iilllliiiiiiiumuimiui,,;
LETO I.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE.	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO.	ŠTEV.	14.
Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—.
ZEMLJEPIS
Profesor: »Tako, obrazložil sem vam meje Evropskih držav; poudarjam pa, da se bomo morali tekom
leta k mejam še najbrž večkrat povrniti!«
wm
CENA DIN 1.50.
si
Že običajen poziv naročnikom »Totega lista«, naj nam blagovolijo nakazati naročnino, v tej številki izjemoma izostane; nakažete nam pa denar kljub temu lahko...
JE TO VIC?
»Kočevski Slovenec« z dne 25. avg. mi je prišel slučajno v roke. In kaj sem tam čital? List poziva v
naj prepovejo izdajanje .»Totega lista«, češ, da piše proti — režimu! — Spričo današnje cenzure bi bilo to tudi pri najboljši volji popolnoma nemogoče. Zagotavljam gospodom iz Kočevja, da ni namen »Totega lista« nekatere napadati in druge izpuščati. Prav vsem bomo — po možnosti in s posebnim ozirom na tiskovni zakon — povedali »ta svoje«!
Božo.
PRAVIJO...
Pravijo, — pa to ni res, da bo v kratkem smrtni ples.
Pravijo, da pes, ki laja naj nas s strahom ne navdaja.
Pravijo, kdor v druge pljuje sebe najbolj ponižuje.
Pravijo, da rasa ena ni za kar »čez vse« rojena!
Za bodoče bo »anšluse« treba vprašat tudi —
B.
PRIBEŽALIŠČE GREŠNIKOV.
Mesto Maribor je nekako pribežališče grešnikov. Semkaj se je zateklo par čeških kaztieneev. Ker pa njih službeni kroj neugodno vpliva na poštene možgane — kaznenci nosijo namreč bele nogavice, — jim gre naše ljudstvlo dobrosrčno »na noge«.
SAMOZAVEST.
Nemec kliče: »Heil!«
Švicar prosi: »Seil« — a Tirolec: »Pfeil!«
Mi pa pravimo: »Zakaj, saj je dosti — fičafaj!«
Krpčlj.
KRANJSKI TANGO.
Naš kranjski fant brez vina, dekle brez rožmarina, ciganka brez uši — tri nemogoče 'so stvari.
Krpelj.
DA, DA ...
Dva Čeha na sudctsko-nemškem »ozemlju« sc pogovarjata.
Prvi: »Joj, to bo škandal, če sc to razve!«
Drugi: »Kaj pa?«
Prvi:	»Pomisli:	na	neki	nemški
manjšinski šoli imajo — češkega šolskega slugo!«
Drugi: »No — in kaj potem?«
Prvi: »Pomisli vendar na politične posledice! Vsi Henleinovi listi in agencija DONEBA bodo pisali, da Čehi Nemcem zapirajo šole — in imeli bodo prav.
Ali ni to mednarodno?
Neki nemški vseučiliški profesor iz češke Prage je napisal knjigo o srbskih in hrvatskih ljudskih verah in običajih, izdala pa jo je slovenska Mohorjeva družba.
(Sclmeevveis, Grundriss des Vojksglau-bens... der Serbokroaten).
vc.
i Italijanski državljan Spiridis, ki se je rodil v Turčiji, a je grškega porekla in biva na Kitajskem, je vložil pri angleškem sodišču v kitajskem Tiensinu tožbo zoper angleško občino, ker mu je razveljavila že pred nekim časom dano dovoljenje, da sme izdelovati v neki francoski žga-njarni škotski whiski iz japonskega alkohola. V tem procesu ga je zastopal ameriški advokat, za tolmača pa mu je bil neki Rus, po rodu Čerkez.
v«.
Mar ni to mednarodnost, ako gre indijski paša z rusko grofico, grškega profila, nemške vzgoje in italijanskega temperamenta v kitajski hotel in jo v japonski sobi za špansko steno na perzijski preprogi poleg švedske peči na turški otomani, z afriško vročino in amerikansko hitrostjo pa z angleško hladnokrvnostjo in avstralsko nerodnostjo pa francosko strastjo...?
ve.
Ljubljanske ure.
Kaj ur je, ki kažejo čas nam v
Ljubljani, Cenzura, tonzura, študentova
kvestura, rejenim filistrom samo 'slnekura, a bednim brezdomcem prodana
babura.
