SLOVENEC i | r « \ Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 rld., za četrt leta 4 (Id., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. ) > V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol lota 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan valja 1 gld. 20 kr. več na leto. Pcsamne Številke po 7 kr. Naročnino in ocnanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedleija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SementSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izviemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. tštev. 299. V Ljubljani, v ponedeljek 30. decembra 1895. Letnilc XXIII. Deželni zbor Goriški. Ob 10. uri 28. dDe decembra 1895 služil je milostljivi prošt msgr. Jordan slovesno sv. mašo ob otvoritvi zbora. Precej po sv. maši zbrali so se razun nekega bolnega laškega vsi deželni poslanci in tudi Njegova Prevzvišenost knez in nadškof Alojzij. Ob 11. predstavi c. kr. dvorni svetnik vitez Božič od Nj. Veličanstva imenovanega deželnega glavarja grofa Franca Ooronini-ja in namestnika mu dr. Antona Gregorčiča. Grof Coronini se v obširnem govoru zahvaljuje za volitev in vabi poslance v laškem in slovenskem, posebno v zadnjem, k vzajemnemu delovanju v korist deželi in prebivalstvu. Konečno poslance poživlja, naj vsak v svojem jeziku nazdravi Nj. Veličastvu ali z Bevviva" ali „živio", kar se tudi zgodi velikim naudušenjem. Posebnost je, da je letos deželni glavar prvič pozival tudi slovenske poslance, naj zakličejo svojemu vladarju: „Živio". Vitez Božič potem z malimi besedami v obeh jezikih obljubuje sodelovanje vlade. Po storjeni obljubi poslancev zaključi gospod glavar sejo ter drugo napove za isti dan ob petih zvečer. K tej so prišli vsi poslanci razun bolnega Be-nardelii-ja. Po prebranem zapisniku prve seje prebere deželni glavar došle peticije, kar traja nekaj minut. Potem pridejo na vrsto interpelacije. Posl. B. Goša prebere interpelacijo slovenskih poslancev do ministra za notranje zadeve radi ovir, katere je stavljala c. kr. vlada Tržaškim božjepotnikom glede prehoda skozi Goriško mesto na sv. Goro. Interpelacija v ostrih besedah ožigosa postopanje c. kr. po.itične oblasti v Gorici, jej očitajoč, da je bolj stregla željam „one združbe Goriškega mesta, katera izvan sebe odreka obstoj vsacemu, posebno pa zaničevanjem taji bivanje in bilek slovenske narodnosti v Goriškem mestu", neke male svojati, sestavljene po večjem iz priseljencev mešane krvi ali odpadnikov različnih narodnostij, ki seje zavist proti vsemu, kar je slovenskega, nestrpnih, državi nepo-koruih življev. Konečno vprašajo ministra, 1) ali hoče storiti konec izzivanju slovenske narodnosti po nepremišljenih činih lastnih organov ? 2) Ali misli poklicati na opravičenje osnovatelja znane neobrazložne prepovedi (prehoda skozi mesto). Posl. dr. Gregorčič stavi interpelacijo do c. kr. namestnika za Primorsko glede nepravilnosti c. kr. deželnega šolskega sveta pri odločitvi prostorov za slovensko ljudsko šolo v Gorici. Interpelacijo končuje v sedmih rezkih vprašanjih do eksceleuce kot predsednika deželnemu šolskemu svetu. Posl. dr. Tuma prebere svojo in tovarišev interpelacijo do naučnega ministra radi polževe poti v izvrševanji od vseh instapc mestu Goriškemu naložene dolžnosti, vstanoviti slovensko ljudsko šolo. Posl. dr. Rojic vpraša predsednika c. kr. ministerskega sveta, kako hoče v isti zadevi opravičene zahteve starišev zadostiti. Isti poslauec interpeluje visoko vlado radi uradovanja v neslovenskih jezikih c. kr. politične oblasti goriške. Trpkimi besedami popisuje znane dogodke v Renčah vsled nemške prepovedi streljanja o cerkveni slavnosti. Interpelaciia povdarja, da ni zakrivilo toliko postopanje orožnikov, marveč nemški do- -f (f r pis, katerega slovenski župan v Renčah ni razumel, velikanski šum, dolge preiskave, obsodbo 12 