96. številka. V Trstu, v sredo 2. decembra 1891. Tečaj XVI. n Giijkcllft m ▼ petitu ; s« i T-T* „EDINOST" uhaja dvakrat na teden, Tinko srede in •oboto ob 1. nri popolndne. „Edinost" stan«: IS v«e leto gl. ; laven A vat. fl. in poln leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ ta žetrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Pooamirne Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po 6 nov., v Gorioi in v AJdoTiilnl po « nov. aaročbe bres priloiene naročnine se npravnlitTo ne ostra. EDINOST Oflael in rainne po 8 naslove * debel\i . . Orkani ne ^la^uje prostor, kolikor bi obneslo navadnih vratio. Poslana, Javna sabrala, osmrtnice Itd «h rat-unn po pogodbi. V«i nopiai ne pošiljajo uredništvu Piazca Caaerma it. 2. Vsako pUmn mora biti frankovarto ker nefrankovana ho ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in intterate prejema npravnlitvo Piazaia Caserma fit. 2. Odprte reklamacije o pronte poAtnln« Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. t V adlnoit J* vil, Kaj sedaj? (Konec.) Nastaja torej vpraianje: Kaj a e-d a j P Uprašanje to je resno, ubodepolno in pozitiven odgovor ni lehak ni nam, ni gospodom poslancem samim. Kakor amo do skrajnosti nezadovoljni ae denašnjim položenjem, kakor smo nezadovoljni ee zi-stemoir, ki nam je maraikaj obetal — je obetal, pravimo, kajti eedaj nam niti več ne obečajo — in malo, ali prav za prav nič dal, tako nas sili rodoljubje naše in razsodnost nafta, da pofttevamo težaven položaj, v kojem ae v resnici nahajajo poslanci naši. To pa je gotovo: tako, kakor je ilo do sedaj, ne sme iti v bodoče! Kaj sedaj, torej? — Vsakega iskrenega slovanskega rodoljuba goreča želja bi seveda bila ta, da se tesno združijo vsi avstrijsko-slovanski elementi, toda ielja ta je za danes in ostane gotovo tudi sa bližnjo bodočnost — utopija. Poljaki so Poljaki in ostanejo tudi za bodočnost — Poljaki. 8 tem je menda povedano vse. Drugi priporočajo zvezo z Klado i e h i, katere zveze bi ai želeli tudi mi. Ker pa nam je kot razsodnim možem in treznim politikom poataviti ae na reelna tla, ker nam je poštevati z obstoječimi odno Šaji in vladajočimi čutstvovanji in predsodki in ker nam je slednjič še računati se svetom, kakorften je, in ne, kakoršen bi moral biti: pripoznati nam je kar naravnost, da gojimo le malo nade, da bi se nam želja ta skoro uresničila. Če pa nam formalne zveze z Mladočehi za sedaj ni pričakovati, zahtevati pa smemo in moramo — od te zahteve ne odstopimo nikakor —, da nafti poslanci delajo na to, da ae razmerje mej njimi — in naj sede že v Hohenwartovem, aH katerim-koli drugem klubu — in mladočeškim klubom radikalno premeni. Dosedanja napetost mej naftimi poslanci in zaatopniki naroda če- PODLISTEK. Majska noč, ali utopljenica. Ruski napisal N. V. Gogojj, prevel V. K. Ratimir. I. Ivanka. (Dalje.) — Kako tiho se ziblje voda, kakor dete v zibeli, — nadaljevala je Ivanka, kazaje na ribnjak, tužno obdan s temnim klenovim gozdičem in objokan od vrb, katere bo potopile v njem svoje žalujoče veje. Kakor onemogel Btarec, držal je on ▼ svojom hladnem objemu daljnje temno nebo, obsipajo z ledenimi poljubi goreče zvezde, katere so motno migljate sredi toplega nočnega zraka, kakor da slutijo, da se kmalu prikaže svetli kralj noči. Na griči zraven gozda je dremala stara lesena hiša z zaprtimi oboknicami; mah in goata trava sta pokrivali njeno streho; kodrasto jablane bo rasle pred njenimi okni; gozd jo je objemal s svojo senco in metal nanjo divjo mračnost; orehov gsj ae je razprostiral pri njenem obnožji in zvijal Be k ribnjaku. — Kakor da sem sanjala, — rekla je Ivanka, ne da bi spustila očij z njega: ikega bila nam je glede na pospeševanje narodnih naftih zahtev na veliko kvar. To so jeli celo nekateri „konservativci* — pametnejši, seveda — pripoznavati, češ : da ee tudi mej Mladočehi nahajajo trezni in pametni možje, s kojimi bi bilo možno pogajati se. Le žal, da se gospdda že s prvega niso postavili na to stališče! Da so to storili, bilo bi morda marsikaj drugače. Koliko nevolje, koliko razburjenja mej ro-doljubi slovenskimi je provzročila slovenska državnozborska delegacija s tem, da je, kar se tiče postopanja proti Mlado-čehom, kar za stavo vlekla na jedni in ieti vrvi z onimi, ki niso nasprotniki samo Mladočehom, ampak vsemu avstrijskemu slovanetvu. Gospode poslance bi prosili, da resno premotre: kdo so oni, ki Sirijo predsodke proti Mlado-čehominiz katerih vzrokovP Ako ustrežejo ti nafti prošnji, pridejo iz-veetno do zaključka, da do sedaj niso bili na pravi poti. Govorečim o postopanji proti Mladočehom dotekniti se nam je še jednega iz-mej raznih argumentov, naperjenih proti sedanjim češkim poslancem, ki pa je jako delikatne nravi. Argument ta bi bil: nazori Mladočehov glede na vnanjo politiko države naše, kakor jih je v državnem zboru razvijal poslanec V a š a t y. Velja pa ta argument P 8o-li Mladočehi zares zaslužili tolike graje radi omenjenega go vora P O ne, nikakor ne! V ropotanju proti VaŠatyju tičala je lepa porcija — ne odkritosrčnosti. Gospdda, položite roko na srce in priznajte nam, da marsi-kak goreč konservativec — kakor tudi velika večina naših poslancev — ob tem uprašanji isto tako mislijo, kakor misli — VaŠaty. Razloček bil bi leta, da si ne upajo se svojimi nazori na dan, ker je to jako opasno v sedanjih razmerah. Kar bi ae moglo torej očitati Vašatyju, bilo bi le to, da je nepreviden ter, da ne pošteva, kaj je oportumno in kaj ni. Če si že niso upali rečenemu češkemu poslancu javno — davno, davno, ko sem bila Še prav majhna in živela pri materi, pripovedovali so nekaj strašnega o tej hiši. Levkd, ti gotovo znaš to, — pripoveduj, le I . . — Pustimo to, krasotioa moja! Kaj še ne pripovedujejo babe in neumni ljudje P Ti bi se le vznemirjala, začneš se bafci in ne bodeš mogla mirno zaspati. — Pripoveduj, pripoveduj, mili, črno-oki fantič! je govorila ona, pritiskajo svoje lioe k njegovemu in objemajo ga. — Ne, ti me ne ljubiš, kakor se vidi, ti imaš drugo dekle! Saj se ne bodem bala in rairno bodem spala vso noč. A sedaj ne zaspim, ako ne bodeš pripovedoval. Mučiti se in misliti začnem . . . pripoveduj, le, Levk6 ! . . — Kakor se vidi, govore ljudje resnico, da