IZ DELA DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVUANJA
Največ pobud dajo delavci
Manjše ali večje nepravilnosti v delov-nih organizacijah naše občine so minulo leto kar precej zaposlile družbenega pra-vobranilca samoupravljanja, saj se je na njegovi mizi Iani nabralo kar dvakrat več zadev kot leto poprej. Tako je lani iz naše občine obravnaval 153 primerov, leta 1979 pa le 78.
Zanimivo je, da so bili pebudniki za posredovanje in pomoč družbenega pravo-branilca samoupravljanja predvsem delav-ci sami, posamezniki ali skupine delavcev. Opozorili so namreč kar na 94 od vseh 153 primerov. Druga najvišja številka med po-datki je, da se je v naši občini največkrat ukvarjal z nepravilnostmi v zvezi z delov-nimi razmerji - štiriinpetdesetkrat.
Če se ustavimo ob teh dveh podatkih, ne moremo mimo dejstva, da samoupravni organi v organizacijah združenega dela in ne nazadnje tudi občinski upravni organi niso bili mnenja, da je treba kaj popraviti, uskladiti ali urediti.
Kar prepogosto se dogaja, da bi moral • družbeni pravobranilec samoupravljanja biti tisti, ki bi pripravljal in usklajeval sa-moupravne akte v delovnih organizacijah, pomagal pri načrtovanju in še kaj. Na kratko, moral bi postoriti tisto, kar naj bi sicer bila naloga in dolžnost ljudi v delov-nih organizacijah.
Predvsem ni pravilno to, da se mora družbeni pravobranilec samoupravljanja ukvarjati s stvarmi, ki bi morale biti, same po sebi razumljive, sestavni del dela in obstoja delovnih sredin. Tako kot je to na primer sprejem planskih aktov. Res je, da
je bilo treba na tem področju posredovati »le« šestkrat, pa vendar, zakaj je teh šest organizacij združenega dela svojo dolžnost opravilo šele na pobudo družbenega pra-vobranilca samoupravljanja in ne na lastno pobudo in odgovornostjo do svojega dela?
Takih in podobnih pobud je bilo treba še nekaj, vsakokrat je številka majhna, vseeno pa bi bilo bolj prav, da bi je sploh ne bilo.
Morda je zanimivejši vpogled v letošnje načrte družbenega pravobranilca samou-pravljanja, kot naštevanje »starih gre-hov«. Seveda pa naj ob tem takoj poudari-mo, da so prav ti pogojevali temeljne usmeritve za prihodnje delo.
Prav posebno pozornost bo treba na-mreč posvetiti uveljavljanju odnosov svo-bodne menjave dela med delovnimi skup-nostmi skupnih služb in temeljnimi organi-zacijami združenega dela v skladu z Zako-nom o združenem delu in Zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Prav na tem področju je namreč še vrsta nerešenih vprašanj, morda nejasnosti, ki v delovnih sredinah povzročajo nemalo sla-bega razpoloženja in hude krvi.
Ne moremo mimo dejstva, da se delovni ljudje vedno bolj vključujejo v to, včaših zgolj »birokratsko« obravnavo samou-pravnih odnosov, je postalo jasno, da je tu treba marsikaj urediti. Predvsem gre tu za pridobivanje dohodka delovnih skupnosti skupnih služb v delovnih organizacijah in medsebojna razmerja med temeljnimi or-
ganizacijami združenega dela ter delovno skupnostjo skupnih služb. Kef je financi-ranje DSSS še vedno v bistvu proračunsko, prihaja do trenj zlasti tam, kjer le-te ne opravljajo svojih nalog, to pa se seveda odraža na poslovnih rezultatih temeljnih organizacij združenega dela.
Še vedno je pogosto nezakonito odloča-nje z osebnim izjavljanjem. Še vedno je namreč prisotna miselnost, da so zakonske določbe o postopku odločanja zgolj for-malnost, ki jo je mogoče zaradi časovne stiske obiti. Posebno pereč problem so vsebinsko slabo pripravljene oziroma po-manjkljivo izvedene predhodne obravna-ve, zaradi česar se pogosto dogaja, da de-lovni ljudje pravzaprav sploh ne vedo za kaj glasujejo, zato so negativni izidi glaso-vanja predvsem odraz splošnega nezado-voljstva v delovni organizaciji in ne na primer odklanjanja predlaganih odločitev.
Za trenutek bi se pomudili še ob delu samoupravne delavske kontrole v delovnih organizacijah. To je namreč prav posebno vprašanje, saj marsikje dela tega organa ni čutiti, kar pa je seveda vse prej, kot pravil-no. Morda nepravilno izbrani člani tega organa in seveda trdno zasidrano mišljenje med delovnimi ljudmi, da je samoupravna delavska kontrola tista, ki je v prvi vrsti zadolžena za nadzor nad delom, delovno disciplino, z eno besedo, da je nekakšen »policaj«, zavira delo tega organa. .       <
Ob tem pa so se organi samoupravne delavske kontrole minulo leto pogosteje kot v letih poprej obračali na družbenega pravobranilca samoupravljanja in ga sez-nanjali z nepravilnostmi v organizacijah združenega dela. Pomoč so iskali predv-sem takrat, kadar jim v delovnih organiza-cijah niso omogočili vpogleda v dokumen-tacijo ter dostop do resničnih in popolnih informacij. Da se dogajajo tudi take stvari v naših delovnih sredinah, pa prav gotovo ni vzpodbudno in nad tem se je res vredno zamisliti.   .
MOJCA KAUČIČ