206. številka.
Ljubljana, v petek 11. septembra.
XVIII. leto, 1885.
Uhaja vsak dan mve*er, izmiri nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstri jako-ogernko dežele za vse i<rto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., m eden meneč 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden -oeaec 1 ffld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po
10 kr. za meneč, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za otttinila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 Kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankovat-.    Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo je v Rudolfu Kirbiša hiši, ^Gledališka stolba". Upravu ištva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Cis — Nemci, trans — Madjari.
—.— Razprave časnikarske, ki so se nedavno vršile glede na stanje bližnje finančne izravnave mej Avstrijo in Ogersko, so potihnile, menda zato, ker :o dovolj razjasnile nekatera kritična stališča. Zlasti bančno vprašanje se bode potemtakem rešilo tako, da bode najlepši „status quo ante". Želje čeških politikov so bilo trdo naletele, dobile od važnega ogerskega časopisja odgovor, ki ga je mladočesko glasilo v Pragi primerjalo jako umestno — z brco. Vsa pota dra. Riegerja, njegov vlanski govor, v katerem je češke simpatije do Slovakov ponujal kot predmet kompenzacije, vse laskanje nekega dela čeških časopisov — vse to se je pokazalo le vsebino pogrešne, ali vsaj nepoplačane taktike. Madjari so se tem komplimentom nekateri skrivši, nekateri glasno smijali in zadnji Čas so vsi jasno dopove-dali, nda nepremično stojijo na zakoniti podstavi dualizma in torej ničesar ne dovolijo, kar bi to podstavo utegnilo premakniti aH celo razrušiti".
Tredno so tedaj nekateri češki voditelji jeli se truditi za prijateljstvo in podporo madjarsko, kazalo je, postaviti se jim na stališče ogersko-madjarsko in s tega stališča pretresti svojo, to je češke želje. „Sebe varovati", dualizem zastopati, to je ogerska politika. Kaj je dualizem po svoji formalni strani,' to čitamo skoro vsak dan; a bistvo, duh, prava vsebina te znamenite, državnopravne tvorbe ne razodeva se tako rada, rajši se prikriva. Nihče nam pa bistva in jedra stvoritve bolje pojasniti ne more, kakor tisti, ki jo je bil poklical v življenje. V zgodovini dualizma nahajamo mu očetov naštetih več, kakor je prstov na roki. Beust, Andrassv, Csengerv, tudi Majlath in Sennyey imajo časih ime, da so zamislili in uživotvorili to državnopravno prikazen. V istini je avstro-ogerskemu cesarstvu tak obraz dal le Franc Deak, pogostem z Washingtonom primerjani Tablabiro iz Kehide; ostali so bili bolj nizki pomagači — recimo plejada okolu Deakove zvezde. In nadalje vemo, kar se je tolikokrat poudarjalo v parlamentu ter izven njega, da jo Deakov dualizem bil postavljen na dva stebra, jeden steber: v Avstriji voditeljstvo nemško, drugi steber: v Ogerski voditeljstvo madjarsko. Vse dua-listične naprave, vse funkcije tega mnogočlenega organizma kažejo, da so možje zidali na ta stebra.
Toda po mislih madjarskih dualizem nema le narodnih podstav, nego tudi svojih političnih; narodne se kot „ratio legis" razumevajo same po sebi, politične podstave pa so izrecno zapisane v ogerskih postavah o politični izravnavi in neso le za Ogersko, marveč tudi za Avstrijo pogoj ustave. To je madjarski nazor bil in je še dandanes.
S tem nazorom, pravijo sedaj Madjari in Nemci, ne ujema se politika Taaflejeva. Taaffe, pravijo, je Nemcem odvzel voditeljstvo tostran Litve, zatorej je počil jeden steber dualizma. Tako pa si neso dopovedavali koj iz kraja, ko je bila avstrijsko ustavoverno stranko zadela zaslužena usoda. Madjari so tej stranki privoščili padec, a ne zavoljo jednakopravnostnega programa Taaffeievega — saj trde, da sam grof Eduard Taaffe ni imel „druzega sistema" v mislih, — nego iz ozirov sebičnih. Dejali so, da se bode dalo za ogerska vprašanja več dobička izbiti iz nove, raznostavne in ne pretrdne večine, nego li iz stare, mnogo jederniše. Toda čitali so pozneje od dne do dne, kako se tu pri nas zatira nemštvo; čim dalje Taaffe, tem huje za nemški princip, tem silnejša povodenj slovanska in povo-denj federalistiških tendencij. In jeli so se bati, da to gibanje zapluskne tudi k njim. lles so prišli Zagrebški nemiri pred dvema letoma in koj je Madjarom prepregla dušo misel, da jih je poleg ruske propagande kriv tudi Taaffe, ker v svojem področji ne brzda Slovanov. Madjarsko javno mnenje se je začelo bati za avstrijsko nemštvo, za dualizem, jelo jo milovati Nemce in dajati jim zdrave nauke.
Madjari so torej tedaj, ko je dr. Rieger stopil prednje s svojim, češkim prijateljstvom, že mislili, da morajo biti jako oprezni. Vedeli so, da za uvodom pride morala, ki jim no utegne ugajati. Uvod jim ni mogel biti kvarljiv in le nekaterim izmej njih je bil zopern. Toda, ko so spoznali praktične postulate dr. ltiegerjeve politike, zahteve češkega naroda glede na dualistično banko, tedaj so vsi „unisono" zagrmeli: „non possumus"! Banka jim je bila v tej stvari le simbol. Kadar se razdrobi ta jedini, vkupni zavod države, kadar narodnostno načelo in pokrajinski federalizem dosežeta tudi banko, potem tako umujejo — je zadet tudi okop državnopravnoga dualizma, in ta sam se zgrudi na tla. Tako umovanje gonilo je Ogre, da so prejasno
LISTEK
Iz Slavonije.
m.
V Požegi napredujemo v kulturi uprav orijaš-kim korakom. Odkar imamo godbo vsak popoludne na našem glavnem trgu, premenilo se je dokaj. Naše Požeške Milke, Belke in Šarke (tako se namreč zovejo krave) zgubile so zlato svobodo, ker so se v nedeljo prebedasto ponašale.
Ko se je namreč v nedeljo popoludne produ cirala na našem glavnem trgu godba polkovnije Wetzler in so šetale gori in doli po glavnem trgu lepe in nelepe „rožegannerce" ter generaliteta in častniki vseh barv, prišle so s paše, kamor hodijo vsak dan, našo Milke, Belke in Sarke, a nevajene tolike promene na sicer praznem glavnem trgu, pričele so bezgati in jedna taka Milka, iz Vučjaka doma, zabušila se je naravnost mej generaliteto, a še le tedaj, ko jo je sam general baron Ramberg lastnoročno pogladil, se je umirila ter odšla mirnim korakom naprej pr.oti svojemu domu. Vsled tega iz-
dal je slavni naš magistrat naredbo, da imajo vse Požeške krave doma ostati in da nemajo več manevrirati po mestnih ulicah, dokler bodo trajali vojaški manevri.