je v ženskah hudič, kateri draži njih radovednost. Pa naj bo, poslušaj ! Nekdaj, srček moj, živel je v tej hiši stot nik. Imel je hčerko, krasno gospioo, belo, kakor tvoje ličice. Njegova žena je bila že davno umrla; namenil se je toraj oženiti z drugo. — „Me bodeš li negoval, kakor prej, očka, ko vzameš drugo ženo P" — „Bodem, hčerka moja, še bolj krepko te pritisnem k svojemu srcu nego prej ! Bodem, golobičica, še bogatejše te obda- pritrditi, vsaj molčali naj bi bili naši „konservativni" organi, ko so morali vedeti, da ob tem uprašanji velika večina avstrijskega slovenstva — izvzemfti seveda Poljake — soglaša z Mladočehi. Torej gospdda poslanci: iščite tesnega prijateljstva se zastopniki naroda češkega — ako že formalna zveza žnjimi ni mogoča — kajti pri njih najdete izvestno in vsikdar, kakor nikjer drugod, najzanesljivejšo zaslombo, ko vas bode dolžnost vaša silila, potezati se za narodne naše pravice! Preidimo k drugi eventuvalnosti: k jugoslovanskemu klubu. Z idejo to bavijo se vsi politiški krogi in prepri« čanje je obče, da tudi — ni slaba. Tak organ imel bi že zato svojo veliko ceno za nas, ker bi veliko laglje, nego Hohen-vvartov klub, pospeševal dosego uprav 6ncga, kar smo ravnokar zahtevali: koo-peraoijo z Mladočehi v izvršenje narodne jednakopravnosti. Kar se tiče nebrižnosti dalmatinskih poslancev najde narod izvestno — za to so bode skrbelo — sredstva in pota, da jih prisili: vršiti svojo dolžnost. Časi so resni in nadejamo se, da tudi dalmatinski poslanci pridejo do spoznanja — žalostno je sicer, da se to ni zgodilo takoj, ko so zadeli breme držav nega poslanca na svoje rame —, da jih je narod volil v ta namen — da delajo Osnujte torej jugoslovanki klub! Čemu se plašite, da bi bilo število članov prepičlo P ! Glejte ga le Coroninija in njega klub: toliko jih je komaj, da bi jih človek skoro lahko naštel na prstih dveh rok. Ugovarja se nam, da ni smeti na cedilu pustiti nemških konservativcev, koji so nam „zvesti zavezniki". Kdo pravi to P Prijatelji jim ostanete lahko, kakor ste jim bili do sedaj. Tudi v tem novem razmerji bodete lahko podpirali opravičene njihove zahteve, kakor bodo i oni vas podpirali, ako jih je resna volja, biti nam pravični. Gospdda poslanci! Vse kaže, da bode trebalo strune dokaj napeti, ako nočemo, rim z uhani in koravdami J" Pripeljal je stotnik mlado ženo v novo hišo svojo. Lepa je bila mlada žena; rudeča je bila kakor kri, bela kakor mleko; samo na svojo pastorko je pogledala tako strašno, da je ta kar zakričala, ko jo je zagledala, a niti besedice ni izustila ves dan ta surova mačeha. Nastopila je noč; stotnik je šel s svojo mlado žeuo v spalnico ; tudi bela gospica se je zaprla v svojo sobico. Hudo jej je bilo pri srci in začela je plakati. In glej : strašna Črna mačka leze k njoj ; dlaka gori na njej, in železni kremplji ropotajo po podu. Vsa prestrašena skočila je ona na klop, — mačka za njo ; preskočila je na zapečnjak, — a mačka tudi, in migoma se jej je zagnala za vrat in začela jo dušiti. S krikom jo je odtrgala od sebe in vrgla na pod ; a zopet se je približevala strašna marka. Pastorko je bilo že strah. Na steni je visela očetova sablja. Ona jo je zgrabila — in cof po podu — taca z železnimi kremplji je odletela, in mačka je pihaje izginila v temnem oglu. Ves dan ni šla iz svoje sobe mlada žena; tretji dan šele se je prikazala s prevezano roko. Uganila je uboga gospica, da je njena mati — čarovnica, in da jej je ona pre-sokala roko. Četrti dan je ukazal stotnik da nas naša dosedanja pot,Jvodeča nizdolu, ne dovede — do propada. Hohenvvartov klub v sedanji njega sestavi ni za ta posel; za potiskanje „radikalcev" je morda dober, & za vztrajen in dosleden boj proti vladni maksimi, proglašeni po g. Gautschu, nikakor nima potrebnih svojstev. Osnujte torej jugoslovanski klub! Taka skupina bi vas nikakor ne ovirala, da ne bi i nadalje mogli gojiti prijateljskih od-nošajev do zastopnikov naroda češkega na jedni, in čeških veleposestnikov ter nemških konservativcev na drugi strani. To je naše menenje, koje povedati jo bila naša časnikarska dol&nost. Se-li pa gg. poslanci pridružijo temu našemu me-nenju, to je njihova stvar. In predno zaključimo, treba, da ie enkrat povemo, kar smo že sto in stokrat povedali: da mi ne tiramo fakoijozne opozicije proti poslancem in da ne poznamo osobnoga nasprotatva proti komur-si-bodi. Vsaka naša beseda je sad po&tenega prepričanja in poštenih namenov. Govorili amo! Tržaški mestni zbor in Slovenci. Gospdda, prevladujoča v mestni hiii, je zopet — in to morda že tisočkrat — pokazala svojo pikro „ljubezen" do nas ubozih zatiranih Slovencev ter udarila ob svojo najvažnejšo struno zapretivši nam, da se je slavni magistrat že nekako naveličal vodnega uprizarjanja narodnih demonstracij in izraževanja teženj slovenskih okoličanov ter bi se jih rad znebil. Minoli torek je naš^ržaški gostobesedni mestni svetnik D' Angeli povzdignil svoj merodajni glas ter pred sodni stol mestnih starešin privede! dva slovenska okoličana: jednega — kolega svojega v mestnem zboru, g. Martelanca, poslanca IV. okraja, ki si je neki drznil — horribile dietu — Bvojej hčerki nositi vodo, pometati hilo, kakor prosti kmetici, in ne pokazati se v gosposke sobe. Težko je bilo revici, a kaj je hotela: začela je izpolnjevati očetovo voljo. Peti dan je izgnal stotnik svojo hčerko boso od doma in niti koščeka kruha jej ni dal s seboj. Sedaj šele je zaplakala gospica, zakrivfti z rokami svoje belo lice: — „Pogubil si, očka, svojo rodno hčer! Pogubila je čarovnica tvojo grešno dušo! Bog ti odpusti ; a meni, nesrečnici, kakor je videti, ne pusti živeti na belem svetu!