obrtnike bi bila tudi v Avstriji jako potrebna in koristna. »Zalaganje armade«, to je stalna točka na obrtniških shodih. Vojno ministerstvo sicer razpisuje dobavo raznih potrebščin, toda vsled nedostatne obrtniške organizacije so uspehi komaj povoljni. * * * Ob 2. uri se je pričela razprava o proračunu trgovinskega ministerstva. Doslej so pri »osrednjem vodstvu« govorili S k o 1 a , dr. K o 1 i s c h e r in H a j e k. Oglašenih pa je pri tej točki še 15 govornikov. Pri drugih naslovih trgovinskega ministerstva je oglašenih še okoli 20 govornikov. Ker pa bb bodo nekateri izbrisali, je mogoče, da zbornica ta teden dovrši razpravo o trgovinskem ministorstvu. Nova katoliška organizacija na Češkem. Ob binkoštnih praznikih se vrši v Pragi shod čeških katoliških kmetov, ki osnuje novo katoliško organizacijo po vzgledu one na Moravi, ki že izborno deluje ter je pri zadnjih volitvah ie dosegla lep vspeh. Kajpada ta načrt ni všeč liberalnim »Narodnim L'stom«, ki se drznejo opozarjati češko kmečko prebivalstvo, češ, da izhaja od Hu-sitov. Upati pa je, da se češki katol. kmetje ne bodo ustrašili opominov in groženj ter v novi organizaciji kmalu oslabili prevelik vpliv židovskega liberalizma mej Čehi. Demisija italijanskega vojnega ministra. Italijanski vojni minister d i San Martino je včeraj podal ostavko, njegov naslednik bo bržkone general B e s o z z i, po veljnik desetega voja v Rimu. Povod demi-siji so po poročilu oficioznih listov zadnje demonstracije vojaških rezervistov, proti katerim je baje premilo postopal. V resnici je temu vzrok velika opozicija, ki sa je pojavila proti njemu v zbornici in ki nikakor ne odobruje njegovih vojaških predlog. Najbolj ga je pa užalil nastop bivšega vojnega ministra, sedanjega senatorja Giolittija, ki ga je silno ostro prijemal radi tega, ker so bile povodom zadnjih nemirov pozvane pod orožje le gotove Btroke rezervnikov, mejtem ko se sme po zakonu pozvati le cele letnike. Glasovi o francoskih volitvah, Z izidom nedeljskih parlamentarnih volitev, katerih konečni vspeh je ta, da je po vladnem računu izvoljenih 248 ministerielnih in 166 protivladnih ter potrebnih 177 ožjih volitev, je vobče v Franciji vse zadovoljno. Ridujejo se doseženega vspeha opozicionalci in vladinovci, le to se ne ve, je li radost poslednjih resnična ali pa samo navidezna. Vendar so zanimive izjave raznih francoskih listov, ki si med seboj precej nasprotujejo. »Aurora« trdi mej drugim, da je poraz republikancev očividen, »La Republique«, »Echo de Pariš«, »Libre Parole«, »L' Iatran-sigeant«, »L' Eclair« in še celo »Temps«. izjavljajo, da soministerielni odločno v manjšini. «Voix Nationale« in še nekateri drugi trdijo, da je izključen nadaljnji obstoj kabineta. »Gau-lois« pravi: Akoravno po drugi volitvi nacionalistom ne pripade moč, jo bo ta v o-litev gotovovzelaministerstvu. »Patrie« izjavlja, da je z volivnim izidom potrjena obsodba D r e y l u s a. Najbol jši dokaz zato je veliki poraz njegovega zagovornika L a b o r i j a , »Journal des Debats« pa meni, da ta izid izraža željo, da se ohrani republika in zvodi na normalni tir slobode, strpnosti in napredka. — »Li-berte« trdi, da je nedeljska volitev izpadla ugodno za Francijo in republiko. Obsojeni so kolektivisti, žaljivci armade in sovražniki vsake svobode. — »L* Univers« in »La Croix« izražata svoje veselje nad Bkupnim vspehom, ki se pri ožjih volitvah še znatno zboljša, ter obžalujeta poraz predsednika Ploua! Oba lista poživljata na takojšnje priprave za volitve v letu 1906. »Matin« izjavlja, da bo vladna večina štela le 30 ali 32 glasov, opozicionalni časniki pa menijo, da je mej izvoljenimi 213 protivladnih in le 186 vladnih poslancev, glede 15 se pa ne ve, kam se bodo nagnili. Strogo vladni in njim sorodni listi kajpada govore o porazu nasprotnikov in pr i merjajo edino le Pariz z deželo, ki je OBtala in bo ostala republikanska. Republikanci bodo po njih mn-nju pridobili 50 glasov. Tega pa seveda ne povedo, da je mej republikanci samimi velik razloček. Protivladni krogi skušajo za propadla kandidata Drumonta in Plou a pripraviti mesto v Parizu, framasoni pa hočejo na deželi preskrbeti mandat za Brissona. Volivno gibanje v Belgiji. sedanja belgijska zbornica zboruje le še do 5. maja in prihodnje volitve se vrše potem že po preteku 20 dni, kajti dne 25. maja se vrši veliki volivni boj, ki bo letos vsled zadnjih dogodkov gotovo še mnogo huji, nego prejšnja leta. Umevno je torej, da je z ozirom na tako kratek čas volivno gibanje v polnem tiru. Ker na razpust zbornice, ki ga zahtevajo Bocialisti in radikalni liberalci, ne