Ko bi slavni naš magistrat izdal še naredbo, vsled katere bi morale doma ostajati i Požeške goske, ki defilirajo pri vsakej paradi, bi mesto Požega povsem zgubilo staro svoje lice. Jaz, ki poznam energijo Požeškoga magistrata, menim, da bode varoški bobnar še pred prihodu najvišjega gosta proglasil naredbo glede Požeških gosek, katerim itak preti velika nevarnost, ter bodo pri tej priliki tlecimirane.
Magjarski ministri Tisza, Orszi in Fcje"vary, katerim je bila politiška oblast Požeška opredelila stanovanje v Stražcmanu, hrzojavili so, da ne vsprejmo te ponudbe, marveč da hočejo stanovati v Požegi samej. Čeravno bo to teško šlo, ker se vsakdo brani vsprejeti take goste, ki želijo imeti nad streho, pod katero stanujejo i mngjarsko zastavo, bo ipak dobil minister Tisza, ki želi vsprejemati i deputacije, stanovanje, katero mu je odstopil ban grof Khuen-lledervary.
in preodločno odbili sleharno senco češke terjatve glede na banko. Terjatev češka je opravičena, toda misliti se je lahko dalo, da se Ogrom vidi destruktivna, kakor marsikaj druzega pravičnega. Boje se, da bi take „destruktivne" tendencije ne udarile tudi k njim čez mejo: ali ne stanujejo v Zagrebu tudi Hrvatje in na Sedmograškem ne tudi Nemci in Ru-munci? Kaj ne bi le ti utegnili zahtevati za Zagreb in Sibinj glavne poddružnice s svojimi ravnateljstvi ?
Madjari imajo še vedno Deakov dualizem pred očmi. Da bi kaj njemu na kvaro privoščili komu druzemu, morali bi se poprej odreči dualizmu samemu.
To je jasno iz srditosti, s kakeršno so so madjarski listi zagnali v bančne predloge češke. A jasno je moglo biti že iz značaja in politike Madja-rov samo po sebi. Ko bi se bili češki politiki, pred vsemi dr, Rieger zamislili v madjarsko ulogo, ja-valjne bi mogli pričakovati vspeha za-se, da so šli bratit se z gospodo v Pešti, pozahivši vez, ki jih veže z ogerskimi Slovani.
Občni zbor slovenskega društva v Mariboru,
dne 6. septembra t. 1.
(Dalje.)
Naši poslanci trudili so se, leta 1880. bilo jo skleneno, naj bodo učiteljišče v Mariboru slovensko; na to se je dotični minister opominjal še lani, a rekel je, da ničesar ne stori, češ, kako bi potem nemški dijaki izhajali. No, kako pa naši slovenski izhajajo, če je vse nemško? In če so nemški dijaki zmožni, da se v par urah naučijo toliko slovenski, da nam jih potom pošiljajo sem kot učitelje na slovenske šole, potem se bodo gotovo veronauk, pri-rodopis itd. v slovenskem jeziku lahko učili.
Državni zbor jo sklenil, da naj bi učiteljišče v Mariboru bilo slovensko, zdaj pa so nam dali na učiteljišči namesto dveh ur pouka iz slovenščine štiri, — to je vse. To se reče, ne lo poslance, ampak celi narod imeti za norce. Bili smo pri Taaffeji s spomenico „Slovenskoga društva". Tista reč se je izročila, dotične točke so se povedale v nemškem jeziku in v kratkem se je reklo, ta in ta točka se hoče izvršiti, namreč, da ne bodo več ljudij pošiljali za uradnike, ki slovenski ne znajo,
Turčinov se je najavilo že 350, ki pridejo z deputacijo in tri turške kavarne so že v Požegi, ki točijo črno kavo po 5 krajcarjev, dočim je črna kava v naših krščanskih in židovskih kavarnah poskočila od 10 na 12 krajcarjev.
Pa tudi drugih modernih stvarij smo dobili. Neki žid imenom Ilocke nalovil je 28 takih stvo-renj, ki so se prej zvale „djevojke", in to je razložil v nekoj kantini v vojaškem taboru onkraj Orljave. Zapovedujoči general se je kar presenetil, ko jo tako gospodarstvo opazil in je tudi interpeloval slavni magistrat, kako da je mogel kaj takega dopustiti. A dobil je odgovor, da se je žid že preje tam naselil s svojo robo, ter da je vojaški tabor k njemu prišel, ne pa on k vojaškemu taboru.
Če Vam še povem, da je naš slavni magistrat tudi nekaj pametnega naredil, da je spodil iz Požege „osješke tamburaše", ki so nek večer v javnoj gostilni igrali „czardaš", kateri so naročili madjarski natakarji, ki so se kar jatomice semkaj, sani Bog ve od kod,fdotepli, in da se za jedno sobo že plačuje po 30 gld. na noč, sem Vam /a danes dosti povedal. Spectabilis.
3544
potem se da še nekaj podpore za slovenske pravnike, ki ustopijo kot praktikanti pri c. kr. namestništvu v Graiici, ker baje pravica tako zahteva, katere pravice pa do zdaj nesmo poznali.
Vprašali smo zaradi znane afthe o cesarski zastavi v Slov. Bistrici, ali ostalo je brez odgovora. Jedenkrat pride nek minister in reče, naj ne zahtevamo, da bi dal odgovor na to interpelacijo. „Zakaj pa stavimo vprašanje?" „Da, to je težko". Glejte nasledke, zdaj so ravno tam nekega slovenskega profesorja potolkli. Jednega so zaprli, tla niti ni mogel k volitvi. Če je vse jedni stranki dovoljeno, potem mi no vidimo več pravice, ne vlada več postava. —
Kaj tora j storiti? Ne opravimo na Dunaji nič, hodimo sem, tja, gubimo čas, denar se trati, napredka ni nobenega. Letos smo se bili naveličali vsega tega. Sestavili smo naše terjatve tako skromno, da jih skromnejše nesmo staviti mogli. Združili smo se in grof Hohenvvart nas je predstavil Taaffeju, pa tako, da se mi je skoro čudno dozdevalo, češ: „ti gospodje Vam hočejo neke želje izraziti"; mislil sem, da je Hohemvart tudi naš poslanec!
