272 Naši dopisi. Iz Rusije 5. avg. :: (Dalje.) — Prav pri tej priložnosti se je pa tudi očitno pokazalo, da evropski liberalizem v Rusiji je brezcveten in brezploden divjak na preblagem narodnem drevesu. Obnašanje liberalnega časopisja pri tej priložnosti je podobno veleizdaji. Jeze svoje na radost in udanost, katero je narod svojemu 273 ljubljenemu čaru razodel, to hinavsko časopisje ni moglo zatajiti. „Golos" je zajavil, da ,,popotovanje čara v Moskvo nima nikakega pomena". Drug tudi v Petro-gradu izhajajoči liberalni listič ,,Strana" je pisala, da ona ,,ne ve, kaka čustva navdajajo čara v Moskvi, a kaka čustva navdajajo evropejski omikanega Človeka v Moskvi, to ona da ve". Dalje ,,Strana" izlaga čustva evropejski omikanega človeka v Moskvi. Nek Moskovski liberalen listič, ki se zove ,,Ruskija Vedomosti", je še bolj originalno iziil svoj žolč: ta listič ni niti z eno besedico omenil o tem, da je car s carico in otroci v Moskvi. Vse se čudi tej surovi neotesanosti liberalnega lističa , dasiravno radi priznavamo , da je vendar boljši kup z molčanjem razodevati svoje brezsilno zaničevanje sveščenih čustev naroda, kakor pa po primeru „Poredka" noroglavo uriti se v varijacijah teme ,,Ruske misli", da rusko časopisje zdaj , zvezano na rokah ia nogah, je bolj razžaljivo, kakor je bilo ob času svobode pod ,,diktaturo srca". Vsi sloji ruskega naroda, visi, 6rednji in nizi, z narodnim časopisjem praznujejo narodni praznik svojega edinodušja se svojim ljubljenim čarom, le mala, pa ošabna do zopernosti, peščica liberalcev trobi v en rog z vragi naroda — plevel se nahaja tudi na najlepšem polji. Nazadnje dozvoiite mi še tole opombo: V raznih slavjanskih in nemških časopisih je bilo slišati, da ,,Rusj" Aksakova je tiskala nek članek, v katerem je bilo med drugim rečeno: ,,Sestavljen je celi sistem, da se zedinijo s pomočjo Bismarka in vse zahodne Evrope vsi katoliški Slavjani pod krilom habsburške dinastije. V ta cilj je izdal papež Leon svojo encikliko v proslavo sv. Cirila in Metodija". Na kar je „Vestnik Jevropi" med drugim odgovoril: „To je nasledek ruskega učenjaškega zahtevanja, da naj Slavjani zataje svojo vero, svoj jezik, svoj alfabet, svoje narodne posebnosti." Jako se moti, kdor članek Aksakova tako objas-nuje, kakor Stasjulevič. Vzemimo v roke kak drug uvodni članek iz časopisov tiste vrste, h kateri spada Aksakova „Rusj", na pr, ta-le članek: „Poslednjo soboto se je končala važna in v mnogih zadevah osode-[>olna doba sedanje francoske zgodovine. Štiriletna par-amentska sesija je prišla h koncu in nove volitve bodo čez tri tedne, 21. avgusta. Na vsa usta hvalisajo, kakor francoski, tako naši domači „liberalci" vspehe, katerih je dosegla Francija v teh poslednjih štirih letih, ko se je ta dežela, kolikor je srce želelo, oslajevala s tisto svobodo, katero so jej pred trideset leti vzeli. Bolj nadroben in objektiven pregled teh hvalisanih vspehov bode tedaj zanimiv tudi za nas Ruse, ker nam bode dal resničen pojem o tistih „ visokih idealih", katerih išče znana ,,inteligencija", tista „inteligencija", katera je v poslednji dobi s posebno skrbjo in marljivostjo opazovala francoski „liberalen režim" ter izvlekavala iz njega razno podučno napeljevanje na blagor naši „mračni" očetnjavi.... V štirih zadevah se je posebno oznamenoval in določil značaj delavnosti francoskega parlamenta