misli noben razsoden politik, ostane letos pri dosedanjom običaju, da se namreč loči iz zbornice in sanata Ie polovica članov. Volitve se bodo torej vršile le v pokrajinah Brabant, Antvverpen, Zah. Flan-dersko, Namur in Luxemburg, katerim pripada 76 poslancev in 38 senatorjev, ki jim letos poteče legialativna doba. Poleg teh bo voliti v imenovanih pokrajinah še 10 poslancev ozir. 5 senatorjev, ker so radi naraslega števila prebivalstva pomnožili število mandatov. Konečno je 6 ozir. 3 novih mandatov, ki pa pridejo v korist ostalim volivnim okrajem. Izmej poslednje navedenih mandatov bodo v Alostu in Gentu prodrli bržkone katoliški kandidatje, v Charleroi, Soig-niesu in Ltittichu prodro sccialisti, v Ber-viersu pa ni izključena zmaga katolikov nad socialisti. Večinoma v VBeh okrajih so po-samne stranke že imenovalo svoje kandidate, ki so vseskozi, razun novih seveda, dosedanji poslanci, le s posl. Tervvagne socialni demokratje niso zadovoljni in so postavili mesto njega nekega delavskega vodjo Fabri, ki je pred zasledovanjem sodišča zbežal na severno Francosko. Iz brzojavk. Naslednik ital. vojnega ministra San Marino je začasno mornariški minister Morin. — Pobiedonoscev na Dunaju. Iz Petrcgrada javljajo, da je pro-kurator sv. Binode Pobiedonoscev nastopil potovanje v inozemlje in se bo ustavil tudi na Dunaju. — Ameriške zmage na Filipinih. V Sulatu na Samaru se je udalo 3000 vstašev, na otoku Negrcs pa vodja Rufj s 150 možmi in 12 topovi. Ame-rikanci seveda pri tem niso izgubili ničesar? — Grozovitosti na Filipinih. Sodi se, da bo vojna uprava poleg generala Smitha morala pozvati pred sodišče tudi več drugih generalov radi grozodejstev v sedanji vojski. Vrhovni poveljnik ChafTee bo brž kone odslovljen. — NamcBtništveni oddelek v Tridentu. Vest o vladnih koncesijah tirolskim Lahom, da bi opustili obstrukcijo v dež. zboru, se doslej še ne potrjuje, razun da se jim obnovi nameBt-ništveni oddelek v Tridentu. — Iz Prago se brzojavlja: Pri dopolnilni deželnozborski volitvi v mestnem okraju Strakonic je bil na mesto umrlega posl. Hufica izvoljen Mla-dočeh Niskowsky s 419 glasovi. Klofač je ostal v manjšini za dva glasu. — Državni zbor, od 3. do 13. maja, kakor se poroča s. Dunaja, ne bo imel nobene seje. — Kmečke nemire na Ruskem bo provzročili dijaki, ki so preoblečeni kot berači in krošnjarji hodili med kmeti in jih hujskali. Ljubljanski občinski svet. Županova^naznanila. V včerajšnji seji je župan Hribar najprej pozdravil nove občinske odbornike, potem pa se je spominjal umrlega računskega svetnika gospoda Bay?a, ki je bil svoj čas tudi mestni odbornik ljubljanski, spominjal se jo dalje SOletnega brezplačnega zdravili škega delovanja gospoda dr. Finza pri ljubljanskem gasilnem društvu ter jo predlagal, naj se mu v priznanje njegovega požrtvovalnega delovanja podeli meščanstvo z izpregledanjem taks. Sprejeto. Župan je naznanil, da jo ob 25letnici »Ljudske kuhinje« šol čestitat načelniku gospodu Drelseju ter njemu in odboru izrekel zahvalo za človekoljubno delovanje. Jubilej uršulinskega samostana. Župan je naznanil, da je praznoval ur-šulinski samostan 2001etnico svojo ustanovitve. Samostan je dolgo časa vzdrževal edino javno žensko šolo v mestu ter jo tudi še potem, ko je mestna občina ustanovila tudi mestno dekliško šolo, storil jako veliko za vzgojo ženske mladine. Z ozirom na to ja izrekel materi prodnici zahvalo na vseh uslugah, ki jih je samostan storil mestu, udeležil pa se tudi slavlja v ponzijonatu. Ta čas pač ni bilo razveseljeno njegovo srce, videl je, da je samostan glede veljave slovenskega jezika ravno tam, kot takrat, ko jo bil ustanovljen. 200 let se čestito redovnice niso povspelo tako daleč, da bi čez klavzuro prestopila veljava slovenskega jezika. O tej priliki, ko človeka navdajajo nekaka čutila hvaležnosti, je bil to grenak pelin. Tedaj jo čutil, kako 'plemenito delo je storil gospod Gorup z ustanovitvijo slovenske višje dekliške šole. Govornik želi, da bi se tudi v jezikovnem oziru zgodila sprememba tam, kjer se naša ženska mladina odgaja in da bi bodoča olavnost uršulinskega samostana našla spromenjeno razmere. — (Splošno odobravanje.) Podporo invalidom. Podpore invalidov po 60 kron na leto so dobili: Ign. Šusteršič, stanujoč na Tržaški cesti it. 82, Jas. Urbančič, stanujoč v Konjušnih ulicah, Jerončič Mihael z Goč, Ivan Podkrajšek, stanujoč v Hilšerjevih ulioah. Posojila »Kostne hranilnice«. Odobri se naknadno nižja obrestna mera za nekatera posojila mestne hranilnice. Mestna hranilnica je zadnji čas ljubljanskemu »Narodnemu domu« dala posojila 30.000 