*. — In tam, ali vidiš P . , Tu se je obrnil Levki> k Ivanki, kazaje s prstom na hišo. Glej sem : nekoliko tija od hiše je jako visok breg ! Z onega brega skočila je gospica v vodo, in od tačas je ni več na svetu . . . — Pa čarovnica P prašala je bojazljivo Ivanka in uprla nanj svoje solzno oči. — Čarovnica P Stare babe so so izmislile, da od tačas hodijo utopljenice ob Bvetlih nočeh v gospodski vrt gret se na mesecu, in stotnikova hči je najglavnejša med njimi. Neko noč je zagledala svojo mačeho zraven ribnjaka, popadla jo in povlekla s krikom v vodo. Toda čarovnica si je i tu pomagala: pod vodo se jo spremenila v jedno utopljenic in kot taka je svetovati slovenskemu očetu, naj bi vendar vpisal avojo deco v slovensko šolo in ne v laško paralelko. Drugi je pa č. g. kapelan skedenjski, Hajko Logar, ki se je drznil izpolniti svojo sveto dolžnost ter priporočati slovenskim starišem, naj pošiljajo svojo slovensko deco v slovenske učilnice in ne ▼ laške, kjer se laščini le toliko morejo priučiti, da k večem potem preklinjajo v tem jeziku. Kaj je pač pregrešnega na tem, ako slovanski poslanec svetuje svojemu soro-jaku. da pošilja svoje otroke v one učilnico, kjer se more kaj koristnega naučiti na narodni podlagi P! Laška gospoda se odločno poteza za laške ljudske šole v mestu ter pobija državne, koje so ponajveč izključljivo nemške. Nedavno smo čitali v „Piccolo" in „Indipendente" lepe članke, v katerih se je dokazovala korist narodnih šol in se pobijale vladne šole, ki najbolj služijo ponemčevanju. Narodne šole; zahtevali so od vlade dokazujoč, da se mo-rejo otroci zgolj na podlagi narodnega jezika temeljito izobraziti. Ali gospčda, ki po svojih vernih slugah v državni zbornici vedno pogreva staro pravljico, da imajo Slovenci v Trstu 11 šol, pozabila je ene lepe članke in zabredla je tako daleč v svojo strankarsko strast, da jemlje celo slovenskim okoličanom pravico vpisovati svojo deco v te „slovenske* šole! Ni jim zadosti, našim nasprotnikom da ne privoščijo 5000 mestnim slovenskim otrokom niti jedne jednorazrednice; ne sadostujejo jim razni podajači in pomagači, ki njim na ljubo prodajejo vest in prepričanje ter odvajajo slovenske okoličane od slovenskih šol ter jih indirektno silijo v laške. Videč, da jim vse to nič ne pomaga, da je krik in pisanje vseh lahonskih časopisov brezuspešno ter da se vender nahajajo v okolici slovenski očetje, ki umejo pravo izobražbo ter da navzlic vsemu pritisku laške para-lelke na okoličanskih šolah niso še do-nesle zaželenega uspeha: jezć se in temu svojemu gnjevu dajejo odduška v mestni ibornici proti osebam, ki niso nič krive na tem, da se njihove želje še niso obistinile. Mislili so namreč gospodje, da bodo laške paralelke na okoličanskih ljudskih šolah polagoma izpodrinile slovenske ter da se v par letih vse šole v okolici po-laščijo. Ali poteklo je kacih 15 let, odkar so jeli uvajati laške paralelke, in vendar so te primeroma še slabo obiskovane. Slovenski razredi so pa navzlic pretnjam in vabnjam še vedno dobro obiskovani. Samo kukavice pošiljajo svoje otroke v laške razrede, v tem ko zavedni okoličani uvide-vajo korist svojega jezika ter pošiljajo ušla biču iz zelenega trsta, s katerim so jo holele utopljenice tepsti. Babjo kvante! Pripovedujejo tudi, da zbira gospica vsako noč utopljenice in gleda vsakej posebe v obraz, da bi spoznala, katera je čarovnica; a do sedaj je ni se spoznala. Ako se jej kak človek približa, ga takoj sili, da izbira ; ako noče, mu grozi, da ga utopi v ▼odi. Tako, vidiš, Ivanka moja, pripovedujejo stari ljudje! . . Sedanji gospod hoče napraviti na tem mestu hram in poslati navlašč za to žganježgalca sem ... A nekdo govori. Naši se vračajo domov — od vasovanja. Z Bogom, Ivanka! Mirno spavaj in ne misli na te babje izmišlje-nosti. Ko je to rekel, jo je krepko objel, poljubil in odšel. Z Bogom, Levkb! dejala je Ivanka in zamišljeno vprla oči v temni gozd. Velik ognen mesec se je ta trenutek veličastno pokazal iz-za zemlje. Se polovica ga je bila pod zemljo, a že ves svet se je napolnil z neko divno svetlobo. Ribnjak se je gibal z iskrami. Senca dreves se je jasno videla na temnej zelenjavi. — Z Bogom, Ivanka ! zaslišale so se za njo besede, spremljene s poljubom. (Dalje prih.) svojo deco zgolj v slovenske šole, koje so jim na razpolago. Krik proti slovenskim šolam smatrati je torej kot vzklic strasti razvnetega srca, koje Slovencev ne more nikakor trpeti. Vprizorjevanje teh interpelacij je zajedno vprizorjevanje škandalov, za katere je galerija v mestni zbornici najboljše mesto, kajti tu je vedno pripravljena židovska klika, da njej ugodnim govornikom ploska in je hvali; ako se pa drzne kdo kakšno pametno povedati, jime mu sikati in ob-devati ga z vsakovrstnimi neBramnostimi. Tožba nasprotnikov naših, da v tržaški okolici slovanska stvar redno bolj napreduje je, hvala Bogu, deloma resnična; deloma, pravimo, in sicer: kar se tiče razvoja narodne zavesti. V zadnjem Času se je tržaška okolica takorekoc prerodila, kajti vedno bolj narašča v njej število zavednih sorojakov naših. Krepka narodna društva, zabavno in gmotno koristna, se v njej lepo širijo in krepć narodno zavest. Okoličan zmirom bolj uvi« deva, da je tudi sam nekaj zmožem in da mu je združenje z mestom samo v kvar toliko v gmotnem kakor v narodnem obziru. V gmotnem obziru je gotovo na škodo, kajti tržaška mestna oblast zahteva velikanske doklade in občinske pristojbine. Mnogo težko zasluženega denarja nese ubogi okoličan v mestno blagajno, a za ta denar se vzdržujejo laške Šole, in se nam vsiljujejo razni organi, okoličanu ne baš prijazni (Capovile!) Oh, koliko njih se je proti nam že pokesalo, zakaj se pred leti, ko je bil ugoden čas, okoličani niso ločili od mesta! Za denar, kojega plačuje okoličan v mestno blagajno, prihajajo mu od lahon-ske gosp&de udareo za udarcem proti njega narodnosti. Če prav je okoličan miren in delaven ter navzlic svojemu žalostnemu Btanju vse voljno prenaša, tolažeč se z boljšo prihodnostjo; vendar se nekateri strastni gospodje ne sramujejo črniti svojega kolego jedino v ta namen, da se mu odvzamejo dela in podjetja, koja ima kot zasebnik od mestnegamagistrata. „L' Idinpen-dente* pa, ko je milo potožil in naslikal one „arruffapopoli calati doltralpi", kateri neki v okolici ljudstvo nagovarjajo k slovanski zavednosti; ko je obžaloval pikro resnioo, da sta „sv. Ciril in Metod" nadomestila v okolioi „sv. Justa" in da namesto mestne helebarde in belorudeče zastave „vihrajo po okolioi ruske barve", prišel je do zaključka, da se Lahi oprimejo zadnjega pomočka, da odvzemo namreč okoličanom — zaslužek ! Kakšen je ta zaslužek, smo mi že večkrat v svojem listu opisali; najbolj pa pozna dobroto tega zaslužka okoličanski kamnosek, ki za