StanovsKa organiszacifa JVV Iz druStev Vabila = JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA VZHODNI DEL bo zborovalo 20. februarja 1937. ob 9. uri v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: 1. Stanovske zadeve. 2. O izvenšolskem delu, poroča tov. L. Hreščak. 3. Slučajnosti. Odbor. = JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO ŽUŽEMBERK bo zborovalo dne 13. II. 1937. v Zužemberku ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Situacijsko poročila 2. Najhujša govorna motnja — jecanje (predavala bo tov. Angela Zajčeva). 3. Slučajnosti. — Pridite vsi! Številne udeležbe pričakuje odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ bo zborovalo dne 13. II. 1937. ob 9. uri v Mladiki v Ptuju s sledečim sporedom: 1. Predsednikovo situacijsko poročilo; 2. Načrtno delo učitelja na vasi (tov. Pavle Segula); 3. O urrietniški vzgoji (tov. Urago Hasl). f ripominjamo, da je prvo predavanie uvod v predavanje tov^ Vranca q_ komplelčinem pouku s poseb"nlm_qzirom na kulturno, socialno ih~gospodarskČLStanje vasi. 4. Slučajnosti s predlogi. — Da se vsi vidimo!,...' Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO GOR- NJI GRAD. Na okražnico glede skupnega zborovanja s šoštanjskim društvom, ki smo jo poslali na vse šole, se je za to zborovanje prijavilo samo 11 tovarišev. Ker je to število premajhno, sc zborovanja v Šoštanju ne bomo udeležili. Zborovanje našega društva sc bo vršilo dne 13. februarja 1937. v Ksaveriju ob 10. uri dopoldne z naslednjim sporedom: 1. Dopisi. 2. Stanovske in društvene zadeve. 3. Predavanje tov. Terčaka o komplek6nem pouku. 4. Slučajnosti. Pred zborovanjem bo kratka odborova seja. — Zavedajte se svojih dolžnosti in pridite polnoštevilno že zaradi zanimivega predavanja! Odbor. = JUU — SRESKO UCIT. DRUŠTVO MARIBOR-LEVI BREG zboruje v soboto, dne 20. febr. t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v krčevinski nar. šoli. Razen običajnih točk je na dnevnem redu zanimivo predavanje tov. A. Debenaka »Bezručeva zemlja« in če bo dovolj časa M. Vauda »Poskusi opazovanja vaškega otroka«. — Upravni in nadzorni odbor in vsi funkcionarji, pridite točno že ob pol 9. uri dopoldne k seji! Članarinski dolžniki! Uredite, če niste v januarju, pa sigurno ob prejemu februarske plače, svoje članarinske zaostanke za nazaj in za 1 mesec naprej! Naredimo končno red, dokažimo brezizjemno discipliniranost! Plačajmo tudi (a 3 din) brošurice »Program in pravila JUU«! K zborovanju so iskreno vabljeni tudi nenameščeni učit. abiturienti(-ke) našega društvenega okoliša! Odbor. Poroflla + JUU — SRESKO DRUŠTVO KAiM- NIK jc zborovalo 19. dec. 1936 v Domžalah. Tov. predsednik je otvoril zborovanje, ki se ga je udeležilo 60 % vpisanega članstva. Uvodoma sc je v toplih besedah spomnil prerano umrlcga skladatelja E. Adamiča, katerega je članstvo počastilo s »Slava« kliccm. Iz situacijskega poročila, ki ga je podal, je bilo razvidno, da se bo skušalo dvigniti ne le aktivnost vseh odsckov uprave, temveč tudi vsega članstva, ki naj se čim najbolj idejno poglobi, da doscžemo in obdržimo popolno stanovsko samostojnost in neodvisnost naše organizacijc. V smislu pravil in glasom sklepa uprave, ki je določila delovni program za to poslbvno leto, bo na vsakem zborovanju podal svoje poročilo upravni, finančni in strokovni odbor. Zborovanja bodo vsaka dva meseca. Vsako zbbrovanjc bo združeno s kakim aktualnim in zanimivim predavanjem. Z ozirom na pomanjkljivo in nelogično objavo poročila o poteku naše lctne skupščine, ki jo je prinesel »Učiteljski tovariš«, se uredništvu pošlje soglasno sprejet protest prcti nesmiselnemu krčenju poročil. Nadalje je tov. predsednik poročal tudi o sprejemu tov. predsednika in podpredsednika našega udruženja pri predsedniku kraljevskc vlade, kakor