kron po 4*/,o odstotkov, dalje po 4'/» odstotkov občini Kamnik 9000 kron. Podragi 3000 kron, Št. Vidu nad Vip. 8000 kron, K o š a n i 9800 kron in okr. cestnemu odboru II. Bistrica 6000 kron. Dešelnobrambovska vojašnica. Deželni odbor je pisal občini, da ne sprejme sklepa občinskega sveta, ki meri na to, da občina kupi svet Marije Slavičeve za razširjenje deželnobrambovske vojašnice, ako dežela občini odstopi svet med deželno-brambovsko vojašnico in klavnico in ako dežela pri kupnini za Slavičeve svet prispeva s 7184 kronami. Dežela o takem prispevku noče nič vedeti in poročevalec gospod dr. Stare pravi, da torej občinBki svet mora ugrizniti v to veliko jabolko in sam plačati vso kupnino 18.000 kron. Še ne Poročilo združenih odsekov o županovem dopisu v zadevi stavbišč za poslopje druge državne gimnazije in za tržnico, ki je bilo na dnevnem redu, zopet ni prišlo na dnevni red. Prošnja mesarske zadrug e , da bi se zgradila tržnica na prostoru licealnega poslopia, se vzame na znanje, češ, da se bo nanjo oziralo, »ako bo mogoče«. Pot na barju Že pet let prosijo barjani. naj se jim napravi pot z Ilovice proti Črni vasi do šolskega poslopja. Napravila se jim bo sedaj nekaka steza. Novi kanali. V svrho kanalizacije Dunajske ceste, še predno se prične po naročilu erarja s tlakovanjem te ceste od tira južne železnice do že zgrajenega novega kanala pri Sodn. ulicah, so zgradi velik glaven kanal po Dun. cesti. Kanal bode tako velik, da bode mogoče iti skozi kanal. V ta glavni kanal bodo napeljani razni postranski kanali iz postranskih ulic. Veljalo bo to 38 000 kron. Dela se takoj razpišejo. Podjetnik bode moral delo izvršiti v treh mesecih. Bazni niveli in parcelaoije. Odobre sa niveli za Dunajsko cesto do južne železnice, kakor jih je določil stav-binaki urad. Parcelacija Stedrega posestva v 13 stavišč med Nunskimi ulicami in Erjavčevo cesto se odobri. Prepustiti bode moral brezplačno svet za razširjenje Nunskih ulic, ponujanega nakupa dveh poslopij v Nunskih uiicah se pa ne sprejme, ker taka razširjava Nunskih ulic še ni nujna. Odobre so niveli za podaljšanja Predilne ulice in za cesto na državni kolodvor ter sprememba parcelacije '^psehkovih dedičev posestva ob južni strani Sodnih ulic, ki je sedaj tako urejena, da ima dr. Krisper stavbinski prostor še za eno hišo. Čevljarske ulice Trgovec gospod Lilleg je kupil v Čevljarskih ulicah deloma razrušeno hišo poleg svoje sedanje hiše, da ondi uredi stanovanja in razširi trgovino. Nameraval je zidati kar na sedanji zid. Občinski sv6t je v toliko spremenil regulacijo teh ulic, da se ob obrežju no zgrade nameravane arkade, pomakne se toliko proti vzhodu, kolikor bi znašale arkade, vendar se mora g. Lilleg v Čevljarskih ulicah umakniti v toliko, da bode dosežena širina tih ulic deset metrov. Na ta način bode moral gospod Lilleg kupljeno hišo štev. 3 v Čevljarskih ulicah podreti. Mestna klavnica je imela v letu 1901 dohodkov 46.853 kron, stroškov 27.245 kron, prebitka torej 19.507 kron. Bazno. Prošnja Ivane Jerman za izplačilo neke kupnine 1000 kron se odkloni. Dobi ta znesek tedaj, ako občina dobi pravdo s Zssch-kovimi dediči. — Kupna ponudba Fr. Jemca za del mestnega sveta poleg tobačne tovarne so za sedaj odkloni. — Gospodu Striclju se dovoli zidava vrtne hišice. — Neka vloga, da se zopet za mestni locr naatavi poljski čuvaj, se odbije. — Za nakup nekaterih predmetov v kopeli v mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu se dovoli 193'28 kron. Topničarska vojašnica. Občinski svetnik g. Velkavrh je vprašal župana, kako je z zdravstvenim stanjem v novi topničarski vojašnici. Župan je odgovoril, da je sedaj logar popolnoma ugasnil. Tri mesece že ni zbolel noben vojak. Občina je kupila razkuževalni »parat in tudi razkuževalna sredstva je dala na raz-» polago. Veliko zaslug, da je legar ponehal, sta si pridobila gospod polkovni zapovcdnik in gospod major H ras tel. Gosp. Velkavrh je predlaga), naj se g. majorju Hrastelnu izreče zahvala obč. sveta. Obč. svet je soglasno sprejel ta predlog. Mikloiičeva cesta. Gospod L e n č e je vprašal, kaj je z regulacijo Miklošičeve ceste ob Frančiškanskih ulicah. Zupa i je odgovoril, da ima dotično poročilo že načelnik stavbinskega odseka in da pride stvar skoro gotovo na dnevni red obči ske seje čez štirinajst dni. Sklical je enketo strokovnjakov, ako bi se morda še na boljši način ondi uredila regulacija, kakor je pa predlagal mestni stavbinski urad, in ta enketa je svoje delo Ž9 dokončala. Nato je sledila tajna seja. Zakaj se je neki obravnavalo o dopisu predsedstva c. kr. deželnega sodišča v