bori goldinarČek ves božji dan čepi na tržaškem tlaku ter v mrazu in vročini udarja po trdem kamenu. Fur-lan, za katerega toli gori naša gospdda, se ne loti enacega dela niti za trikratni enak zaslužek; tlak pa mora biti obdelan in za to ne najdete druzih delavcev, nego uboge okoličanske trpine. (Konec prih.) Govor poslanca Karola Kluna v državnem zboru dne 13. novembra 1891. (Dalje). To pa niso bile nobene poizvedbe, temveč neketeri vplivni člani okrajnega šolskega svčta in nekateri učitelji so poskušali napraviti razpor mej krajnimi šolskimi sveti in občinskimi zastopi. V Ledenicah se jim je tudi posrečilo, kajti tamošnji krajni šolski sv&t je odstopil od prošnje. Deželni aolaki svet koroški je odgovoril z odlokom z dne 9. julija 1888. da bi se šola potem preveč razlikovala od drugih Šol, ko bi dovolili zahtevano premembo, in da večina prebivalstva take urodbe ne želf. Občine sklenile so zopet pritožbo na ministerstvo. Prodno se je ta pritožba od poslala, izmislili so si novo sredstvo, da j preprečijo ugodno rešitev. Začela se je agitaoija, da se občina Roiek loči od občine šentjakobske. Ta delitev se je zares dovolila in izvršila. Pritožba se je pa še le potem na Dunaj odposlala z opazko, da občina šentjakobska ni več ona občina (Čnjte! Čujte!), ki je odposlala pritožbo, ker se je od nje ločila podobčina Rožek. Ministerstvo je moralo sevfeda z ukazom z dnć 28. decembra 1888, št. 23.476, pravilno odločiti, da je z razdelitvijo občine odpala pravna osoba (Smeh na desnici), ki je imela pravico do pritožbe. (Poslanec dr. Ferjančič: To je pa res sleparija! — Poslanec Povše: To je svoboda!) Občina šentjakobska vložila je dnć 30. junija 1889. novo prošnjo. In kaj se je zgodilo P Poslali bo znanega okrajnega glavarja Praxmajerja kot predsednika okrajnemu šolskemu svfetu v Šentjakob, kjer jo za 20. dan novembra 1889 bila razpisana komisija, h kateri so bili povabljeni vsi posestniki in poBestnice, vkupe 198 oseb. Od teh 198 prišlo jih je 154, 44 jih je bilo pa zadržanih. Praxmajer je sevćda imel jako zapeljiv govor, v katerem je Ijudćm pojasnjeval važnost nemškega jezika; še le potem je začel izpra-ševati ljudi. Da bi bil popolnoma gotov, poklical je najprej neko staro žensko, misleč si, pri njej se bode dalo najložje kaj opraviti. (Čujte ! Čujte ! na desnici. — Klici: To je sleparija!) Ženska se je pa odločno potegnila za uvedenje slovenskega učnega jezika. (Dobro! Dobro! na desnici.) Za njo so se za slovenščino izrekli vsi posestniki, izimši 19. Število 19 res ni veliko (Klici na de* snioi: Malo premalo P). Ali da bi je povečal, pridejal mu je okrajni glavar še 44 odsotnih, kakor bi vsi ti bili proti uvede-nju slovenščine, (čujteI Čujte! na desnici.) Deželni šolski svčt koroški je pa menda spoznal, da nema zakonitega povoda, da bi odbil prošnje šentjakobske občine. Kaj je bilo storiti P Vprašal jo deželni odbor, kaj da k temu poreče. Deželni šolski svčt sklepal je tako-le: O nčnem jeziku odločuje po zakoniti določbi deželno šolsko oblastvo v sporazumljenju z onimi, ki šolo vzdržujejo. Šole pa, menil je koroški deželni šolski svet, ne vzdržujejo le občine, temveč tudi dežela. Občine skrbć za stvarne, dežela pa za osobne potrebščine. (Klici na desnici: Ali kako P) Koroški deželni odbor se je sevćda izrekel v zmislu deželnega šolskega sv&ta, in tako se je pritožba šentjakobske občine na podlagi izjave deželnega odbora zavrgla z odlokom z dne 25. maja 1890, št. 489. z opazko, da se more občina v štirinajstih dneh pritožiti na ministerstvo. (Klici: To je bilo pričakovati.) Ta odlok se je izročil občini dnć 16. junija in pritožba na ministerstvo se je izročila okrajnemu šolskemu Bvčtu dnć 27. junija, torej še v zakonitem obroku. Okrajni šolski svčt pa jo je vrnil občini še le dnć 22. januvarij« 1891, torej čez pol leta, s pristavkom, da se je pripetila formalna napaka. (Poslaneo Povše: To je novo ! Po trinajstih letih!) Dnć 4. februvarija 1891 se je pritožba zopet vložila, pa se je dnć 15. februvarija zopet vrnila občini z izgovorom, da je mej tem koroško deželno šolsko oblastvo izdalo nov ukaz, s katerim se je vredil pouk slovenskega jezika na dvojezičnih šolah. Pa šentjakobska občina se še ni dala prestrašiti, temveč je dnć 23. februvarija 1891 pritožbo znova izročila. Kaj se je dalje ž njo zgodilo, je li došla k visokemu ministerstvu, o tem sedaj molči zgodovina. (Klici na desnici: Ubogi Slovenci! To je ravnopravnost!) In čez jedno leto bodemo zopet imeli priložnost, o tem govovoriti, da bode stara stvar zopet nova. (Klici na desnici: Zgodovina trpljenja!) Po trinajstletnem boju torej šentjakobska občina vzlic velikim žrtvam za šolstvo še ni dobila šole, ki bi koristila njenim otrokom. Pa to ni jedini slučaj. Jaz imam seznam od dveh drugih slučajev, pri katerih je bila skoro jednaka igra. Tićeta se občin Vogrče-Blato in Tolsti Vrh. Občinski zastop v Tolstem Vrhu je dnć 7. aprila 1888. poslal deželnemu šolskemu Bvćtu prošnjo za uvedenje slovenskega učnega jezika. Otroci teh treh občin obiskujejo tri šole: v Kotlah, Čero-vicah in Guštanju. Predno je deželni šolski svet odločil o tej prošnji, vprašal je občini v Ljubeli-čah in Guštanju, pritrjujeta li občinskemu zastopu v Tolstem Vrhu. Seveda sta se izjavila občinska zastopa v Ljubeličah in Guštanju, ki sta v nemških rokah, da v tako premembo ne moreta pritrditi. Z ozirom na to izjavo se je prošnja občine Tolsti Vrh zavrnila z odlokom z dnć 21. deoembra 1889, štev. 28.847. Občina je potem dnć 15. februvarija 1890 vložila novo peticijo, po kateri bi se slovenski učni jezik uvel le na onih šolah, na katerih jo večina njenih otr6k, torej v Kotlih in CeroviČab, kjer je tri petine otr6k iz občine Tolsti Vrh in le dve petini iz občine Ljubeliče. Sedaj so pa morati poiskati boljši is-govor, da zavržejo prošnjo. Obrnili so se do krajnih šolskih svćtov teh občin in ju pregovorili, da ugovarjata peticiji občine Tohti Vrh. Z ozirom na ta ugovora in na že omenjeno izjavo deželnega odbora je deželni šolski svćt odbil to peticijo z odlokom z dnć 23. maroa 1890. številka 642. Tudi ta občina je vložila pritožbo na visoko ministerstvo, pa še sedaj ni dobila nobene rešitve, dasi se je pritožba vložila že 3. aprila 