Reklo se nam je, da ni mogoče, „die Verhalt-nisse sindso"; menil sem toraj k Vošnjaku: hodiva, kaj bomo to govoričenje poslušali. Kasneje se nam je naznanilo, da se bodo nam izpolnile nekatere terjatve. Vprašali smo za garancije, odgovorilo se je: „das Wort eines Kavalirs". No, kaj se nam je izpolnilo? Nič — Kako moremo potem stopiti poslanci pred svoje volilce? Vprašali smo, kaj iščejo nemški ravnatelji in profesorji na gimnazijah po Slovenskem, V Trstu, Pazinu, Kopru, Mariboru itd.? Ljudi od zunaj pošiljajo sem, naše pa pošiljajo tamo in onamo, ali pa niti službe ne dobijo in morajo na Hrvatsko, da dobijo konci kruh. „To se ne more tako hitro spremeniti." Zakaj pa je na Hrvatskem šlo, kjer se je kar reklo: „Dragi Premru. zdaj bodeš šel domu." --
Danes se naj posvetujemo, kako bi treba bilo ukreniti, da bi kaj dosegli, kako naj postopamo? Moja misel je bila, da slovenski poslanci zložijo naša petita, potem je podpišejo vsi poslanci in se reče vladi, pri čem da smo, da se potem vemo ravnati, kako naj dalje postopamo« Moja misel je dalje, slovenski poslanci naj bi se združili s hrvatskimi Dalmatinci, vseh nas bi bilo 23. S temi naj bi vsi kak podkluh napravili, kajti v Hohemvar-tovem klubu Slovenci nesmo v preteklih šestih letih nič dobili in tudi v prihodnjih ne buno nič dosegli. Slovenci naj se združijo v jedno shodile. Moramo se zvezati s svojimi brati. Ta misel se razpravlja povsod mej Jugoslovani vedno bolj in bolj, in vsi, katerim je resnično za blagor našega naroda, so teh mislij. Od načelništva se je pri Iloheinvartovem klubu samo govorilo in vprašalo, kaj vlada želi in kaj ona misli, ne pa tudi kaj narod misli in želi. Mi ne vemo, zakaj bi se mi za vlado tako potezovali, ako ona z nami tako ravna, kakor še nikdar, kar vlada ustava. Nekdaj, ko nam neso dovolili taborov, je Giskra kar brzojavil: „le dovoliti". Sedaj so nam jih pa pred par leti v vseh instancah prepovedali. To je absolutizem pod krinko parlamentarizma. — (Burno odobravanje.)
Dr. Gregorič se popolnem vjerna z besedami g. Kaira. Naši poslanci sedijo že 25 let v državnem zboru, prva leta SO bili krepki, dobri govorniki, prišli so pa s praznimi rokami nazaj, rekoč:
„vladananije neprijazna in večina"; ljudstvo je tiste poslance zopet poslalo v državni zbor, kajti imelo je zaupanje do njih. Prihajali so vedno s praznimi rokami. Nastopila je druga vlada, druga večina. Vedno se pravi: ..večina je naša vlada naša; pod-pirajmo vlado, ker je naša." Prešlo je 5, 6 let, pa prišli so poslanci z ravno tako praznimi rokami domov, kakor prej. Da mi v Hohenvvartovem klubu nemarne nobene pomoči iskati, smo videli; minister Conrad je poslancem slovenskega naroda rekel znane, razžaljive besede v obraz, kaj takega, to se reče razžaliti celi narod, in da je imel Hohenwartov klub resno voljo, bi se drugače za nas potegnil, kakor se je Kaj bodo se konservativni Tirolci, Solnogra-čani itd. z našimi zadevami brigali? Če mi rečemo, nas nemčijo, jim je to nazadnje še prav. Kaj, če mi rečemo, naš kmet propada, ker nemajo pridelki cene, odgovorijo, kaj to nas briga, pri nas so drugačne razmere. V Hohenvvartovem klubu nemarno nikake pomoči iskati, mi imamo neke potrebe, katerih drugi nemajo. Nas nemčijo sistematično šolski nadzorniki pri tajnih ukazi!]........Gmotna vprašanja. Mi vsi živimo od vina; Kranjci, Dalmatinci bodo nas podpirati, ostali nas ne bodo podpirali. Naš kmet gre na nič, ne zato, ker nič ne zraste, nego zato, ker pridelki nemajo cene. Lansko vino, ki ni slabo, se mora prodati po 7 do 5 kr. liter, pa ga še prodati ne more. Kje je davek, od česa bo živel? Narod živi ali kako? Želodec si napolni s salato in s takimi stvarmi, ter gre pri tem fizično na nič, ker nema dovolj potrebne hrane.
Madjari imajo take predpravice, da če Ljubljančan blago iz Trsta dobiva, mora večo voznino plačati, kakor če bi blago došlo iz Šiofoka na Oger-skem. Gornji Štajerci bi kupovali vino pri nas, pa jih vožnja preveč stane, več kakor iz Madjarskega,
Mi imamo samo z Jugoslovani jednake narodne in gospodarstvene razmere. S temi moramo toraj stopiti v neko zvezo, da bodemo tako večino odločevali. Le potem smemo upati, da bodemo kaj dosegli. (Živahno odobravan,e.) (Koaeo prlh.)
icirii razgled.
Utotrauje dežele.
V L j u b 1 j a n i U. septembra.
Dnevni red otvorilnej seji državnega r.hovn
22. t. m. je. 1. Uvedenje in obljuba starostnega predsednika. 2. Nas:avljenjc perovodij za začasne posle. 8. Obljubo van jo poslancev. 4. Objava c. kr. vlade, da se slovesno državni zbor otvori 2G. sept.
Da se v Taaffejevo ministerstvo pokliče kak bivši član ustavoverne stranke ali sploh kak tak mož nastavi na kako visoko mesto, to ni nič nenavadnega. Tako se tudi sedaj govori, da iirtiičaii gttiiBiMter postane baron \Vidmann, tirolski namestnik. Baron Conrad pa pojde za namestnika na Tirolsko. Na grofa Schonborna, o katerem se je govorilo, da bi postal naučni minister, se neki nič več ne misli. Z Widmannom bi Slovanom ne bilo nič pomagano. To bi le dokazovalo, kako se motijo oni, ki si od Taaffejeve vlade za Slovence vse dobro obetajo
V Levovu bil je shod poilJNkilli in rausaui-
sUih arheologov. Grof Adalbert Dzieduszvcki otvo-ril je shod s poljskim in rusinskim nagovorom in omenjal, da ideja sporazumljenja vedno napreduje. Slavil je blagosrčnost cesarja, katerega pravična in modra vlada je zabrnila na nova slavna pota in vsem narodom omogočuje mirni razvoj. Govornik je končal z /ivio-klici na cesarja. Rusinski škof Peleš zahvalil se je za Častipolno povabilo in izjavil svoje
presrčno veselje o napredujočem sporazumljenji obeh narodnostij.
Vnaiije države.
Ncniško-NpaiiJNki spor je jako razburil Španjce in to ne le proti Nemčiji, ampak tudi proti vladi. Kraljev stol se že maje. Ko bi se spor kmalu povoljno ne poravnal, utegne pasti monarhija na Španjskem. V Madridu je vedno vojaščina pripravljena, da takoj zatre vsak upor, ko bi se kje pokazal. Tudi protinemške demonstracije neso vladi več po volji. Povsod jih skuša zatreti. Prouzročitel>e tacih demonstracij v Madridu so zaprli in bodo ostro kaznovani. Posebno pozornost obrača nase Lopez Dominguez, nečak maršala Serrano. Ta general je jako popularen. Nedavno je prepotoval vso Španijo in s tem pomnožil še svojo popularnost. Splošno je mnenje, da ostane španjski prestol, ako mu Lopez Dominguez ostane zvest, ako se mu pa on izneveri, je pa konec monarhiji v Španiji. „Ti-mesov" dopisnik misli, da mora kralj Alfonzo, ako se hoče obdržati na prestolu, Lopeza Domingueza zapreti, ali pa postaviti ga na čelo nove španjske vlade. Kakor nekateri sodijo, nameraval je general Salamanca porabiti ta spor, da bi bil napravil upor mej vojsko, ko ne bi bila vlada ob pravem čpsu pokazala energije proti Nemčiji. Ko se je pa vlada dovolj energično potegnila za čast Španije, se jej pa vojska ni hotela izneveriti. Salamanca je vendar še vedno nevaren prestolu. Španjska je neki vendar izjavila Nemčiji svoje obžalovanje zaradi napauov na nemško poslaništvo v Madridu. V vprašanji zaradi Karolinških otokov se sedaj suče vsa stvar o tem, če so bili Španjci na otoku Jap res že razobesili španjsko zastavo in jo poprej sneli, kakor je prišla nemška ladij a „Iltis", ali jo pa sploh še nikdar razvili neso bili. V prvem slučaji so Nemci brez vsega, ugovora pripravljeni otok prepustiti Španjcem. Da se je pa španjska ladija „San Quin-tiu" bila prej usidrala pri tem otoku, kakor „lltis" je pa že dognana stvar. Nemška ladija „Iltis" pa baje niti ostala ni na Japu, ampak odjadrala je s svojimi vojaki dalje, ko je na otoku razvila nemško zastavo. Španjcem tedaj še treba ne bode Nemcev s silo poditi z otoka, kakor so pretili.