zadevi razsvetljave nove justične palače v tajni seji? Izpred sodišča. Velikonočna jagnjeta i» Kranjske gore. Marija Benkuž, Mihelič in Neža Pečar so si hotele privoščiti za letošnjo Veliko noč vsaka svoje jagnje. Marija Benkuž je zvedela, da se dobodo pri Jak. Koširju prav lepa jagnjeta, ki bi bila prav kakor nalašč zanje. Ker je bila pot še dolga in utrudljiva, okrepčali sta se prvi dve pri Neži Pečar in sicer s pol litrom žganja. Pred odhodom se jo Pečar prav prijazno priporočila za jedno jagnje. Bila je žo temna noč, ko sta prišli obtoženki do Koširja ; tu zbereta najlepša jagnjeta in nato odrinete k Pečarjevi, kjer obtoženke odro dve ubogi živalici. dve pa Mihelič ponese še žive domov. Mihelič se zagovarja, da je irneia namen kupiti jagnje, a jo je Benkuž pregovorila, »češ kaj boš kupila, saj lahko t'ko dobiš«. Njo je prec' »grevalo«, ko se je »zbrihtala«. Pečar trdi, da jo je Benkuž ponudila »no če češ, pa še tebi en'ga prinesem«. Benkuž in Pečar ste dalje toženi, da ste okradli Domenščeku šunko in pet klobas. Prva izpove, da ji je Pečar vedno in vedno delala skomine, pripovedujoč ji, koliko finega mesa da ima Domenšček; naposled ue je dala premotiti in je šla krast, ter je vzela tri kose reber, tri salame in devet klobas. Ko je kradla, je Pečar med tem časom motila gospodinjo v hiši z raznimi vprašanji. Pečar pa trdi, da je njo Benkuž pregovorila in premotila Isti čas, ko je Benkuž zbirala najlepše klobase, je ona sočutno spraševala gospodinjo, kje da je njena hčerka. Ker se jima je zdelo, da bo okradenemu gospodarju »žov« za salame, sta 2 salami podvrgli konju v seno. Benkuž je tožena, da je okradla sama zase šunko. Ona pa dokaže, da je šunko kupila nekega lepega dne od tista »einundzvvancgarce«, ki je pred več leti tamkaj služila. Kakor hitro ]e pa zvedela, da je bila dotična šunka ukradena, se je vzbudila v njej poštena vest in dala je šunko nazaj. Glede stolov Kata rine Hribar prizna Benkuž, da jih je samo mislila vztti, a se je zbala, ko je videla, da je prenevarno. Stole je pa ukradla, (pravi ona) Katra Franc, ki je prišla isti dan k njej na poset. O nekem puranu, ki je isti čas izginil s sveta, ne da bi vzel od svojih drugih gospodarjev slovo, ne ve Benkuž čisto nič. Se ji verjame. Nadalje je vzela pri Mariji Slavec 4 stole. Pomagala ji je pri tem Pečar, vendar je slednja svoje stole dala nazaj, še predno je zvedelo orožništvo o tatvini. Za vse to dobi Benkuž 8 mesecev težke ječe z enim poBtom na mesec. Obte-žilno je bilo to, da je bila že preje radi tatvine parkrat obsojena. Marija Mihelič je dobila radi veliko ločnih jagnjetov 1 mesec ječo z enim pestom vsak teden. Neža Pečar dobi 3 mesece ječe s postom na 14 dni. Dela je Iskal. Janez Debevec, klobučar iz Padeža, je imel resno voljo delati, a spremljala ga je povsodi smola, nikjer ga niso hoteli sprejeti. Meseca oktobra je šel zopet od doma. Sel je skozi Ljubljano na Kranj, proti Radovljici do Trbiža, od tod skoz Beljak in L.elovec proti Celju, od tod v Zagreb in Sisek. Celo pot je iskal dela, a vse je bilo zaman. Nakrat se mu zasmehlja sreča; v Bukovju ga sprejmo na žago. A le malo časa je mogel tukaj vzadoščevati svoji neutešljivi želji po delu. Sa isti dan zboli in zopot jo šel za delom. A ker je bilo vse zamanj napotil se je proti domu. Blizo doma so ga orožniki gostoljubno sprejeli, ravno ko je za »jerpejo« prosil. Tako dokazuje obtoženi svoj alibi. A obravnava pokate, kakšno »delo« da je iskal. Dožene ee namreč, da je istočasno okradel Luka Božnarja v Krcmeniku, nato Demšerja v Bukovem vrhu, Deboljaka in Puha na Visokem. Tudi pri Csdežu v Logu jo iskal dela, in sicer v podstrešju! Ko je prišol Cadež slučajno tjekaj, ga vpraša, kaj da hoče, predstavi se mu kot »klobučar« in ga prosi ponižno za delo. Nato se odslovi »francosko«. A fantje so ga vjeli, ko pa niBO ničesa pri njem našli, so ga izpustili. Tožen je torej radi omenjenih tatvin, vlaču-ganja in beračenja. Za svoje »delovanje« dobi obtoženi 4 meseca težke ječe z enim postom na mescc. Povrniti ima narejeno škodo. Po prestani kazni ga izroče prisinil delavnici. avna prošnja, Minultt BUUUIU J6 pogorela Ž d e n s k a -vas v Dobrepoljah. Vsled suše in viharja se je ogenj bliskovito širil. V nekaj minutah je stala vsa velika vas v groznem plamenu; nihče ni mogel reševati, ker je vsak moral le paziti, da je bežal pred ognjem, ki se je v viharju valil od Btr< he do strehe. Večina ljudij ni rešilo druzega kakor to, kar so imeli na sebi. Zgorela sta dva človeka, nekaj živine in prašičev, ves živež, obleka, orodje itd. V vasi je ostala nepoškodovana samo