obtožencev na ječo skupno 27 mesecev, razmesaijenje mnogih in uboj dveh mla-denčev — konečno vpraša vlado, hoče li pri c. kr. politični oblasti v Gorici nastavljati uradnike, ki neso slovenskega jezika samo zmožni, ampak tudi voljni v njem uradovati. Na to se preide na dnevni red: 1. Poročilo deželnega odbora o izvolitvi deželnih poslancev. Poročevalci so: dr. Abram, dr. Verze-gnassi in dr. Payer. Vse volitve se odobre brez ugovora, edino pri poročilu o volitvi v Sežani se vname debata. Dr. Payer sicer vestno navaja vse ugovore glede te volitve, vendar skuša vse ovreči, ter predlaga potrjenje izvoljenih poslancev dr. Abrama in Muhe. Namestnik dež. glavarja dr. Gregorčič v daljšem govoru to kraško volitev nataučno pojasni ter osvetli delovanje c. kr. komisarja, čudeč se, kako to, da je bila c. kr. vlada pri volitvi poslanca onostran Soče popolnoma nepristranska, a tostran Soče, posebno na Krasu se je tolifco zanimala in vplivala na volitev. C. kr. vladni zastopnik vitez Božič odgovarja takoj in sicer — čujte in strmite — v slovenskem jeziku, povdarjajoč, da c. kr. okr. glavar v Sežani, kakor sploh vsak e. kr. volilni komisar mora postopati popolnoma postavno, kar je pač tudi storil glavar sežanski. (Živahni ugovori med slovenskimi poslanci in poslušalci, šum, predsednik zvoni.) Konečno se volitev potrdi, kar je dr. Gregorčič sam nasvetoval, ugovarjajoč vladinemu nepoklicanemu vmešavanju. 2. Potrdba deželnega proračuna. Deželni odbor predlaga provizorični proračun podaljšati do časa, dokler se ne sankcijonuje pravilni letni povdarek. V imenu slov. poslancev predlaga dr. Rojic, da naj se povdarek dovoli samo za mesec januvarij. Dr. Marani nekaj ugovarja v imenu Lahov, ko pa dr. Gregorčič pojasni, da ta nasvet ni nikaka nezaupnica deželnemu odboru, ampak hoče samo deželni zbor sili ti k hitrejši obravnavi deželnega prevdarka, poročevalec dr. Verzegnassi naznanja pristop italijanskega kluba k predlogu dr. Rojica. 3. Volitev deželnega odbora. Sporazumno se izvolijo: drji Payer, Verzegnassi, Tuma in Abram. Kot namestniki prof. Berbuč, drji Gregorčič, Marani in Lovisoni. 4. Odobrenje poročila dež. odbora o oskrbovanju deželnih zalogo v. 5. Volitev v odseke, katera se je vršila v spo-razumljenju poslancev obeh narodnostij. Prihodnjo sejo zbora predseduik naznani poslancem pismeno, kadar odseki preskrbe potrebna poročila. Štajerski deželni zbor je imel v soboto prvo sejo, katere sta se udeležila tudi mil. gg. knezoškofa dr. Schuster in dr. Na-potnik. Deželni odbor je predložil razna poročila. DeJ.elni glavar grof Attems v svojem nagovoru obžaluje, da so prazni sedeži slovenskih poslancev ter pravi mej drugim: „Jaz sem prepričan, da se vzroki, kateri se navajajo za izstop slovenskih poslancev, opirajo na krivo mnenje nasproti stališču večine v zbornici. Ker mi slovenski poslanci niso poslali nobenega sporočila, zato upam, da bodo tekom zasedanja še prišli v zbornico." Cesarski namestnik marki Bacquehem izjavlja, da bode vlada z vsemi močmi podpirala delovanje deželnega zbora v prospeh dežele. Novoizvoljena poslanca Freiberger in Haring ter vseučiliški rektor dr. Graif stor^ obljubo. Zapisnikarjema sta izvoljena Probošt in Freiberger, verifikatorji Hackel-berg, Jerman, Kurz in Moscon. Zbornica je vspre-jela predlog deželnega odbora glede začasnega pobiranja deželnih priklad. V današnji seji je zbornica volila važne odseke. Pogodba z Ogersko. (Spisal državni poslanec Fr. Povše.) (Dalje.) Žalostno je, da celo po državnih naših železnicah — kaj naj bi še povedal od južne železnice, ki služi v prvi vrsti velikemu eksportu — je naša vlada take vozne tarife ogerskemu blagu dovoljevala, da je s tem omogočila njih izvoz; a take vljudnosti za naše blago ne nahajamo po ogerskih progah. Tako daleč smo prišli, da na Ogerskem velja naše blago istotako kot ptuje, kakor ono n. pr. iz Francije ali