Recite, kdo v zmedi in stiski in bedi tn našel bo pot, ki ga vodi po sredi!
Krpelj.
Bo že res, da hodijo ljudje v Graz 'samo na izlete, tam pa nočejo ostati.
Bo že res, da je mariborskim psom napočila srečna doba, ko imajo na. Glavnem trgu toliko novih kandelabrov.
Bo že res, da je g. Rosncrju težko plačevati davke, ko sc ne sme zameriti ne Košakom, ne mestni občini. ,
Bo že res, da so dobile v Mariboru z jesenjo bele nogavice rjavo barvo. So pač dozorele na Mariborskem tednu.
Narodni, socialni, politični in pasemski problemi na Ljubljanskem velesejmu.
	
•Reference ix 1914. J doic>i8
—*
«
J>t(šor»a ®d)
t ti«
' \SS\ \ \ A''' n\WW
fr zm >v ^
iQiej;\v
[Mip.imium
Jubilejna skrinjica! B
Brezposelni Maisirov borec
razstavlja
Skrinjico Zaveze
v Katero je usvoji bedi in pomanj' Kan m vlil vso svojo /GSf dušo Kol rdzTpJsTbubnt bordc i }
Cumculum vitae •>) Rojena 1<)$6 na ljubi] velesejmu..
2) Siji- njena mati. -last Korenčkove N.
s) 2v služkinj radi nje izgubilo službe.
V.članic a vseli .■
Om s',
DRAGI »TOTI LIST«!
Brez dvoma si slišal kdaj koga tarnati, da ga je pošteno ogulil kak advokat. Saj je že Josip Stritar pel o možeh tega poklica: »Pero pomoči, goldinar skoči.«
Vsem prizadetim v tolažbo, drugim pa v razvedrilo zato sporočam novico, da so zdaj tudi oni malo »nastradali«. Njih pokojninski zaklad, oziroma kakor se to v izbrani slovenščini tako lepo glasi: Penzij-ski fond advokatske in notarske komore v Ljubljani je kupil blizu poslopja, kjer se po §§§ deli pravica, parcelo za svojo palačo in je plačal m« samo po piškavih — 900 dinarjev.
»Hardun«, pravijo pristne ljubljanske srajce, »tu se nem šika!«
Gospodje se jim seveda smejejo, češ:
»Šeme, mislite, da smo dali te solde mi?!«
Krpelj.
IZ DNEVNIKA.
Kar po modi kje se nosi, vse o kmetu govori, kar o kmetu največ kvasi, kmečkih žuljev se boji.
Krpčlj.
DO KONCA VESEL...
B. V d o v i č, ki se je rad pod svo-je dovršene prevode Krylovljevili basni podpisoval kot G e o r g e s, je bil duhovit šaljivec in jedek satirik. Kako je bila ta poteza njegove osebnosti živa, pove anekdota Vdovič je obolel, nič ni pomagalo, v ljubljanski bolnici je bliže in bliže prihajala k njegovi postelji bela smrt. Tedaj ga je duhovnik previ-del in mazilil s sv. oljem, Vdovič pa že domala v agoniji:
»Pii še kisa ne pozabite, gospod župnik!«
Krpelj.
IZ POLITIČNEGA ALBUMA 1938.
Kot vsako dekle ni devica, tak vsako žito ni pšenica:
Pri nas pa lahko vsak lizun si snaži svoj nečedni kljun.
Kjer spoštovan je kdaj skopuh, tam v čislih bo se — ovaduh.
Krpelj.
Oče Stržen iz Smokuča ni bil nikoli preveč vnet za svojo boljšo polovico. Menil je, da je dovolj, če sliši pridigo vsako nedeljo v cerkvi, ne pa, da bi mu baba pridigala v petek in svetek še doma.
Mati Strženka se seveda ni dala ugnati in je obdržala prelepo navado neusahljive zgovornosti. Zavoljo tega Se mož niti tedaj ni dosti zmenil za ženo, ko je začela segati po njej božja dekla. Nazadnje je postalo tako resno, da so se zbrale sosede in znanke ob Strženkini bolniški postelji ter začele jadikovaje moliti za srečno smrt, medtem ko je oče Stržen uporno hacal po vrtu in vlekel svojo čedro.