v poslednji njegovi zakonodajni perijodi, te štiri zadeve »o: 1. vrnitev katoržnikov v državljansko in politično življenje, 2. fanatično preganjanje in zatiranje vere, 3. raz-djanje šolstva, 4. izgnanje iz civilne in vojne službe ljudi zmožnih in sposobnih za državno službo in odda-vanje vseh važnih uprav v roke ljudi, ki se ne morejo pohvaliti z znanjem in s sposobnostjo, pač pa z ^liberalnim mišljenjem....." (Kon. prih.) V Gorici 21. avg. — Iz „Soče" sem posnel, da je deželni šolski svet (menda v seji 16. t. m.) sklenil poslati prošnjo na ministerstvo, da bosta deželna jezika — slovenski za Slovence, italijanski za Lahe — spet o bi i ga t na predmeta, kakor pred 1.1878. *) „Soča" tudi ve, kdo je to nasvetoval in da je nasvet sprejet s 5 glasovi proti 2. Jez vem pa še nekaj več. Brž tisti dan po seji sem slišal, da je med obravnavanjem neke druge točke neki ud dež. šolskega sveta vskliknil: „Das ist aber doch schon zu arg!u Celo take nadrob-nosti p. t. občinstvo brž po seji izve. Prihodnjič prinesejo časniki brž ko ne tudi kako tako-le važno (!) vest: „X je... kihnil, pa nikdo ni rekel: ,,Bog pomagaj!" Naše goriške ženice imajo za taka raznašanja tajnih ali malenkostnih reči rek: „babji meštir K — Na slov. oddelku deželne kmetijske šole bodo pre-skušnje za 2. polletje 24. t. m. Novo šolsko leto na tej šoli se začne 15. septembra t. 1. — Za opravo nove cerkve v bližnjem Ga r g ar ji je podaril presvetli cesar 300 gold. — Cesarjev rojstni god se je obhajal v Gorici po navadi. — Nekdanja glasovita tukajšnja „gin-n as t i ca" je morala — leto in dan bo tega — po vla-dini zapovedi prenehati. Njeni udje so napravili potem drugo društvo — ,,dramaticno-pevsko telovadsko" — ki pa ni moglo nič kaj oživeti. Društveniki niso mogli pozabiti prejšnjega društva. Za to so pravila tako popravljali, da bi se spet približali odpravljenemu društvu. Prvikrat je vlada popravljena pravila zavrnila, drugikrat z nekimi izjemami odobrila. Te izjeme so, da „te-lovadci" ne smejo v telovadski obleki na dan in da se belomodra društvena zastava javno ne sme nositi. Tako pripoveduje ,,Indipendente". Se nekaj druzega so nameravali voditelji omenjenega društva — spraviti namreč pod-se „pompirje", to je, požarno stražo, ki je zdaj samostalna in le v nekem oziru od magistrata odvisna. Zgodilo se to ni še do sedaj. — Uže 30 let — pravijo — da ni bila Soča tako velika, kakor 18. t. m. zjutraj, pa še zdaj ne vemo , od kod je pri-drlo toliko vode. — Imeli smo po dežji nekaj hladnih dni in še bolj noči, zdaj je nastopila spet gorkota. — V Oglej i se napravi muzej za rimske starine; poslopje v ta namen je uže ukupljeno in v državni preudarek za 1. 1882. pride nek donesek za nakupovanje starin; municipij oglejsk je prepustil svojo zbirko muzeju in bode tudi v denarjih za-nj donašal. — V torek se začne v Gorici deželni zbor. Prem 12. avg. (Erineum.) Vrli strokovnjak gosp« Ogulin v Novomestu mi je na mojo kratko opombo o „Perenospori viticoli" pisal, naj mu nekoliko napadenega trtnega perja v preiskavo pošljem, kar sem tudi brez odloga izvršil. In v največje moje veselje dobim odgovor, da to ni ona škodljiva gliva, nego le bolezen, katero na trtnem listji neka zelo mala žuželka (Pby-toptus) z ubadanjem in zajedanjem prouzročuje in se ^Erineum" imenuje, to je, da se na onih objedenih mestecih prične neka klobučini