ena biša in en kozolec in štiri hiše vsaj še stoje, dasi zelo poškodovane, vse drugo je pogorelo do tal ali je pa razvalina. Prizadetih je 40 gospodarjev, poleg gostaških rodovin. Okrog 300 ljudij nima strehe, nima obleke, nima živeža. V tej sili, ko ljudi tare obup in brskajo po pepelu za ostanki ter hodijo strti ob žalostnih razvalinah svojega ljubega domovja, ozirajoči se okrog po najskromnejši pomoči, obrača se podpisani odbor do milosrčnih ljudij širom domovine, ter prosi nujne pomoči za nesrečno prebivalstvo. Vsak dar se hvaležno sprejme. Vsak dar olajša gorje va-ščanov, ki ne vedo, kako bi se lotili s praznimi rokami vzdigovati iz pepela svoja domovja. V zaupanji, da najde naša prošnja odprta srca in odprte roke, upamo posušiti solze nesrečnikov. Vaše sočutje in dejanska pomoč bode vlila ljudem novega poguma, da se bodo tem hitreje lotili postavljati nova domovja na svoji rodni zemlji. V Dobrepoljah, dne 29. aprila 1902. Andr. RamoveS, župnik. F r. Jaklič, deželni poalanec. Janez Erčulj,I. obč. svetovalec. Vabilo na naročbo. S 1. majem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. velja ff za SLOVENEC" ljubljanske naročnike upravništvu: Vse leto 20 kron Pol leta 10 „ Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na ' mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca". Dnevne novice. V Ljubljani, 30. aprila. Shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani Rok za oglašanje udeležnikov IV. shoda slovanskih časnikarjev v Ljubljani se je raztegnil do 8. maja t. I. Želeti je, da se slovenski časnikarji podvizajo z oglasili. Kanonični informativni proces o novem tržaškem škofu monsgr. dr. Naglu se je vršil včeraj dopoldne pri dunajski nunciaturi izjemoma ob njegovi odsotnosti. Proces ja izvršil nuncij nadškof T a 1 i a n i, priči sta pa bila monsignor Drechsler in papeški častni komornik da T o n e 1 1 o. Kot papežev notar jo fun-giral tajnik pri nunciaturi monsgr. A v e r s a. Cesarjev dar. Gasilnemu društvu v Stari Loki pri Škofji Loki je cesar poda;il 200 K. Knez Oton Windischgraetz je kot nadporočnik prideljen generalnemu štabu in dobi praško garnizijo. Osebne vesti. Fml. pl. C h a v a n n e se je včeraj vrnil iz Gorice. — Ministerialni koncipist dr. Ivan Š u m a n je postal min. podtajnik v trgov, ministerstvu. — Stotnika II. razr. sta postala nadporočnika Josip K r e m ž a r (91.) in Bož. R a k t e 1 j (90); nadporočniki so postali poročniki E d v. Pučnik (22.), J u r. D e i s i n g e r (3G.) in B e n o p I. P u t e a n y (11.); ritmojstra nadporočnika baron L a z a r i n i (13) in S t a d 1 e r pl. W o 1 f e r s g r (1 n (7); nadporočnik poročnik Alb. S v e t e o (6). Imenovanje. Kancelist pri gor. okrožni sodniji g. Fran Pitam i c je imenovan ofi-cijalom pri isti sodniji. Iz Dobrepolja. Ogenj v Z d e n -s k i vasi je veliko huje razdeval, kakor se je mislilo v prvem hipu. — Ic hiš v levi vrsti se ni moglo skoraj prav ničesar rešiti. Š ) včeraj se je kadilo iz razvalin. Zi-dovje razpada. — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je prva izplačala vso zavarovalnino. — V nedeljo je bila ustanovljena Marijina družba za dekleta in mladeniče. Nesreča v Zdenski vasi je kalila splošno radost. — Burja in sneg žugati pokončati sadno letino in detelj išča. Žrtev požara v Zdenski vasi. Župan v Zdenski vasi Znidaršič, ki je pri požaru bil m> čno opečen ter so ga prepeljali v tukajšnjo bolnico, je umrl. Čehi za slovenski „Dijaski dom" V Celju. .Narodni Listy" prinašajo poziv na vse Cehe, katerim po poravnanju lastnih »narodnih davkov" ostaja še kak groš za dobrodelne svrhe, naj ga pošljejo za »Dijaški dom" v Celje. Pravijo, da so zastopniki češkega naroda, ko so bili češki akademiki leta 1899 v Celju kot gostje Slovencev, od nemških barab pri belem dnevu napadeni, Slovence zagotovili, naj v vsaki stiski pozovejo češki narod na pomoč. »Narodni Listy« opozarjajo, da se tem potom Cehom ponuja lepa prilika, da Slovencem pomagajo ter prispevajo za »Dijaški dom« v Celju. Štajarski deželni zbor ee snide, kakor javlja današnja »Wiener Zeitung«, dne 3 m a j a h kratkemu zasedanju. Na dnevnem redu je, kot znano, graško posojilo. Podpora sloven. gledališču. Klub obč. svetovalcev je, kakor čujemo, določil v torek, da daj obč. svet »Dramat. društvu« za bodočo oezono 5 000 kron. To bi bila polovica za vzdržavanje opere potrebne podpore; 5000 K bo treba dobiti torej od dež zbora ozir. na drug način. VinorejBki nadzornik. Gcsp. Adolf Posti, ki je prideljen onemu oddelku c. kr. namestnistva v Trstu, ki ima nalogo do-lovati proti razširjenju trtne uši, je