^roncoMlco ministerstvo je vsekako bolj praktično, kakor avstrijsko. Pri nas je Conrad še le po volitvah zabičaval profesorjem in učiteljem, da se nemajo mešati v politične agitacije, ko že vsa stvar ni imela nobene pratične vrednosti; francoski naučri minister Goblet je pa sedaj že pred volitvami poslal okrožnico na vse prefekte, da naj objavijo učiteljem, da se nemajo mešati v volilno agitacijo. To ima vendar kaj pomena.
Kakor se iz Rima poroča, pojde generalni tajnik v Unl3ijaiiKkeiai ministarstvu vnanjih zadev, Malvano, v Stradello, da so nekaj važnega dogovori z minfsterskim predsednikom.   Nekateri trdijo, da j je povod temu potovanju nemško-španjski spor, po ■ družili poročilih pa Wolffov*a misija v Carigradu. ! Trdi se pa tudi, da hoče Italija zasesti Tripolis.
Prusko ministerstvo notranjih zadev je od-! ločilo, da za one ruske in avstrijske podložnike nema ' veljati ukaz o iztiranji, kateri le za posamične dni i prihajajo čez mejo na delo ali po svojih poslih. Ne-i kateri pruski oticijozi so dolgo trdili, da se iztua-I vajo le oni inozemci, ki nemajo rednega zaslužka. • Ker se je pa poslednji čas iztiralo več premožnih ! rodovin, se vidi, da to ni res. „Czas" trdi, da stojč ; v dotičnom tajnem ukazu sledeče besede: „Proti ' polonizmu, proti inozemcem poljske narodnosti, naj I imajo potni list ali no." Iz tega se vidi, da je po-| vod tem iztiranjem le sovraštvo Nemcev proti Slo-i vanom.
1. septembra priredili so bili v Aleksandriji j veliko ovacijo egiptovskemu podkralju, ker se j je tako srečno rešilo vprašanje o odškodovanji. Nad i 30.000 ljudij zbralo se je na Glavnem trgu. Le s : težavo je mogla dalje dolga vrsta voz, ki je peljala ; mnogobrojno deputacijo k podkralju v Ras-Tin-pa-; laČo. Dvor te palače se je takoj napolnil s kakimi ' 7000 ljudmi, mej katerimi bilo je videti tudi mnogo
Kandidat nesmrtnosti.
dluuiorintiški roman. — Oeski spisal Svatupliik Čecli.)
IV.
(DHje.)
Iz teh mislij vzbude ga neznane besede: „Na-ključje, ki naju je seznanilo, naredilo naju je nekako nerodna. Popraviva ta nedostatek in predstaviva se z dodatkom ceremonije mejsobojno, Jaz zovem se Filip Brzobohaty — ne moreni nič za to neskončno ime — in sem, recimo, zaliobnik."
„Moje ime je Vojteh Koudela," prijavi Vojteh s primernim ponosom.
„No, kaj je na. tem! 0 psevdonimu ni sile. Imenujte se lahko od danes naprej Ljubor Zvezdni ali tako nekako. No, gospod Koudela. dovolite, da vas nekaj pota spremim — ali še lepši, pojdiva skupaj tja do te kavarne na viglju, kjer moreva pri Čaši čaja povoljno utrditi svoje novo znanje."
Vojteh, čegar zvedavost se je jako /dražila, Strastno privoli.
Vstopita V malo kavarno, za/deljeno v dve
sobani. V zadnji vlSi, h kateri je peljalo nekoliko stolb, gospodarilo je precej veselo živenje. V prednji zabavala sta se dva pozna gosta z igro na biljardu in zajemala celo zalogo smešnih pozicij, katerih suha njihova telesa bila sta v pomoč šibkega stasa in koničastih lokot. Brzobohat^ in Vojteh usedeta se v
i jeden kot te Sprednje sobane.
Ko sedaj mladi Koudela pogleda pri svitu tri-voglastega platnenega cveta, ki ga je zevajoči točaj
' izčaral iz ramena plinovoda, na svojega novega
■ znanca, uvidi, da je podoben bolj obogatelemu kupcu s konji ali drugimi četveronožci, nego entuzijastnemu
', čestitelju umetalnosti.
Bil je mož srednjih let, močne postave, z na-depolnim trebuhom in grobim, ognjeno barvenim obličjem, na kojim je delala gruča drobnih rdečkastih kuštrov nesmeli nagib k fantastifiki trikotni frizuri pajaca. Na debelih prstih njegovih svetili so se številni prstani in na zelenem kosmatem telovniku zibala se je krasna zlata verižica s težkim zlatim
pečatnikom,
Ta obraz godil je malo okvirju vzletnih pred-
stav Vojteliovih. Brzobobati nasproti temu promotri-val je Vojtcha z mirnostjo, da skoro z radostnim ginenjem, da je skromni naš genius pred uprtim njegovim pogledom povesil dolge rese sanjarskoga očesa.
„Res, gospod Koudela," razjasnuje Brzobohat^ svoje čute, „po polnem takov ste, kakeršnega sem si v duhu slikal mladega pisatelja, vrednega moje podpore. Niti lasu bi na vas drugače ne položil. Zlagate se do poslednje črte z mojim idealom. Ven-der je treba, da bi vam svoje namere nekoliko pojasnil No saj veste: jaz sem vroč prijatelj literature, naše narodne češke literature in tako dalje. Želim, da bi mogel prispeti s svojimi zakladi k razcvetu češke književnosti; ti zakladi pa žal bože neso spisovateljski talenti, ampak podjetje in skrivno imetje."
Vojteh se odpove* v duhu govornika vsem predsodkom, katere sta v njem vzbudila grobo obličje in pajaška frizura.