podobna gosta mrežica izraščati, katera se počasi čez celo pero razširi, ter na perji ,,Perenospori" enake izbokline napravlja. Isti odgovor sem tudi prejel od gosp. H. Goethe-a, vodje deželne sadje- in vinorejne šole v Mariboru, kamor sem bil ob enem tudi nekoliko trtnega perja v preiskavanje poslal. — Ta nadloga je pa ,,Perenospori viticoli" tako podobna, da se pri hitrem opazovanji s prostim očesom težko razločuje, zato je včasi uže tudi veščake preva-rila, kar gosp. Ogulin sam trdi. No, hvala Bogu, da smo Notranjci za zdaj še te škodljivke prosti; vsaj je drugih nadlog toliko, da druga drugi napotje dela. M. Rant. Iz Krškega 22. avg. — Včeraj sem tukaj imel popotno predavanje o trtni škodljivki filokseri. Lepi *) ,,L' Eco del Litorale*1 je notico v „SoČiu slabo prevedel, ker piše, da slovenščina in italijanščina ima biti učni jezik za obligatne predmete. Pis. 274 šolski prostori bili so polni ukaželjnih poslušalcev, za česar Be imam zahvaliti posebno g03p. V. Pfeiferju, deželnemu in državnemu poslancu, gosp. kanoniku Edv. Polaku, predstojniku kmetijske podružnice, preČastiti duhovščini in drugim domoljubnim osebam. Osnoval se je tudi tukaj v brambo nogradov poseben odsek, ki bode v zvezi z novomeškim odsekom si prizadeval odvrniti ali vsaj omejiti veliko nevarnost, katera žuga tudi dolenjskim nogradom. Ob enem pa ste se tudi podružnica novomeška in krška iedinili o vzajemnem za-stopu našega žalibog preveč pozabljenega vinorejstva. Zato s srčnim veseljem pozdravljam dan 21. avgusta 1881., ki je združil ti dve podružnici v skupno delovanje na korist dolenjski vino rej i in bode z zlatimi pis-menkami zato zapisan ostal v zgodovini dolenje Kranjske! Anton Ogulin. Iz Železnikov 18. avg. (Nove nes eče.) Nisem mislil, pisaje v zadnji list ,»Novic" o žalostnih razmerah našega kraja, da bom danes imel poročati še o večih nesrečah. Pretekla noč bila je za naš kraj tako strahovita, kakor jih enačili ne pomnimo veliko, ali pa nobene še. Po okoliščinah soditi moral se je vtrgati v gorah zgornjega oddelka naše doliue oblak, ker bi dru-gač ne bilo mogoče, da bi se bila naša Sora spremenila okoli 1. ure čez polnoči v silovito reko, ter zagrnila jezeru enako vso dolinsko planoto s svojimi rujavimi valovi. Človek bi nikakor ne verjel, da se zamore kaj tacega zgoditi, ako bi vsega ne bil gledal z lastnimi očmi. Po srednjih in zgornjih Železnikih nastopila je voda s silno naglico po trgih in ulicah, vdrla v hiše, kleti in hleve, in nagloma so se morali ljudje odmakniti v zgornja nadstropja; živino pa so s silo odgnali iz vode. Strašanski prizori bili so to, kar je pa še vse zvikševala gosta nočna tmina. Od 1. do blizo 3. ure hrumela je Sora prav kakor zdivjana, drveča v svojih razjarenih valovih odnesene mostove, žagovce (hlode), cela drevesa, drva, sploh vse, kar so dosegle vodene sile. V podružni cerkvi sv. Frančiška stala je voda malo ped visoko, in žalostno je bilo danes zjutraj stopiti va-njo. Nesnažna rujava glina pokrivala je vsa tla. Ko bi vodena sila do časa ne bila pretrgala jako močnega jeza spodnjo-železniške fužine , brezdvombno odnesla bi bila dereča reka ves travnik poleg cerkve in farno pokopališče , kar je stalo oboje pod vodo. Na pokopališči je bila skopala povodioj uže več lukenj. Po tretji uri jela je sila polagoma odjenjevati; nastopivši dan pak nam je kazal pravo gnjusobo