imenovan vinorejskim nadzornikom prve vrste. Odlikovani orožnik. V nedeijo 20. aprila t. 1. jo bil v Kropi odlikovan c kr. žendarmerijski postajevodja Josip De-b e v c s križcem za zasluge, ki si jih j pridobil lansko leto ob času požarov v Kropi in pa, ker je zasačil zelo nevarnega poži-galca. Pri tej slavnosti se je zbralo 24 njegovih tovarišev c. kr. orožnikov, c. kr. konjeniški stotnik Meden in c. kr. okrajni glavar radoljški pl. Rubelli in zastopniki občine. Po primernem govoru je pripel c. kr. stotnik križec na prsi kot znak junaškega obnašanja in potem so se vsi skupaj udeležili sv. maše v lami cerkvi. Pazno so poslušali cerkveni govor in tudi pobožno bili pri duhovnem opravilu. Spoštovanja in posnemanja vredno je najbolj to, da je c. kr. orožniško poveljstvo zahtevalo, naj se odlikovanje združi s sv. mašo. Po sv. opravilu ja bil obed v salonu gospoda Klinarja, pri katerem je bilo mnogo, nekaterih tudi pomenljivih napitnin Naj ne pozabim, da se jo molilo na glas pred jedjo in tudi ange-lovo pozdravljenje za opoludne. C. gosp. župnik jih je vse priporočil varstvu sv. Jožefa, katerega pomoči so orožniki zolo potrebni, zlasti ko se časi tudi za to kažejo vedno nevarnejši. V Biški vasi pri Mirni peči, v svoji rodni vasi, je umrl g. Matija Krevs. Umrli je pred letoma z dobrim vspt-hom dovršil v Novem mestu gimnazijo z maturo vred, lansko leto pa se je hotel posvetiti bogo-slovskim študijam, toda prehladil se je nevarno, dobil hudo bolezen, ki je končala letos začetkom aprila s smrtjo. Umrli je bil sin občespoštovane, imovite in po svoji darežljivosti občeznane hišo, katero pa Bog hudo obiskuje. Kajti pred malo leti je umrl starejši sin kot duhovnik, lansko leto je pobrala smrt druzrga sina, ki so jo bil izobrazil za kmetijski stan na Grmski kmetijski šoli, in letOB jc padel pod nmrtno koso žo tretji z visokimi stroški izšolani član te hiše. Umrli je bil vzoren kot dijak, priljubljen ia občespoštovan pri svojih sošolcih, njegov* skromnost in ponižnost sta ga delali priljubljenega pri priprostem ljudstvu, kar se je tudi pokazalo pri pogrebu, ko je spremilo ranjkega k večnemu počitku poleg treh sošolcev obilo število bližnjega in daljnega kmečkega ljudstva. Volitev župana v Šiiki se je vršila danes dopoludne. Izvoljen je županom g. V. M a u r e r, podžupanom pa g Iv. Z o r m a n. S Št. Lamberikih hribov. Letošnja spomlad, ki je tako krasno obsipala drevje s cvetjem in mladim zelenjem, je v noči od nedelje do ponedeljka in še bolj od ponedeljka do torka podlegla mrzli zimi, ki je pokrila zemljo v belo odejo. Naredila je gotovo škodo. Prodaje graščin. Na Kranjskem sel zadnji čas proda mnogo*graščin. Te dni se proda graščina Mokronog, na prodaj je graščina R a č a. Prodani ste bili zadnje dni graščini G a 1 e n e k in Mirna. Društvena godba v Ljubljani. Glede včerajšnje not.ee o današnjem m i r o -z o v u in jutrišnji b u d n i c i naznanjamo, da vlada radi prepoznega obvestila tega ni dovolila. V .Švicariji" pa bo 1. maja ob 7. zjutraj brezplačni koncert. Ob 3. uri popoludne bo pa koncert ravno tam proti vstopnini 30 h. Mraz in pozeba. Sv. Gregor 29. apr. Dva dni že piha mrzla burja in pleše s snegom čez hrib in plan. Živo srebro stoji na drugi stopinji pod ničlo. Slivovke ne bomo kuhali, jabolk in hrušk ne obirali. Izkopine pri Sevnici. V Vranju pri Sevnici so izkopali več starih rimskih kamnov z napisi ; nekaj so jih odposlali v muzej v Gradec. Z Dunaja se poroča, da je dekanat justične fakultete priobčil razglas, s katerim izjemoma dovoljuje, da dijaki te fakultete smejo napraviti prvi rigoroz že v zadnjih štirih tednih sedmega semestra. NeBreča na železnioi. Zadnjo soboto večer, med 6 in 7. uro ponesrečila sta se dva delavca na kolodvoru na Prevaljah. otroj jo prevažal ravno vozove s tira na drug tir, med tem pa so delavci nakladali na drug voz železje, ne meneči, da se stroj zopet po istem tiru vrne. Stroj zadel je ob železen drog, ki jo vrgel delavca na tla; kakor se čuje, so jednemu zlomljene noge, drugi je samo nekoliko oplažen. Oba ranjenca prepeljali so v bolnišnico v blovenji Gradec. Kriva nesreče sta, kakor pravijo uradniki, delavca sama, ker sta mej tem časom stala v tako imenovanem »Polizei-rayon«. Tudi, da je temu tako, bi vendar smeli zahtevati več pozornosti od uradniStva na tam nahajajoče se delavce. Prvi majnik v Trstu. TipografiSno društvo tržaško prijavlja naslednje: »Delavci tipografi, zbrani po določilu § 2. zakona o združevanju, so, vsprejemši na znanje soglasni sklep svojih tovarišev za praznovanje prvega rnajnika, sklenili, da je glede izdajanja vsakdanjih listov strogo držati se rodnega urnika dola toliko dne pred, kolikor dno po prvem majniku, zbok česar mora odpasti izdaja listov, ki bi imeli iziti popoludne 1. rnajnika ali v jutro naslednjega dne. Sklenivši to resolucijo so tipografi bili na stališču, da v manifestaciji 1. majnika se mora izražati splošna astenzija od dela, ki je edini prodmet tej manifestaciji!