„GLASBENA MATICA“ v Ljubljani.
46. društveno leto. — 26. leto rednih društvenih koncertov.
V četrtek, 18. aprila, in v nedeljo, 21. aprila 1918, viakikrat ob osmih zvečer, v veliki dvorani hotela „Union“
slavnostna akademija
v počastitev spomina
dr. Janeza Evangelista Kreka
na korist njegovemu spomeniku v Ljubljani.
Sodelujejo gospodje: Fran Smodej, stolni vikar v Celovcu. (Govor
18. aprila.)
Fran S.Finžgar, mestni župnik v Ljubljani. (Govor 21. aprila.)
Ivan Dornik, profesor v Ljubljani. (Deklamacija.)
Pevski zbor „Glasbene Matice“
pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Mateja Hubada.
SPORED:
1. Jacobus Gallus (1550 — 1591): Ecce, quomodo moritur justus. Poje moški
zbor.
2. Govor. V četrtek, 18. aprila, govori stolni vikar g. Fran Smodej iz Celovca;
v nedeljo, 21. aprila, mestni župnik g. Fran S. Finžgar iz Ljubljane.
3. Anton Dvorak: Slavnostni spev. Poje mešani zbor s spremljevanjem kla-
virja in harmonija.
4. Simon Gregorčič: V pepelnični noči. Deklamira g. profesor Ivan Dornik.
5. Stjevan Mokranjac: Osmi šopek srbskih narodnih pesmi.
a) Džanum, na sred selo.
b) Što Morava mutno teče.
c) Razsrana se grana jorgovana. č) Skoč kolo, da skočimo!
6. Hrvaške narodne pesmi. Harmoniziral Anton Andčl.
a) O, jesenske duše noči.
b) Igra „Kolo".
c) Dragi je daleko.
7. Slovenske narodne pesmi. Harmoniziral Matej Hubad.
a) Miška.
b) Škrjanček.
c) Gor’ čez jezero. (Slovenska koroška narodna.)
č) Na Gorenjskem je fletno. Harmoniziral Stanko Pirnat.
8. Stanko Premrl: Zdravica. Besede dr. Franceta Prešerna.
Cene prostorom: Sedeži po K 9—, K 7-50, K 6-50, K 550, K 450, K 3-50 in K 2-50; stojišča po K 2-—; za dijake in dijakinje po K 1'— se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici št. 54 in na večer akademije pri blagajni. — Začetek točno oh osmih. — Prodane vstopnice se ne sprejemajo nazaj. — Med izvajanjem posameznih točk vstop v dvorano ni dovoljen. — Vhod v dvorano in izhod iz dvorane je deljen na tri prostore: za sedeže na levi strani dvorane je vhod in izhod skozi srednja vrata dvorane; za sedeže na desni strani dvorane skozi desna vrata dvorane; za stojišča skozi vežo „Uniona“ in dvorišče skozi leva vrata dvorane! Enako je garderoba deljena na tri prostore! — Postajanje po hodnikih je prepovedano!
—	Besedilo pesmim po 30 h.
<?
LJUBLJANA
1.	Ecce, quomodo moritur justus.
Jacobus Gallus (1550-1591).
Ecce, quomodo moritur justus, et nemo percipit corde.
Viri iusti tolluntur, et nemo considerat.
A facie iniquitatis sublatus est iustus, et erit in pace memoria eius.
In pace factus est locus eius, et in Sion habitatio eius, et erit in pace memoria eius!
Glejte, kako umira pravični, in kdo je, da ga to žali ? Tam pravične morijo in kdo za to zmeni se?
In pred hudobijo pravični poginiti moral je, pa v miru spominjali Njega se bodo. —
V	sveti mir prenesen je On bil in v Sionu tam On zdaj prebiva.
Pa v miru spominjali Njega se bodo!
2.	Slavnostni spev.
Jar. Vrchlicky. Prevel Fr. S. Finžgar.
Rajska godba zborov nad oblaki v naša srca naj nam zadoni!
S tihim dihom svojim duši vsaki posvečeni pokoj naj deli!
Ej zadoni, doni jasne pesmi krasne! Doni spet, ko vrneš se z nebes!
Doni tiše!
Bajno petje tvoje kot pozdrav miru doni v ljute boje!
Teh duhov nebeških harmonija, ktero slušal Platon v davnih dneh, v bednem prahu, kjer se ljudstvo zvija, naj v odmevu pesni zadoni!
Luč nebeška,
v najkrasnejših rožic vence nam zavij blagega duha, zavij čelo plemenito možu,
Kar so vel’ki mojstri nam odkrili, kar so mislili in kar slutili, v spominski dan čustva ista, nova čista peva vnukov naših glas!
ki življenje svoje zate da.
On, ki razne reke v morje spaja, čarom svojim rane nam oslaja.
V	spominski dan naj na zdravje bode slavlje njega del!
On naj živi vesel!
Osmi šopek srbskih narodnih pesmi.
Stjevan Mokranjac.
i.
Džanum, na sred sela šarena česma tečaše, ago, tečaše.
Džanum, na taj česma dve do tri mome sedjaju, ago, sedjaju.
Džanum, dajte mene ta mutna voda, da pijem, ago, da prodjem.