razdjanja. Zelo enako se nam je videlo o jutru, kakor po kakem velikem požaru. In kaj bi ne? Vsled pretrganega jeza vpadla je Sora in hipoma ostalo je na suhem: doljno-žeiezniška fužina s plavžem in cajnarico vred, 28 žebljarskih kovačnic, v katerih se je dozdaj še delalo (16 stalo jih je uže poprej vsled žalnih kupčijskih razmer), 2 mlina in 2 žagi. Osobje teh naprav je na dolge tedne ob zaslužek, kajti jez je pretrgan ravno poleg zatvornic, in bo poprava silno težavna in zamudna. V fužini je gorel ravno plavž. Da pogori, t. j. če se ne dosiplje več oglje in ruda, in se pusti plavž ugasniti, potrebuje se sapa še kakih 27 ur; za ta čas morali so se hipoma najeti ljudje, ki bodo gnali kolo sapnega stroja samotež, dokler ne zgori vse oglje in ne izteče ruda. (Vsakih 10 minut pristopi po 7 drugih možakov h kolesu, da ga, in to z veliko težavo, gonijo). Koliko je pa druge škode! Tu v Železnikih odnesena sta dva mostova; od tod do Zalega Loga štirje (dva, ki sta služila kantonski cesti, in dva privatna). Trije izmed teh so bili pokriti. Od Železnikov navzdol razrušena sta, kolikor mi je znano, dva privatna mostova. Kantonska cesta je močno poškodovana na mnogih mestih; zidovi ob Sori zel6 razrušeni; jezovi poškodovani; njive s sadeži poplaknjene; hlodov in lesovja odnesenega od sile; obrežja podpluta — z eno besedo: škoda silna, katere lastne rame nositi ne bodo mogle. Hvala Bogu, da življenja pri teh nesrečah ni zgubil nihče, kar pa bi bilo javaijne, ako bi bila po-vodinj podnevi. Naši ljudje so namreč zarad lovljenja drva (naš krajni izraz) ob povodnjih tako nespametni in predrzni, da marsikdo za par polen postavi svoje življenje v nevarnost, in ga je, žalibog, uže marsikdo ravno ob enaki priliki zapadel. Toliko drva, žagovcev in sploh lesovja, ki ga je Sora drvila po svojem površji, bi bilo ljudi presilno mikalo, bližati se koščeni ženi, katera preži ob povodnjih zvito iz valov na kak pien. — Vsa škoda se o tem trenutku preceniti še ne da; upacn pa, da pride kaka vladna komisija, ki bo vse to preiskala. Ob svojem času hočem poročati o tem. Fristavek. Ravno sem zvedel, da je tudi zidani most kantonske ceste pod Sorico („pod Roštom") razrušen. Po vsem je soditi, da je vse Ratitovsko gorovje, ki se razteza v severnem odzadji od Železnikov proti Sorici, bilo prostor nevihti, ki je tako strašanske vodene sile razlila v dolino. J. L. Iz Paradišča« — Pri novi volitvi občinskega starešinstva županstva Grosupeljskega dne 11. avgusta t. 1. bili so izvoljeni: Franc Košak, veliki posestnik v Stranjski Vasi, za župana, za svetovalce pa: Matija Ilovar, posestnik v Paradišči, Ludovik Pour, graj-ščak v Brinji, Jože Rome, posestnik v Stari Vasi, in Jožef Okorn, posestnik na Grosupljem, — voi narodnjaki. Slava! Iz Borovnice 22. avg. — Včerajšnji dan bo ostal dolgo dolgo v spominu ne le Borovničanom, marveč vsi fari in še mnogim drugim , ki so bili pri dvojni slav-nosti: pri zlati maši našega velezaslužnega in visoko častenega gospoda Antona Jugovica in pa pri bla-goslovijenji zastave našega „bralnega društva". Naj to dvojno slavnost popišem vsaj toliko, kolikor morejo „Novice" imeti prostora za-njo. — Uže v soboto večer je bila vsa vas, posebno okoli cerkve, okinčana, z velikanskih majev in več poslopij so vihrale narodne zastave, pokali so možnarji in ko se je naredila noč, so bila okna vsake