1890. Da pa ne bodete mislili, da sta krajna šolska svćta svojevoljno ugovarjala, in bo* dete spoznali, da ugovoroma ni pripisovati posebne veljave, prečitati hočem tukaj s dovoljenjem gospoda predsednika neko izjavo, katero je dal krajni šolski sv&t t Čerovicsh in katera drastično kaže, kako sta se napravila ta ugovora. (Dalje prih.) DOPISI. Dekani, dnć 23. novembra 1891. [Izv. dop.] Koperski in razni drugi posestniki se še vedno niso ohladili. Poraza z dnć 30. oktobra ne morejo preboleti. Varite se jih torej ! Danes popoludne nahajal sem se v Rozarjoli pri nekem poštenem prijatelju, ki me je tudi pogostil s čašo vina. Pogovarjala sva se jedino le o hudih napadih na nas isterske Slovane. Tožil mi je, da tudi njega bo napali ko se je nahajal v neki krčmi koporski. Jedva je vstopil, že so ga jeli zmerjati s „p . . . . di un oroato, Bol d' un can, va in tua schiavaria. Fuori di qua p . . . . di schiavo" itd. itd. Možu ni preostajalo druzega, nego ostaviti krčmo, da ne zaide v nesrečo. Strahoma hitel je na svoj dom. Ob 4. uri popoludne poslovim se pri možu in grem proti Dekani. Na poti srečal sem Ivana, Josipa in Antona Caha, vsi trije posestniki od Strolči,obč. Čornika), ki bo bili v Kopru davek plačati. Uprašali so me, od kod da pridem P Povedal sem pošteno. I oni začeli so mi se tožiti, pripovedujoči, kaj sa jim je zgodilo, ko so šli iz Kopra. Dospevši do mostov blizu Koperskega pokopališča, priskočil je izpod mosta k njim nek fakin ter jih začel zmirjati z besedami: p . . . . di croati, schiavi, ande in schiavaria e non a Capodistria 1* — In ko je Josip Cah drzneža zavrnil, da naj molči, ker oni se ne puste zmirjati, priskočili so ispod moata Še dragi trije in napadli jih takć, da ae niao mogli obraniti. Eni so jih zmirjali po njih ognjusni navadi, drugi pa kričali — „Eviva V Italia, m. . . . per i croati e schiavaria!* Vsi tužni in prestrašeni dospeli so do one krčme, v katero se je nedavno tudi g. Lauriha zatekel. Tu je tudi tobakarna. Misleči, da se jih gospodinja usmili — kajti druhal jim je bila vedno za petami — zatekli so se v toba-karno. Ali tudi tu niso našli zavetja, kajti gospodinja jela jih je iz hiše poditi. Take reči se godijo nam interskim Slovanom samo vsled tega, ker smo dne 30. oktobra t. 1. pošteno zmagali. Ko se poslovim od teh mož, nadaljujem svojo pot. Đospevši do županijskoga urada v Dekani svetila je luč skozi okno. Ozrši se proti oknu zapazim dva gospoda, pišoča vsak pri svoji mizi. Kako to, mislim si, vsaj naša županija ima samo jednega tajnika! & ko bolj natanko pogledam, prepričam se, da pri jedni mizi sedi nek koperski „capo", ki je ob času volitev ljudi okoli lovil, da volijo za ita-ljansko stranko. Čudno in prečudno se mi je to zdelo, viditi v istem, prav slovenskem uradu moža, ki je nasprotnik slovenskega naroda in ki ne razume niti slovenske besedice. Kdo ga je pozval P Naše si. starešinstvo je ven-der po svoji večini slovensko, ndrodno t Nadejam se, da bode slavno starešinstvo za to skrbelo, da se v bodoče kaj sličnoga več ne pripeti. To je proti naši narodni Časti 1 Berač. Različne vesti. Cesarsko našo obitelj zadel je hud udarec: nadvojvoda Henrik in njega soproga, baronica W a i -d e c k, umrla ata dne 30. novembra na ptučnioi skoro ob jednem. Trupli obeh pokojnikov prepeljejejo v Bolcan, kjer ju polože v nadvojvodsko rakev. Umrl je gosp. Peter Peršič, umirovljeni višji finančni uradnik, v 58 letu dobe svoje. Iz državnega zbora. V seji poslanske zbornioe dne 27. novembra tožil je slov. poslanec Pfeifer o nepravilnem odmer-jevanji in iztirjevanji davkov na Kranjskem. Govornika in njega somišljenikov stališče je to, da treba razbremeniti nižje davčne vrste ter iskati kompenzacije pri višjih vrstah. — Poljski klub posvetoval se je skozi dva dni o sedanji situvaciji. Pri teh obravnavanjih deseglo se je malo ne popolno soglasje, tako, da je mogel načelnik J a-v o r s k i povdarjati, da bode klub nadaljeval politiko proste roke, kakoršno je zasnoval začetkom sesije; v slučaju pa, ako bi vlada hotela zasnovati trdno večino, mogel bi poljski klub le tedaj sodelovati pri sestavi državnega zbora, ako bi na to zajedno delovala klub konservativcev in nemška združena levica, ozir jemač na narodne tradicije in avtonomna načela poljskega kluba. Čudna prepoved. Ordinarijat Poreško-Puljskega škofijstva prepovedal je podredjem duhovščini „širiti ali razdajati med vernike bodisi naravnost sami po sebi, bodisi po katerih-koli posredoval-oihfk aterikoli časnik a 1 i p e r i j o-dičen list, izdavan v deželi ali zunaj nje, pisan v kateremkoli jeziku, priznano ali nalašč naklonjen ali pomagajoč katerikoli stranki, za katero se tu potezajo, ali pa pripuščati, da jih kdo drugi v to napravlja." Pojasnila menda ne treba, kam pes taco moli. Duhovnik obdaj se torej z visokim kitajskim zidom iu ne brigaj se za usodo svojih, v varstvo izročenih ti ovčic! Tako hoče isterska gospdda in tako b6di! Duhovnik je državljan, politična prava zajamčena so mu v obstoječih zakonih, a krati se mu pravica posluževati so sredstev v širjenje svojih politiških nazorov. Kje jo doslednost in kje pravica'?! Kar je dovoljeno najzadnjemu prostaku, zabraniti hočejo duhovniku. Tako hočejo isterska gospoda, in nam se — srce krči. Koncert, kojega je v nedeljo priredila tržaška „Slavjanska Čitalnica" (prvi v novih prostorih) vspel je izborno v vsakem obziru in je nadkrilil vsa pričakovanja. Prostrana dvorana bila je natlačena naj-odličnejšega slovanskega občinstva, osobito je bil mnogobrojno zastopan krasni spol. To nam kaže, da so člani pripoznali trud odbora v ta namen, da se veselica tako obnese, da more biti v čast prvemu slo* vanskemu društva v Trstu. Novi prostori, osobito velika in elegantna dvorana, pokazali so se uprav ta večer kot jako ugodne. Koncert se je pričel se krasno Ne* dvedovo skladbo „Moj dom", kojo je pro-izvel čveteroapev „Glasbene Matice" iz Ljubljane dovršeno utmetniški, tako, da je navdušila vse občinstvo, da ni bilo ploskanja ni konca ni kraja. Kakor prvo točko tako je i ostale tri točko omenjeni čveterospev proizvel finim ukusom in umetniško dovršenostjo. Vse se je divilo krasoti in milini njihovih glasov in ploskanje je bilo po vsaki