Čez čas pride za njim potrta soseda, češ:
»Stržen, žena ti je za večno zaspala.«
»Reci ženskam, soseda,« odvrne Stržen, »naj rahlo ravnajo z njo, da se ne predrami!«
*
Miha Parobek je gorenjski rojak, učen gospod in profesor v Ljubljani. Pa je smola hotela, da se mu je vnelo srce za Minko, prelepo edinko bogate vdove. Odločen, kakor se za Gorenjca spodobi, razodene Miha Minki svojo bolečino, gospodična pa pravi, da bi mu rada lajšala gorje. Naj kar pride in se pomeni z materjo, pa bo kmalu lahko vse urejeno.
Miha Parobek živi v sedmih nebesih, naroči v cvetličarni šopek za pol svoje mesečne plače, zleze v izposojen frak in dostojanstveno odide snubit.
Bogata vdova ga 'sprejme v staromodnem salonu in z ledenim mirom posluša Parobkov ognjeviti govor.
»Koliko pa znašajo, če smem vprašati,« se končno (Oglasi gospa, »vaši povprečni mesečni dohodki, gospod profesor?«
»Tisoč osem sto dinarjev!« s poudarkom pove Parobek.
Gospa prekriža roke v naročju in globoko vzdihne:
»Oprostite, .gospod profesor, ali to vendar moji hčerki niti za robce ni dovolj.«
Miha Parobek srdito šine kvišku:
»Če je tako smrkava, je pa ne maram! Zbogom!«
Krpčlj.
Kronika o Ljubljanskem velesejmu.
Ljubljana, naše mesto belo — središče narodne časti, v septembru se je razživelo ob tujcih, dežju in megli.
Ker smo na gobcih oboleli in ker na parkljih na® tišči, zato smo davek svoj odšteli na velesejmu — umetnosti.
Umetnosti pa ni brez cvenka, a ko v Ljubljani cvenka ni. ljubitelju po mislih klenka podoba, ki si jo želi.
Jo dolgo tiho opazuje, potem pa smuk pod suknjo z njo! Umetnik — spretnost občuduje, ljubitelj dvojno umetnost to.
Izvrstna je bila razstava pohištva, strojev, pijandur, ki večna jim ostane slava rekorda — sredi nočnih ur.
Zverin visokih tu obilo, a malo dobrih je ljudi, zato Ljubljani v tolažilo razkazali so se nam psi.
Skočile v oeni so device, zaman jih je iskal galan, tem več pa v posteljah stenice so povzročile jedkih ran.
Politika bila je v modi in pendrek je ponosno pel, jaz pa iz bojev še povsodi izmotal sem se zdrav in cel.
Zato zdaj pesem to Ljubljani zakrožim v »Totem listu« v čast: če ljutomerčan me vpijani, bom morda še kdaj skočil v past.
Krpelj.
Marela.
Kmet zapustivši hotel, opazi, da je v sobi, kjer je bil prenočil, pozabil — marelo. Obrne se, 'steče v hotel, hoče v svojo bivšo sobo, pa mu zastavi vratar pot, rekoč: »Kaj pa mislite? Pravkar je najel sobo mlad parček, ki je na poročnem potovanju!« Pravi kmet: »Ali jaz sem pozabil notri svojo marelo!« Odvrne vratar: »Bog pomagaj, zdaj ju ne morem motiti! Počakajte nekoliko!« In odide.
Kmet čaka, čaka. Nervozno stiska glavo k vratom svoje bivše sobe.
Od znotraj začuje: »Čigava je ta glavica, čigav je ta nosek, čigavo je to ušesce, čigava so ta usteča, čigav je ta vratek, čigav je ta trebušček, čigava je ta nožiča, čigavo je to bederce, čigava je ta...?«
Takrat pa kmeta mine potrpežljivost in zatuli v sobo: »Če prideta do marele, — ta pa je moja!«
O.
DOBRA RESTAVRACIJA.
»Kako si zadovoljen s hrano pri »Kapunu?«	1	| ! 5]
»Hvala. Če bi bila juha vedno tako topla kakor je pivo, vino tako staro kakor so žemlje, goveje meso tako mehko kakor so trdo kuhana jajca, pečenkfi tako mastna kakor je natakarica, solata pa tako osoljena kakor so cene, bi bila to prva restavracija v mestu.«
Pri srbohrvaški uri vadijo sklanjanje. Pravkar vadijo primer »dvoje dece«.