hiše razsvetljena. Godba je obhodila vas, vstavila se pred farovžem in tu je s pevci vred napravila častitljivemu zlatomašniku večernico. Kaj pa še le v nedeljo! Ljudstva je privrelo od vseh krajev toliko, da se je vse trio, tudi duhovnikov in gospode je bilo prav lepo število, gnječa v cerkvi tolika, da se je vse trlo. Po slovesnem duhovnem opravilu, pri katerem je čast. gospod župnik Rozman iz Ljubljane jako izvrstno in ginljivo govoril, je bil pod kozolcem v lepo okinčanem prostoru obed, h kateremu se je zbralo okoli 100 povabljencev. Gospod zlatomašnik, čeravno uže v 76. letu, je videti bil še korenjak in ves zidane volje; bivši njegovi gospodje kaplani, kateri so bili vsi navzoči , so mu podarili v spomin srebern kozarec v podobi keliha s primernim napisom. Pri obedu je bilo več napitnic, tudi teiegrafičnih zdravic je prišlo okoli 20, med temi ena od deželnega predsednika gospoda Winklerja. Vse je bilo radostno in zidane volje, posebno veselost je vzbudila origiualna „Brenceljnova" na-pitnica, katero so pevci zapeli. — Ob štirih popoludne so se z vlakom iz Ljubljane pripeljali ,,Sokoli < in čitalnični pevci z zastavama, pa še več drugih Ljubljančanov. Na kolodvoru so jih pričakala in pozdravila belo oblečena dekleta3 potem je šlo vse z godbo na čelu pozdravit jubilanta; proti večeru so „Sokoli" razveseljevali gledalce se telovadbo , ob osmih pa se je pričela večerna zabava z blagoslovljenjem zastave ,,bralnega društva"; blagoslovil jo je gosp. župnik sam, govoril pa je gosp. Grasselii. Za tem so se govori vrstili s pet« jem, godbo in plesom skoro do polnoči, ko so se Ljub- 275 ljančani z vlakom vrnili v Ljubljano. Sploh se sme reci, da je bil ta dan praznik, kakoršnega se Borovnica ne sme kmalu zopet nadjati. Iz ljubljanske Okolice 18. avg. — Zare3 naš slovenski narod udan in zvest je svojemu presvitlenm cesarju! Taka misel nas navdaja danes ob rojstnem dnevu cesarjevem. Povsod se sliši pok možnarjev in prosto ljudstvo zbira se v farnih cerkvah k molitvi za svojega vladarja. Slovensko ljudstvo stori to, ker ve in čuti dobro, da le po Bogu in dobrotljivem vladarju mu morejo priti boljši dnevi, ko se bodo spoštovale božje in narodne pravice. Se veča ljubezen, navdušenost, veselje bi pa bilo gotovo letos na Kranjskem o cesarjevem rojstnem dnevu, ko bi bila nas vlada razveselila z razpustom deželnega zbora. Večina nemčurska deželnega zbora in odbora Kranjcem ni pravična in napraviia je ta stranka naši domovini s svojim nasprotovanjem posebno v šolskih postavah (poslednjih Ve-steneckovih) toliko nereda in sitnosti, da moremo le potrpežljivosti našega ljudstva pripisovati mir po deželi. Predsedniki krajnih šolskih svetov imajo le še to čast, da denar za šolske potrebe od nevoljnih ljudi terjajo, pa o nastavi ali volitvi učiteljev nimajo besede. Tako pošiljajo ali veliko več: usiljujejo se ljudem učitelji, ki bo ljudstvu nepriljubljeni, in potem taki učitelji nimajo ne pri otrocih ne pri stariših nikakoršne veljave ter časti. Kako se v takih šolah uči in kak vspeh je pri mladini, naj potem sodi umen človek. S sedanjimi šolskimi postavami ne bo prave omike; dokler ne bodo šole zopet pod cerkveno oblastjo, je ves poduk po njih le enostransk in brez prave omike , ki bi blažila srce, plemeniti del človeka. — O narodnih pravicah (slovenskem uradovanji itd.) moramo le molčati in