točki tako viharno, da so izborni pevci vsakokrat še kaj pridodali. Oduševljenje pa je doseglo svoj vrhunec, ko so zapeli prekrasno češko n&rodno pesem : „Bivali Čeohove?. V prvi vrsti nam je omenjati tenorista g. P a v š k a, ki se je pokazal pravim umetnikom v petju. Da bi le mi v Trstu imeti takega tenorja t Po vsej pravici smemo zavidati „Glasbeno Matico* na tem čveterospevu. Kako pa naj bi pisali o gospej P o d-gornik-Tolomej? Take umetnice so redko sejane. To vam je pravi „Excelsior", velika umetnica; ko ona svira na glasoviru, gane izvestno vsakaterega. Kakor je ona prednašala Anastazijevičevo „Fantasie de concert", je mogoče le pri umetnici njene vrste. Isto velja o umotvoru „Na te mislim" ; s tem komadom izzvala je naša umetnica burno odobravanje, ki se ni poleglo, dokler ni v svoji Ijubeznjivosti še enkrat odsvirala krasni ta komad. — Beethovenov „Concert Ex- dur Adagio" in „Finale" uplival je tako silno na vse navzoče, da so bili kakor elektrizovani. Burno ploskanje uplivalo je na umetnico, da je točki tej pridodala še „Impromptu". Tu nam je omenjati še g. D r a g a t i n a, ki je umetnico jako vešče in razumno spremljal na glasoviru. Kakor da ni bilo vsega tega dosti čuli smo de mile glasove strun na citrah. Simpatična gospodičina Bogomila V a-len čiče v a svirala je lepo in precizno Giesederovo „Spomlad ljubezni" in bo mili glasovi segali vsakemu do arca. „Spomlad ljubezni* je prekrasna pesem, ako se proizvede tako vešče in takim razumom. Tudi to gospodičino je pozdravljalo občinstvo navdušeno in je blaga gospica le ustregla obči želji, ko je pridodala „Venec narodnih pesmi* od Zajca; dokazala je, da se je marljivo učila. Po koncertu zbrala se je VBa družba v preddvorani, kjer nas je prekrasnim pe-vanjem izborno zabaval omenjeni ljubljanski čveterospev. Le prenaglo so minuli ti preprijetni trenotki, dasi so zadnji gosti Šele ob 3y«. uri odhajali iz čitalnice. Tako se je izvršila prekrasna ta zabava, toda spomin na ta koncert ostane neizbriBljiv v srcih onih, ki so imeli srečo prisustvovati mu. V naši čitalnici izvestno ni bilo se nikdar tako krasne, interesantne in animirane zabave. — Da pa je veselica tako izborno vBpela, zasluga je čitalničnega odbora. Nadejamo se, da nam se večkrat priredi slične večere. Miklavžev večer. Na drugem mestu priobČujemo vabilo na Miklavžev večer „Trž. Sokola". Odbor „Sokola" potrudil se je, kolikor je bilo le možno, da priredi članom svojim in drugim gostom obilo in prijetne zabave. Nočemo in ne smemo biti indiskretni, a ne moremo zamolčati, da čakajo vseh udeležencev razna prijetna iz nenadenja, Prihitite torej, da sami vidite in slišite 1 — Ako morda kdo slučajno ni prejel vabila, naj to blagohotno oprosti, kajti „Miklavž* ima sedaj obilo posla. Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrala je vesela svatovska družba na Prošeku 1 gld. 30 kr. — V gostilni Via del Bosco daroval je g. Pahor 1 gld. 16 kr. — Krokarji pri „Pošti" nabrali so 3 gld. 4 kr. — V soboto 28. novembra nabralo se je v gostilni „Alla bella veduta* 1 gld. 5 kr. Pevsko druitvo „Adrija* v Barkovjah priredi v torek dne 8. decembra 1891. v dvorani gostilne „Pri Ferlugi" na Greti veselico s petjem, deklamacijo in igro, pri kateri sodeluje društveni, prvič nastopajoči tamburaški zbor, z sledečim vsporedom : 1. „Hej Slovani*, udara druŠ. tamb. zbor. 2. Iv. pl. Zaje: „Živila Hrvatska", zbor. 3. „Hrvatsko narodno kolo", udara druš. tamb. zbor. 4. B. Potočnik: „Hči na grobu matere", deklamacija. 5. H. Volarič : „Oj zbogom ti planinski svet", zbor. 6. H. Ražem : „Micika", udara društv. tamb. zbor. 7. Gj. Eisenhut: „Tko je naš", zbor. 8. V. Šviglin: „Ne psuj me majko", udara kvint. društv. tamb. zbora. 9. „Kratek odmor". 10. II. Ražem: „Jaz nisem Itali janka", veseloigra s petjem. Potem je prosta zabava. Ustopnina k veselici 30 nvč. sedeži 10 nvč. Začetek veselice je ob 6. uri zvečer. Radodarnosti se ne stavljaj o meje. „ Plesni venček'' katerega je priredil odsek „Delalskega podpornega društva" v soboto v dvorani Mallj-jevi, bil je dobro obiskan, kar kaže — da ima mladina simpatije tržaškega občinstva. Dvorana bila je čedno zastavami okinčana in prvo četvorko plesalo je nad 30 parov. Ples „Slovan" katerega je izvajalo 12 parov, izpal je na čast neutrudljivemu plesovodju, g. Ivanu U m e k u , kateri se je potrudil, da ga je sestavil in učil; dvakrat so ga vrle plesalke in plesalci morali ponavljati in želi burno pohvalo. — Ples trajal je do 5 ure zjutraj. Kakor čujemo, namerava imenovani odsek, „drugi venček" napraviti sredi meseca ja-nuvarja z raznovrstnim programom in plesom „Slovan". J. Vabilo na Prešernovo slavnost, katero priredi akad. društvo „Triglav" v Gradci dne 5. decembra 1891. s prijaznim sodelovanjem akademičnega društva „Hrvatske". Vspored. Pozdrav predsednikov. 1. Dr. B. Ipavec: „Slovanska pesen", možki zbor. 2. Iv. pl. Zaje: Potpourri iz opere „Nikola Šubi c-Zrinjski", udarja tamburaški zbor. 3. Slavnostni govor, govori gosp. cand. iur. Janko Žolger. 4 Jos. Nešvera : „Ukolčbavka", svira gudalački zbor. 5. Gj. Eisenhut: „San", osmospev. 6. Dr. G. Ipavec-Švab: „Mrak", udarja tamburaški zbor. 7. F. S. Vilhar: „Mornar", samospev za bariton, poje gosp. stud. med. Bčla Štuhec. 8. Q. Havlasa : „Davorija na Kosovu", svira gudalački zbor. 9. A. Ne-dved: „Ljubezen in pomlad", možki zbor s tenor-solo. — B) Prosta zabava. — Lokal : Daniel — Annonsale. — Začetek ob 8. uri zvečer. iz Gorice se nam piše: V nedeljo, 29. t. m. ustanovili bo v bližnjem slov, Ločniku poddružnico „Lege*. Ali sedaj čujte, kaj mi je pravil nek tamošnji Slovenec o tej ustanovitvi. Nekatere ločniško renegate in ne Furlane (čiste krvi) močno jezi, da se je odprla v Ločniku slovenska šola. Hote jo na vsak način uničiti. Do sedaj niso jim vsa njihova sredstva obrodila zaželjenega uspeha. Kaj si nazadnje domislijo te poturice P Nič manje, nego to, da se vsem Slovencem, bivajočim v Ločniku odpovedć stanovališča in potem morajo Slovenci se ve, da oditi in šola slov. je uničena in namen je dosežen. Kako pa pregovoriti dotične gospodarje, da odpovedo stanovanja P Tu bi trebalo denarja, da Be jih podkupi in denar od kod dobiti P Prišli smo do izvira „Legini" podružnici