Džanum, tebe ima ta bistra voda da piješ, ago, da spiješ.
3.
Razgrana se grana jorgovana.
Of, neka, neka, neka, grana jorgovana.
Pod njom sedi lepa Julijana.
„Komu vezeš svilenu maramu?“
—	Ja ga vezem gospdju kapetanu.
2.
Što Morava mutno teče, žalosti moje! — Mutno teče i krvava, žalosti moje!
Banjale se tri dievojke žalosti moje! — Banjale se tužne jadne, žalosti moje!
4.
Skoč’ kolo, da skočimo! Koj’ može da nemože, Mi drugi da možemo, Sve do puta pravovita, Sve do reke Oblanove, Skoč’ kolo, da skočimo!
r
Hrvaške narodne pesmi. 1. O, jesenske duge noči!
O, jesenske duge noči, oj. reko dragi, da de dod, lane moje, oj!
II de dodi, il ne dodi, dekat du ga do polnoči, lane moje, oj!
Ne znaš sunce iz višine, da za tobom srce gine, lane moje, oj!
Gdje si, dragi, kud se sečeš, oj, zar večeras k meni nečeš? lane moje, oj!
Igra kolo, igra kolo na dvadeset i dva!
U tom kolu, u tom kolu lijepa Maca igra.
2. igra „kolo“.
Ljubi, ijubi, ne dan gubi, sada možeš, koga hočeš, li mene, l’ do mene,
!’ a k hočeš, baš i mene!
Kakve Ive, kakve Ive, crne oči ima!
Da me hoče, da me hoče, pogledati š njima.
Ljubi, ljubi i. t. d.
Kakva Maca, kakva Maca medna usta ima! da me hoče, da me hoče poljubiti š njima.
Volio bih, volio bih, neg dvadeset i dva.
Ljubi, ljubi i. t. d.
3. Dragi je daleko.
Sva se gora listom sasta, a ja nemam s kim,
jer moj dragi na daleko, u tuctoj zemlji.
U bašči mi ruža cvate, ja ju
ne berem, jer moj dragi na daleko, u tuctoj zemlji.
Slovenske narodne pesmi.
Prišla je miška z mišnice, vzela pšenico z pšeničnice. Miš pšenico pod goro, pod to goro zeleno.
Prišla je mačka z mačnice, vzela je miško z mišnice. Mačka miško, miš pšenico pod goro, pod to goro zeleno.
Prišel je zajec iz zajčnice, vzel je mačko iz mačnice. Zajec mačko, mačka miško, miš pšenico i. t. d.
1. Prišla je miška.
Prišla je lisica z lisičnice, vzela je zajca iz zajčnice.
L’sica zajca, zajec mačko, mačka miško, miš pšenico i. t. d.
Prišel je jelen z jelenčnice, vzel je lisico iz lisičnice.
Jelen lisico, i. t. d.
Prišel je volk iz volnčnice, vzel je jelena iz jelenčnice. Volk jelena, i. t. d.
Prišel je medved iz medvednice
vzel je volka iz volčnice. Medved volka, i. t. d.
Prišel je lov’c iz bajtice, ustrelil je medveda iz medvednice. Lov’c medveda, i. t. d.
Prišla je smrt z mrtvašnice, vzela je lovca iz bajtice.
Smrt je lovca, lov’c medveda, medved volka, volk jelena, jelen l’sico,
1’sica zajca, zajec mačko, mačka miško, miš pšenico pod goro, pod to goro zeleno.
J)
r
2. Škrjanček poje, žvrgoii.
Škrjanček poje, žvrgoii,
se bel’ga dneva veseli;
škrjanček poje beli dan, pozdravlja hrib in plan.
Škrjanček poje, žvrgoii,
se belga dneva veseli;
pozdravljaj z drobno pesmico tud’ mojo ljubico!
Kjerkol’se midva srečava, prav milo se pogledava; vse solzne naj’ ne so oči,
vse to ljubezen st’ri.
Kjerkol’sem hodil kjer sem bil, pa take nisem še dobil; da b’ b’la t’ko bel’ga ličica, pa srca vsmiljen’ga!
3. Gor čez izaro.
Gor čez izaro, gor čez gmajnico, kier je dragi dom z mojo zibalko, kier so me zibali mamica moja in prepievlali: haji, hajo!
K’ s’m še mih’n biu, sem biu dro vesiu, s’m več barti ktiero pes’m pev. Zdej vse minulo je, nič več pev ne bom, zdej ni več moj ljubi, dragi dom.
4. Na Gorenjščem je fletno.
Na Gorenjščem je fletno so vsoče gore, pa so bistri studenci in bele ceste. Holadrijori!
Pa sem fantič urlavbar, 'mam krašče lase, pa se vendar tepejo dekleta za me!
Pa ne bom se možila na vsoče gore, pa ne bom jaz nosila na glavci vode!
Zdravica.
Dr. France Prešeren.
Prijatli, obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko; ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi.
Komu najprej veselo zdravico, bratje! čmo zapet? Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet! Brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!
Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice!
Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle.
Naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov.
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder solnce hodi, prepir bo iz sveta pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.
NARODNA TISKARNA, LJUBLJANA.