veseli biti, če nas kaka viša obla3t zavoljo slovenskega uradovanja ne kaznuje ter dobro ošteje, in blagor si moremo klicati, ako c. kr. uradniki kak slovensk dopis rešijo (se ve da nemški) brez mrmranja. Te in enake more, ki nas tlačijo, moral bi deželni.zbor kranjski odpraviti, pa žalibog! tega od sedanjega deželnega zbora ne moremo pričakovati, in tako nam je sedanji deželni zbor kranjski le kovaško kladvo, s katerim se po nas vdriha. Gospod minister naj deželni zbor kranjski razpusti, vsaj ta zbor ni postavno izvoljen in zato za nas neveljaven! Nekateri državni naši poslanci letos z Dunaja pri-šedši so nas tolažili, češ, da bo deželni zbor razpu-ščen. Verjeli smo jim; al zdaj smo za eno — željo in nado zopet bogatejši. — Ravnokar se po deželi pošilja ukaz deželnega odbora , po katerem ima v 2- in 3raz-rednih šolah nemški jezik biti obligaten predmet in da naj bi učitelji nemščino zdaj brezplačno v šoli učili, kar so zdaj posebej učili in si tako pri kaki rodovini kak soldek prislužili. Ne vemo, bodo li s tem odlokom ljudje in učitelji zadovoljni. Mislimo, da ne, ker ljudstvo ne mara za nemško nepotrebno podučevanje na deželi , učiteljem pa je mnogo zaslužka odpadlo. Tako je tudi s tem deželni odbor le svojo svojeglavnost v nemčurstvu pokazal, pa nikomur ne ustregel. — In kaj pa bo z deželnim šolskim nadzornikom Pirkarjem? Iz Ljubljane. - Kakor se je po vsi veliki Avstriji svečano obhajal 51. rojstni dan presvitlega našega cesarja Franjo Josipa, iato tako se je po došlih nam poročilih obhajal tudi po vsi naši domovini. Pri tej priliki pa je zopet naš ljubljeni c. kr. deželni predsednik gosp. Winkler razodel svoje milostno srce s tem, da je o priliki cesarjevega godu daroval 100 gold. siromakom ljubljanskim, 50 gold. otroški bolnišnici, 50 gold. pa varovalnici malih otrok. — Iz Bleda se nam poroča: Kakor druga leta, praznoval se je tudi lefos cesarjev rojstni dan pri nas jako lepo in slovesno. Zjutraj bila je v cerkvici na otoku sv. maša, katere se je udeležila skor vsa tukajsna gospoda, pa tudi mnogo prostega ljudstva. Popoludne je svirala vojaška godba ljubljanska na vrtu „Louisen-bada". Na večer bilo pa je celo jezero krasno raz-svitljeno. Vse vile in hiše okrog jezera svetile so se v čarobni luči, tu in tam švigali so raketi v zrak ter raz-svitljavali bengalični ognji v raznobarvni bliščobi okolico, na jezeru svetila se je dolga vrsta prižganih lučic, med katerimi je plavalo nad 100 najlepše ozaljšanih in razsvitljenih čolnov. Bil je to prizor res nepopisljiv; a kar nas je še veliko bolj veselilo, bilo je to , da se je ta dan pokazal naš krasni Bled zopet ko naš ,.slovenski raj". Godba navdušila nas je rodoljube s B vi ran jem slovenskih melodij ,,kje dom je moj" in drugimi. Ko pa je naposled zaigrala cesarsko himno , klicalo je zbrano občinstvo na ves glas: Bog živi cesarja Franca Josipa ! Slava mu! — Grozno je letošnje poletje vzl sti naši kranjski domovini! Požar sledi za požarom, in po vodenj za po-vodnjo s strašansko škodo v Železnikih, Kranji itd. Grozno je zopet trpelo tudi naše močvirje, kjer je velik del poljskih pridelkov uničen. — Pogorelci v Knežaku dobijo iz deželnega zaklada 600 gold. podpore. — (Ali imamo res toliko denarja?) vprašali smo se, ko smo te dni v ,,Laib. Zeitg." brali razglas, v katerem ces. kr. kranjski deželni šolski svet naznanja, da se bode