v Ločniku. Hodili so agitatorji, največ slov. renegati in ponebo neko človeče, ki je bilo že več- krat kaznovano radi razžaljenja Veličanstva, presvitl. naš. cesarja, k ločniškim ženicam, češ, ako se upišete v „Le^o", dobimo otroški vrt, kamor bodo vaši otroci hodili; tu se bo za nje skrbelo z vsem: z jedjo, obleko in varstvom ; ali ne bo to lepo P In skrbne matere bile so zadovoljne in dale so v božjem imenu onih 25 kr. za blagi „namen". Tako so se nabrali udje. Mi ne bi imeli nič proti temu, ali možje in osebe, ki so posvečeni nekoliko bolj v to zadevo, dobro vedo, kam pes taco moli. In baš radi tega se je ona „slovesna" otvoritev Legine podružnice v Ločniku kaj žalostno dokončala. Ko so odšli goriški bratci in g. komisar, začel se je prepir med „pametnimi" in onimi ek-saltovanimi renegati-odborniki podružnioe, češ, mi nočemo, da se nam imena pačijo, (sklenilo se je namreč, da so vsa imena poitalijančijo, tako n. pr. iz Medveščeka hočejo Orse......i* Koaa Merlo, itd.), mi ostanemo Avstrijci in nočemo, da se nas pri prvi priložnosti proda Italiji. Zahtevali so pametni možje v nedeljo večer, naj se „Lega" uniči takoj, ker oni poznajo njeni namen. Oni tudi ne marajo živeti v so-vražtvu s Slovenci, ker so sami slov. po-kolenja, da: sramujejo se, da so Ločničanje, kjer se gode take reči. Tako se je končala ustanovitev „Lege" v Ločniku. Za predsednika izvoljen je slov. renegat, katerega oče niti italijanski ne zna, A, sin je „sangue pura*. Tako, vidite Slovenci, se sami zatiramo. Podgorci pozor, dokler je še čas ! Ako bodo morali Slovenci (nekateri) iz Ločnika, veste, kaj vam je storiti: „milo za drago". Osnujte si podružnico, skrbite za mladino 1 Kedaj se vzbudi Solkan, Št. Peter in druge vasi v goriški okolici P Rodoljubi pozor 1 Sekvestracija občinskega denarja. Pod tem naslovom se nam piše: Pred jednim mesecem je slavni c. kr, okr. šolski svfet v Voloski zarubil pri davkariji občini matnrijBki njene naklade za vzdrževanje šol v tej občini. Županstvo je pa, po le njemu znanih §§ vložilo utok do deželnega šolskega svčta. Rešitve pa še ni nobene. Zima je pred durmi, šole nimajo drvi v kurjavo šolskih peči. Vsled tega bode pouk nemogoč. Davkoplačevalci so plačali, morda i po eksekutivni poti za vzdrževanje svojih šol; a njih šole se bodejo morale zapirati jedna za drugo, kakor ob času kake epidemije. — Je li mogoč jednak slučaj še kje drugje r Avstriji P 1 Čujte ! že leto je preteklo, od kar niso šolska vodstva niti krajoarja dobila za vzdrževanje šol ! PaČ čudno, da se ljudski izomiki v toliki meri polena nastavljajo. S tem si gotovo nikdo ne pridobi nikake veljave, temmanje zaslužnega križca. Tako delovanje je povsem nasprotno dandenašnjoinu ljudskemu življu. Bože mili! je li amo v srednjem veku P Še to: „Svaka sila do vremena". Visoki c. kr. deželni šolski svčt proai se nujne rešitve v občno zadovoljnost. Naj se vsaj od te strani posreduje, da ho vendar zapreči enkrat za vselej tolika nedostatnost, kajti s tem trpi ljudstvo mamo, največ pa naše marno učiteljstvo. Gospodarske in trpvtt stvari Iz Podgrajskega okraja. O vzgajanju prešičev. Viden je napredek v našem okraju, odkar se je ustanovila gospodarska zadruga. Požrtvovalnemu in umnemu delovanju nekaterih strokovnjakov se imamo zahvaliti na lepih uspehih, ki se niao dosegli b ka-oimi posebnimi podporami, nego s primerno malimi sredstvi, ki niti ne dosegajo visokosti, knkoršna je po zakonih nameravana. Zanimanje za zadrugo širi se vedno in ona šteje zdaj poldrugo stotino članov. Žal, da se ena občina našega okraja — Jelšanska — tako trdovratno in brez ka-cega pametnega razloga ustavlja ustopiti Listnica uredništva. O. R. H. Sprejmemo brezplačno. Vabilo na Miklavžev večer kateri priredi telovadno društvo „Tržaški Sokol* v soboto dne 5. decembra 1391. v Malfy-jevi dvorani (ulica Tomtt 16) ▼ kolo svojih dveh aeater. Veliki sbori vrle ae pri obilni udeleiitvi po vrati v Materiji i Podgradu, ratno orodje na raspolaganje je v obeh imenovanih občinah, samo v Jeltanah ni nič, ker od tam ni niti eden gospodar član zadruge! V obeh pohvaljenih občinah je že precej razširjeno rasno dobro orodje, posebno plugi, brane itd., razna dobra semena raz-dele se vsako leto itd. itd. A glavna veja našega gospodarstva je in ostane poleg umnega sadjarstva — i i* vinoreja. V tem obziru deluje naša zadruga tudi dobro in marljivo. Za poboljšanje govejega plemena se je ža potrudila, ravno tako glede ovac, kupivši posebno lepe živalice za pleme. A pri letošnjem velikem zboru obrnil je predsednik pozor-nost navzočih tudi na vzgajanje prešičev in je zbor sklenil, da se ima nakupiti lepa plemenska žival. To zadevo hočem danes nekoliko s številkami pojasniti. Da nismo v marsikaterem obziru napredovali do zdaj, krivo je, da ne znamo računati in iz računov sklepati. Računajmo torej. V našem okraji je po zadnjem šte-viljenji 2692 hiš. Praznih je 50, torej 2642 hiš, y katerih se prebiva. Z malo izjemo -- rede pri vsaki hiši prešiča, pri nekaterih NB. Gospodje „Sokolaši' se prosijo, da po 2 in več. V celem okraji izreja se torej *e "beležijo t«g» ™čera * društveni obleki, na leto RAZPORED 1. Petje. 2. Nastopi sv. Miklavž sfe svojim spremstvom. 3. Petje. 4. S m i t h s : Fantazija o „Normi*, igra na citre g. Preveo. 