« Vsled lega sklepa stavcev tudi »Elinost« ne izide dne 1. majnika. — Mesnice ostanejo v Trstu jutri zaprte, ker se udeleže proslave 1. majnika tudi mesarski pomočniki in govori se, da celo — trgovski pomočniki, vsled čeaar bi morale biti prodajalnice zaprte. Električna železnica iz Trsta na Opčino je izgotovljena. Mestni svet tržaški je v seji dne 18. t. m. ponudil akcijski družbi 0600 K, da preloži postajo r trga velike vojašnice do začetka ulice Torrente. Ob enem zahteva mestni svet, da morajo biti napisi na železnici samo v italijanskem jeziku. Ta zahteva je krivična, zato je vlada ne sme dovoliti. Ravno tako k r i -vična in brutalna je druga zahteva mestnega sveta, da mora namreč biti osobje pri tej železnici lc italijanske narodnosti. Na Kam poleti 8. maja »slov. planin, društvo«, Ce se prijavi vsaj 25 udeležencev. Priglasiti se treba do 5. maja. Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 20. min. zjutraj. Umrl je v Zagrebu cbč. svetnik gosp. Gjuro T k a 1 č i o. — V Mariboru je umrl lekarnar g. Vaolav K 0 n i g. Z Reke se brzojavlja hrvaškim listom, ■ da je bila včeraj ondi velika turja in da je Kras v snegu. Za tuji jezik. Poročali smo včeraj o dvoboju pravnika Halnerja v Zagrebu z dvema častnikoma, rojenima Hrvatoma, katera je Hainer nspal, ker sta govorila mažarski. Včeraj se je Hainer dvobojeval s tretjim častnikom Hrvatom TUrkom radi iste afere v kavarni Gauer. To pot je Hafner dobil rani na glavi in rami. Častnik ga je usekal, ko je Hafnerju pala sablja iz roke. Ustavljen promet Nova istrska železnica je morala ob hudi burji ustaviti promet, ker se je bilo bati, da vihar ne vzdigne vozov in jih vrže s tira. Na Krasu je padel sneg. Škoda na drevju in polju velika. V Trstu je padla temperatura naenkrat za trinajst stopinj. Najnovejše od rasnih strani. Stavci v Pragi jutri ne bodo delali. — V ogrskem drž. zboru je posl. Košut urgiral utelešenje Dalmacije »materi zemlji Ogrski«. — Ogrski železni k a r t e 1 je sklenjen. — Vmes t. hranilnici vBerolinu so prišli na sled poneverjenju. Včeraj so zopet zasledili poneverjenje v znesku 16.000 mark. — Prvi električni brzovlak bode vozil v Italiji na progi Rim-Neapolj. — D i n a -mitna bomba se je razletela v Gentu pred stanovanjem poslanca Verhaegena. Del hiše je demoliran. — Generalna stavka bo v Eisenu, ako se bo nadalje valo z odpuščenjem delavcev. Prvi maj — prepovedan. Rusko notranje ministerstvo je izdalo ukaz, v katerem se prepoveduje praznovanje prvega maja. Telefonska In brzojavna poročila. Vstje, 30. aprila. (C. B.) Danes zjutraj ob pol o. uri se je pripetila v Doblhofovem premogovniku pri Maria-scheinu velika eksplozija. Ker so se ravno tedaj menjavali delavci, je bila večina delavcev že na prostem, vendar jih je brezdvomno več našlo smrt v jami. Dosedaj so dobili pet mrtvih, šest nevarno ranjenih, dva imata manjše poškodbe. Nadaljnja preiskava se vrši, ker jih nekaj še pogrešajo. Umrli so: 28. aprila. Matija Horvat, Crevljpr, 70 let, svetega Petra cesta 30, spridenje Crev. — UrSula Japelj, delavka, 68 let, Cesta oa loko 15, naduha. V bolnišnici : 25. aprila. Apolonija Kladnik, dekla, 60 leti pljučnica. V otroški bolnišnici: 29. aprila. Gabrijel Štrukelj, delavčev sin, 19 mes., Lues congenita. Dunajska borza dnč 29. aprila. Skupni državni dolg v notah.....10155 Skupni državni dolg v srebru.....101-40 Avstrijska zlata renta 4%......120-40 Avstrijska kroDska renta 41$.....99-60 Ogerska ilata renta 4%.......119 85 Ogerska kronska renta 4nro-motn v mm. Tompt-ntura »o CNdja V.tr.Ti Kebo Ž9|~9~ivee. | 731-6 j 3-2 |~ž?71?ihri M i ]i "is,. q0| 7- »jutr. I 732 3 I 2'5 I brezv. I oblaC ! 0 0 P°P0l.