Nemčije. In klasičen dokaz za to nahajamo v izreku nižjeavstrijskega obrtnega društva, ki pravi, da se na Ogerskem šovinistični patrijoti sramujejo avstrijskega blaga in če ga tudi kupujejo, skušajo mu dati drugodno izvirno ime na primer francosko I In takega očitanja niso prosti tudi vladni krogi sami, ker nečuveno bi bilo, da bi za državne (ogrske) potrebščine ne naročili oddaje domačim tovarnam. Pri naši vladi tega ne nahajamo, kar se da tudi opravičevati, ker na podlagi poštenja ste obe državni polovici celoskupna trgovinska jednota. Toda ne pre-ostajalo bo tudi naši vladi ravnati po „eksempelnu" ogerske vlade in prav bi bilo, ko bi naša vlada dajala pri približno jednakih — ne le pri v ceni jed-nakih — ponudbah prednost vsikdar le domačim ponudnikem. Naša avstrijska vlada bo morala z vso odločnostjo zahtevati, da se osobito člen XIII. od ogrske vlade drugače izpolnuje in če vlada že pospeSi z državnimi sredstvi razvoj kake nove industrije, imela bi po določbah člena XIII. le tako obrt podpirati, ki še v celi državi torej tudi v Avstriji še ni razvita. A mi vidimo, kakor sem že dokazal, da ogrska vlada smatra ta člen le sebi v korist, ter obrt, ki še ni na Ogerskem udomačena, smatra kot tako, katero sme z državnimi sredstvi pospeševati. Nekoliko jasntja nam bo sodba o tem, ako si ogledamo one pridelke, katere Ogerska pospešuje. V letu 1894 je Ogerska izvozila vpeljala parnih kotlov za 71.030 gl. za 610.000 gl. železne žice „ 46.144 „ „ 650.000 . železne posode stavbenega železja orožja kovinskih snovij parnih strojev ročnih strojev šivalnih strojev strojnih delov porcelana 26 355 419.000 344.000 170.315 272.263 312.858 154.716 2.038.450 63 000 350.000 2.078.000 1,212.000 1.528.243 2,034.576 4 465.075 2,004.600 9,540.330 1,683.540 a namiznega olja za 146.000 . za 1,152.520 „ petroleja (z Reke) „ 4,332.768 . . 1,954.653 . riža . 2,593 152 . . 733.708 . salami . 1,164.410 . „ 86.730 . pavole . 6,548.000 . . 73,622.911 . prediva . 2,600.700 . . 16,850.000 . volne „ 6,649.700 „ . 49,780.600 „ svile . 3,487.000 . . 31,792.000 . Iz teh številk zamoremo posneti, da ogerska vlada pospešuje ne le take obrti, ki niso še ustanovljene v državi, ampak tudi take, ki se nahajajo že v večjem številu in katere so že tako razvite, da zamorejo tekmovati z našimi jednakimi izdelki, s tem seveda ravno nam delajo krivico. Omenjam le, da vlada na Ogerskem vse te naštete industrije podpira, celo obrt salami, od katerih izpelje za nad poldrugi milijon gld. vrednosti. Hudo krivico nam dela tudi s pospeševanjem obrti za lušenje riža in za čiščenje petroleja, dve obrti v velikanskem stilu osnovani na Reki in katerima ogrska vlada daje skrajne olajšave in podpore in kar je najhuje in kri-vičnejše, je to, da od teh izdelkov gre velika večina ne v inozemstvo, ampak k nam v sosedno državno polovico 1 Avstrija bi morala pač zgubiti ne le sleherno zavest samoobrambe, ampak tudi slehern čut lastnega ponosa in časti, ako bo puščala v nemar, da Ogerska z nami tako pometa. Kar je zamujenega, ne da se več popraviti, pač pa ima dotični ogerski zakon, ki se je sklenil za pospeševanje obrtni), veljavo le še do 1899. leta in naša vlada naj z vso odločnostjo skuša vsaj to doseči, da se ogerska vlada zaveže, Be prenoviti tega olajšavnega zakona, ki je povsem proti členu XIII. pogodbe protizakonit. Naša vlada naj le možato se drži pri prvih pogajanjih z ogersko vlado, katera so se že pričela, svesta si, da jo bo celi državni zastop v tem podpiral, ogerski krogi pa naj si zapamtijo, da strel obudi jek in da če se bo nas izzivalo, bomo tudi mi izzivali. Tudi mi zamoremo v državnem zboru skleniti zakone, s katerimi bomo vladi naši naročili, da mora le domače izdelke kupovati za državne potrebščina, ali skleniti take olajšave velikim našim obrtnijam, da jim ogerska ne more biti več kos; naj navajam tu mlinsko