za ces. kr. preparandijo ljubljansko napravil kmetijski vrt, katerega stroški za različna dela bodo znašali 2750 gold.! - Družba kmetijska kranjska, olajšati vladi dobro vredbo kmetijskega nauka na tukajšnjem učiteljišči, uže menda dve leti brezplačno ponuja svoj obširni vrt tudi za nauk in poskušnje preparandije, — al si. deželni šolski svet ljubljanski je gluh ostal o tej ponudbi, se ve da, ker je naša državna blagajnica tako bogata, da lahko denar davkoplačevalcev trosi brez potrebe: Namesti da bi se zavedal slavni naš deželni šolski svet, da je prepa« randiji ljubljanski pred vsem treba učitelja v kmetijstvu teoretično in praktično izvedenega, razpisuje licitacijo ,,fur den anzulegenden land-vvirthschafclichen Versuchsgarten fur die k. k. Lehrer-und Lehrerinnen Bildungsanstalt"! Se zmerom staro 201etno gnspodarstvo! — Ministerstvo notranjih oprav je c. k. okrajnega komisarja gosp. Fel. S a šel-na imenovalo za c. kr. okrajnega glavarja na Kranjskem. Gosp. Sašel menda začasno ostane v službi c kr. deželne vlade namesti vpokojenega pl. Schoppelna. — (Konec Vesteneckovega ponocnega škandala v kazini,) Pretekli Četrtek, 19. t. m., je bila pri deželni sod-niji v Ljubljani obravnava o pritožbi Vesteneckovi zoper razsodbo okrajne sodnije, katera ga je bila na 40 gold. ali 8 dni zapora obsodila. Predsednik sodniji je bil gosp. Grčar, zatoženca je zastopal dr. Sehrey, tožbo pa gosp. Lapajne sam. Poslušalcev je bilo veliko in to iz odličnejih slovenskih krogov. Obravnavo, ki je trajala čez dve uri , moremo le kratko posneti. Dr. Schrev ni vedel nič novega povedati, ponavljal je le to, s Čemer je v prvi obravnavi zagovarjal svojega klijenta , vendar se tudi tu ni mogel zdržati, da ne bi bil pokazal svoje mržnje do slovenskega jezika; tudi po vrlem gosp. Lapajnetu je opletal ter celo trdil, da je prišel v kazino Vestenecka nalašč dražit! Lotil se je tudi sodnijskega zapisnika, češ, da ni natančen, ampak napačen in da po njegovih zapisih so priče pred prvo sodnijo vse drugače govorile. Slednjič je izrekel gotovo nado, da bo sodnija njegovega klijenta popolnem nekrivega spoznala. — Kako vse drugače je pa zagovarjal svojo pravično stvar gosp. Lapajne! Pri- 276 {)ovedoval je z mirno besedo, kako ga je v srce zabo-elo zasramovanje njegovega maternega jezika po Ve-steneckovi družbi; marsikdo bi bil morda na njegovem mestu kar udaril, on pa se je zdržal, svest si, da bi bili judovski listi na Dunaji in drugje zagnali potem velikansk hrup in zasramovali kar vso deželo. Zato pa zaupa na sodnijo, da bo ona varovala njegovo čast, ter obsodila zatoženega Vestenecka, da svet vidi, da so v Avstriji še pravični sodniki. — Dr. Schrev na to ni vedel nič druzega odgovoriti, ko da je zopet zaletaval se v tožnika in njegovo glavno pričo, gosp. Bučarja. — Po vsem tem je sodnija razsodila tako, da je Vesteneck kriv razžaljenja Časti po §. 496 in ima plačati 5 gold. kazni ali pa iti en dan v zapor; vrhu tega mora plačati vse soduijske stroške.