| 730 8 I 11-4 | sr. m h. | del. jasno | Srednja včerajšnja temperatura 4 0°, normale: 118 Luskinasto-ohlopna barva je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja 7.a Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 12—1 Zahvala. Podpisani, ki smo bili vsi zavarovani pri edini domači slovenski 547 j„i ,.Vzajemni zavarovalnici" in katerim je vse imetje dno 26. aprila 1.1. pogorelo, se tem potom zahvaljujemo za hitro in takojšnjo rešitev in izplačilo odškodnin najprisrčneje. Že 28. aprila ee je pogorišče pregledalo in 29. aprila dopoldne imeli smo vsi polne odškodnine v rokah. Tako postopanje je res hvale vredno o taki nesreči, ki j a zadela nas prebivalce v Zdenski vasi, in pregovor ima popolnoma prav, ki prav', kdor hitro d6, dvakrat da. Vsem posestnikom in sploh istim, ki imajo kaj zavrrovati, priporočamo edino domačo in slovensko zavarovalnico. V Zdenski vasi, 29. aprila 1902. Jakob prelesnik s. r., varuh Frančiške Qroslž, Franc Tomšič s r, Jane? Mesojedec s. r., Franc perko s. r., JerneJ Erčulj s. r., Jernej Skoda r., Janez Blatnik « r., j. stupnik s r. Čemlč S. r., priča. Resničnost gorenjih podpisov kakor tudi pravilnost izjave potrjuje in »Vzajemno zavarovalnico" vsacemu radi poštenega in hitrega plačila priporoča Županski urad v Podgori dne 28. aprila 1902. (Pečat.) Šteh s. r. VABILO na IV.redniobčni zbor »Hranilnice in posojilnice vDobrunjah, rej. zadruge z neomejeno zavezo" ki se vrši v nedeljo, dne 11. maja 1902, ob 4. url popoldne * zadružnem prostoru v Dobrunjah Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računa za 1. 1901. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Dobrunje, dne 29. aprila 1902. i48 i-i Odbor. !!„Ceš6ena Kraljica"!! 15 Marijinih pesmi za mešan zbor, solo in orgije, zložil Ign. Hladnik, op. 45. Partitura in 4 glasi 3 K, posamezni glas 30 vin., poštnina 10 vin. 17 Marijinih pesmi za mešan zbor solo in orgije, zložil 423 8-8 Ign. Hladnik, op. 25, drugi natis. Cena partituri 2 K. Dobiva se v Jfatolij^i jjuf^varni in pri Schventnerju v Ljubljani ter pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko. " • • 'r T T T T T T T T T T T T Za večji vrt v mestu se iifie priden, pošten in spreten z debrim spričevalom. 614 8—4 Pismene ponudbe pod naslovom „Vrtnar" sprejema upravništvo »Slovenca". Kmetija v prijaznem kraju blizo železniške postaje na Zgor. Koroškem, ki ima 25 birnjev posetve, dosti paše in sena za 10—12 repov živine, osem oralov gozda in hišni mlin, se takoj proda iz proste roke. — Ob enem se proda tudi tik zraven stoječa gostilna Z štacuno za jnešano blago, s tobakarno in {ganjefočem, ima lepo in veliko novo klet, pokrito kejlisče in novo zidano gospodarsko poslopje. — Se proda skupno s kmetijo ali pa vsako samo zase kakor je g. kupcem ugodno. — Natačna pojasnila daje V. Falle gostilničar v Srejah, pošta Vrba na Koroškem. 528 2—2 umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske lilše. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini. Le do sobote 3. maja razstavljeno: Nadaljevanje burske vojske. Te velozanimive stereo-slike na [steklo, prirejene večkrat i na burski i [na angleški strani z nevarnostjo življenja, se razstavijo v štirih serijah. Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 545 1—1 Prečast. duhovščino in slav. p. r. občinstvo opozarjam na svojo že obče znano največjo zalogo zlatnine in srebrnine najnovejšega proizvoda po najnižjih cenah. Nadalje na veliko izber namiznih oprav iz china- in pravega srebra. Velika izber finih koles "S* m šivalnih strojev, Poprave se hitro izvršujejo. >Jj Solidna postrežba z jamstvom. Z i obila naročila in obisk ae priporočam velespoStovanjem w Fran Čuden v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. JCS* Novi ceniki s koledarjem zastonj in franko. 485 9-4 rmrnrmrmmm 4 Zadružna pivovarna v Plznu. f. n. Usojamo si s tem uljudno naznaniti, da smo poverili zastopstvo in prodajo našega piva za Kranjsko gospodu H. Turku v Ljubljani in prosimo, naj se pošiljajo naročila na naše priznano izborne, svetovno znane produkte imenovanemu zastopniku. Velespoštovanjem Zadružna pivovarna v Plznu. --- DrinACArilA Oziraje na predstoječe naznanilo si JTipUrUCIlO. dovoljujem najtopleje priporočati se visoko čislanim odjemalcem in prijateljem svetovnoznane Plzenske pive in prosim, naj se mi blagovolijo dopošiljati cenjena naročila, zagotavljajoč ob enem, da se bom vedno prizadeval, da postrežem p. n. odjemalcem najskrbneje in najtočneje. Velespoštovanjem 532 3-2 Hugon Tui^k. Naročila naj pivo v sodčkih in steklenicah se sprejemajo v Ljubljani, Pred škofijo št. 15, I. nadstropje. oooooooooooooooooooooooooooot §OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ( oooo mmoo >OQO Otvoritev notarske pisarne. Podpisani si usoja vljudno javiti, da je pričel uradovati s 24. aprilom f. I. v pritličju hiše štev. 5 na Valvazorjevem trgu v Ljubljani v stari pisarni zamrlega -notarja gospoda Ivana Gogole. .. - 526 6-4 t)p. Kt&vl Sehmidingep e. kr. notar. )Ooboo6o66666oss2g20oooooooo< sooooooor^aoooooooooaoac)^^ bdajatelj: Or. Evgn L««*«, Odgovorni vradaik iJvm Rak« ve o. Tisk .Katoliške Tiikame t Ljubljani,