obrt, kateri prav po „mu-štru" ogerske vlade, bi se dati imele tolike prednosti, olajšave na železnicah, na davščinah itd., da bi kar pristrigli pot ogerski moki v našo državo. (Dalje slčdi.) Politični pregled. V Ljubljani, 30. decembra, jKomunikacijsko ministerstvo. V soboto zvečer se je vršilo v finančnem ministerstvu posvetovanje, pri katerem so bili navzoči ministra Bilinski in Glanz, namestnik načelnika generalnega štaba, Guttenberg, in sekcijski načelniki Korber, Wittek in Vrba. Kakor poroča „NeuesWiener Tag-blatt", se je šlo pri tem za organizacijo državnih železnic, proti kateri se je pokazalo v zadnjem času mnogo ovir, posebno od strani vojnega ministerstva. Vsled tega se je sklenilo, da se za jedenkrat še ne aktivira komunikacijsko ministerstvo, za čegar vodstvo je odločen Guttenberg. Socijalno politični oddelek pri nižje-avstrijskem namestništvu. .Fremdenblatt" naznanja, da se ustanovi pri nižjeavstrijskem ces. namestništvu z novim letom poseben oddelek, ki se bode pečal s socijalno-političnimi zadevami, namreč z zavarovanjem delavcev, bolniškimi blagajnami in delavskim varstvom. Vodstvo tega oddelka prevzame namestniški svetnik Tils. Ta naredba je sicer hvalevredna, ker je na tem polju obilo prevažnega dela, toda bati se je, da se ne bi reševala vsa ta nujna opravila preveč birokratično, kakor je to povsodi navada. Cesarski namestnik na Češkem, grof Thun, je bil v četrtek na Dunaju ter se več časa razgovarjal z ministerskim predsednikom. Mlado-češka glasila zahtevajo, da grof Thun odstopi, češ, da nima zaupanja pri nobeni stranki. — Kakor se iz Prage poroča .N. Fr. Pr.", vršd se sedaj pogajanja med voditelji nemških in čeških poslancev, da bi Nemci dobili stalno primerno zastopstvo v deželnem odboru in v odsekih. To bi se moglo zgoditi potom narodnih kurij. Nov katoliški Ust počne z novim letom izhajati v Krakovu pod imenom .Montags - Zeitung". List bode pisan v nemško - poljskem jeziku in bode kazaua velika usluga, ker bode dvojezični list izvrstno didaktično sredstvo, ki se bode lahko popolno izrabilo. Srbija. Iz Belgrada dohajajo v poslednjem času razna poročila o nekem prevratu v minister-skem kabinetu. Temu so baje krive razne strankine razprtije in mnogovrstni neredi v državnem gospodarstvu. Posebuo veliko zanimanje vzbuja v zadnjem času poročilo iz 8redca, v katerem se javlja o nekem ropu pri ondotnem srbskem diplomatskem zastopniku. Pri tem činu je izginilo mnogo važnih listin. Posebno karakteristično za belgrajske okol-nosti je tudi to, da so pred kratkim dijaki napadli zborničnega predsednika na javni cesti, ter ga prav dobro oklestili. Vsakdanja poročila o dogodkih v on-dotni zbornici in tudi izven nje nam svedočijo, da so v Srbiji pretepi na dnevnem redu. Dogodki v Armeniji. .Pol. Oorr." se iz Carigrada naslednje poroča: Pomirjenje v maloazij-skih pokrajinah se sicer počasi, vendar pa neprestano nadaljuje. Koraki, katere je storila turška vlada v vojaškem in administrativnem oziru, so splošno prav umestni na tem polju. Po uradnih poročilih preskrbuje vlada z živežem in stanovanjem vse prebivalce, ki so v času nemirov izgubili svoje premoženje. Iz Bagdada se poroča, da se je posrečilo ko-njeništvu pod poveljstvom Mehmed-paše premagati in pomiriti ondotne vstaše; novejše težave jim prov-zročajo kurdi, posebno v pokrajini Dersin. Vendar upa vlada, da se tudi ti rodovi kmalu pomirijo in da jih bode sedanji mrzli čas prisilil k temu. V svrho polajšanja splošne revščine v maloazijskih pokrajinah je sklenil armenski patrijarh, odrediti večjo akcijo mej verniki, ki naj bi nabirali vsakovrstnih darov. Komisija, ki ima nadz6rovati evropske pokrajine, se nahaja Bedaj v Solunu, koder ostane še nekoliko časa, ter se poda pozneje v vilajet Kosovo in Monastir. O kakem večjem nemiru ni došlo v zadnjem času nikako poročilo. Dogodki na Kubi. V zadnjem Času so se bili