STABILIZACIJA IN ŠOLSTVO
Zahteva po večji kakovosti šolskega dela terja dogovor z vsem združenim delom
V sedanjih težkih gospodarskih razmerah, ko moramo varčevati kot družba in kot posamezniki, je še toliko pomembnejše, da denar. ki ga imamo na voljo, pravilno porabimo. Ne kaže varčevati tako, da kar vseprek predpisujemo v odstotkih, koiiko je treba v posameznih de-javnostih zmanpafi porahn denarja. So namreč področja, koder bo tako ravnanje imelo usodne posledke za našo prihodnost. Tak primer je tudi solstvo, kjer se utegnejo rezultati sedanjih neustreznih ravnanj pokazati šele čez pet, desel let. To je še toliko huje, ker bo takrat že prepozno za popravljanje današnjih napak.
Stevilo predlaganih varčeval-      _^_^_^________
nih ukrepov, ki so meseca julija razburili duhove prosvetnih de-lavcev in staršev, pa tudi drugih delavcev in krajanov, se je do septembra, ko je o tako imeno-vanih stabilizacijskih ukrepih v družbenih dejavnostih Ie stekla širša razprava, kar precej zmanj-šalo. Sprejcta je bila le povišana šolnina za obiskovanje glasbenih šol, medtem ko so bili drugi predlogi zavrnjeni. Vendar vse kaže, da takrat predlagane zami-sli le niso čisto zamrle.
V  naši občinski resoluciji za Jeto 1984 je namreč mogoče za-slediti nekatere takrat od šolni-kov glasno zavrnjene predloge. Tako na primer naj bi učitelji v prihodnjem šolskem letu delali v pddelkih 25 ur na teden.
hraniti tudi v teh inšiitucijah in ne le v šolah.
Naj bo kakorkoli, za delo in življenje osnovnih šol je na voijo vse manj denarja. »ker moramo zdaj upoštevati le 50-odstotno amortizacijo, nam ostaja manj denarja za nakup učil in za inve-sticijsko   vzdrževanje   šolskega
Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha v Štepanjskem na* sclju spada nied največje šole v Sloveniji. Ima dvoje velikih po-slopij, polcg tega pa sodi k nj«j se podružnična šota v Hrušici. Solo obiskuje 1685 učencev.
Povsem jasno je, da bo na vsaki šoli nekaj učiteljev preveč. Kaj se bo zgodilo z njimi, v reso-luciji ne piše. So pa poleg opisa-nega v resoluciji predlagani še drugi ukrepi, ki naj bi šolam za-gotovili več denarja, vendar spet na račun prosvetnih delavcev, otrok in staršev. O tem, da bi morda tudi strokovne službe sisov, raznih komitejev in Za-voda za šolstvo pri\arcevale kak dinar, pa ni niti besede. Prav go-tovo pa se da precej denarja pri-
poslopja. Stroški rastejo tako hitro, da jih s sredstvi. ki jih do-bivamo, praktično več ne doha-jamo,« je povedal ravnatelj osnovne šole Kada Desto-vni-ka-Kajuha Pavel Kra§nik, s ka-terim smo se pogovarjali o polo-žaju šole danes.
Ni težko razumeti, da brez so-dobnih učnih pripomočkov ne bomo mogli kakovosti pouka obdržati na taki ravni, kot je danes, kaj šele, da bi se le-ta izboljšala. Poleg tega, da nam
primanjkuje denarja, tudi neka-terih učnih pripomočkov, zlasti za pouk tujih jezikov, ni\eč do-biti. Ni tudi nadomestnih delov za okvarjena ali izrabljena učila. Šolskega poslopja, kot kaže, ne bo mogoče vzdrževati sproji. Kakšna bo njegova podoba čez nekaj Iet. si lorej lahko z4ahka predstavljamo.
»Izredno slaba stran načina financiranja šol pa je tudi ta, da šedanesnevemo. kolikodenarja imamo na voljo za letošn je leto,« je v nadaljevanju pogovora ra-zmišljal ravnatelj štepanjske osnovne šole. »Ppgodbo z izo-braževalno skupnostjo smo prejšnja leta podpisovali že inaja ali aprila meseca, letos pa tega nismo storili še do danes. Vemo le, da bi naj dobili 30 odsiotkov več denarja za materialne stro-ške in 19,6 odstotka več za osebne dohodke. Kdaj bomo te osebne dohodke lahko izplača-li, pa še ne vemo.«
Preoblikovali smo učne pro-grame in si na papirju zamislili idealen model osnovne šole.
Nadaljevanje na 2. strani
(Nadaljev.mje s I. strani)
Toda v praksi je to drugačc. »Materialna sredstva, ki jih dobi-vamo, ne ustrezajo zahtcvam uč-nega programa. Tisti, ki nam predpisuje program. bi moial biti povezan s tistim, ki šolam daje denar, tako da bi bilo delo šole usMajeno ?. dcnarnimi rnožnosl-mi,« je nizložil Pavel Krasnik.
Na sejah jc pogoslokrat slišati zahteve, naj vsakdo pri sebi poiščc vse notranje rezerve. Ti pozivi včasih zbujajo celo vtis, da so prav notranje rezerve tista re-šilna bilka, po kateri bomo spie-zali v boljše časc. Ce to do neke niere vclja za druga področja, zlasti za gospodarstvo, pa v šol-stvu kakšnih posebnih prihran-kov z »notranjimi rezervami« ni mogoče ustvariii. To potrjujejo tudi besede ravnatelja Pavla Kra-snika. ki meni: »Varčujemozma-teriali, varčujemo z energijo, pri-spevek k tern naporom so tudi zbiralne akcije učencev. ki nabi-rajo odpadne surovine. Tako dobljeni denar učenci porabijo za imeresne dejavnosli, ekskurzije. kulturne dneve... Kakšnih po-sebno velikih zneskov na ta način seveda ne prihranimo.«
Tudi na osnovni šoli karla De-stovnika-Kajuha ugotavljamo. da jc šoNtvo, čeprav je dciavnoht posebnega družbenega pomena, v primerjavi i drugimi področji, zaposlavljcno. Prosvetni delavci dobivajo le vedno nove in nove naloge. k njihovemu opravljanju pa jih spodbuja le moralna za-vest. medtem ko matertalna sti-mulacija ni ustrezna. Sprašujejo se, zakaj niorajo osebni dohodki v družbenih dejavnostih zaosta-jali za osebnimi dohodki v go-spodarstvu, ko pa so tudi oni de-lavci v združenem delu.               M
Prosvetnim delavcem pa vse ^ več časa vzamejo tudi gore papir-natih aklov, s katerimi se mora spopadati   ne   samo   ravnatelj, ampak tudi učitelji. Pavle Kra-snik ve povedati, s koliko različ-nih krajev bombardirajo šolo z zahtevami po podobnih aii celo istih  podatkih.  Tako  prosvetni delavci trošijo dragocene ure, ki   — bi bile koristneje porabljene, če ¦ bi ta čas opravljali svoje osnovno ^ poslanstvo. za pisanje poTočil. ki na žalost premalokrat služijo na-nienu izboljšati obstoječe stanje.
DARJA   JUVAN