»Vokativ?« zakliče profesor zaspanemu dijaku.
Ta se zbudi iz dremavice in reče: »Dva deci!«
Esi mm
<:y D qv'i. '^CiTK
Maribor — velemesto luči.
Petelinček In petelin.
Petelinček lepo poje, kadar vabi putke svoje, putke kokodakajo, vse za njim korakajo...
Raste mu greben, kar da se, ker ves rod kokošji rase zanj se zbira na branik, i — petelin sam, vodnik ...
Je ta rod usode težke: za želodce je človeške, tečna hrana, rajska slast, sebi pa samo v — propast...
Petelinček — to preudari, naj, petelin, ti bo mari:
Pusti svet, ne drezaj vanj, sicer ob greben boš djan!!!
Marsikdo je tega kova: pesmi tej ne ve naslova!
Nemški on imenovan
je: »Das Hahnlein und der Halm.«
Separatist.
Ob priliki motociklističnih dirk smo na cilju zaman pričakovali dirkača — Hrvata. Startal je, del proge prevozil in sc naenkrat nekam izgubil. Povprašal 'sem soseda, kaj naj to pomeni. Pa mi reče: »Je pač Hrvat, separatist. Najbrž je krenil kar — po svoji poti.«
Ali res naša črnilna industrija podpira naše štajerske hitlerjevce? V teh zadnjih časih se širijo vesti^ o novem izrednem procvitu naše čr-nilne industrije in je le-ta že sklenila podpirati v bodočnosti vnete nosilce tako izzivalno belih nogavic.
— Mariborska parkljevka je bila mnogo pohlevnejša od ljubljanske, kar je znak, da 'premore Maribor zelo zdrave in trdokožne živine, kar se pozna povsod.
NEVERJETNO.
Milijonar čita časopis in reče: »Delavci so pa res čudni ljudje. Sedaj hočejo delati osem ur na dan; meni pa je že preveč, če delam pol ure. Res neverjetno!
— Sudetski Nemci so te dni sugestivno vplivali na svoje brate v u fj>,. pohorske Nemce, ki so, kar se rase tiče, nekako to med ljudmi, kar je v kraljestvu kužkov takozvani »pinč« ali »potpuri«. Pohorskim Nemcem je zato po lokalih in drugod, kjer so bili na varnem, silno rasel greben. No razen običajnih črnilnik madežev po redkih, belih nogavicah, — ki hvala bogu vplivajo na sicer mirno slovenstvo, kakor rdeča ruta na bika — in nekaj vijoličastih marog tam niže hrbta ni bilo hujšega. In Maribor je za-čuda še zmeraj pod — Jugoslavijo.
— Mariborske šole, ki so zato znamenite, ker so — razen lemena-ta, ki je v njem še dovolj prostora in sc zato gradi impozantno draga nova stavba pod Kalvarijo, — prenapolnjene, so začele s poukomi in ima zato mariborska — davkarija obilo posla in starši obilo denarja — matij...
— Župnik mariborske starokato-liške cerkvene občine, ki je učitelj, je premeščen in pojde te dni v Baško, čez 10 mesecev pa s polnimi leti v pokoj... Drugače je, kot bi se spodobilo tudi za druge duhovnike, še precej neoporečen. Edina napaka, ki jo ima, je, da je — staro-katolik...
— Hitler, Sušnik in Korošec so se te dni sestali precej okrnjeni na političen sestanek. Pa ne v Berch-tesgadnu ali v kakem dunajskem hotelu, temveč v — mariborsk-i bolnici ... In ima celo vsak svojo lastno postejo, čeprav je v mariborski bolnici. Pravijo, da je bil Korošec od začetka zelo na roke s Sušnikom, zdaj pa je bolj prijatelj s Hitlerjem, ker Sušniku trda prede ... Je pač križ ž njim. • v
s\.
— V Ljubljani imajo za nič mitničarje in še slabše nogometaše. In ni nič čudnega, ker so Slovenci vendar — inteligenten narod. Inteligenca pa še ni bila nikoli nogometna, niti ne sodi za mitničarja. Tega se tudi dobro zavedajo in postavljajo za mitničarje take, ki zacarinijo tudi — pesniške zbirke in drugo neužitno robo. Revež pa je pri vsem tem slovenski pesnik: ker njegovih pesmi nihče ne bere, mora plačati zanje še mitnino. —
Sodobna poletna idila-
Dobrodošli
%
CAVEAN
CONSULESl
miiim
imumvvv
J
Jesenski čas je čas sadov, ki kmet pospravlja jih domov, a s kmetom še politiki na kupček radi bi prišli.