(Dalje prlh.)
dam. Ob 10. uri zvečer je podkralj vsprejel deputacijo. Njen voditelj Manisardi prečital je adreso, v katerej se poudarjajo zasluge podkralja, da se je napominano vprašanje tako povoljno rešilo, in se mu zato izreka zahvalo. Nazadnje je deputacija zaklicala trikrat „Živio kedive!", kateri klic je ponovila potem zbrana množica na dvoru palače in po mestnih ulicah. Podkralj je bil globoko ganen in le kratko je mogel odgovoriti deputaciji in jej zagotavljal, da hoče skrbeti za vse Egipčane in za razvoj Alek8andrije. Na to je stopil podkralj na peron velicib stopnic in množica ga je zopet navdušeno pozdravila. Še le proti polunoči so se ljudje razšli.
Brazili)Mki ministerski predsednik ohjavil je v senatu, da vlada vsprejme načrt zakona o emancipaciji robov, kakor sta ga sklenili zbornici, da se tako izogne konfliktu s parlamentom. To je neki utrdilo stanje ministerstva.
Dopisi.
Iz Celovca 8. septembra. [Izv. dop.] (Od našega odposlanega poročevalca.) Sicer precej tiho mesto Celovec, katerega celo po letu dohajoči mnogi tujci posebno ne ožive, je zadnje dni izredno oživelo, podobno je vojaškemu ostrogu, kajti nad 2000 vojakov nastanjeni h je tukaj, mnogo tisoč pa v okolici. Včeraj in danes dospelo je mnogo tujcev iz raznih krajev, da vidijo presvetlega cesarja, ki bode tri dni v Celovci in pri manevrih.
Danes točno ob 6. uri zjutraj pripeljal se je cesar z mnogim spremstvom. Na kolodvoru pričakovali so ga deželni glavar, mestni župan in drugi načelniki uradov. Presvetli cesar, dasi že štirinajst dnij zmirom na potovanji, v Kromeriži pri vojaških manevrih v Plznu in v Dunajski okolici, videti je izvrstno zdrav, in jedva so je vlak ustavil, stopil je hitro z voza. Najprvo je govoril s F. Z. M. baron Kuhnorn, potem ga je pozdravil deželni glavar v imenu dežele. Cesar se mu je kratko zahvalil. Na to pozdravil je cesarja s prav krepkim ogovorora župan g. Jesernik, rekoč, da, ko je presvetli cesar pred tremi leti odšel iz dežele, so kmalu potem divje vode razdejale mnogo imenja Obupajoč je Korošec gledal na razvaline, a velikodušna pomoč cesarjeva je kmalu zacelila globoke rane in posušila solzne oči prebivalcev. In sedaj, ko blagovoljno cesar zopet obiskuje njemu toli zvesto deželo, zbrala je Koroška na vseh poljih, v kmetiji, obrtnijstvu, trgovini, vedi in umetnosti, vse svoje moči, da je zbrane izkaže preljubljenemu vladarju, skrbnemu očetu svojih podanikov, kateremu se imajo tolikanj zahva-i;ti. Naglašal je župan nadalje, da Korošci ne hranijo samo svoje zvestobe do presvetlega vladarja in vzvišeno cesarske rodbine, nego, da tudi mladino, njih potomce, vzgajajo v avstrijskem patrijotičnem <luhu. Konečno zaklical je trikrat „hoch!" Presvetli cesar odgovoril je, da ga jako vesele izrazi udanosti in da bode lepi koroški deželi, posebno glavnemu nje mestu, vsekdar naklonjen. Mej gromovi topičev zapustil je cesar peron. Od kolodvora do dvorca postavljena so bila razna društva z zastavami in godbami, mej katerimi so se po lepih opravah posebno odlikovali mnogoštevilni delavci iz raznih rudnikov, pevci, veterani, udje raznih obrtnih zadrug, udje katoliškega pomočnega društva, in na stotine gasilcev iz vseh krajev. Povsod po ulicah stalo je na tisoče občinstva, posebno kmetskega, veliko naroda v lepi narodni noši, posebno žensk. Občinstvo je presvetlega cesarja povsod udano pozdravljalo in presvetli cesar zahvaljeval se je na vse strani po navdušenem vsprejemu vidno ginjen.
Mesto je krasno odičeno z zelenjem in zastavami na visokih drogih. Celovec ni razobesil niti jedne nemške zastave ne na cesti od kolodvoru, ne na mestni hiši, ne na Marije Terezije trgu. Na slednjem vihrale so le belgiške zastave na obeh straneh spomenika cesarice, katere pa bode Dunajski židovski dopisniki že prekrstili v veliko-nemške. Drugače so bile razobešene le avstrijske črno-žolte, habsburške belo-rudeče in zastave v deželnih barvah.
Velikonemških zastav nesem naštel, da si sem obhodil vse mesto, niti toliko, kolikor je prstov na obeh rokah. Razvidno je, da so veliko-nemški kri-Čači o tej priliki podlegli, in da so Celovški me-stjaui uvažali besede v oklici županovem, da naj vsprejmo presvetlega cesarja „in eben so bered-ter und anstandsvoller Weise", kakor pred tremi leti. Cesta od kolodvora, do cesarskega dvorca je res lepo okrašena, a niti senca ni, ne da bi pretiraval, obleki, katero je nadela bela Ljubljana, koje o 600letnici pozdravljala v svoji sredini ljubljenega vladarja.
Res lepo odičen je glavni trg Marije Terezije, ! kjer je spomenik in „lintveru* bogato s cvetlicami in zelenjem okrašen.
Ob 8. uri prišel je presvetli cesar v spremstvu nadvojvode Albrechta, brambovskega ministra F. M. L. grofa Welsershei mb-a, in mnogih častnikov v stolno cerkev. Pri uhodu je čakal knez-škof dr. Funder v škofovskem ornatu z vsemi udi stolnega kapiteljna Celovškega in mnogimi duhovniki ter mu podal „Asperges." Potem bilje uhod v cerkev, ki je bila krasno razsvetljena, okrašena in polna v vseh prostorih. Sv. tiho mašo služil je i knezškof dr. Funder. V istem redu spremila je j duhovščina na čelu knezškof presvetlega cesarja tudi i iz cerkve. Cesar z nadvojvodo Albrechtom hodil je v cerkev in iz cerkve peš. Potem je sprejemal j cesar v avdijenco, duhovščino pod vodstvom knez-škofa dr. Funder-ja, deželni odbor, mestni zastop, razstavni odbor in druge korporacije. Splošnih avdi-jenc ni bilo. Popoludne ob 2 uri pripeljal se je cesar v razstavo. Razstavni prostor je jako srečno izbran v drevoredu poleg tiskarne družbe sv. Mohorja. — Prostor je na vse kraje ograjen. Razstava je res lepa, posebno, kar se tiče kmetijskih stvarij, rudarskih in gozdnih pridelkov, starinskih posebno cerkvenih predmetov in izdelkov šolarjev. Bogata je tudi razstava ovočja, cvetlic in sočivja. Posebno ovočja je razstavljeno toliko, da se po pravici občuduje, nič manj pa je gojitev cvetlic na Koroškem na visoki stopinji. Jako mikavni so črteži, kako se bodo raznovrstni hudourniki, kateri so pouzročili na Koroškem in Tirolskem toliko škode, ukrotili in zajezili. Tu sem pač mislil na naše hudournike in na Savo na Kranjskem. Kdaj se bode pri nas toliko v korist kmetijstva storilo. Seveda ni v razstavi niti jedne besedice slovenske, dasi je mnogo pridelkov in izdelkov pšlo iz slovenskih rok.
