List 12.
Od mlinov na sapo, pa še nekaj druzega.
V 9. listu „Novic" sem bral sostavek verlega gospoda Križnogorskega iz ložke doline, v kterem priporoča, naj bi se sem ter tje po višjih homcih tudi na Notrajnskem mlini na sapo napravili, češ, da bi taki mlini bili Ložanom v veliko korist posebno takrat, kader jim silna povodinj pol fare, včasih še več, z mlini vred zagerne.
Res je , da imajo mlinov na sapo v več krajih prav veliko, kakor na Luneburškem,Magdeburškem itd., posebno blizo Labe so homci s takimi mlini tako obsejani, da se jih samo na Luneburškem blizo sto našteje. To pač očitno spričuje njih koristnost.
Bi bili pa taki mlini na Notrajnskem tudi za ter-pež ? Gosp. Križnogorski sam dobro ve, kako neizrečeno tu burja razsaja, kako podira nar močneje bukve po Javorniku in drugod, kako terga in odkriva poslopja in koliko druge škode seljanom prizadeva.    Ali  bo pač   prizanašala mlinom
na sapo? Težko da. Naj, na pr., postavi Danec svoj mlin na Devin, Jezerec na Strazišče, Podcerkljan na Ulako, Nadlesčan na Hrib, — burja bo jela bučati in mlin bo trešila ob tla, da se bo zdrobil na majhne kosce.
Namen teh verstic pa ni, da bi poderale blago misel gosp. Križnogorskega; le opomniti sem hotel protivnice b u r j e, ktera bi na Notrajnskem utegnila vžugati mline na sapo.
Pri ti priliki pa se ne morem zderžati, da bi Ložanom prav živo ne svetoval, posebno Dancom, Podcerkljanom, Nad-leščanomin Pudobcom, odtoke voda trebiti kolikor je le moč; posebno tiste jarke in žoltna, blizo danske vasi, kamor se voda iz cele fare steka. Dragi vaščani! poprimite se tega trebljenja; z zedinjenim delom boste dokaj opravili, in voda, ktera vam tako pogostoma mline, polje in loge zaliva, vam gotovo ne bo toliko škode prizadevala kakor do zdaj. Še je čas, — en mesec in še več, se vam ni treba na poljodelstvo ozirati. Vaščani štirih vasi, stopite skupaj in prevdarite to važno reč, ktero vam vaš nekdanji sosed priporoča. Stopite skupej in lotite se dela. Idite v Retije naj prej, preglejte in iztrebite ondašnje jarke in požeravnike, potem v Strugo poleg ternjenih njiv, v lepi Dol in njegovo okolico. V Terznah boste veliko požeravnikov dobili, naj večjega pri cerkvenih njivah, kteri je pa večidel z blatom in mnogo šaro zasut, tako, da prav po malem vodo požira; od tukaj idite v B od gaje, tukaj boste naj več opravili, če boste žoltna odmašili kakor gre, posebno pa, če napravite prekop, po kterem bo voda ob povodnji v Golob ino nagleje odtekala, pa tudi Golobino morate bolj raztrebiti, da bode vodo urniše požirala. Pa ne samo okoli Dan bi bilo trebljenje vodotokov jako važno delo, ampak tudi Oberh v jezeru bi se mogel raztrebiti, da bi voda iz danske okolice beržej odtekala.
Da bi v tem kraji veter pri drevji veliko škodo na-pravljal, kakor častiti gosp. dopisnik piše, nemorem lahko zapopasti, ker reja drevja—jez mislim sadnega — vložki dolini ni skor vredna, da bi jo v misel jemal. Vse sadne drevesa, ki se tukaj nahajajo, so češplje in pa ovsenice (drobnice}, sem pa tam kakošna nežlahna jablana. Tu in tam se pač, toda le prav poredkoma, narajma kak sadjore-jec, kteri ima veselje do sadja in se tudi ž njim po malem peča; pa kaj mu pomaga, čeravno kako tepko, hruško ali jabelko tudi vcepi, ker mu jo, preden zreli sad donese, že tatje otresejo, in je njegov dobiček le žalost in jeza! Dokler se ne bojo vsi gospodarji sadjoreje v tem kraji poprijelir bojo sadunosne samice zmiraj izpostavljene tatinstvu.
Ložan.