Prelepo mesto Ljutomer goric je sončnih svetober, vodilni tja $© šli možje, da narodu vse razlože.
Je Janez Pucelj se razgrel, krilatic marsikaj naštel, za njim prišel je drugih roj boranijo spravljat v trebuh svoj.
In ljudstvo je razneženo, ker vsem je zdaj ustreženo, a kdo bo krona teh idil — jesenski čas nam bo odkril.
Krpelj.
MESTO UGANKE.
Mož enozložen je — ljubljanski
advokat,
dvozložen ima — na kmetih svoj
obrat:
Dokler na nebu je vse mirno, možakarja gledata sc grdo, če pa volitev se bliža vihar složno oba sta — zavezniški par.
(f |30 11 J UEAJ — O m,J -Q MQ)
Resna novica.
Dobro informirani krogi svetujejo ljubljančanom, ki se vozijo v Trst marele kupovat, naj se čimprej preskrbijo z dežniki 'jz Trsta. Ko sc bodo namreč v Italiji ustanovili ženski amazonski polki, oboroženi z marelami, bo gotovo tudi cena tega italijanskega izdelka narasla in potem ne bo več cenejši od naših domačih dežnikov ... Saj so se končno tudi naši vrli mariborčani prepričali o koristnosti vojaškega duha — vsaj pri sosedih. Odkar 'se je namreč ta duh polastil avstronem-ških sosedov, so pri njih cene tako narasle, da se ne vozijo več mariborčani v Gradec nakupovat, ampak Gradčani v Maribor. Zato kar predobro sočustvujemo z našimi severnimi sosedi, če se jim v zadnjih časih ne obnese tako njih geslo »svoji k svojim«, kakor mariborča-nom.
KAJ V ŠOLI NI PRAV.
Janezek je bil prvič v šoli. Ko je prišel domov, ga je vprašala mati, kako mu je ugajalo. »Slabo,« ji je odvrnil Janezek, »dvakrat smo molili, pa nikoli jedli.«
I). Goflja:
Zaroka.
Eva dična je mladenka, mnogo zaželena, vse življenje le bila je petkrat zaročena.
Zdaj goreče ljubi Hansa, ker zelo je spreten, golnian je pri S. K. Zgubi in za vse dovzeten.
Danes se bo tam »Pod lipo« zopet zaročila, od radosti solze toči njena mati mila.
Saj pri hčerki so ta slavja trikrat le na leto, mamino zato je srce slavnostno prevzeto.
Eva dična pa že misli, kaj bo govorila in kako zaroke prejšnje vse bo — zatajila...
Prvi zaročenec bil je velika baraba,
drugi fant bil bolj za nič je, kakor kakšna baba.
Tretji star je bil profesor in hudo udarjen, a četrti, kot umetnik kakšen zanemarjen.
Peti, ki mu skoro bila dala bi svoj venec, brez denarja bil je, mrha, in povrh — Slovenec...
To je Eva — res, le v mislih ženinu natvezla, a med tem že mrak je padel, luna je prilezla.
Vsi prihajali so. Fanta k Evi le bilo ni,
Evi pa za zaročence nikdar pač hudo ni.
Tujec k njej neznan prisede.. »No, ker je že sila,« de mu Eva, »pa se bova drevi zaročila!«
K sebi ga krepko privije, cuka za mustače, ej, za zakon vsak je dober, da le nosi — hlače!
Nova bo zaroka kmalu isti sad rodila,
kot, če bi se bila s Hansom drevi zaročila ...
i
IflaribtosUL epiy&anti
Le, če inteligentno oblečen kdo in krepkih mišic je, toaletnik neoporočen, zanj se vname ji srce!
Ž njim hodila rada v kino in ponosno bo na ples, čitala bo slovstvo fino, saj kulturna vsa je res...
To bo par, ki naj predstavlja — sredi promenade vsaj! —
(zloben je, ki nanj zabavlja), bog mu mnogo dece daj 1...