na tem otoku jako kruti boji mej španjskimi četami in vstaši. Ti so pod vodstvom Maksima Go-meza napadli vladne čete ter jih v prvem boju res premagali. Kmalu na to pa je maršal Martinez Campos prodrl s svojimi četami do glavnega vstaškega tabora, koder je bilo 6000 mož, ter jih po več-urnem ljutem boju popolno premagal. Vstaši so izgubili v ti bitki nad 700 mož, ostale pa neumorno zasledujejo vladni vojaki. Poraženi vstaši so na to požgali in opustošili nad trideset sladcrnih nasadov ter napadli ravno prihajajoči tovorni vlak v pokrajini Matanras, odpodili služabniško osobje ter prepustili vlak strašni usodi. K sreči pa je tovorni vlak skočil s tira tako, da ni imel ta čin nikakih zlih posledic. Italijani v Afriki. Italijanska vlada je dosedaj poslala skupno petnajst bataljonov vojakov v pomoč četam generala Baratiera, vendar se pa trdi, da bodo v kratkem sledile še nadaljne moči, namreč 12 000 peščev in lovcev. Italijanska armada bode potem štela 30.000 do 35.000 mož, od teh jih pripada generalu Baratieri 25.000 mož. Nad pomorstvom poveljuje admiral Turi. Poslednje šteje 1183 mož, 73 častnikov in 40 težkih topov. O korakih, katere namerava storiti v teku prvih dnij general Baratieri, dosedaj ni nič znanega. Nasprotno se pa tudi Soanci prav dobro organizujejo ter vrlo nabirajo novih močij. Cerkveni letopis. Misijon v Horjulu. Iz Horjula, 23. dec. V tukajšnji duhovniji se je od 14. do 22. decembra obhajal misijon. Vodili so ga oo. lazaristi: Urban Nežmah, Vincenc Krivec in Alojzij Nastran. Zadnji misijon je bil tu pred 27. leti. Naš obče spoštovani gospod župnik, že nad 28 let tukaj delujoči, za dušni in telesni blagor svojih faranov vedno goreči, nam je oskrbel to duhovno dobroto, za kar mu izrekamo prav posebuo zahvalo. Došli so gospodje očetje dne 14. decembra ob polu 12. uri. Ob 2. uri so imeli govor za šolsko mladino in potem se je vršilo takoj spovedovanje otrok. V nedeljo, 15. decembra je bilo za mladino sv. obhajilo. Ljud stvo se je vkljub slabemu vremenu trumoma vdele-ievalo duhovnih vaj. Cerkev je bila sleherni dan pri vseh treh opravilih lapolnjena, kar se zgodi le pri redki slovesnosti, ker fara ni obširna. Obhajil je bilo 2000. ucr. V soboto, dne 21. decembra je bilo sv. obhajilo zastopal poljske interese. S tem bode Poljakom iz- 'za varuhe, a skupno slovesno sv. obhajilo je bilo dne 22. decembra mej petjem, orglanjem in pritrkavanjem zvouov. Popoludne je bil sklep sv. misijona. Blagoslovljen je bil novi križ v oltarju sv. križa. Na to je sledila procesija z Najsvetejšim po vasi. Tako lepe procesije še ni bilo videti tukaj. Dekleta male in odrašene so imele vence na glavi in goreče sveče v roki. Kaj ginljiv prizor je bil v cerkvi. V ponedeljek 23. dec. je bilo slovesno opravilo za rajne farane. Ob 10. uri dopoludne so se gg. duhovni očetje mej pritrkavanjem zvonov odpeljali proti domu. Dal Bog, da bi sad sv. misijona ljudstvu v dušnem oziru veliko koristil. Bodi tu izrečena oo. m.sijonarjem najprisrč-nejša zahvala za njihov trud in delovanje in za njihove ljubeznive zveličavne nauke. Dobrotljivi Bog bodi njih plaCnik ter naj jih ohrani zdrave, da bi tako še dolgo vrsto let zamogli biti ljudem pravi dušni zdravniki in reševatelji. Dalje naj sprejmo srčno zahvalo sosednji gospodje iz Dobrove in Vrhnike, ki so vkljub obilnemu delu v adventnem času prav pridno tu sodelovali. Socijalne stvari. Kmečko vprašanje. (Dalje.) e) Ogri in njihov gospodarski napredek. Koliko nam Ogri škodujejo vsako leto samo vsled svoje premetene tarifne politike, smo videli. Mi nosimo vsled krivične pogodbe nad tdve tretjini skupnih državnih bremen; za zahvalo zato nas pa Ogri gospodarsko pritiskajo, kjer le morejo. V .Slovencu" priobčuje posl. Povše ravno sedaj vrlo zanimive članke o ogerskem razvoju in dokazuje, kako se je Ogerska zadnja leta dvignila v gospodarskem oziru. Ti podatki