Vendar sem zapazil na svoje začudenje slovenski jezik v koroški razstavi in to na zemljevidu, ki je razstavljen z napisom: „Vojvodstvo Kranjsko, narisal C. L. Pauer. Založil C. Hblzel Dunaj." Opazoval sem tudi krasna cementna dela Slovenca po-dobarja Frana O zb i č-a in mnogobrojne prelepe izdelke puškarjev iz Borovelj. Lepo delo so tudi, umetno uglasbene orgije Frana Čolarič-a iz Borovelj rodom Dolenjca. Cesar mudil se je od 2. do ure popoludne in se je jako pohvalno izrazil o razstavi. Ob 41/* ure obiskal „je cesar „Rudolrinum" ter tudi ; ondu bil nad jedno uro.
Ob H. uri popoludne bil je dvorni obed, h kateremu so bili povabljeni civilni, cerkveni in vo- 1 I jaški dostojanstveniki.
Vreme postalo je popoludne deževno, ali proti večeru se je zopet zjasnilo. Zvečer bila je velikanska baklada s tremi godbami V vrstah baklašev bili so ognjegasci, rudarji s svojimi svetilnicami, veterani, udje katoliškega društva, 150 pevcev, mestni odbor, mšcani, mojstri, strelci in razni udje zadrug.
Jutri se prično manevri. Vršili se bodo mej Velikovcem in Celovcem,, kjer je svet zaprt (cou-pirt). Vrhovno vodstvo ima F. Z. M. baron Kuhn. Dasi je število vojaštva manjše, nego pri manevrih pri Plznu in na Spodnjem Avstrijskem, bodo manevri vslcd hribovskega značaja dežele vender iako zanimivi. Navzočua sta pri manevrih nadvojvodi Rainer in Viljem. Severnemu oddelku poveljuje F. M. L. baron W al d s ta t te n, južnemu F. M. L. baron Reinlander. Sodniki o izpeljavi manevrov (Schieds-richter) so gg: F. M. L. baron Vecsev, F. M. L. baron K r i e g h a m m e r, generalmajorja W a g n e r in pl. Po Hi ni in polkovnik Gerstncr.
N Slapa pri Vipavi 5. septembra. [Izv. dop.] Danes končali smo letošnji slušatelji na vino-rejski in sadjerejski šoli na Slapu določeni nam kurs — s skušnjo Običajno je druga leta bilo, da je velest. g. dr. J. VoSnjak, kot zastopnik deželnega odbora kranjskega pri izpitih prisoten bil, le-I tos ga ni bilo. Za danes veže me prijetna dolžnost, I da izrekam v imenu vseh gg. slušatel ev vis dežel-! nemu odboru kranjskemu najponižnejo zahvalo za j podano podporo, kojo je slavnoisti v ta namen po-! dariti blagovolil, zraven pa prisrčno željo izrekam, j da bi smotru bolj ugodno bilo, dosedanji kurs v pri-i hodnje ne le še obdržati, temveč odrediti, da bode j i najmanj 1-2 meseca trajal, kajti v treh tednih se
dii sicer mnogo naučiti, vendar se mora pouk, da ! ! bode celoten, podajati bolj v potezah, nego temeljito i in obširno.   Kakor rečeno, je to vendar le želja, j Zraven si Štejem v čast, velest. vodji g. It. j ! Dolencu in piistavu g. V. Roln maunu za nji-jin trud, za izvrstno poučevanje in požrtvovalnost v
imenu vseh gg. udeležencev najiskreneje zahvalo izreči. Osobito g. vodji za dobro hrano, postrežbo in stanovanje v zavodu.
Vsem nam letošnjim slušateljem ostane tritedensko bivanje na Slapu iz dvojnih razlogov nepo-zabljivo. Ne le, da smo se precej veliko iz raznih strok kmetijstva in vinorejstva teoretično in in praktično naučili, premenila nam je tudi uljudnost obeh gospodov ta čas v prijet ne dni. Kako zadovoljna, sta pa tudi gospoda bila z nami, pokazala je skušnja, koje izid je jako povoljno izpal, in pa odhod. Oba sta nas do Šent Vida spremila, kjer smo se ločili: onadva vrnivši se v zavod, mi pa na vse štiri strani uresničevat dejanski, ker smo setu teoretično in praktično naučili.
Društvo „Narodna šola".
(Konec.)
Potem je vprašal jeden zborovalcev, je li odbor prosil hranilnico kranjsko za podporo, na kar je predsednik Stegnar odgovoril, da se je prošnja uložila, a da je bila brezvspešna. „Narodna šola" ni niti odgovora dobila Sklenilo se je potem, da se hranilnice več ne prosi za podpore.
Na to pričela se je precej dolga debata o kariranih računicah, katere je miuisterstvo za naprej prepovedalo. Nasvetovalo se je, da bi se omislile računice jednorižne, naposled pa se je prepustilo odboru, da ukrene, kakor se mu bode prikladno zdelo.
Za pregledovalce računov izvolijo se pet ac-clamationem gg. Gabršek, Ž vagon in Javor-šek, s tem dodatkom, da imajo ta posel opravljati do bodočega občnega zbora.
Ko je potem prišla na vrsto volitev predsednika in odbornikov, bili so vsi odborniki v tem jedini, da skoro vse, večinoma hlapčevsko delo, ki ga prouzročuje razpošiljanje mnogovrstnega šolskega blaga, opravlja izključno le gospod predsednik sam, kateremu je nekaterekrati marljivo pomagal g. H. P od krajše k, kateremu se izreče tudi zahvala. Odborniki so z mnogim drugim poslom preobloženi, deloma izven Ljubljane stanujoči, da ne utegnejo in ne morejo pomagati.
Z o/irom na to se po živalmi debati sklene, da se g. predsedniku da na razpolaganja 100 gld. za „poselska opravila", da mu ne bode treba uknji-ževati vseh krajcarskih izdatkov in da si privzame pomagača za mnoga mehanična opravila, kateremu določi iz te vsote po svoji previdnosti nagrado.
Predsednikom bil je per acclamationem zopet izbran g. Srečko Stegnar, isto tako tudi vsi dosedanji odborniki gg.: Praprotnik Andrej, Moč-n i k Matej, Borštnik Ivan, G o v e k a r Fran, P o d-krajšek Henrik, Praprotnik Fran, Tomšič Ivan, Ž u mer Andrej.
Potem zaključilo se je zborovanje, ko je trajalo poltretjo uro. Društvo sme s svojim delovanjem v letu preteklem biti popolnem zadovoljno, dal Mog, da b: tudi prihodnje leto bilo vsaj jednako vspešno. Rodoljubom po vseh slovenskih pokrajinah polagamo prav toplo na srce, da po svojih močeh podpirajo „Narodno šolo" in jo priporočajo v krogih svojci znancev in prijateljev.