5. Židovski kvartet, kuplet. Prosta zabava. Začetek točno ob 8'/, ari zvečer Vstopnina za Člane 20 novč. za povabljene 40 novč. Otroci, katerim je v prvi vrsti ta večer namenjen, so vstopnine prosti. najmanje 3500 prešičev. Gotovo tudi več. Koncem leta naštelo se je sicer v tem okraji samo 2348 prešičev, a takrat ne na- javila zahvala. bilo jih je že mnogo poklanih in domešČenih. Dne 10. novembra 1891. nastal je v vasi Ravne strašanski požar, kteri je vpepeljil 21 hiš in poslopij. Podpisani posestniki bili smo pri o. kr. Znano je, kako dragi so prešiči, pri- priv. družbi „Austrijski Feniks« na Dunaji gnani k nam iz Kranjskega, Štajerskega (glavni zaatop v Ljubljani, Šelenburgove in Hrvatskega. Iz pod 10 gld. se ga skoro u,ice *t. 3) zavarovani in ko smo pogoreli, ne dobi, a dati je treba sanj tudi 15, 20 cenil in »Plaćftl nBm Je ta ob6e 8Poito gld. in še več. Koliko torej izdamo sa tistih najmanj 3500 prešičev, katere potrebujemo na leto? Ogromno svoto kacih 50.000 gld. In ta številka ni previsoka. Pomislimo samo, koliko prešičev se vzame „na upanje". Ti se morajo še dražje plačati in ako se ne sm6re, še troške tožbe povrh. Ako pa smo kupili prešiča na draginjo, koliko dobimo zanj, ko smo se celo leto trudili z njim in mu živež deloma tudi kupovali P 30 do 60 gld., ako je sreča. Kje je torej dobiček, kje trud plačan ? Navadno je zguba. Računajmo dalje. Kako težko nam je davke plačevati. Ne zmoremo jih, zaostajamo. A davki z vsemi dokladami nikakor ne dosežejo onih 50.000 gld., katere izdamo za prešiČe I Iz predstojećega računa je torej cela stvar jasna. Silno potratni smo. Pri tako veliki stiski za denar, pošiljamo vsako leto 50.000 gld. iz okraja, brez potrebe. Mislimo zopet: ne bi li bilo mogoče teh prešičev doma zgojiti. Poskusimo. Kolikor več se jih bode doma vzgajalo, toliko manj denarja pojde iz okraja. Vsaj je znano, da se navadno ne kesa oni, ki se poprime gojenja prešičev, da-si jih prodaja vsaj na pol ceneje, kakor tuji prekupci. Ako pa tudi ni novćiča ne zaslužimo pri tem: velikanska dobrota bi bila, da nam vsako leto 50.000 gl. doma ostane. S tem ogromnim de-narjem poplačamo vse davke in doklade in še nam ostane denarja za druge potrebe. Torej ua delo, umni gospodarji ! Vrlim našim možem pri gospodarski zadrugi pa bvala za trud! Želimo jim najbolji uspeh. vani zavod škodo tako točno in pošteno, da mu izrekamo prisrčno zahvalo, in ga s tem vsakemu najtoplejše priporočamo. Ravne pri Kobaridu, 28. nov. 1891. Anton Llšter 1. r., Luka Koren 1. r., Matija Goreuičik 1, r., Tomaž Goreuft&ik 1. r., Jernej Kanavc 1. r., Mihael Skubin 1. r., t Matija Kanavo, t Anton Bergunc po Gabrielu Devetaku 1. r., podpisal in priča, Jožef Rakuštik 1. r., župan Kobaridški priča. DROGERIJA na veliko i malo G. B. ANGELI TRST Piazza della Legna br, 1. sa odlikovanom tvornicom kista i velikim shladiŠćem boja na ulje vlastite priprave. Okvire onglezke, franoezke, njemačke itd. itd. Osim toga velik izbor MINERALNIH VODA dobavljenih ravno iz vrela zajamčene svieže, kano i: Sumpora iz Romanje za sumporati truje, pomjed&noga sa modrom galicom vrlo fino r-ameljenoga, uporabiva proti mildevu (peronospori). D.r Gustav Gregorinv odprč svojo odvetniško pisarno v Trstu dnb T. decembra t. L (Via Dogana št. 7. II. nadst. 3 — Nič več kašlja! PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spri&ujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In Čisti kri; ima dober okuB in velia en zavoj za 8 dni 60 nrč. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prentenje života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zuprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena gkatlja velja 80 nvč. Pla&ter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plastrov za kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 fioldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici t lekarni Cristofolletti, Pontoni in Oliubic. 1 — 12 7 tej lekarni govori se tudi slovenski. ulica 13. Barriera vecchia št nahajii se velika zaloga SUKNA, ŠTOF, ROBCEV o'27 čen papir za reproduciranje slik v polusvitu. 2 °/0c. preav.di 20 g.n »» »» »i ,, 2% n „ * „3 meei 3 - a • « M za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Iteko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, j a) Accetta pertamenUjtt Conto correntei, abbomndo Hermanstadt. Inomost. Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuo, Reichcnberg, Saaz in Solnograd, — brez troškova. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 22 pri odbitku l°/«o provizije. Predujmi. Na jamfievne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovoi itd. — po pogodbi. Trst. 11. septembra 1881, 22 -25 - Listnica upravni Štv a. Čast. gosp. Ed. Legat v Lipici. Vaša naročnina plačana je do konca tega leta. Išče se raznaševalec za list „Edinost". — Več se poizve pri našem uprav-ništvu (tiskarna Dolenc.) Lastnik pol. društvo „Edinost". CARLO PIRELLI mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode delalcem po nizkih cenah in 11a vse kraje. mornar jem 111 17—18 8S/ s°/o » 87» n a 4 raesi 81/« • fl 8 „ In banco giro abbuonando il 2 "///o inte-resse amiuo sino a qualunque soninia; preleva-zioni sino a flor. 20.000 — a vista verso chfeque; importi maggiori pruavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamonti in apposito Ubrotto. Conteggia per tutti i versamenti fatti sino alle 5 pom. la valuta del tnedtaimo giortto. AsHum« pel propri correntisti V incaaao di conti di piazza, di catnbiali per Trietse, Vienna, Budapeat ed altri principali cittA; rilasc a loro asxegni per queste piazze, ed accorda loro la facoltA di domiciliare effetti presno la sua cassa franco d1 ogni »pena per bhhI. Procura pei propri clienti informazioni sull' Interno e sull' Estero verso il solo rimborso delle spese postali. b) S' incarica deli* aquisto e della rendita di effetti publici, valute e divise nouclii del in-cavso d'asseffni, cambiali e coupous, rereo mio-dica provvigione. r) Scunta cambiali diretto e domiciliate a condizioni correnti. d) Rilascia aHHegni ed apre crediti su tutte le piazze deli' Interno e deli' Estoro a mo-dicho condizioni. e) Sorvenziona efTetti e valute. f) Accorda ai propri comniittenti la facolti di deponitare effetti di quaUiasi specie e ne cura gratiH P incasso dei coupotiB ali a sca-denza. y)Vend© le obbligazioni communalP 4'/, della Prima Časna patriotica di rUparmio di Buda-peBt, le lettere di pegno 4'/, e le obligazioni comunali 41/, con premio dellO0/, della Banoa cominerciule unghorese di Budapest, lo obbligazioni cumunnli 4'/, e lo obbligazioni 4u/0 con 10% di ]>rumio della Banca ij> tci-aria ungherese di Budapest. le lettere di pegno 4'/,% della Banca centrale austriaca di ore dito fondiario, i lotti 3% l.a e 2.n einissione deli' Istituto di credito fondiario austriaco, (Boden credit) lu obligazioni 4% con lottorift (vincita prinoipale iior. 50.000) della Banoa ipotecarin unglierese di Budapest le lettere di pegno 4°/0 dollo 8»abilimonto provinciale ipotecario deli' Austria inferiore al corBO di giornata. 12—12 Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc v Tratu.