spopolnujejo naše a obojni so sami v sebi še nepopolni, če ne rešimo poglavitnega vprašanja, kje je namreč konkretno tista Ogerska s svojim napredkom in kje so konkretno tisti Ogri, ki se maste od naših žuljev. Abstraktni pojem Ogerska, Ogri i. t. d. prav ničesar ne pomenja. Neumna maškara .mažarske državne ideje" vlada na mestu pravice. Parlamentarizem je sam na sebi še slabši. Od teh dveh činiteljev ni pričakovati izvira tako zvanemu .gospodarskemu razvoju". Tisti Ogri, ki napredujejo in ki spravljajo vsako leto milijone nam v škodo, ki nas izpodrivajo, kjer le morejo, niso Arpadovi, marveč Abrahamovi sinovi — mažarski judje. Lepo se bero številke o gospodarskem napredku, a če si pri tem pomislimo, da ljudstvo od vsega tega nima ničesar, da kmet, mali obrtnik in tudi veleposestnik vedno bolj propadajo v ti cvetoči, idilični državi, potem bomo sodili drugače o ogerskem napredku. Mažarski judje in po njih zastopano mažarsko tramasonstvo napredujejo. Pošteno ljudstvo pa giue n r a v n o in gmotno. V jednem in tistem kotu se je zlegla misel goljufne tarifne politike in — civilnega zakona. Za 24 velikih ogerskih parnih mlinov se gre v perečem vprašanju gledd na nepošteno uvažanje tujega žita v naše kraje. Teh 24 mlinov, ki so večinoma v rokah delniških družb, mora nositi delničarjem, ki so skorej brez izjeme sami židje, velike dividende. In zakaj niso naše interpelacije in resolucije i. t. d. nič pomagale? Zato, ker je židovski denar v novodobnih liberalni h i n k a p i t a 1 i s t i č n i h državah močnejši, nego vsaka pravičnost. Herman Janda je v svojem češkem deželno-zborskem govoru mej drugim povedal tudi to - le: Na nekem potovanju me vpraša neznan tujec, s katerim sem se slučajno sestal, kedo je največji gospod. Odgovoril sem mu, da naš namestnik. Tujec mi je pa odgovoril: Motite se, največji gospodje v celi Avstriji so mažarski židje. Na Mažarskem je sedaj nad 600.000 Židov; židje so se trideset let sem grozno razmnožili, vzlasti po priseljencih z Rusije. StraSno delajo ti ljudje mej Slovaki, Romani in sploh povsod, kjer le morejo. Večina nefidejkomisnih veleposestev je padla v židovske roke. V trenčanski in nitranski stolici ima ogromna posestva, ki so bila preje v lasti knezov Esterhazjjev, žid Popper, ki je s tem postal patron blizu 150 katoliških far. Ta žid je posekal vse gojzde poleg žcleznice iz Trenčina do Žiline. Poleg košiške železnice se tudi vedno seka les in če pojde tako dalje, bo to roparsko gospodarstvo kmalu ogolilo Ta tre in Karpate Ubogi Slovaki sekajo les, vozijo trame, žagajo tleske. Za to jim da žid malo kruha iu žganja. To je cela njihova plača. Na zimo jih pa pošlje domov. V par letih obogati žid z nič na po. milijona ali če več. To je napredek; toda ljudstvo o tem ne ve ničesar. Ogerska zemlja, ki jo je krščanska kri oslo-bodila moalimskega ižesa, je sedaj pod jarmom židovskega talmuda. Najgorje se godi našim slovaškim bratom. Človeka mora pretresti do dna srca, ko pogleda te suhe, po žganju vničene, v nesnago odete, tope postave slovaških žen in mož — židovskih sužnjev. Mej Slovaki ni skoraj nobene vasi, da ne bi bil žid v nji največji gospodar. Za malo žganja se mu vsužnjijo ubogi slovanski robovi. To je napredek mažarske kulturel A ,tudi mej samimi mažarskimi kmeti vlada grozna revščina. Zadnja leta sta nam znana dva večja kmečka upora, ki jih je izsilila lakota. V Al-foldu, najrodovitnejšem kraju vre že dolgo mej ubo-žanimi kmeti. Kruta revščina trka na kmečke hiše in goni od rodnega doma nesrečnega trpina in njegovo družino. Mažarska državna ideja in jud)e pa napredujejo! Zid mora pa dati ljudstvu neko slepilo, da ga odvrne od pravega spoznanja. Zato kriči vedno v zbornicah in piše po listih o — cerkvenem premoženju in o njegovem podržavljenju t. j. o njegovem uropanju. Umevamo! A kaj, ko bi se ljudem zazdelo po židovskih, z goljufijo nagrabljenih posestvih, kaj, ko bi ljudstvo izpoznalo, da cerkvena posestva še vedno rede udove in sirote, vzdržujejo bolnišnice iu šole i. t. d. iu bi jude klicalo na zagovor. Da ni izgubljeno, nam priča gibanje za kat. ljudsko stranko, ki nam pa tudi dokazuje, da je za ljudstvo jedina stalno organizujoča moč — krščanstvo. Samo tako se bo moglo osloboditi! V vseh, tudi v narodnem obziru se mora, kakor smo videli, pobijati krivični židovski vpliv in ž njim zvezano framasonstvo. Zato je pa potreben boj proti sedanjemu ,mažarskemu' sistemu v tistem smislu, kakor ga bije — dr. Lueger. S tem se bije morda nevede za temelje krščanstva in Slovanstva! (Dalje sledi.) Dnevne nc^ice. V Ljubljani, 30. decembra. (Odložil je državnozborsk'- mandat) gospod pl. Globočnik, kakor poročaj/ razni listi; kot vzrok je navedel bolebnost, katera g zadržuje, da ne more svojih poslov tako izvrševati, iakor je to vselej storil zastopajoč koristi svojih,volilcev v skupini gorenjskih in notranjskih mestj Ako bi se zdravje gospodu poslancu zboljšalo, žefli bi iskreno, da se ta njegov sklep uradno ne ptrdi ter da gospod pl. Globočnik še nadalje obdti svoj državnozborski mandat. (Iz seje c. kr. dežel. 2 i sil » ® > O-o t —t n a, Oa~l .. a (V ja M O) o Proti katarom sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je 6 52 II. BLAVNO SKLADISTE mit&u || —-—niijjistjjejužn© Z—-—--najcistije Ii katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Tujci. 28. decembra. Pri Slonu: Kassern z Dunaja. - - Walland iz Iglave. — Ansehin iz Gradca. — Rohrman z Grma. — Pfeiffer iz Beljaka. — Wimsberger iz Poreča. — Candolini iz Trsta. Pri Maliču: Oser, Berner, dr. Eržen iz Postojine. — Oberst iz Gradca. Pri Južnem kolodvoru: Bratanie z Dalmacije. Wenmaring z Dunaja. — Fleiss iz Celja. — Kaifesch iz Novosela. Meteorologično poročilo, S « čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo «•3 a s > 9. zvečer 746-0 —4 sr. svzh. jasno 29 7. zjutraj 2. popol. 7437 740 6 —80 —2 5 pr. m. ssvz. sr. vzh. jasno del. oblae. 00 29 9. zvečer 40 5 | —5-6 sr. vzh. oblačno 30 7. zjutraj 2. popol. 737 9 736-4 -60 —40 sr. jvzh. sr. vzsvzh. oblačno skoro oblč. 00 za Srednja temperatura 28., in 29. dee. -0.2°, 2 8" pod normalom. -2-8°, -4-4° ozir. Zahvala. 783 1-1 Odbor slovenskega katoliškega delavskega društva je sklenil v svoji zadnji seji dn<5 29. t. m izreči javno zahvalo ravnateljstvu slavnega fllharmonlč-nega društva, katero je rade volje prepustilo veliko dvorano .Tonhalle" za .božičnico", katero je priredilo omenjeno društvo dn<5 26. t. m., kakor tudi vsem 66. prijateljem društva, ki so velikodušno pripomogli, da se je omenjena božienica tako ugodno izvršila. Ljubljana, dni 30. decembra 1895. Za odbor: Vek. Pelo, t. o. predsednik. Jos. GostlnSar, t. d. tajnik. S tem naznaniamo, da bode most na deželni cesti Ljubljana - Novomesto pri Gornji Krki (Griianjaj zarad potrebnih popravil za vozove zaprt od danes nadalje. Kneza Auersperga logarski urad v Soteski dn6 30. decembra. 781 3—1 Vabilo. Uže mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemijo oprostne listke na korist ubožnemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzela gospoda trgovca: Karol Ka-ringer na Mestnem trgu št. 8, in Albert Schaffer na Kongresnem trgu št. 8. Vrhu tega bodo v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni uradni sluge, kakor poprej tudi letos raznašali oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je, kakor do sedaj, položiti petdeset krajcarjev (1 krono) in na vpisni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejana tudi razločna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. 