Domače stvari,
- (Sedemdesetletnica vladike S t ros s-majerja) ob jednem 85letnica njegovega vladiko-vanja praznovala se je v Djakovem jako svečano. V ponedeljek bila je bakljada. 200 bakljašev korakalo je po trgu do palače, kjer sta društvi „Sklad" in „Sloga" peli jeden Zajcev in jeden V i 1 h a r j o v zbor. Dr. Weiss pozdravil je z nagovorom Stross-mavorja, kateri se je iz okna zahvalil mej gromovitim! živioklici občinstva. V torek služil je sv. mašo dr. Rački, mej katero je bila slavnostna propoved jubilarja. Po maši spremile so deputacije btross-maverja v palačo, kjer so se mu predstavljale deputacije: Zagreba, Broda, meščanstvo Djakovsko, duhovščina hrvatska, slavonska in dalmatinska, pevska društva, učite ji, občine itd. Mej gosti so bili: grof lvulmer, oba barona Vranvczanv, poslanci Vitezić iz Istro in Pavlinović iz Dalmacije, več vsr-učiliSčnlh profesorjev, odvetnikov itd. Popoludne ob 2. uri je bil obed, Prvi napil je Strossmaver papežu in cesarju. Potem napivali so (ubilarju: podžupan Omadak iz Zagreba, kanonik Tvrdinac, baronica Vrauvcanv, dr. Rački, dr. Lorković, dr. Ste-fanovič, prof. Smičlklas, prof. dr. conte Vojnovid, dr, Vitezić, kanonik Randid itd. Brz javnih čestit ^
došlo je veliko Število. Po obedu bil je v parku koncert, zvečer pa ples, ki je trajal do jutra. V sredo bila je pontilikalna maša, po obedu pa so se gostje začeli razhajati.
— (Vrsta porotnih obravnav) pri Ljubljanskem porotnem sodišči: 14. sept. Alojzij Zupan, hudodelstvo uboja; druga obravnava: Janez Habe, hudodelstvo uboja* 15. sept. Fran Ulaga, hudodelstvo tatvine; druga obravnava: Janez llriber-nik, hudodelstvo uboja; 16 sept. Martin Hribar, hudodelstvo tatvine; druga obravnava: Luka Medic, hudodelstvo požiga; 17. sept. Fran Lovša, hudodelstvo spolske posilnosti; druga obravnava: Jaka Nah-tigal in Fran Kozirnik, hudodelstva ponarejenja kovanega denarja; 18. sept. Jaka Mesec, hudodelstvo uboja; druga obravnava: Matija Zupan in Janez Kmetic, hudodelstvo tatvine; 19. sept. Jože "Vidmar, hudodelstvo težke telesne poškodbe. 21. septembra Ivan Železnlkar, urednik „Sloven-skega Naroda", pregrešek razžaljenja časti. Tožitelj Matija Jonko, župan in deželni poslanec v Bolci.
— (Pri konkurzu pivovarjaLarischa) v Laškem trgu so najhuje zadeti: Fiirst v Kaniži s 30.000 gld., eskomptna banka v Gradci s 25.000 gld. (pri teh dveh upnikih pa je žirant Laški tržan D.) in konečno nemški „Spar- und Vorschussverein" v Laškem trgu z 28.000 gld. Vodstvo je več kot lahkomiseljno ravnalo, da je tako veliko svoto posodilo jedni sami stranki. Če bode l)Vorschussvereintf moral vsled tega likvidovati, utegnilo bi zadeti zadružnike kako doplačilo na svoje deleže, da društvo zadostuje vsem svojim dolžnostim proti hranilničnim ulagateljem in drugim upnikom.
— (Slovensko pevsko društvo.) Ker bode slavna c. kr. vojaška godba 47. pešpolka baron pl. Beck 20. t. m. pri konjski dirki v domačem mestu Mariboru sodelovala, in ker so tisti dan vse bližnje vojaške godbe že oddano bile, je vsled tega „Slovensko pevsko društvo" primorano napovedani veliki in pevski zbor v Celji preložiti na 27. t. m. (sedemindvajsetega) — kar naj slavno slovensko občinstvo blagohotno na znanje vzame s tem pristavkom, da se ta dan veliki in pevski zbor gotovo vrši. Veliki zbor in skupna vaja bode v Celjski Čitalnici, pevski zbor, z godbo in zabava v gostilni pri Slonu. (Hotel Elefant.) Vspo-red sledi. Odbor.
— (Program gimnazije v Dubrovniku) za šolsko leto 1884/85 ima na prvem mestu razpravo: „Pedagogičko razmišljanje", katero je spisal naš roju k gosp. profesor F. Borštnik.
— (Utonil) je v Celovci v barvarskem bednji 53 letni delavec Jezeršek, doma iz Škofjeloke.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Celovec 11. septembra. Današnji manever jako izvrsten. Ko je trajal četrt ure, velel je cesar, da se odtrobi. Cesar izrazil je Svojo posebno zadovoljnost in zajutrkoval potem z nadvojvodami in spremstvom na nekem griči, vojaški, stoje. Cesar ostavi ob 01/i uri popoludne Celovec. Ob 7. uri zvečer pripelje se v Maribor, kjer bode na kolodvoru samo 3 minute postanka.
Rim 10. septembra. Včeraj v Palermi G osob za kolero umrlo. Zategadelj zaukazala seje sedemdnevna karantena za vse ladije in osebe, prihajajoče iz Palerme.
Pariz 10. septembra. Včeraj v Toulonu 7, na Španjskem 521 ljudij za kolero umrlo.
Zagreb 10. septembra. Sajnoviča, pristava pri okrajni sodniji v Mitrovici, je včeraj nekdo skozi okno ustrelil. Preiskava pričeta.
Zanesljivo zdravilno srciMio. Osobo, ki bolehajo za Želodcevlm katarom in krčem, se hitro ozdravijo s pristnim „Moll-ovim Seidlitz-praškomŠkatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dnnaji, Tuch-lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegOVO varstveno znamko in podpisom. 11 (11-5)
Ekscluitiviie dražbe.
(Iz uradnega lista.)
Ekđ. drčk pOB. Janeza Maloševca, 616 gld, 2. oktobra v Metliki. 1. cks. držba. pos. Franca Zalokarja iz Metlike, 40 gld., 80 septembra v Metliki. 1. oka. držb. pos. Janeza IMnfa, iz Spodnje Parke, 225 gl., 9. oktobrra v Čr-nomlji. 1. eks. držb. pos. Marko \Vajdala, 8255 gld., ."tO. septembra v Metliki. 1. eks. držb. pos. Nikota Cajnerja iz Rakovca 188 gld. 47 kr., 25. septembra v Metliki." 1. eks. držb. pos. Katarine Amort ta Poljanskega predmestja 4876 gld 5. oktobra v Ljubljani. 3. eks. držh. pos. Frana For-tuno iz Mirno, 26, septembra v Trebnjem.
10. septembra.
Pri Klonit Naderman iz Trsta. — Dr. Hinkovič iz Zagreba. — pl. TesBelv h Gradca. — Marcale, Mayer iz Trsta. — Friedrich iz Karlovca.