tudi o predlogih naše organizacijc za finančni zakon 1937./38. Finančni referent tov. Merčun je podal poročilo o delovanju učiteljskih gospodarskih ustanov ter pozival članstvo k pristopu. Društveni blagajnik tov. Čenčič je poročal o blagajniških zadevah. Tov. predsednik poziva članstvo, naj pokaže pri izpolnjevanju plačilnih obveznosti vso potrebno disciplino. V imcnu strokovnega odbora je tov. Kokalj obravnaval več aktualnih okrožnic sekcije, s katerimi članstvo scznanja o delu in korakih, ki jih je storila na merodajnih mestih zlasti glede bolezenskih dopustov in zapuščanja službenega kraja. V zvezi s tem tov. predsednik opozarja na zadevna določila uradniškega zakona. Poročilom posamcznih društvenih referentov jc sledila živahna debata. V zelo zanimivem predavanju »Slovenska narodna pesem na nivoju kulturno-političnega značaja« je predavatelj, g. F. Marolt, prikazal vse momente, ki prihajajo v poštev za pravilno pojmovanje nastanka naše narodne pesmi, omenjajoč različne vidike, narodne igre, šege, običaje, noše in narečja, s katerimi je treba spoznavati našo folkloro. Navajal je tudi vse vplive, ki so pospeševali ali ovirali razvoj narodne pesmi. Konkretno je dokazo val mistiko in kult našega naroda, historične in geografske primere, ki so sredobežno in sredotežno delovali v toku časa na naš narod tudi v socialnem oziru in s tem dajali osnoVo za narodno pesem. Kritična opazovanja, ki jih je nanizal g. predavatelj zlasti glede zbiranja narodnega blaga pri drugih narodih in pri nas, so bila tako prepričevalna, da se je čuditi, da imamo sploh še to in bi bila znana zbadljivka, ki jo je serviral A. Griin našemu pcsniku Fr. Prešernu, bolj na mestu za našo folkloro, kot za literaturo. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da se obolelemu tov. nadzorniku pošlje božični pozdrav. Napokoj Josip, predsednik. Chvatal Franjo, tajnik. .+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA je zborovalo v soboto, 19. decembra v Škofji Loki. Udeležba: 42 učiteljev in učiteljic, ki so kljub božičnim zadregam prihiteli na stanovski zbor, ki ga je otvoril predsednik s pozdravom na vse prisotne. V uvodnem nagovoru je tovariš predsednik naglašal važnost vzajemnega nastopanja v vseh stanovskih vprašanjih, potem pa je imel prof. dr. Stanko Gogala velezanimivo predavanje o naših narodno vzgojnih problemih. V skoro enournih izvajanjih je razkril simpatični predavatelj vso bolehavo mentaliteto našega naroda, razkril je brez polepšavanj in prikrivanj ono, kar mora vsak vzgojitelj pri mladini, kakor tudi pri samem sebi dosledno pobijati: nesamostojnost, usodno prilagodljivost, pretirano skromnost, zavist, zgolj ugotavljajočo funkcijo v javnem življenju in podobno. Predavanje, ki je želo viharen aplavzv. so prisotni globoko dojmili, potem pa je imela učiteljica iz Škofje Loke Marija Pustotnikova praktični nastop z mladino. Obravnavala je prehod iz velike abecede na malo in ji je učna slika prav lepo uspela. Obsežno situacijsko poročilo je imel tov. predsednik, o tajništvu je govoril tov. Košca, o blagajni učiteljica Terpinova, nato pa so prišle v razpravo naše gospodarske ustanove. Predsednik gospodarskega odseka tov. Janko Kokalj je utemeljeval predlog, naj se povežejo vse učiteljske gospodarske ustanove v čim tesnejšo, homogeno enoto s predstavništvom slovenskega učiteljstva, tako da bo imelo učiteljstvo poleg moralnega, tudi materialno zadoščenje za svoje delo, čeprav le posredno. Lepo zaokroženo sliko o delovanju Učiteljske Samopomoči, ki štejc v okraju sedaj že preko 30 članov, je podala poverjenica, učiteljica Vida Debeljakova iz Reteč. Po razmotrivanju o ostalih stanovsko aktualnih vprašanjih je bilo še sklenjeno, da se pritegnejo k aktivnemu sodelovanju tudi abiturienti in je bil izvoljen g. Plantarič