776 3—2 Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 27. decembra 1895. traoe-mar« Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilan, inu zlasti sredstvo za vzbujanje teka je Želodčni ali - mit SCHUTZMARKE, 1 steklenica 20 kr., 6 ateklenie i gld,, 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr, Dobiva se v 1H S lani lalt ji. liri v Ljubljani, zraven rotovža in se vsak dan s prvo po6to razpošilja. IVaprodaj je H hiša štev. 25 v Sneberjfh pri I [ras tj i blizo Ljubljane, pripravna za trgovino ali krčmo. ™ 8-l Več pozve se pri lastnioi ravnotam. f kAAMIUft Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V, e Doktor pl. Tmk6czyjeT protinski cvet je olajšujoče mazilo za roke in noge, za križ in za vsakoršne bolečine, Priporoča se za masažno zdravljenje, Steklenica 50 kr., 12 steklsnii 4 gld. SO kr, Dobiva se pri 791 5 Ubaldupl. TrnUcxyju lekarnarju v Ljubljani, Pošilja s« z obratno pošto, Lekarna ?rnk6ozy v Gradca. ■▼"^▼■nmmmmlf Q _ __ priznano bobhodno potrebno Ottlg-OVO aredstv* n čiščeije zobje mnogo milfijonlrat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno pripiočan kot najboljše sredstvo za ohranitev zdravih in lepih Kob SftT Dobiva se povsodi. w 710 30-1 JL> u n a j s k a borz a. Dni 30. deoembra. Skupni državni dolg r notah.....99 gld. 75 kr. Skopni državni dolg v srebru..........99 , 75 „ Avstrijska zlata renta 4%......120 „ 90 . Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 99 „ 90 „ Ogerska zlata renta 4%..............120 . 90 „ Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 98 „ 70 , Ivstro-ogerake bančne delnice, 600 gld. . 999 „ — , Kreditne delnice, 160 gld............356 , 75 „ London vista...........121 „ 20 „ NemSki dri. bankovci za 100m.nem.dri.velj. 59 „ 321/«. «0 mark........... 11 . 85 , JO frankov (napoleondor)............9 „ 61'/«, Italijanski bankovci........44 „ 05 „ C. kr. cekini........... 5 „ 74 „ Dni 28. deoembra. 4* državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . 142 gld. — kr. 5* državne srečke i. 1860. 100 gld. . . 152 r - „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189 . — „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 97 „ 40 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......139 „ 25 „ Dunavske vravnavne srečke b% ... . 127 . 60 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 105 — „ Posojilo goriškega mesta ....... 112 , — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....— „ — „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 98 „ — „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 216 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 165 „ — „ „ „ južne železnice 5% . 131 „ 25 „ „ „ dolenjskih železnic 4 % 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld. . . ., , , , 4% srečke dunav. parobr. družbi 100 gld, Avstrijskega rudečega križa sredi, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld. . , , , Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke. 20 gld, Akcije Ferdinandove sev. železu.,HOglst.«, Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld , , , Akcije južne železnice. 200 gld. ; , , , Dunajskih lokal, železnic delnišktiruibi, Montanska družba avstr. plan. . , , Trboveljska premogarska družh*,'0 gld,, Papirnih rubljev 100........ i,- kr. 130 18 , - 83 , - 68 , 25 « , - 63 , - 23 » 50 148 „ 75 i iBdP Nakup in prodaja f vsakovrstnih driavnlh papirjev, sre6k, denarjev itd. ■ Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izJ.rebanjs najmanjšega dobitka. K a i a n t n a izvršitev naro&ll na borzi. *mmmmmnmmmmmmmmmmmmmmmm Menjarnična delniška družba „M E B C II K" Vfolizsile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasss 74 D. JUT Pojasnila v vseh gospftrakih in flnuMNmtfc, potem o kursnih vrednostih vseh poliulioijiltih vrtdnoiM papirjev in vestni sviti za dosego 'llikor ]e nogoti fiiottg« >brestov»nja pri popoj varnosti n a 1 o ž en i h gavnlo, Ip mmmmammmmwm umu ^ Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Odgovorni vrednik: Ivan Rakoveo. Tisk „Katoliške TiskarneV Ljubljani,