— Zoper to razsodbo ni nobene pritožbe več in tako se je Vesteneck vendar enkrat na svoje lastne limanice vjel. Poslušalci so bili vidno zadovoljni s to pravično razsodbo, dr. Scbrevu pa se je zelo nos obesel. — (O delitvi konjskih premij za letošnje leto na Kranjskem) razglaša c. kr. deželna vlada sledeče: Na Kranjskem se bode za leto 1881. vršila delitev cesarskih daril v srebernih goldinarjih, v srebernih in bronastih svetinjah, kakor tudi delitev priznanskih diplom: a) za kobile z žrebetom, b) za mlade kobile, c) za žrebice v sledečih konkursnih postajah: V Ribnici za politična okraja Po stoj ina in Kočevje 3. septembra. V S t. Jarneji za politične okraje Krško, No-vomesto in Črnomelj dne 5. septembra. Na Vrhniki za politične okraje Litija, Ljubljanska okolica, mesto Ljubljana in Logatec dne 7. septembra. V K ran j i za politične okraje Kranj, Rado-ljica in Kamnik dne 12. septembra. V vsaki konkursni postaji se začne delitev daril v imenovanih dnevih ob devetih predpoludne. Tudi za to delitev daril veljajo one uredbe, po katerih so se delila darila prejšnjih let. Posestniki triletnih za pleme sposobnih žebcev poživljajo se, da naj jih iste dneve pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti. — Komisija ima tudi pravico visokemu c. kr. ministerstvu nasvetovati licencirane privatne žebce za podporo. Natančna razjasnila o celi tej stvari dajo podružnice kmetijske družbe kranjske, c. kr. okrajna glavarstva, županstva in pa konjerejski odsek c k. kmetijske družbe v Ljubljani. —v V včerajšnji sodniški obravnavi so porotniki kmeta Simna Narobe-a enoglasno uboja krivega spoznali; na ta izrek ga je sodnija obsodila na 7 let v teško ječo. — Velecenjeni naš gosp. Fran j o Gerbi č, ki je na svojem posestvu v Cerknici bivajoč, ravnokar na svitlo dal zbirko krasnih pesem pod naslovom „Slovan ska Jeka", je za prihodnjo zimsko sezono za opero en-gažiran na narodno poljsko gledališča v Lvovu. Prepričani smo , da tako slavno, kakor dosihmal povsod drugod, bode gosp. Gerbič tudi v Lvovu izvrševal svoje operne partije v poljskem jeziku, ki je, kakor slišimo, poleg materne njegove slovenščine, uže 5. jezik, v katerem njegov krasni tenor gledališko občinstvo v različnih deželah očaruje. — Gospod prof. Anton Nedved je s prijaznim pismom iz Bleda 18. dne t. m. našemu čitalniskemu pevskemu odboru poklonil 4 mične slovenske pesmi, „najmlajše cvetke", kakor jih imenuje. Načelnik od- borov se je velecenjenemu skladatelju za prijazno darilo toplo zahvalil. — (Javna zahvala.) Podpisani odbor društva „So-kola" šteje si v čast, gosp. županu iz Borovnice, slavnemu ondašnjemu narodnemu bralnemu društvu za prijazno vabilo k svečanosti blagoslovljenja društvene zastave v nedeljo 21. dne t. m. in vrlim Borovničanjem sploh za bratski sprejem pri prihodu našega društva v Borovnico izrekati po tem potu svojo najiskrenejšo zahvalo; sosebno pa si smatramo v dolžnost, zahvaljevati se gospodu župniku jubilarju AntonuJugovicu za njega gostoljubnost, kojo nam je blagovolil izkazati ter iskrenim domoljubkam Borovniškim za krasni lovorov venec s trobojnico, s katerim so blagovolile pri tej priliki venčati našo zastavo. Borovnica in nje prebivalci ostali nam bodo v dobrem spominu; 21. dan t. m. pa si zabilježimo kot nepozabljivega v naša srca. Tedaj še enkrat Vam vsem skupaj presrčna hvala. Delajmo skupno v prospeh naroda našega, kar storiti je tudi vseh dolžnost, in dosegli bodemo, česar želimo. — V to svrho kličemo Vam tedaj: Živeli! Slava gospodu župniku An t. Jugovicu! Živeli rodoljubi Borovniški ! Zivile Borovniške Slovenke! V Ljubljani 23. dne avgusta 1881. Odbor „Sokola". Tej zahvali se pridružijo s polnim srcem tudi členi čitalniškega pevskega zbora. Pevski odbor.