Stojan v odbor. Debeljak Vojteh, s. r., predsednik. Košca France, s. r., tajnik. -f- JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ je zborovalo dne 12. dec. 1936. v Mladiki in je bilo navzočih 92 članov, t. j. 58%. Prav iskren, res_ topel pozdrav predsednika je veljal nasTiiT mladirin tov. brezposelnim uciT. abiturientom. Učit. organizacija bo morala v"bodoče še posebno posvetiti svoje moči in vpliv, da se njihovo stanje končno normalizira. Zato ravno želimo največ uspeha sekciji ravno tu. Sicer je pa to interes države! V situacijskem poročilu izrečc naslednje: JUU ima za cilj, da združujc ne samo veliki dcl učiteljstva, ampak da združi vse učiteljstvo. da jih strne v vzajemnem delu, ker potrebno ie, da so povezani z onim, kar je vsem skupno. Radi tega se v vzajemne cilje vnese le ono. kar je skladno s tcžnjami in hotenji narodnega učitelja. V ideološkem oziru je torej vprašanje naše organizacije izven diskusije. Cilji naše organizacije, strnjeni v pravilih, so tako splošni, da bi mogli združiti vse učitelje. Oni ne motijo nikogar. Oni ne vscbujejo nič. kar bi nasprotovalo narodu in državi. Nasprotno, v polnem obsegu se vodi račun v prvi vrsti o splošnih prosvetnih, narodnih in državnih interesih in o interesu stanu, kajti vsestransko podprt učiteljski stan je stcber države. Naša pravila so izraz učit. volje in odobrene so od državnih oblasti. Zopet morama govoriti še o onih in takih, ki tako radi spreminjajo nazore, o onih, ki razgrnejo svoja jadra bela vsakemu vetru. ki se zato obnašajo kakor na brajdah tisti soldatek — vetrnica, da se nazadnje vrtijo, vrtijo ... — Moramo še govoriti o onih, ki sc trudijo z legalnimi in ilegalnimi sredstvi okreniti pot organizacije v drugo smer, ki se trudijo podkopati čisto zavest in moralo svojih tovarišic in tovarišev. Dobro je še edino to. da so nasilnim potem nastali uspehi kratkodobni, da jih prvi svobodni izraz, prvi ostrejši piš podpihne in da se iz rok takih tov. le predzgodaj izkotalijo sprejeti srebrniki... Morejo vendar biti in morajo biti nihanja glede svetovnih, kulturnih nazorov med članstvom, saj to je svobodna, privatna zadeva in z ustavo zajamčena pravica posamez- nika, ne sme pa biti nihanje glede naše, čisto stanovske politike. Ona naj strnjuje brez izjeme in brez razlike naziranj vse pripadnike učit. stanu, da ne bo nikdar več poznal nc konjunkture in ne kompromisa. Če se je kdaj v prejšnjih dneh grešilo v tem, roko na srce in naj se nikdar več ne!! V borbi za naš stan: Vsi za enega in eden za vse — na osnovi le in le — stanovske politike! Odločno poudari težnje kontraktualcev, ki že v pravem pomenu besede doživljajo tragedijo. Tov. prof. Šilih iz Maribora jc v svojcm predavanju: »Sodobne pedagoškc smcri« v tej obširni temi zagrabil z njemu lastno velepoteznostjo vse aktualne pcdagoškc probleme, vso vzgibanost in vse krče današnje znanstvene pedagogike, vse medsebojne odnose in nasprotje, vse leve in desne smeri, teze in antitezc, pedagoški idealizem — naturalizem, nacionalizem — internacionalizem, iracionalizem — racionalizcm, integracijo -diferenciacijo, materializcm — formalizem, psihologizem — logicizem, prcdmctni pouk -¦¦ strnjeni pouk, načrtni — priložnostni pouk itd. itd. Torej vsa vprašanja, ki nastajajo vedno prepletena v življcnju in za katera je treba učitelja — osebnosti in da bo to, — naj učitelj pedagoško, razumsko oblikujc sebc in naj si pridobi vzgojno znanje. — Bila je prljetna ura, ko se človek poglobi vase, in ki je zato ne pozabi. To je bil končni vtis Šilihove besede in to priznanje ga naj še privede večkrat med nas. Andrej Debenak, preds. Drag. Zupančič, taj. + JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je zborovalo dne 19. dec. 1936. ob 10. uri v Rog. Slatini. Navzočih 39 članov, t. j. 57,3%. V nagovoru se tov. predsednik spominja smrti našega velikega skladatelja ter oblikovalca slov. pesmi Emila Adamiča. Nato prisrčno pozdravi novo vstopivše članc, nakar preide na dnevni red. 1. Tov. Predan prečita dopise, ki niso bili objavljeni v »Učit. tov.«, o katerih se razvije debata, posebno o dopisu v zadevi pristopa k Učiteljski tiskarni. Pristop zlasti priporoča tov. Fink Tone. 2. Referat o šolski administraciji je podal tov. Sotovšek Zdravko. Predavanje je bilo prav zanimivo, saj govorimo vedno o poenostavljenju administracije, dočim je leta vsak dan bolj zapletena. Postavi najrazličnejša zares praktična navodila, s katcrimi more upravitelj doseči v svojem uradovanju potrebno točnost in vestnost. V razgovoru smo nato razčistili še marsikak administrativni »problem«, predvsem n. pr. izdajanje izpričeval - odpustnic učencem, ki so hodili v šolo pred 20 ali več leti. 3. O učiteljskem pokretu, ki zadeva študij vasi, je reTerifal loV. Pofljarovšek Albin ter pozval navzoče k čim intenzivnejšemu delu. 4. O podpornem skladu smo imeli različna mnenja. Končno je prodrl predlog, da ga v celoti nakažemo sekciji počenši s septembrom 1936. 5. Pri slučajno6tih prosi tov. preds. vse društvene referente, da se mu ob prihodnjem zborovanju javijo vsaj pol ure pred pričetkom. Prihodnje zborovanje bo februarja v Rogatcu. Tov. blagajničarka apelira na članstvo, naj bo točno v plačevanju članarine! Verk Miloš, preds. Rata.j Oskar, tajnik. 4- JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO BREŽICE je imelo redno zborovanje dne 16. januarja 1937. v Brežicah. Navzočih je bilo 50 članov. Po otvoritvi je tov. predsednik Hofbek pozdravil prisotne, posebno predavatelja profesorja Čopiča Vencesiava. Istočasno je še enkrat obvestil vse člane o sestavi novega odbora po konstituiranju ter se zahvalil članstvu za izkazano zaupanje ob priliki izvolitve na občnem zboru društva v novembru lanskega leta. Profesor Čopič Venceslav je predaval o »Vplbat-jaacodngga gospodarstva na yzgsiŁ!L, in_j>auk_v narodni soli«r^V~svo]em predavahju, ki je bilo temeljito zasnovano in razumljivo podano, se je g. predavatelj najprej v splošnih potezah dotaknil sodobnih pedagoških struj, t. j. gedagoško-psihološke in sociološko-ekonomske "smeri. iro podatkih, ki jih je Tzpeljal iz zgodovine, in po sedanji ureditvi družbe, je ugotovil, da je družba tista, ki postavlja vzgojni smoter v šoli. Kcr jc človeška družba odvisna od vsakokratnih gospodarskih razmer, v katerih živi, ima tudi obenem gospodarstvo družbe velik vpliv na šolsko življenje. Radi tcga jc izredne važnosti, da poznamo gospodarsko strukturo kraja, v katerem učimo, da si vemo razlagati marsikatere pojave v vsakdanjem šolskem življenju. Po teh splošnih podatkih je g. predavatelj prcšel na tipično slovenske razmere in specialno podal oris slovenskega gospodar- stva, ki je povzročilo v naši narodni šoli težke probleme o nadaljnjem šolskem delu. Po izčrpni analizi vseh gospodarskih pojavov, podkrcpljenih s podrobnimi statističnimi podatki, ki uničujejo slovensko mladino, je skrajni čas, da zastavimo vse sile, da rešim6 slovensko mladino telesnega in duhovnega propada. Prisotno članstvo je predavatelja za uspešno predavanje zahvalilo z iskrenim aplavzom. Nato je tov. predsednik podal situacijsko poročilo. Izčrpno je poročal o sprejemu predsednika Dimnika in podpredsednika Dimitrijcviča pri predsedniku mnistrskega sveta g. dr. Stojadinoviču, ki se je živo zanimal za vse učitcljskc potrebe in tcžave. Nato je prcčital predlogc, ki jih je stavila sekcija za proračunski finančni zakon 1937.-38. Tov. tajnik je prečital važnejše dopise, ki so došli od zadnjega zborovanja. Prav tako je tajnik prečital tudi dopis bivšega predscdnika društva tov. Knapiča, ki se je tikal prejšnjega društvenega poslovanja. Po tajnikovem poročilu jc podal pororočilo tov. blagajnik, ki je članom predočil nadvse porazno sliko društvene blagajne. Ker prcjšnja uprava ni v redu izvrševala svojih dolžnosti, ni točno pobirala članarine ter je ni odpošiljala sekciji, tako da imamo nad 10.000 din dolga pri sekciji. Zato še enkrat prosi vse članstvo, ki jc že prejelo obvestila o dolžni članarini, da točno in v redu nakazuje članarino, sicer je \sako redno društveno poslovanje onemogočeno. Pri slučajnostih je bil določen program prihodnjega zborovanja, ki bo v marcu mesecu v ¦ Brežicah. Na programu bo zanimivo sadjarsko predavanje. Hofbek E., preds. Debevec, tajnik. + JUU — SRESKO DRUšTVO MARIBOR-DESNI BREG je zborovalo dne 23. januarja na dekliški osnovni šoli v Studencih. Navzočih 66 članov, t. j. 64 %. Tovariš predsednik se uvodoma spomni umrlih tovarišic, Keglove in Kovačičeve, ter izrazi sožalje težko prizadetima tovarišema. V svojem situacijskem poročilu posebno podčrtava avdienco predsedstva JUU pri g. predsedniku vlade. Dalje označuje podtalne sile, ki žele rušiti strnjenost v JUU. Posebno pa poudarja, da bi morali biti vsi učitelji člani Učiteljske samopomoči. Dodatno poroča tov. Vranc o seji uprave sekcije za dravsko banovino. Pri obravnavi dopisov se z večino glasov odkloni ustanovitev odseka učiteljic pri sekciji v Ljubljani, ker se s tem cepijo delovne sile. Sicer pa med tovarišicami ni dovolj zanimanja za ta pokret. Tovariš tajnik prečita triletni delovni program, ki ga je izdelal upravni odbor: V 1. 1937. naj bi se seznanili z gospodarsko - družabnimi prilikami našega sreza, kako to vpliva na šolsko - vzgojno delo in.na preusmeritev šolskega dela. Delokrog društva se je razčlenil na štiri značilne enote. Tako enoto bo posameznik obdelal in podal na zborovanju poročilo o rezultatih. Za pohorski okoliš se je prijavil tov. Petrun Josip, za dravskopoljski okoliš tov. Kašper Franc, za pohorsko - vinogradniški okoliš tov. Podgornik Filip in za Maribor okolico tov. Luknar Franc. Za letni zaključek tega dela in kot nekako vzporeditev pa bi povabili enega naših pedagogov, ki bi naj podal »Mladinoslovne osnove sodobnega vzgojstva«. — Za nadaljnji dve leti je pa predviden naslednji program: Študij šolske dece. — Vpliv ekonomskih prilik na šolsko delo. — Sodobna šola, bistvo in stranpota. — Pot do sodobne šole in — Posamezne kulturne skupine (predmeti) v okviru strnjenega pouka. — Predlog je bil soglasno sprejet. Pri prihodnjem zborovanju bo že poročal tov. Petrun o svojih izsledkih. Tov. Podgomik poziva učiteljstvo, da bi pristopilo čim več k SŠM, kjer za borih 30 din dobe 3—4 knjigc, med njimi bo tudi aktualna knjiga našega tovariša Vranca »Teorija in praksa strnjenega pouka«. Tov, Vranc omenja, da bo dala njegova knjiga učiteljstvu podrobne napotke za delo v okviru našega triletnega programa in da bo našel posamezni tovariš v njej tudi svoje primere iz prakse. Na predlog tov. Blažiča pristopi društvo z enim deležem kot član Učiteljskega doma v Mariboru. Mariborski delovni edinici U. P. se pa nakaže podpora 100 din. Prav zanimivo in svojevrstno je bilo predavanje tov. J. Kontlera o »Gospodarskih in socialnih prilikah slovenskega življa na Kočevskem«. Referat je potekcl v glavnem v pravcu: Prvi utisi Kočevskega — uvodne težave v šoli — zgodovinski pregled Kočevskega — izseljenci — narodnostni in socialni odnosi slovenske okolice do Kočevarjev — položaj Kočevskega po vojni in danes. Predavanje je nekako izzvenelo takole: Vre- mena Slovencem se bodo zjasnila! Za svoje predavanje je žcl tov. predavatelj med tovariši vsestransko odobravanje in pohvalo. Na prihodnjem zborovanju, dnc 20. februarja, bo izvedena posebna akcija za pristop v Učiteljski samopomoči. Predsednik: Tajnik: Petrovčič Simon, s. r. Ledinek Miloš, s. r.