In če bo ta deca tudi, kakršni so starši, cvet, naj.se nihče ne začudi, če čimdalj bo — trapast svet...
ANEKDOTA O PROF. JEROVŠKU.
Rajni profesor Jerovšek, splošno imenovan »Zeus«, je bil velik vzgojitelj, sovražnik vsega nasilno modernega in pristaš stare, solidne vzgoje. Posebno je bil nenaklonjen časnikarskemu 'slogu, časopisnim racam in slovničnim napakam. Hrano je imel abonirano v »Gambrino-vi dvorani«; tam je prebiral dnevno
vse dosegljive časnike, jih korigiral in glosiral. Njegove glose in opazke, ki so bile napisane ob robu časopisov in ki jih je kar mrgolelo, so bile žolčne, včasih pa tudi zabavne. Nekoč je bil v »Jutru« objavljen razgovor ameriškega novinarja s 120 let 'starim Turkom1 Zoru-ago, ki se je tedaj kazal ameriškim zijalom. Zoru-aga je trdil v tem razgovoru: Dosegel sem tako častitljivo starost, ker se nisem nikdar branil: 1. vina; 2. nikotina in 3. — žensk ...
Na kar je prof. Jerovšek spodaj pripisal: »Turška prašiča!«...
V PARKU.
Lepo mlado dekle je šlo v park. Zagleda prazno klopico in sede nanjo. Mimo pride mlad, eleganten mladenič, ki radovedno »pokuka« k njenim nožicam. Ona razburjeno potegne krilo čez kolena ter pogleda vstran. Mladi gospod se vljudno nasmehne: »Najlepša hvala! Sedaj pa vidim res vse ...« Študiral je namreč nove vzorce za tkanino.
Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. —
Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru.
Ker ljubi petje in teater, za primadonami nori. ker klasičnih je ved ljubitelj, se vede klasično vse dni, ker je jurist, čeprav v pokoju, za nove pravde nam skrbi, ker steče kar za vsakim krilom, ime se »Steklič« ga drži.
G.
Struna milo se oglasi, se za Tyrša navdušuj, o sokolski telovadbi domovini oznanuj.
\
Gospod Schlegl, mož ki zna dobro „pumpati“
D. Goflja:
Modna dama.
Graciozno avenijo meri. Nos gre kvišku, v zrak. Vsi parfumi z nje dišijo, da človeka vrže vznak.
Je klobuk po taki modi, kot v Parizu ga še ni, vsa ponosna ž njim zdaj hodi, so kar solzne ji oči.
Letos so lasji ji plavi, lani črni so bili, a pred lanskim še rjavi, rdeči bodo pa — te dni...
Tak se ziblje sredi ceste, z glavo, ki tišči v nebo... Revčki, ki tod mimo greste, vas ne boža nje oko!
Družbo boljšo le izbira, ki pomeni kaj, velja, ki vsaj kaj reprezentira, tako ona le pozna.
Praktičen izum ob pomanjkanju iežišč v naših bolnišnicah.
■BBfflETCTr.
Štajerski „Weingartenbesitzerji“ so tudi zastražili mejo svojih vinogradov.
Opozarjamo na prvo internacionalno loto-umetniško razstavo v Mariboru
v Unionski dvorani od 24. septembra do 5. oktobra 1938.
hiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
F. ČOP
MARIBOR
PALAČA
BANOVINSKE
HRANILNICE
Ku
pujte
iiiiiiiiiiiiiiiiii
pri nas!
Šolske potrebščine, pisarniške potrebščine
po ugodnih cenah pri
Vilku Weixl
Maribor, J určičeva 8
Žepne ure od Din 35'— napr. Ročne ure od Din 70'— napr. Budilke . . od Din 39’— napr.
vse z garancijo samo pri
Js&SljpM? J&tolcO’
urar in juvelir
fttaci&ac, Judua/a ul. 8
USNJE. KOŽE, ČEVLJARSKE POTREBŠČINE IN GORNJE DELE ČEVLJEV:
Vaclav Vošinek
trgovina z usnjem
Maribor, Koroška cesta 13
Moderniziramo, obrnemo ali popravimo Vam obleko!
— Popravljalnica, čistilnica in likalnica oblek —
MARIBOR, MARIJINA ULICA 24
(Vogal Cvetlične ulice).
Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor. Cvetlična ul. 12.