Pri Mali« i t Pesta z Dunaja. — pl. Peteani iz Gorice. — Amon iz Brna. — Honl-ke z Dunaja. — Kljun iz Celovca. — Gabršek iz Radovljice
Umrli so v Ljubljani:
7. septembra: Neža Sruolej, delavka, 02 let, Sv. Petra cesta št. 69, za vodenico.
8. septembra: Alojzija Starin, hišnega posestnika hči, 4'/i leta, Gruberjeve ulice št. 5, za drisko.
9. septembra: Franca Jesenko, dekla, 23 let, Stari trg št. 19, za jetiko. — Peter Tlioman, kamnosek, 65 let, Dunajska cesta št. 19, za vnetjem Členkov.
10. septembra: Marija Walland, gostija, 75 let, Stre-liške ulice št. 0, za prsno vodenico.
V deželne) bolnici:
2. septembra: Jurij W»idhauser, gozdni čuvaj, 26 let, za vnetjem pluč. — Katra Kovač, hišina, 26 let, za jetiko.
5. septembra: Reza F,eischman, gostija, 70 let, za katarom v črevesu.
Meteorologično poročilo.
S	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
10. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. sveder	733 65 mm. 732 84 mm. 733 71 mm.	128rtC 18 4° C 12-ii« 0	al. vzb. si. vzb. al. vzh.	d. jas. d. jas. d. jas.	04 min. dežja.
Srednja temperatura M'60, za 0 2đ pod normalom.
XD"u.:na,jsk:a "borza
dne 11. septembra 1.1.
(Izvirno telegratično porodilo.)
Papirna renta.......... 83 gld. 05 kr.
Srebrna renta.......... 83 „ 55 „
Zlata renta........... 109 „ 60 „
5°/,, marčna renta......... 100 „ — „
Akcije narodne banke....... 869 „ - „
Kreditne akcije......... 287 „ 20 „
London........... 125 „ — „
Srebro........... — „ — „
Napol. ...... 9 p 92 „
kr cekini                        .... 5 „ 87 „
Nemške marke ..... 61 „ 30 „
4°/g državno srečke iz 1. 18:>4  250 gld 127 „ 50 „
Državne srečke iz 1 1861        100 gld 170 „ 70
4u/0 avstr zlata renta, davka prosta 103 „ 65 n
Ogrska zlata renta 4°/0   .             ,  . 89 „ 85 ,
i   papirna renta 5°/0           ... 92 , 45 „
5B/0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 n — „
Dunava reg srečke 5u/0           100 gld 116 „ 50 „
Zemlj obč. avstr. 4'/i0/0 zlati zast listi 124 „ — „
Prior, oblig. Elizabetine zapad železnice 115 „ —
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice \06 „ — „
Kreditne srečke.....100 gld 176 „ 50
Rttdolfove srečko.....10   n 18 „ 25 ,
Akcije aiitflo-avstr. banke        120   „ 9« B 75 „
Trammway-društ veli 170 gld a. v .   . 189 , 50
Zahvala.
Vsem, ki so mej boleznijo moje nepozabljive soproge
MARIJE VREMŠAK
tako ljuheznjivo skazovali sočutje svoje, za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, za darovane krasne vence, posebno pa pevskemu društvu „Liri* za ginljive nagrobnico in za darovani krasni venec in trak, izrekajo tem potom najsrčnejšo zahvalo
(527) žalujoči ostali.
V K a m n i k u, 8. septembra 1885.
Dva dijaka
vaprejmeta se v stanovanje, in hrano. Sv. Petra eruta it. II, II. nadstropje. (519—2)
Hiša,
za prodajalnioo, posebno pa za pekarijo pripravna, katera stoji blizu cerkve poleg veliko ceste v NinariJI pod l.jiili-■ ..mio, da se po nizki ceni precej v najem. Kaj vrč se izve pri Ani Manile, posestnici v ftiunrijl. v52l — 2)
Za trgovce in take, ki imajo veselje zidati.
Veliko, lepo zemljišče, z zelo ugodno ložo, kot
stavbeni prostor,
z vrtom, poljem ali travniki, za trgovino posebno pripravno, proda se proNi ©voljno. Več se izve v Krimji Nt. 44. (525—1)
J. C. JUVANCIČ
poHCHtnilt vinogradov na llizoljwliem,
ima
zalogo vina v Ljubljani
in priporoča: (281—19)
Bizeljsko vino 1884. 1. od 14 do 18 gld.
„   1883.1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto ., 14 „ 20 „
PJT Uzoree p šilja v sodčkih od 50 litrov in več.
V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI
dobi se knjižica
M
isociotmca
•i
Spisal < l u In > v      ljubljansko dltoiije.
Cena lO ter.
Clati dobiček te knllžico namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—2)
Konjska kovačija
v Tržiči na CJorcnJHkem, stoječa na vodi, preskrbljena I vsem orodjem in v prav dobrem starat, daje so vsled smrti
v najem.
Najemniku jo treba znati tudi volu podkovati. Ko-vačnica je najstareja v Tržiči in na najboljem glasu, dela vedno obilo. — Prav ugodni pogoji se zvedo pri
(507-3) Ani Dornig v Tržiči.
Hsuj, inozoljčke, rudečic« na obraza i. t. d.
Isto ohrani kožo vedno belo, gladko, čisto in nežno ter podeli obličji mladostno svežost. Običajno izgine, ce se 15- ali 20 k rat naraažeš s tem mazilom, vsaka nesnaga z obličja. Lonček velja 50 kr. in kos mila 12 kr., torej vkup 62 kr.
Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (405—10)
,M<lk.tKVt TKi\KOCZY<
zraven rotovža v Ljubljani.
Gotovi zaslužek!
Brez kapitala in rizike
more si vsakdo s prodajo avtitro-ogerskih državnih in premijskih Nrečk proti plačilu na obroke po post. čl. XXXI. z leta 1883
m\ mm 100-300 goli zaslužili.
Ponudbe, v katerih so mora povedati, s čim se je dotičnik do sedaj pečal, na (526—1)
Glavno mestno inenjiško družbo
ADLER & Ois. BUDIMPEŠTA.
DSjf Samo na nemška pisma se bode oziralo.
IflBBDaSTSSSaBI
Marijinceijske
kapljice za želodec,
nejiresefcuo izvrstno zdravilo zouer vse bolezni v želodci,
in nepresežuo zoper nealait do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in sloz, /oper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-lodol, preobloženje že-m lodoa z jedjo ali pijačo, m črve, zoper bolezni na vra-mTJJ^LJ nioi, Jetrah in zoper zlato
BmH žiio.
Gliiviin ssalogfftt Lekar O« Itratlj. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane :?.S kr. ^2 Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dmuijskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trg;i. V Novem m os tu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V(to-rici: lekarna A. de G rr on col i. V Ajdovščini: lekarna Mlohaol Gnglielmo. V Celji: lekar J. K op te r s e b m i e d. V K r a n j: lekar D r a g. Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik.   V Radovljici: lekar A, Roblok.  V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V ('motni j i: lekar Ivan B laž ek. V Š k o 1 j o j Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar A nt. Mizzan.
Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceijske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Prady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceijske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varnlveiio znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki no* majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot po-narejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in podajalci. (90-31
izdtitelj in odgovorni urednik: Ivan Žoloznikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarna1