D«,i 14.1, 1332 LETO LX Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/Ul Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb št v. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Vprašanje najemnin Vedno bolj se širi akcija za znižanje najemnin. Pred nedavnim se je vršilo zborovanje najemnikov v Zagrebu, kjer so odločno zahtevali znižanje najemnin na znosno višino. V torek se je vršilo zborovanje najemnikov v Ljubljani, katerega so se udeležili in sklicali predvsem državni in privatni nameščenci. Zborovanje je pokazalo, kako zelo občutno je breme najemnin sedaj v časih padajočih dohodkov, posebno pa nameščencev, ki morajo za najemnine sedaj dajati znatno večje dele svojih plač in dohodkov kot pred vojno. Prav zanimive podatke je prinesla tudi razprava v ljubljanskem občinskem svelu. Tu moramo najprej podčrtali podatke referenta Tavčarja, ki je ugotovil, da so v starih hišah v letu 1931 poskočile kcemate najemnine za 7 milj. Din. Povišek teh najemnin gre res nekoliko na račun zvišanja najemninskih predpisov za stanovanja hišnih lastnikov. Toda gotovo je, da morajo to breme večinoma plačevati najemniki. Ta številka je dokaz, da 6o bile v resnici najemnine v starih hišah zvišane za prav znatno vsoto, še bolj govore pa proti hišnim posestnikom podatki, ki jih je navedel v debati župan dr. Puc. Ponovno je navedel, da so se brutonajeinnine zvišale v starih hišah od 41 milj. v letu 1930 na 48 milj. v lelu 1831. Število starih hiš je brez dvoma ostalo ne-izpremenjeno in ravnotako tudi v njih stanovanj. Hišni posestniki so plačevali 1. 1914 od najemnine 100 kron 47 kron, 1. 1923 od 100 kron 69 kron, 1. 1926 od 100 Din 51 Din, za letos pa je določeno plačilo od 100 Din na 33.60 Din. To so podatki, ki sami govore dovolj jasno. Vpoštevati je namreč Ireba, da smo dobili s 1. januarjem 1929 uveljavljanje novega zakona o neposrednih davkih, ki je bjl sprejet že v parlamentu lela 1928 in ki je na novo določil davčne dajatve za hišne posestnike. Do ledaj so hišni posestniki vedno tožili o neznosnih bremenih davkov in jim je novi zakon prinesel znatne olajšave, katerih ni dobil noben drug stan. Hišni posestniki so bili lahko z novim zakonom zadovoljni. Ob islofasnem znižanju davčnih bremen so pa hišni posestniki povišali najemnine za svoja slanovanja. Ta izvajanja veljajo za stare hiše. Zato izgovor hišnih posestnikov, ki vežejo zmanjšanje najemnin na znižanje davkov, ne drži. Bremena so jim bila znižana, njih dohodki pa so radi povečanja najemnin narasli. Dobiček od znižanja bremen so imeli samo hišni posestniki, ne pa tudi najemniki. Hišni lastniki so danes v stanu vkljub gospodanski krizi znižati najemnine. To je pokazala primerjava davčnih bremen in višine najemnin v primeri s časom pred novint davčnim zakonom. Tudi je danes obremenitev hiš po teh podatkih manjša, kot je bila pred vojno. Drugo vprašanje, ki je v diskusiji, je obrestna mera. Obrestna mera in amortizacijska kvota sta najvažnejša faktorja pri kalkulaciji cen stanovanj. Tu je res, da je breme višje kot pred vojno, ker je na eni strani obrestna mera višja kot je bila pred vojno, na drugi strani pa je sedaj amortizacijski rok krajši kot je bil pred vojno. Toda tem momentom stoje nasproti drugi momenti, ki povzročajo, da so stroški za zgradbo stanovanj in vzdrževanje manjši kot so bili prej. Pri novih hišah odpadejo davčne dajatve, ki niso take kot pri starih hišah. Na podlagi vseli faktorjev, katere vpoštevamo po njih tehtnosti in vrednosti, smo prišli že prej v svojih izvajanjih do zaključkov, da je upravičeno za nove hiše pobirali višje najemnine kot v starih. Seveda ta razlika med novimi in starimi hišami ne sme biti prevelika. S tem smo zopet podali par podatkov o upravičenosti m neupravičenosti visokih najemnin, pri katerih smo slrogo pazili na objektivnost, o čemer so se naši čitatelji lahko deslej še vedno prepričali. No gre nam za demagogijo, pač pa hočemo objektivno pripomoči k zadovoljivi rešitvi tako perečega vprašanja, kot so ravno sedaj najemnine. Poudariti pa moramo še ono: gospodarski momenti govore dovolj jasno za znižanje najemnin. Če pa pridejo k tem strogo računskim momentom še socialni in drugi oziri, potem moramo ugotovili, da morajo hišni posestniki znižati najemnine. Kajti nikakor ne gre, da bi morali, kakor smo tolikokrat poudarjali v našem listu, nositi bremena gospodarske krize samo oni, ki so preživljajo z delom svojih rok in uma. Ti niso imeli višjih dohodkov v časih dobre gospodarske konjunkture, pač pa se jim sedaj kratijo plače, pri lom pa ostajajo njih življenjski stroški neizpremenjeni. Mnogo je hišnih posestnikov, ki se popolnoma strinjajo z našimi izvajanji in zahtevami. Vsa naša izvajanja so naperjena proti onim, ki nikakor nočejo uvideti, dn so najemnine v njih hišah objektivno previsoke. Proti tem visokim najemninam se borimo. Da te obstoje, je priznala ludi sama organizacija hišnih posestnikov, ki jo apelirala na svoje člane, naj znižajo najemnino, če organizacija sama to zahteva in priporom, potem je jasno, da so stanovanja v Ljubljani predraga. Nemčtja se deli v dva Sabora Berlin, 13. jan. V najmanjši nemški deželi Lippe so se vršile volitve v deželni zbor. Tudi le volitve so pokazale, da se Nemčija čedalje bolj deli v dva nasprotna laborn. Narodni socialisti, lo je hillerjevci so dobili 28.440 glasov (pri volitvah v državni zbor 20.510), socialisti 25.400 (30.140), meščanski blok 13.237 (prej ni nastopil), nemški nacionalci 8.616 (7.263), komunisti 0570 (5.867), con I rum 2.282 (2.648), protestantska zveza 3.259 (5.023). Bruningova poteza - dvorezen nož Briining je olajšal francosko stališče — Amerika bi morala spregovoriti n__,3 :__ \t__, ,________i, ____________ Pariz, 13. jan. Verjetno je, da bo najnovejša poteza nemškega kanclerja vplivala na potek pogajanj za rekonstrukcijo vlade. Zato je silno težko napovedati nadaljnji razvoj političnih dogodkov. Herriot je sicer spričo bližnjih volitev odklonil sodelovanje v vladi, ki bi nosila Lavalov pečat, ni pa odrekel sotrudništva v vladi »narodnega edin-stva:, ako bi se res pokazala jiotreba, da se takšna vlada sestavi. Zdi se pa, da Brliningova izjava ni tako velik dogodek, da bi se sestava takšne vlade lahko upravičila. Dejstvo je, da ni Brliningova izjava tako presenetila Francoze, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Istočasno kakor angleškega poslanika je namreč nemška vlada obvestila tudi francoskega poslanika v Berlinu Ponceta o odklonilnem stališču, ki ga namerava zavzeti nemška delegacija v Lausanni glede reparacij. Francois Poncet je nato takoj odpotoval v Pariz, da sporoči svoji vladi Briiningovo namero. V zunanjem ministrstvu so tudi računali z možnostjo, da Nemčija poda takšno izjavo proti reparacijam. I>a bi takšna izjava od nemške strani prav nič ne škodovala francoski politiki, temveč da bi bila le Nemčiji škodljiva, je razvidno iz izvajanj nekega nemškega lista samega, ki so bila priob-čena že v petek 8. januarja, lo je dan pred objavo Brliningove izjave. >Frankfurter Zeitung« je namreč navedla kot četrto pot do rešitve ropararijskoga vprašanja, ki bi bila Franciji po volji, prav takšno izjavo od strani Nemčije, kakor jo je podal Briining. »Verjetno jo,« je izvajal list. »da bi se francoska politika spričo takšne izjave oddahnila, ker bi tako teža odgovornosti padla z ramen Francije na ramena Nemčije. Takšna rešitev bi franroski politiki dopustila, da ugotovi »dovršeno dejstvo*: s tem bi bila dana Franciji možnost, dn se počuti napram Ameriki povsem nevezano.« ?,e preden je dr. Brti-ning podal omenjeno izjavo, so torej umerjeni nentški krogi domnevali, da bi takšna poteza francoski politiki le koristila. Zunanje politično stališče Francije je po vsej verjetnosti danes lažje kakor poprej. Francija toliko lažje zagovarja pred Ameriko svojo lezo o potrebi skupne rešilve reparacijskega vprašanja in zadevo medzavezniških krogov. Saj se cujejo celo glasovi, naj bi Francija zdaj kratkomalo odpovedala plačevanje svojih dolgov Ameriki. Da je bila Brliningova izjava Ameriki neprijetna, kaže popoln Dunajska vremenska napoved: Nobene bistvene spremembe vremena. Zagrebška vremenska napoved: Najprej vedro, nato sc bo /.oblačilo, toplo in stalno. molk ameriških političnih krogov in tudi ameriškega tiska. Briining je s svojo izjavo moralno bolj udaril po Ameriki, to je po ameriškem kongresu, ki je nedavno odklonil revizijo medzavezniških dolgov in direktno tudi revizijo reparacij, kakor pa po Franciji sami. Vprašanje je, ali je bil to njegov namen. Učinek njegove izjave je gotovo takšen. Po vsem tem ni verjetno, da bi si Francija svoj sedanji položaj pred svetom pokvarila z morebitnimi nepremišljenimi koraki proti Nemčiji, kakor bi bila na primer uvedba posebnih carin na nemško blago, končna odpoved vseh kreditov ali pa celo kaka vojaška akcija. Tudi najnovejša francoska poteza proti Nemčiji v Baslu ni tako daleko-sežnn, kakor so jo naslikala prva poročila. Upravni svet Banke za mednarodna izplačila je pooblastil predsednika banke, da sme podaljšati kredit 100 milijonov dolarjev nemški državni banki le v primeru, da pristanejo na podaljšanje vse emisijske banke, ki so sodelovale pri posojilu. Te banke so Francoska banka. Angleška banka in Federalna rezervna banka. Ta kredit zapade 4. februarja. Guverner Francoske banke g. Moret je izjavil v Baslu, da lahko pristane samo na enomesečno podaljšanje kredita. S tem ni Francija definitivno zavrnila podaljšanja tega kredita, temveč si je le ohranila svobodne roke do reparacijske konference v Lausanni. Tako upajo Francozi, da bodo svojo tezo na reparacijski konferenci lahko podprli z denarnimi sredstvi, ki so danes gotovo najbolj izdatna. ,Politika kreditnih sankcij4 Pariz, 13. jan. tg. V Excelsioru se tolmači najnovejša kreditna politika francoske narodne banke v Bazeljski mednarodni reparacijski banki s tem, da se imenuje politika sankcij kreditov«. Youngov načrt, ki je zagotavljal Nemčiji izpraznitev Porenja in svobodo finančne uprave, je postavil na mesto vojaških sankcij versailleske mirovne pogodbe kreditno sankcije. Nemčija je z izrabljanjem inozemskih kratkoročnih kreditov, z zapravljanjem svoje varčevalne sile in z divjimi izdatki v svojem proračunu avtomlaično podrla kreditne sankcije, ker so se obenem, ko je začel bežali nemški kapital iz Nemčije, umaknili prehitro tudi inozemski kapitali. Dr. Bruningova izjava je Se bolj poostrila sankcije kredita. Sedaj tnoralorijski bankirji niso hoteli konsolidirati svojih kredtov za dalj časa, kakor za eno leto. Francoski pogoji za lozansko konferenco so: dveletni moialorjj za zavarovana in nezavarovana plačila, naio mobilizacija nezavarovanega dela polom »snovanja nemških železnih obligacij, ki bi se začele obrestovati ml leta 193-1 dalje. V »Repu-blique« izjavlja Caillaux: dr. Briining je ravno sedaj zatajil svoj podpis ki ga je dal pod Youngov načrt, ko se je Francija hotela pripravljati k največjim koncesijam. Če bi se sedaj hotele dati Nemčiji koncesije, bi se s tem samo povečal njen ape-lit po še nadaljnih koncesijah. Francoska vladna kriza Doumerova posvetovanja Pariz. 13. jan. tg. Predsednik republike Dou-mer je po demisiji Lavalovega kabineta začel običajna posvetovanja, ki se bodo vršila ves dan. Po tradiciji je sprejel najprej predsednika poslansko zbornice in senata, potem najstarejše poslance, predsednike odborov in nazadnje voditelje političnih skupin. V splošnem je slika tn, da je verjetno, da bo zopet dobil naročilo za sestavo vlade Lavni, ki bo v tem primeru prevzel ludi zunanje ministrstvo. Lavalova ponudba Herriotu, dn bi prevzel zunanje ministrstvo, pomeni, da je Lava I hotel jasno pokazati svoj namen, dn glede zunanje politike ne izpretneni ničesar. Paril, 13. jan. tg. Predsednik republike Dou-mer je nadaljeval pogajanja za rešitev vladne krize. Javna tajnost je, dn hoče Doumer doseči nacionalno euntno fronto tako. ila se je zmanjšalo upanje i.avala. da bi zopet on bil poverjen s sestavo nove vlade, posebno ker sc je včeraj Herriot branil. da bi radikali pri toni sodelovali. Kot kandi- date za ministrske predsednike imenujejo: senatnega predsednika Lebruna, bivšega Clemenceau-jevega pravosodnega ministra in intimnega Dou-merjevega prijatelja Janneneya in celo bivšega predsednika republike Doumerguea ter senatorja Pavla Boncourja, kur je čudno, če se pomisli, da jo Lava I pravzaprav mož iz iste večine, po kateri je Doumer v narodni skupščini v Verseillesu dobil mandat. Gotovo pa se zdi, da je Briandov odstop končno veljaven. Pariz. 13. jan. ž. Splošno se smatra, da jf Briand odstopil definitivno. Zunanje ministretvo bo prevzel Laval, vojno ministrstvo pa Tardieu Notranje ministrstvo dobi Pierre Catalla Tardieu, ki je danes dopoldne izajvil časnikarjem, da bo vlada najbrže že danes ob 7 zvečer sestavljena Briand se bo umaknil za nekaj časa na svoje posestvo zaradi slabotneag zdravja, vendar pa bo pri prihodnjih zborničnih volitvah na vsak način kan-d idiral. Pozno spoznanje propadajoče Evrope Kal pravijo v Anglije h Massolinijevi taktihi — Repjaracijsko vprašanje se more rešiti samo v sporazumu s Francijo London, 13. jan. Največja politična senzacija nn evropskem političnem pozorišču je brez dvoma članek v rimskem Popolo d'Italia , ki pohaja naravnost iz roke Mussolinija. Če se presoja teza italijanskega vodje zgolj s stvarnega stališča, ahstrahi-rajoč od antifrancoske tendence, ki neobhodno navdihuje vsako politično akcijo 1 tal i je, so more upravičeno reči, da sta Mussolinijevo stališče in stališče Anglije identični. Izjava Mussolinijeva in pisanje ostalih fašističnih listov glede reparacijskega vprašanja se popolnoma ujema z besedami, ki jih je izrekel preteklo soboto eden izmed ravnateljev Angleške banke, Alesander Shaw, ki je dejal, da se gospodarska struktura Evrope bliža propadu in dn bomo, ako se bo sedanje stanje nadaljevalo, doživeli hankerot in splošni kaos. Mussolinijeva misel pa je, da Italija spričo dejstva, da Gertnanija ne more več plačevati reparacij in jih taktično tudi ne bo, raje vidi, če se tako vojna odškodnina kakor vsi dolgovi, ki so jih napravile države v Ameriki iu druga pri drugi z ozirom na minulo vojno in v smislu mirovnih pogodb, do zadnje pare črtajo, kakor da bi se dopustil popolni propad Evrope. Angleška javnost konstatira ob tej priliki, kako italijansko časopisje z ozirom na ta problem ubira eno in isto struno, ki pravi: Ali črta skozi reparacije in skozi vsa finančna bremena, ki jih imajo evropske države zaradi odplačevanja svojih vojnih dolgov — ali pa tinis Europae! in njene civilizacije. Toda danes gre za to, da so reši podlaga, na kateri so zgrajene te pogodbe in vsi mednarodni odnošaji sploh: evropska kultura in gospodarski ter socialni red krščanskega sveta. Najbolj drastično pa slika bodoči kaos -Lavoro fascistac, poudarjajoč, da so danes vsi principi in vse nravi izkoreninjene in da so vsi nahajamo na pomikajočem sc pesku, ki nas bo pripeljal z neodoljivo močjo v popoln nered. »Ker vsa politika Evrope danes no obstoja iz ničesar drugega kakor iz nebrzdano tekme bestialnih interesov, zato je obstoj naše civilizacije same ogrožen, ako ne nastopi popoln preobrat.* Registrirajoč le glasove, ki prihajajo iz ust možu, kateri je v svoji politiki poslavil nn prestol sveli egoizem kol vrhovno načelo naroda, priznavajo siccr angleški listi stvarno pravilnost to tezo. menijo pn, da bo treba še precej časa. da se pereči evropski problemi na lako radikalen način rešijo. In ako se ta teza zagovarja in skuša uresničevali v nasprotju s Francijo in zalo. da se Frnncijn izolira, kakor to Mussolini skuša že deset let, poleni so šanse, da bi se taka radikalna rešitev posrečila, še manjše. Res je. da ameriški politični, predvsem pa gospodarski krogi niso več lako neodjenljivi in da tudi oni počasi že uvidevajo potrebo črtanja ali vsaj redukcije vojnih dolgov, lotla slvar jc preveč komplicirana. da bi se mogel gordijski vozel kar raz-sekati, kakor predlaga Mussolini. Urez dvoma bo (cndenca vsega sveta, hote ali nehote, morala ili za tem, da se napravi velika črta skozi vse reparacije in vse dolgove, toda sivar je Ireba dobro premisliti in srečno pripraviti, to pa v popolnem ,-po-razuinn s Francijo, koje razlogi, da se Nemčija ne sme meni nič tebi nič odvezali od njenih obvez napram Evropi, so globoko utemeljeni no samo v gospodarskih. ampak ludi v etičnih razlogih. Treba jo tudi vedeti, da reparacije in dolgovi, čeprav so med poglavilnejšimi vzroki sedanjo svetovne krize, niso njihov edini in substancialni razlog. Če se bo napravila črta čez rcparacije in čez vojne dolgove, se bo morala ludi napraviti črta čez nemoralne principe, ki vodijo evropsko politiko. Poljska pripravljena na sporazum z Ukrajinci Varšava, 13. jan. Opozicijski listi poročajo, tla namerava vlada uvesti napram ukrajinski narodni manjšini povsem novo politiko. Odprla bo nanovo okoli tisoč ukrajinskih šol, ki jih je dala /upreti iz političnih razlogov. Prav lako bo vlada dala postaviti r Stanislavu ukrajinsko vseučilišče, za katero se Ukrajine! borijo že kakih deset let. l)o zdaj imajo 1'krajinci svoje vseučilišče v Pragi. Poljska vlada se je odločila za to popuščanje spričo težkega mednarodnega položaja. Te vesti prinašajo opozicijski listi, medtem ko tisk vladnega bloka molči. Najnovejši dogodki dokazujejo, da ni9o te vesti brez podlage. Lvovski vojvoda Rožnjecki je pozval k sebi predstavnike vseh ukrajinskih kulturnih in strokovnih organizacij. Vojvoda je izjavil. da ne mara s tem razgovorom napraviti ni-kake politične poteze, temveč da jc njegova želja le tn, da se neposredno seznani z zahtevami, željami in težavami ukrajinskega ljudstva v lvovski vojvodini. Med njim in Ukrajinci sc je razvil živahen razgovor. Izjave vojvode so bile zelo pomirjevalne. Pobuda vojvode Rožnjeckega sc smatra za poskus, sporazumeti se z ukrajinskim ljudstvom neposredno, to je preko njegovih političnih voditeljev. Ni verjetno, da bi ta poskus uspel, ker je ljudstvo ostalo zvesto svojim voditeljem. Mala antanta m podonavska federacija Odločna izfava belgrajshega politika Pariz. 13. jan. -.Temps priobčuje dopis svojega belgrajskega dopisnika g. Oastona Casterana o stališču Jugoslavije in Male antante napram podonavski federaciji. List podrobno popisuje akcijo bivšega madjarskega ministra Oratza in se bavi z uspehom njegovega potovanja v Belgrad. Člati-kar zatrjuje, da niso bile ne Jugoslavija ne Romunija ne Češkoslovaška nikdar proli gospodarskemu sodelovanju med nasledstvenimi državami. Žo na konferenci v Jachimovu 1. 1927 so te države računale na pritegnitev Avstrije in Madjarsko k gospodarskemu sodelovanju; kajti Mala nntnntn ni nikdar smatrala, da je njena naloga samo obrambnega značaja. Povsem lem je na- pačno trditi; da bi gospodarska grupacija podo navskih držav ogrožala obstoj Male antante. Neka oseba v zunanjem ministrstvu, o kateri pravi >Temps , da je najbrže lisla, s katero se je razgovarjal dr. Gratz za časa svojega bivanja v Relgradu, je dopisniku izjavila: »Z besedami sc pač ne bomo dali zaslepiti. Politika banketov ni voč na nieslu. Naša osnovna zahteva glede vseh problemov jc: Dajte nam zagotovilo, da sle iskreno pripravljeni sprejeli sedanji politični in pravni položaj v Srednji Evropi, kakor so ga ustvarile pogodbo. Kajli nikakor no morele istočasno zahtevali revizijo mirovnih pogodb in nam na drugi strani ponujali gospodarsko sodelovanje.« Katoliški tisit v Italiji in Vatikanu Rim, januar. Notranjepolitični delovni način fašizma jc učinkoval na poprišcu italijanskega časopisja katastrofalno. Njegova najvažnejša pravica: svobodno izražanje mnenja, je popolnoma odpravljena. Fašizem predpisuje svoje lastne vidike za prav vse in katoliško sfališče >sub specie acternitatis« ima tudi v prej izrazito katoliških listih le še postranski pomen. Ker katolicizem ni fašizem, fašistični tisk seveda ni katoliški tisk. Poizkusi fašistov, da bi svoje časopisje deklarirali za katoliško, se razbijajo ob načelnem. List z liberalnim felitonoin ni katoliški list. Razmere so zašle tal;o daleč, da v milijonskem mestu kakor je Neapolj, zastonj iščemo katoliškega dnevnika ali (c inika, in globlje na jugu sploh ni ničesar vrč najti. Pri tem pa je Italija za Brazilijo največja katoliška država na svetu... Ko se je leta 1925 narodno katoliška stranka vtopiln v fašizmu, so pomembni katoliški listi zajadrali v fašistične vode, no da bi bili žrtvovali katoliško smer. Konflikti po ' ateranskih pocodbah so zahtevali življenje listov: »Momento« v Turinu, »Pilita eattolica« v Florenci in »Corriere dTtalia« v Rimu, ker se ta smer v okviru fašističnih nazorov enostavno ni dala držati. Preostali listi nimajo pomena za celotno Italijo in 5e mani pomenijo v inozemstvu (»Italia« v Milanu, »Ordine« v Toniti, »Nuovo Cittadino« v Genovi. »Fco di Bergano« i. dr.). Par tednikov skuša združiti naloge časnika in časopisa. Te nezdrave razmere so želie katoličanov po velikem načelnem katoliškem tisku le še okrepile. Sestavili so se različni načrti, no katerih naj bi bila v vsej deželi štiri središča. Na znr^adhi enesa teh središč so že na delu. V Iielo-.rni izhajajoči dnevnik »'Avvenire tl'T»nlia« so naznotraj in nazunaj pre-osnovali za nove svrhe. Potrebno znatno vsoto so italijanski katoličani spravili skupaj v teku dvanajst dni! Milanski kardinal Sclinster je v pastirskem listu, v katerem se zavzema za polrebo katoliškega dnevnega tiska, ozn.vil faga. navajajoč vir. listi vsega sveta, in to vsak dan iz n; govori mnenie vrhovnega cerkvenega re-rbvurin saniegn. — Vsak m«'«ec iz-h.iia:o"i urnlni I' :i rimke cerkve so >\etn Anosto-lica« Sr-'is<, Veliko ;>■ zornest ie vzbudil lani ustn-novljrni li«t »IlluMrntione Va»ir*nji«. ki sa izdaja lirerc-štvo in zale 'a iO-»ervn'or«r. Ta pnreški ifu*trirnni dvotrdn-k je nn vs"',;ni in opremi zelo zgovorna Tirra o nnnrrdnem duhu v Vatikanskem mestu ter je vzbudit v--o priznanje med vernim in nevernim svetom. Otl jannarin letos izbija tudi v pe«chni fraviin nemški izdnii po dvak'at na mr.or. — *;, J vatikanski ti*k se •('■ie navadno tudi iezui'«ki mesečnik »CIviBa ent1"lirn--: nreil vojno so i-dn^ali jcuiti r vatikan-ke rndio-postaje. ki ga urejuje n.T"-kit nkHomiln znano ti. »ScientiarMim Nuntius Ralionho«'™*« izžaria dvakrat na dan po vatlkan-kem oddajalen svoja poročila. V prvem d"lu obsega ve-«i in naznanila kurijo v lafinsk« m n. v dri -n dr-ln ca važne ('.neke in sestavke, ki sc oddajajo v pisateljevem j' /iku. Dr. Fr. Kr. Jisfos"ora^s''fi de!epac;'a za razoeožiHveno ftonSprenco Belsrad. 13. jan. AA. Na konferenci za razorožitev. ki se sestane 2. februarja, bodo našo državo zastopali: dr. Vojislav Marinkovič, minister za zunanje zadeve kot vodja delegacije: dr. Želiniir Mn-žuranič, senator in bivši minister za trgovino in industrijo: dr llija šumenkovič, narodni poslanec in stalni delegat pri ZN v pokoju; Konstantin Fotič, poslanik in pomočnik ministra zn zunanje zadeve; general Peter Kostič, prvi pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba in vicendmiral Nikola Stan-kovič, pomočnik komandanta mornarice, kot dele-gati; artiljerijski brigadni general Mihajlo Nenado-vič, vojaški odposlanec v Parizu, in genernlštabni brigadni general Dimitrije JUvkovič, načelnik operativnega oddelka glavne? i generalnega štaba kot pomočnika delegatov; dr. Ivan Perne, svetnik ministrstva za zunanje zadeve in š odseka za ZN, ter podpolkovnik Branko Naumovič, vršilec dolžnosti komandanta 4. zrakoplovnega polka, kot eksperta; Jo-van Vukovič. izredni poslanik in opolnomočeni minister n. r., kot šef tajniškega urada: Ivo Andrič, prvi tajnik in odpravnik poslov kraljevske stalne delegacije pri ZN, kot namestnik šefa tajniškega urada: Branko Dimič, tajnik kraljevske stalne delegacije pri ZN; tir. Slavko Rnjkovič, pisar ministrstva za zunanje zadeve: Dušan Draškovič. pisar kraljevske slalne delegacije pri ZN in Knsta Pavlovlč, pisar ministrstva zn zunanje zadeve in osebni tajnik šefa delegacije kot tajniki. Taksa za nostrst'cirana , zpr°i .?a;at!ci Belgrad. in. jan. AA. Davčni oddelek finančnega minisirstva je poslal univerzam tole pojasnilo: Za nostrifikacijo tujih šolskih izpričeval se mora v smislu čl. 8., točke 12 taksnega pravilnika plačati tista taksa, ki se plača za taka izpričevala, izdana od naših šol, ne glede na to, ali ie pri tuji ti oblastih taksa za ta spričevala že bila plačana ali ne. Poprejšnja okrožnica finančnega ministrstva, da se plača samo taksa za rešitev, se kot netočna umakne. C rkets zgorel Anvers. 13. jan. tg. Zaradi požiga je zgorel veliki ir .iis Sarri lani. Skoda znaša v : milijonov. Med rngimi živalmi je zgorelo tudi 1 . slonov. Zna-či1"( |i da so se gasilci pojavili na pogorišču šele po dveh urah. Sovjeti so zelo vznemirjeni Pogajanja z Romunijo se ne premaknejo z besarabshe točke — Intervencija ruskega poslanika v Tokiju zaradi zasedbe Harbma Pariz, 13. jan. Znano je, da sla se Poljska in Romunija na sestanku v Varšavi dogovorili, da podpišeta paht s Sovjetsko Rusijo samo solidarno, i Ker bo tudi Francija pakt "z Rusijo podpisala sa-! nio v slučaju, če ga podpišeta tudi Poljska in Ro-i m unija, zato je usoda tega pakta, ki naj pomeni j pomirjenje med najmočnejšo evropsko državo in | njenimi zaveznicami ter Sovjetsko Rusijo, odvisna i od pogajanj, ki se vršijo v Rigi med zastopnikom | Sovjetov g. Stonionjakovim in odposlancem Romu-I liije g. Filodorom. Dočim so v Parizu bili do šedaj v tem oziru j optimistični, pa v zadnjem času stvar izgleda težja, I nego se je otl početka zdelo očetu tega načrta, g. J Berthelotu. Rusi so predlagali, naj se v tem paktu i določi, da se bo vsaka pogodbenica vzdržala napada na ter i i v svoje sopogodbenice. Romunska : vlada pa «f»ii i i tališču, da mora ta teritorij biti v pogodbi '/a nten, kar pa Rusi odločno odklanjajo, češ da hi to bilo formalno priznanje, oziroma defiuitiviia odpoved Rusije, kar se tiče Besarabije. Rusi so mnenja, da bi se v slučaju kakšnega konkretnega spora moglo vedno apelirati na mešano i pogodbeno razsodišče, pred katero bi lahko prišel tudi, če treba, ves besarabski problem. Kakor se izve iz Bukarešta, pa je romunska vlada sedaj j na to odgovorila, da nepreklicno vztraja na tem, tla se v paktu o nenapadanju besarabski teritorij izrecno omeni. Nova ovira je nastala tudi po dogodkih na Daljnem vzhodu. Ker so namreč japonske čete zasedlo Harbin, najvažnejše križišče vzliodnoki-tajskih železnic, ki je vitalnega pomena za rusko i gospodarstvo, in ker so Japonci v Harbinu proglasili tudi že obsedno stanje, zato je Rusija zelo ! vznemirjena. Včeraj se je podal ruski poslanik ; v Tokiu k japonskemu ministrskemu predsedniku ! Inukaju, kjer je izrekel suni, da izvestna kapita- ' listična velesila (mišljena je bila Francija) intri- I gira v Tokiu, tla bi prišlo do spora in eventualno j do vojne med Sovjetsko Rusijo in Japonsko, in da ta velesila vpliva tudi na Anglijo in na ameriško Unijo v omenjenem smislu. Poslanik je izjavil, tla je sovjetska vlada prepričana, tla se Japonska ne bo dala nikoli * ipeljati v kakšno akcijo, ki bi mogla skaliti prisrčne odnošaje, kateri vladajo med Rusijo in Japonsko. Predsednik Inukaj je ruskemu poslaniku odgovoril, da po njegovem mnenju ne obstoja no-j bena nevarnost, tudi nc v severni Mandžuriji, ki j bi mogla količkaj spremeniti odnošaje med To-j kijem in Moskvo, ki so najboljši in najprisrčnejši in ki obema državama prinašajo velike koristi. Ruski poslanik je ludi dejal, da je Moskva vznemirjena zaradi vesti, da namerava japonsko arinadno poveljstvo v Kirinu zaseči vzhodnokitaj-sko železniško prtfgo. Inukaj je odgovoril, da njemu o taki nameri ni ničesar znanega. Naj bodo Stvari take ali drugačne, intervencija ruskega poslanika v Tokiju je napravila na pariške kroge zelo slab vtis, ker besede sovjetskega diplomata dokazujejo, tla med Sovjeti vlada proti Franciji slejkoprej ista animoznost. čemu naj potem služi pakt med Francijo in Rusijo, tako se vprašujejo mnogi politiki v Franciji, zlasti seveda desničarski. Kita:sha noia Ameriki Nanking, 13. jan. ž. Vlada je izročila ameriškemu konzulu otlgovor na zadnjo ameriško notes ki je bila poslana kitajski in japonski vladi in v kateri se zahteva spoštovanje Kellogovega pakta in garancija za odkritosrčno politiko v Mandžuriji. Kitajska v svoji noti najavlja, da bo ob priliki prihodnjega zasedanja Zveze narodov stavila predloge, da se proti Japonski izvedejo gospodarske sankcije po čl. 16 pakta zveze narodov. Tudi Bolgarija išče Nesiguren finančni po loža f. 9 i Belgrad. 13. jan. I. Iz Sofije potrjujejo vest, da je bolgarska vlada na snočnji ministrski seji sklenila, da se bo s svoje strani pobrigala, da doseže moratorij za svoja inozemska plačila v postavki državnih dolgov. Do tega sklepa je prišlo šele po izčrpnem referatu finančnega ministrstva, ki je dokazal, da razpolaga bolgarska narodna banka samo z omejeno vsoto inozemskih valut, ki bi komaj zadostovale za kritje inozemskih privatnih terjatev. O odplačevanju državnih dolgov v sedanjem polo- žaju ne more bili niti govora, tem manj, ker mora Bolgarija v prvi vrsti čuvati stabilizacijo svojega denarja. Zlato kritje za bolgarski lev znaša 34%. Vlada je sklenila, tla bo to višino pod vsakim pogojem, četudi z največjimi žrtvami, obdržala. Ministrski predsednik in zunanji minister sta dobila nalog, tla se pobrigata, da bo mednarodna reparacij-ska konferenca v Lausanneu razmotrivala tudi o vprašanju bolgarskega moratorija za zunanjepoli tične dolgove. Razsodba proti voditeljem poljske opozicije Veliko presenečenje na Polishem Varšava. 13. jan. tg. Danes je bila izročena | ječe. Bivši ministrski predsednik in predsednik razsi dba v kazenski stvari proti voditeljem poljske j kmetske stranke dr. Kiernik in kmetski poslanec opozicije. Od 11 obtožencev jih je bilo 10 obsojenih j dr. Baginski. kateri ie odlikovan z najvišjim polj- v ječo. Samo enajsli obtoženec, neki manjši voditelj ! skim vojaškim redom, na dve leti in |x>l. kmetski kmetske stranke, je bil oproščen zaradi pomanjka- poslanec tir. Putek pa na dve leti jtče. Razsodba nja dokazov. Socialno demokratski poslanec dr. je v vsej poljski javnosti povzrtčila največje iz- Liebcrmann, ki ga obtožnica označuje za »možgane j nenadenje. Splošno se je mislilo, tla bo večina ob- opozicijslcega Moka . je bil obsojen na dve in pol i tožencev oproščenih, ostali obtoženci pa da bodo leti ječe, bivši socialistični minister, prof. Balicki j obsojeni samo na kralke kazni. V razlogih pravi dve in pol Ieli ječe. socialistični poslanci Ciolkosz. j razsodba, da se je 10 obtožencem dokazala krivda, Dubois. Mastek iu prof. dr. Prngier pa na tri leta ' da so pripravljali nasilen prevrat vlade. Mednarodna socialna politika h v letu krize 1931 Ženeva, januarja. Mednarodni urad za delo, ki je tudi ena izmed ir- ucij v e rs a ii.sk e mirovne pojjodbe, jc tudi v preteklem letu s svojim delom upravičil svojo eksistenco, čeprav je radi vseobče kr:ze bilo njegovo delovanje jako ovirano. Že samo to, da sc mu je posrečilo sestaviti vsaj približno statistiko brez; oselnih, predstavlja ogromno delo. i reba je pomisliti, da v mnogih državah sploh nimajo statistike o brezposelnih, kakor n. pr. v Združenih državah ali v Franciji. Mednarodni urad za delo pa bo s svojo statistično metodo mnogo pripomogel k pravilnemu ses!avl;anju statistik o brezposelnih. Delc-van|c urada se je preteklo leto razlezalo predvsem na sledeča polja: Ureditev mednarodne posietlovalnice, priprava velikih mednarodnih del na narodnem in mednarodnem pod.očju, ureditev brezposelnega zavarovanja, in končno skrajšanje delovnega Oaso Kar tiče javr.ih del ie 13 evropskih vlad predložilo Uradu zelo zanimive načrte, ki bi zaposlili delavstvo za 550 milij delovnih dni. Proti neaocialni tendenci, ki se po;avlja v vseh deželah in ki hoče obstoječo krizo izrabiti v to, da se omeji ali celo odpravi brezposelno zavarovanje, je Urad mnogo storil, da ostane ta prepolrebna socialna naprava v polnem obsegu v veljavi. Ena prihodnjih konferenc se bo pečala spccielno s tem vpra aican. Pri stremljenju za znižanje delovnega časa ie Urad naletel na izredne težkoče, Le tnalo držav je doslei ratificiralo in izvedlo pogodbo o 8-urniku. Ratifikacija tega dogovora bi bila v času, k.o se zdi, da je celo nadaljnje skrčenje delovnega časa prehodno po-treno, resnična preizkušnja o tem, ali posamezne države resno mislijo z mednarodnimi dogovori in pogodbami. K temu seveda spada tudi odsiranitev nadurnega dela. Danes obstoja zopet velika nevarnost in sicer tudi v visoko razvitih industrijskih deželah, da se za industrijska dela uporabljajo otroci in mladostniki. acionalizacija je delovni proces v marsičem ola 'a. Zato je marsikje opazovati tendenco, da se ar moči zaposle mladostne osebe z nizkimi plačami, vsekakor nemoralno početje, ki ga ostra konkurenca še pospešuje. Delovno varstvo otrok ie radi tega danes po vseh deželah zelo velike važnosti, ker je na poti močna 001-alna reakcija. Mednarodnemu uradu za delo sc je posrečilo, da je od večine držav dobil pristanek na medaarodno pogodbo, ki določa najnižjo starostno mero, ki ie dopustna za zaposlitev mla-doslniko-. v neobrtni.ikih podjetjih 1 otako je treba zaščititi ž< tv':o delo. Iz poroč' je razvidno, da je vedno . cc ,!a iposlenih v industrijskih podjetjih. V, rok jc tudi I tu racionalizacija. Zato so primerni varstveni j ukrepi za delavke vedno bolj potrebni. Ker je ! racionalizacija mednarodnega pomena, zato je tudi varstvo ženskih zaposlenk treba izvesti na mednarodnem področju. Mednarodna delavska konferenca se je letes z uspehom uprla poskusom, da se spremeni dogovor, ki prepoveduje nočno žensko delo. Dasi je v preteklem letu nad vsemi državami težila težka gospodarska kriza, so vendarle narodna zastopstva ratificirala mnogo mednarodnih dogovorov. V preteklem lelu je bilo prijavljenih 32 novih ratifikacij. Zdruiene države in Mehika s!a vstopili kot novi članici MUD. ludi se ne sme podcenjevati znanstveno delo MUD. Med publikacijami preteklega lela so posebno pomembne študije o »Brezposelnih v Ameriki«, »Socialna stran racionalizacije« in »Brezposelnost in iavna dela-. Koncem leta je izšlo ludi poročilo, ki primerja življenjske stroške s plačami in sicer v večjih industrijskih mestih hvrope ter Amerike. To poročilo bo služilo kot izvršna podlaga za primerjavo plač v Evropi in Ameriki in bo mnogo doprineslo k temu, da se razjasni tako aktualno vprašanje. Za prihodnjo mednarodno delovno konferenco se pripravlja poročilo o starostnem in iuvalia-.iem zavarovanju. Prav tako je pripravljena študija o delovnem zavarovanju delavcev, ki so zaposleni pri rečni plovbi. Vzdrževalni stroški MUD so znašali v preteklem letu 9,157.715 švicarskih Irankov. Za tekoče leto 1932, pa so proračunali na 9,554,210 švicarskih frankov, _y. Socialistična zaloga orožja Dunaj. 13. jan. 1. Dunajska policija je snoči pri preiskavi v nekem delavskem donui našla veliko množino orožja. Orožje se je nahajalo v zazidani kleti. Policija je s silo udrla v te proslore ter privlekla na dan 750 modernih pušk in (i strojnic s pripadajočo municijo. Odkritje je izzvalo veliko senzacijo po vsem mestu. Socialistični listi, ki pišejo o tem odkritju, priznavajo, dn je bilo to orožje name njeno za slučaj, ako bi bilo treba braniti republiko proti nnpadom Fašisličnca Heinivvehra. Socialistični lisli nuglaštijo, ..da je It ; Heiimvehr poskril velike mr " orožja in municijc in da bi bilo bolje, čc bi po! 'In poiskal njihova skrivališča, kakor pa tla sin' pleni po delavskih domovih. Za socialiste je i po| •uma jasna samo eno stvar. Oni bodo priprav-j lini' >la z orožjem branijo republiko, tloklei bo lleii . .elir ogrožal obstoj republike.* Iz hralieve ttisarne Belgrad, 13. januarja. AA. O priliki rojstnega dne Nj. Vel. kraljice so prispele na najvišji naslov iz države in inozemstva čestitke z izrazi uda-nosli in toplimi željami po dolgem življenju, sreči in uspehu. Na najvišji nalog ima pisarna Nj. Vel. kralja čast zahvaliti se posameznikom, ustanovam in društvom za poslane čestitke. — lz pisarne Nj. Vel. kralja. Premestitve pri železmei Belgrad, 13. jan. 1. Premeščeni so: Pakiž Jože s kolodvora Ljubljana I. na Ljubljana II.; Višner Konrad iz Ljubljane I. na ravnateljstvo državnih železnic; Poljak Lovro s strojnega oddelka na kol. Ljubljana L; Železnik Franc iz Ljubljane I. na strojni oddelek ravnateljstva; Proft Ana iz strojnega oddelka na postajo Ljubljana II.; Warner Nikola iz Ljubljane It. na stro ni oddelek ravnateljstva; Keglovski Bazilij iz strojnega oddelka v Ljubljano II.; Fertin Franc iz Ljubljane I. na Ljubljana II.; Novak Terezija iz Ljubljane II. na Ljubljano I.; Nahtigal Julka iz Ljubljane II. na strojni oddelek ravnateljstva; Urh Maks iz strojnega oddelka ravnateljstva na Ljubljano II.; Šeširčič Jo"3 iz strojnega oddelka ravnateljstva na postajo Ljubi ana I.; Vrboviek iz strojnega oddelka ravnateljsiva na Ljubljano II.; Žvan Viktor iz Ljubljane II. na Ljubljano L; Raner Martin, prometnik v Kočevju; ji premeščen na postajo Rakek N adalje so premeščeni: Sovre Franc, proine in .šef postaje Kraljeviča— Prelog, za šefa po e Zenica — Muta; i lav čar Ivan, iz Rakeka v Ljubljeno na glavni kol.; I /'latner Peter, iz Rakeka v Ljubljano na gl. kol.; Škrobar Anton, postajni načelnik v Dolnji Lendavi, v Maribor gl. kol.; čihočki Franc, iz Maribora gl. kol. v Ljubljano gl. kol.; Mihaljevič Mate, iz Čakovca za postajnega načelnika v Ormož. Belhlen v Rimu Rim, 13. jan. tg. Glede obiska grofa Bethlena v Rimu, ki bo trajal 10 dni. se zatrjuje, da gre za novo situacijo, ki je nastala med Italijo in Mnrljar-sko zaradi madiarsko-francoskega pakta. Dalje se v Rimu širi že več mesecev govoricn, tla se namerava tloseči poroka Otona Habsburškega z najmlajšo hčerjo italijanskega kralja Marijo, iu sicer kljub temu, da je bilo izdanih že več odločnih demantijev. Romaniia tone v dolgovih Bukarešt, 13. jan. ž. Besarabijska demokratska stranka je imela včeraj svoj letni kongres v Kišinevu. Na kongresu je govoril prof. Konstantin Stere, predsednik stranke, ter je navzoče opozoril na razcep v raznih strankah ler sporočil, da je romunsko narodno kmetsko stranko zapustil njeu predsednik tir. Maniu, v ljudski stranki pa da sta se sprla maršal Avartscu in Goga. Po mnenju Ste-reta je današnja vlada prišla na krmilo proti ustavi. Romunija ima 200 miljard lejev inozemskega dolga in odpade zaradi tega na vsako odraslo osebo 60.000 lejev dolga. Bukarcši, .13. jan. ž. Šef romunskega generalnega štaba, general Samsonovič, je odpotoval I snoči v Varšavo. Samsonovič bo informiral polj-j ske vojne kroge o stališču, ki ga bo zastopala Romunija na prihodnji razorožitveni konferenci. Relgra vesti Belgrad. 13. jan. 1. Iz uprave inonoi>olov poročajo, da ra.re uprava v tekočem lelu poseono aktivirati kulturo tobaka, in sicer iz prihrankov lanskega leta. Predvitleva se namreč znatno zvišanje našega izvoza tobaka v Češkoslovaško in Poljsko, s katerima državama je naša inonopolska uprava sklenila posebno ugodne pogodbe. Belgrad, 13. jan. 1. Kmetijsko ministrstvo jo predpisalo na podlagi zakona o obveznem zavarovanju setve in plodov poseben pravilnik o zavarovanju setve v primorski banovini, na podlagi katerega morajo vsi lastniki posejanih zemljišč in sadovnjakov biti obvezno zavarovani. Centrala Krekovih družin vabi na IV. DELAVSKI PROSVETNI VEČFR ki bo v petek, dne 15. januarja 1032 ob 20 v dvorani luiavske zbornice na Miklošičevi cesti 22. S p o r e d : Naša organizacija. D klamacija. Dr. A. Schvvab: Večer na morju. Moški zbor. Marinček: Naloge ■itrok. in gosp. organizacij. Govor. Schubert: Ave Maria. Solospev. Dr. Ipavic: Brez jader. Moški /.bor. —- Odmor. -— St. Premrl: Trojno gorje. Moški zbor. P. F. Ačko. Jeftejeva lepa hči. Solospev. Langus Jože: Kulturna organizacija in naš tisk. Govor. Hristov: Tožba po materi. Moški zbor. Zborna deklnmacija: Mi gremo... Pričakujemo, da se člani in prijatelji naših org 'iiizacij čera v obilnem številu udeležijo. _ N stop prost. Zveza med Severnim in Egejskim morjem Po rekah in kanalih Belgrad, 11. jan. Donava spada med najpomembnejše žile rečnega prometa v Evropi. Iz centralnih pokrajin si je poiskala zanimivo pot na vzhod.. Po svojem dolgem toku sedotika sedem evropskih držav: Nemčijo, Avstrijo. Čelioslovaško, Madjarsko, Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo. Promet na njej se dobro i razvija. Le Železna vrata v njenem spodnjem toku povzročajo prometu nekaj težav. Največja slabost Donave pa je, ker nima direktne kratke zveze v odprto morje. Radi tega ni čudno, če se posamezniki, Ea tudi cele družbe, že dalj časa bavijo z idejo, da i Donavo kot centralno vodno žilo Srednje Evrope zvezali z Egejskim in po njeni s Sredozemskim morjem. Že meseca novembra se je v Belgradu vršila ožja konferenca zastopnikov posameznih zainteresiranih ministrstev, kjer se je predvsem razpravljalo o zvezi Donave z. Egejskim morjem. Po dosedanjih načrtih bi poglobil strugi rek Morave in Vardarja, jih medsebojno zvezali in na ta način dosegli zaželjeni cilj. Te dni je profesor tehniške fakultete na belgrajski univerzi g. Vlada Mitrovič objavil zanimiv članek v tej smeri, iz katerega po- ; snemamo nekatere zanimive podrobnosti. Že pred svetovno vojno so posamezniki mislili na vodno zvezo med Donavo in Egejskim morjem. Nemci so v tej smeri že zelo mnogo storili. Dela se na zvezi med Donavo in Renom. Predvideni so trije kanali: po reki Neckar, po Mainzu in po Bo-denskem jezeru. Prvi dve zvezi sti aktualni in se na njima že aktivno dela. dočim je tretja (z Boden-skim jezerom) samo načrt, ki ga bo bodočnost ali rešila ali zavrgla. Istočasno se dela na zvezi med Donavo, Labo, Odro in Vislo. Največ zaslug ima češkoslovaški profesor tehnike iz Brna g. Smrček, ki je napravil detajlne načrte za to zvezo. Potemtakem bi Panonski bazen bil po dveh velikih kanalih zvezan s Severnim in Baltiškim morjem in bi na ta način prišle vse merodajne in gospodarsko pomembne evropske države v njegov kompleks. Dočim bi severni del te mednarodne vodne žile imel odprto pot razvoja in možnost vzdrževanja tolike prometne frekvence, bi njen južni del, to je Železna vrata, ako vpoštevamo status quo, na noben način ne mogel v današnjem stanju odgovarjati težki nalogi. Velikih investicij pa tudi ne bi kazalo vlagati v ta namen iz že zgoraj naznatenega vzroka (ker Donava nima dobre morske zveze radi izliva v centralno Črno morje). Nasprotno pa je vodna zveza med Donavo in Solunskim zalivom po rekah Moravi in Vardarju zelo privlačna in simpatičnejša. Solun leži na odprtem Egejskem morju. Po njem bi bila Srednji Iivropi zelo skrajšana zveza z Indijo in vzhodom sploh (po Sueškem kanalu). Po dosedanjih računih bi bila linija Rotterdam—Mninz Regensburg—Dunaj—liudapest—Belgrad—Saloniki za približno tri tisoč kilometrov krajša od krožne morske poti skozi Gibraltar. To pa ni malega pomena. Dolina Morave in Vardarja ni težko prehodna. Po njej teče znana železniška zveza z. Orijentom. Skozi njo bi bilo mogoče izvesti moderni kanal meti Smederevom in Solunom. Njegova dolžina bi bila nekaj več ko 750 km. Kolikega pomena bi bila ta zveza za vse države Srednje Evrope in še prav posebej za našo državo, ni treba podrobneje razpravljati. Do danes so o prekopu med Smederevom in Solunom napravljene le skice in splošne študije, dočim podrobnih načrtov šeni. Kanal bi vodil čez znano bifurkacijsko točko pri Preševu (460 m) med Moravo in Vardarjem. Teritorijalno bi odpadlo na Grško okrog 80 km, ostali del (670 km) pa bi pripadal Jugoslaviji. Kanalizacija Morave in Vardarja naj bi se izvedla le v ožinah (takozvanih klisu-rah), to je pri Bagrdanu, Stamatovu, Grdelici in Demirkapiji. Istočasno bi se izvedla elektrifikacija moravsko-vardarske doline. Po računih tehničnih strokovnjakov bi gradba stala približno 310 milijonov zlatih Din. Do realizacije tega epohalnega načrta vsekakor ue bo še tako hitro prišlo. Vendar prvi začetki so tu. Samo da Evropa sedanjo težko krizo preboli. s tem da uporabljate NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnite Vaio Icožo vsak večer, predonj gtesle na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, leoia pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. Nadrgnile pa ludi podnavi, prodenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam! Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Boiersdort & Co. d. s. o. j„ Maribor Številke o rubezni m eksekucijah Zgodba o u$etem kozorogu se nadaljuje Nenavadna lovska zadeva se konča pred sodiščem Pod naslovom »Okrog zgodbe o ujetem kozorogu, nenavadna lovska zadeva, ki pride tudi pred sodišče« je g. Vladimir Kapus v »Jutru objavil notico, ki se peča s kozorogom, ki sem ga jaz ujel dne 12. dec. m. I. na avstrijski strani Kleka (gora med Golico in Rožčico) — kakih 50 m onstran državne meje. Tudi jaz soglašam z njim v tem, da je la kozorog ušel iz revirja g. barona Borna. Zalo sem gospoda barona takoj drugi dan pismeno obvestil in mu ga ponudil. Tega mnenja sem tudi še sedaj kljub temu, da je baronov nadlovec, preden ga je videl, svojčas pobeglega kozoroga precej drugače popisal kakor je v resnici. Rekel je, da je 3 do 4 leta star in da ima bele lise na nogah. Ujeti kozorog je pa pet in pol leta star in ima črne noge. Ko si ga je pa ogledni, je pristavil: ta je tudi naš. take tudi imamo. G. Kapus ima lahko glede tega in drugih kozorogov svoje posebno naziranje, kakor ga imajo tudi vsi tisti, ki so poslali časopisom tozadevno poročila. Protestiram pa proti temu, da me skuša javno smešiti in postaviti vso zadevo pred javnostjo v drugačno luč, kakor je v resnici. Prvič se je o zadevi samo enostransko informiral in si kljub temu prisvaja pravico objektivne sobe, drugič je pa tudi ton dopisa vse prej kakor stvaren. Cetnu me persi-flira, ko me najbrž niti ue pozna? Čemu postavlja besedi »srečen loveči v apostrof? Ali misli g. Kapus, da ne morem bili lovec, če sem župnik. Gosp. Kapus, ali poznate načelo: nemo habetur mendnx, nisi probetur? Članek napravlja name vtis, kakor da bi hotel pisec na željo nekoga, ki je v zadregi, mistificirati javnost. Ker je javuost že toliko slišala o lem ubogem kozorogu, naj podam končno tudi še jaz o zadevi avtentično poročilo. Ta dan sem bil na lovski patrulji ob državni meji od Golice do Rožčice. Na mestu, ki sem ga zgoraj označil, zagledani kozoroga. Stal je na skali in kopal v snegu, da bi prišel do trave. Ko me zagleda, se bliskovito obrne in skoči s skale proti spodaj ležečemu rušju. Zdrsel je po zmrznjenem snegu v rušje in se hotel skozi preriti. A ni šlo. Nazaj pa tudi ni mogel, ker so ga_ veje ovirale na več kot pol metra dolgih rogeti. Če bi bil šel z glavo na tla, bi se bil oprostil. A tega ni storil. Se eno pojasnilo V ^Slovenskem Narodu od 13. januarju, šl. 9, feeremo v rubriki »Dnevne vesti- na strani 3 sledeče: POJASNILO Na razne pritožbe glede seznama volivcev, ki se zadnjih volitev niso udeležili, resnici na ljubo ugotavljamo, da je Narodna tiskarna tiskala omenjeni seznani po naročilu glavne volivne pisarne, ne da bi prevzela odgovornost za avtorstvo njegove vsebine. Narodna tiskarna. Maščevanje, ker m dobit službe Maribor, 13. jan. Danes je obravnavalo mariborsko okrožno sodišče slučaj zlobnega maščevanja, ki se je dogodilo v Melincih dne 18 novembra preteklega leta. Zagovarjal se je brezposelni šofer Anton radi zlobne poškodbe tujega imetja. imenovani se je dne 18. novembra peljal s šoterjem Štefanom llujsoin v Ižakovce, med potjo pa so se ustavili v gostilni v Melincih. Med tem, ko so bili v gostilni, se je osumljenec odslranil iz gostilne in videli so ga, kako se je motal okrog avtomobila, potem pa se je vrnil nazaj med pivce. Ko so se pa hoteli odpeljati, je šofer z grozo opazil, da so prerezane cevi nn vseh štirih kolesih; povzročena škoda je znašala 9455 Din. Takoj je bil osumljen dejanja Anion, ki pa je trdovratno tajil. Vendar ga je pokopala njegova izjava gostilničarju, češ. da je jezen na šoferja, ker mu je prevzel službo, za katero se je on sam potegoval in zato mu bo nekaj napravil. Poleg te obtožbe se je Anton moral zagovarjati hkrati radi tatvine kolesa, katero je zagrešil 4. julija v Ižakovcih. Pripeljal se je v lamošnjo Ker sem vedel, da je g. Bornu en kozorog ušel, sem to priliko porabil, da mu ga zopet ulovim. Hitro sem priskočil, ga prijel za roge in veje odstranil ter ga skušal zvezati. Tedaj je skočil iz grma (rušja) in me potegnil nekaj metrov po snegu in skalah navzdol. Končno sem ga obvladal in zvezal. Žival bi se bila najbrž tudi sama počasi oprostila. Vendar pa mislim, da sem storil prav, če sem ga ujel. Če bi bil kozorog v tistem hudem mrazu in visokem snegu vsled pomanjkanja krme poginil ali pa prešel še naprej v Avstrijo, bi ga g. baron najbrž ne bil več dobil. To je torej avtentična zgodba o kozorogu. Če se g. Kapus pri tem spominja Abrahama in njegovega ovna in noče verjeti, ga ne morem siliti. Poznani | lovca, kateri je našel gamza, ki se je pri skoku z i rogmi obesil med veje in tam poginil, ker se ui ! mogel oprostiti. To so izredni slučaji, ki so znani lovcem. Zaradi lega pa ni treba vsem gamzom in kozorogom poginiti na isti način, kakor misli g. Kapus. Če želi, sem mu na razpolago, da ga pope-i ljem na lice mesta. Kozorog ni prišel »neupravičeno v posest župnika.', tudi ga nisem ujel »v svrho pridržajac, kakor piše g. Kapus. Jaz si ga nisem hotel prisvojiti, am-] pak sem ga takoj ponudil dozdevnemu lastniku. Za-j liteval pa sem postavno najdeuino (10% vrednosti) ; in nekaj za trud, krmljenje in slraženje, skupaj j 5000 Din. Ali je lo protizakonito? Po izjavi baronovega lovca so bili 3 kozorogi kupljeni za 130.000 Din. Cariniki na Jesenicah pa pravijo, da so bili kozorogi svoj čas pri uvozu označeni z vrednostjo circa 30.000 Din za komad. G. Boru je svoj čas razglasil nagrado 51X1 Din vsakemu, ki pobeglega ; kozoroga samo kje vidi. Zato sem odklonil premijo | 1000 Din. Namesto, da bi g. Boni plačal zakonito najde-i nilo ali se pa obrnil na sodišče, je pa politična oblast : ............ ?•?';■ zaplenila kozoroga. Ali je i tu res : moralo oblastvo poseči vmesc, kakor pravi 1 g. Kapus, je vprašanje, ki se bo razčistilo nn mero-j dajnem mestu Čudim se pa, ker sme Jutro objnviti. da I so kozoroga zaplenili in postavili tja, kamor spnda. Končno besedo o tej zadevi naj pa izreče sodišče. Franc Krašna, župnik, Sv. Križ nad Jesenicami. gostilno v avtomobilu nekega šoferja. Ker se je pa šofer brez njega odpeljal, si je prisvojil kar kolo. ki je stalo pred krčmo, ter se odpeljal na njeni. Anton je bil radi obeh dejani obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Pet žrtev steklega psa Celje, 13. jan. V Pasteurjev zavod javne bolnišnice so pripeljali danes pet oseb, ki sta jih napadla v lorek 12. t. m. dva stekla psa. Posestnika Alojzija Cesarja in njegovo 7 letno hčerko Alojzijo in 0 letnega sina Jožefa iz Mesto-polje vasi št. 12 je napadel njihov domači pes. Očeta. 31 letnega Cesarja, je vgriznil v desno roko, ; hčerko Alojzijo v desno nogo, sina Jožefa se je ! pa lotil na obeti rokah. Razun teli treh je ugriznil v desno nogo še | 6 letnega Kapša Antona iz istega kraja. 01 letno \ pesestnico Marijo Novakovo iz Mestopolje vasi pa j je ugriznil njen pes na obeli rokah. Težka nesreča na čevljarskem stolu ČUDEŽNO OBVAROVAN SMRTI Šl. Jernej, 12. jan. Mladi 15 letni Ivan Krhin iz št. Jerueja se jo učil čevljarske obrti pri nekem tukajšnjem čevljarju. Mojster mu je odkazoval razna lažja dela, ki jih jo marljivi vajenec tudi zadovoljivo izvrševal. Preteklo soboto pa je mladeniča doletela huda nesreča. Sedel je, kakor običajno, na svojem stolu in z ostrim čevljarskim nožem rezal rob podplatov pri nekih čevljih. Pa mu je ostro rezilo naenkrat zdrknilo po gladki podlagi, v zamahu izgrešilo smer in se mu zasadilo — naravnost v p rs a ... Sledil jc grozen krik ... Fant je omedlel, se zrušil po tleh in obležal kakor mrtev — Pritekli so domači, ga pobrali, močili z vodo Ljub. i n a , 13. januarja. Ko človek, ki je neroden sodnijskih zadev-ščinah, stopi skozi glavni vhod v justično palačo, opazi najprej ob nekaterih dnevih v avli nervozne ljudi, ki iščejo v sobi št. 28 zadoščenje svoji žaljeni časti. Navadno vsi krenejo na desno, so pa mnogi, ki težkih korakov vzamejo smer proti levemu hodniku, kjer se v pritličju nahajajo prvič izvršilni oddelek okrajnega sodišča, dalje zemljiška knjiga in naposled davčni urad za okolico. Takoj ga presenetijo na hodniku visoke table, s katerih se blešče razni razglasi in oklici o dražbah premičnin in nepremičnin itd. Ko napravi par korakov, se mu nad vratmi sobe št. 19 zablesti napis »izvršilni oddelek«. Tja vede nerodnega človeka pot, ker mora podati razodetno prisego, da nima nikakega zarubljivega premoženja. V tej 6obi je pravcati dirindaj med dopoldanskimi urami. Več uradnikov sedi in dela neprestano. Mnogi zvanič-niki zbirajo pošto. Tu je namreč nastanjen tudi ekspedit za okrajno in deželno sodišče. V znane modre in druge kuverte polagajo sodne spise, jih potem po pravilih zabeležijo in pripravijo za pravilno odpošiljatev na poštno upravo, ki potem vsa ta usodna pisma dostavi naslovljencem. Ekspedit ima ogromno dela in odpremi letno do 200.000 sodnih priporočenih pisem. Izvršilni oddelek, ki ga je pred vojno in po vojni do zadnjih dveh let vodil le en sodnik, je zadnji čas preobremenjen z delom. Zato je starešinstvo okrajnega sodišča odredilo, da rešujeta eksekucijske akte dva sodnika. Letos je poverjen ta posel sodnikoma dr. Vladku Rupniku in dr. Andreju Dolinarju. Oddelku je prideljenih več uradnikov in 11 izvršilnih organov. Kakor vsako leto, je tudi letos oddelek sestavil podrobno statistiko o vseh agendah. Številke tega oddelka naglo naraščajo od leta do leta. Po prvih povojnih letih je vladala v tem oddelku še nekaka idila. Bilo je sprva od 700 do 1000 izvršilnih predlogov. A sedaj? Pregled navaja, da je bilo lani vloženih 9694 eksekucijskih predlogov, ki so zahtevali ali rube-žen premičnin, ali pa prisilno vknjižbo zastavne pravice za razne tirjatve od malega zneska 100 Din do več deset tisoč in še daleč čez. Napram letu 1930 je število teh predlogov naraslo za 1064. Podrobnejši pregled navaja, da je bilo — v oklepajih podatki iz predlanskega leta — podanih 726 predlogov glede prisilne vknjižke zastavne pravice na razna zemljišča v mestu in okolici, predlanskim pa 348. Boben je grozil, da bo na dražbi prodanih 185 posestev (114), toda eksekvi-ranci so napeli vse sile, da ni prišlo do katastrofe in da niso bili ob svoja domovja in grudo. Dejansko je bilo lani dokončanih z razdelilnim sklepom in pristopom le 34 dražb posestev. Največ posla imajo izvršilni organi z rubež-nijo premičnin in denarja. Mnogokrat so ti organi, ki dobijo od svoiega poslovanja le procentualno majhno trošnino, priča težkim socialnim in gospodarskim razmeram. Mnogi eksekviranci jih sprejemajo llegmatično, doslej pač niso naleteli na kak nasilen odpor. Za rubežen premičnin je bilo lani vloženih 7376 predlogov (0729). Mesečne plače in stalni prejemki so se zarubili v 2017 slučajih (1666). Na dražbi je bilo lani prodanih raznih premičnin 235 zarubljencem (162). Z negativnim rezultatom je bilo opravljenih 3756 (2557) rubežni. Izvršilni oddelek je v 925 (1311) slučajih izvršil rubežen, da je izterjal razne sodne pristojbine in kazenske denarne globe. Na podlagi pravomočnih sodnih stanovanjskih odpovedi je bilo pri izvršilnem oddelku lani vloženih 150 (253) predlogov za deložacijo stanovanjskih najemnikov. Dejansko je bilo izvršenih samo 10, Da so se ostale deložažcije preprečile, gre v prvi vrsti hvala stanovanjskemu uradu mestnega magistrata in tudi kulantnosti izvršilnega oddelka, ki je skušal s svojim vplivom doseči pri predlagateljih podaljšanje. Ogromno število izvršilnih predlogov pa ne sme objektivnega opazovalca povsem premotiti. Socialne in gospodarske prilike so res obupne, toda ljudje, ki jih preganja eksekucija, skušajo z vsemi sredstvi, da se rešijo nesreče. Mnogo ekse-kucij gre pač na breme raznim špekulacijam in neekonomičnim ureditvam. Po eksekucijah so v prvi vrsti prizadeti obrtniki, trgovci in podjetniki. Da pa število eksekucij v primeri s predvojnimi časi tako narašča, tiči vzrok tudi v dejstvu, da vlaga OUZD največ izvršilnih predlogov. Letos je bilo podanih nad 2000 predlogov, ki so zahtevali rubežni premičnin ali prisilno vknjižbo zaradi zaostalih prispevkov omenjenemu zavodu. V tem pogledu so najbolj udarjeni obrtniki in tudi nekatera velika podjetja, ki so ostala dolžna na prispevkih ogromne vsole. Tako je neko veliko ljubljansko podjetje dolgovalo zavodu na prispevkih nad 90.000, za katero vsoto se jc OUZD prisilno vknjižil. -■'> Nad vse značilna jc primerjava gorenje številke eksekucij z letom 1912 pred vojno. Takrat jc doseglo število eksekucij 5777. Tega leta še ni bilo OUZD in lahko pravimo, da so sedanje razmere slične onim iz leta 1912, ko je bilo tudi naše gospodarstvo v veliki krizi. Eksckucijc so bile prva leta po prevratu, zlasti na deželi prav redke in tudi v Ljubljani niso dosegle števila 1000. Od leta 1923 pa so sc žal začele množiti. I ako gospodarsko in socialno sliko nad podajajo statistični podatki izvršilnega oddelka ljubljanskega okrajnega sodišča. • O aretacija osem oboroženih nasilnežev Ptuj. 13. januarja. Včeraj opoldne je dobil gostilničar Rudolf Debeljak v Borlu št. 12, obč. v. Barbara v Halozah neprijeten obisk. Pojavila se je družba 8 neznanih oseb ter zahtevala pijače. Ker so bili prišleci že precej vinjeni, jim je gostilničar odrekel pijačo. Zaradi tega so pričeli razgrajati in so končno napadli gostilničarja z noži in revolverji, da jim je komaj pobegnil in se skril na podstrešju v sosedni hiši. Razgrajači so vdrli za njim in huda bi mu bila predla, ako bi pravočasno ne bil zaprl in zaklenil za seboj hišnih vrat. Ker niso mogli v hišo, so razbijali iu sekali z. noži po vratih, da se je vse treslo. To razbijanje je trajalo kako četrt ure, nakar so se odpravil) proti vasi Stojnci. Ko je gostilničar to opazil, je stekel nemudoma po orožnike. Dva orožnika sta začela razgrajače zasledovati. Dohitela sta jih v Stojncih ter jih ustavila. Toda osem nasilnežev se patrole ni ustrašilo in so se ji stavili po robu, da je patrola prosila ojačenja iz Ptuja. Patrola petih orožnikov je nadaljevala zasledovanje ter nasilno družbo dohitela pri Sv. Marku, ravno v trenutku, ko so hoteli z brodom čez Dravo. Tedaj so se nasilneži udali nevarni premoči ter se dali aretira'i. Odpeljali so jih z. avtomobilom v zapore okr. sodišča v Ptuju. Aretirancem so zaplenili aože in revolverje, s katerimi so bili vsi oboroženi. Gostilničarji, znižujte cene! Ljubljana, 13. januarja. Danes moremo reči, dn je Ljubljana z zadoščenjem sprejela vest, da je banska uprava naročiln ljubljanski policiji in mestnemu načelslvu, naj uvedeta strogo akcijo proti gostilničarjem zaradi previsokih cen. Z zadoščenjem pa moremo ugotovili tudi mi, dn je bil »Slovenec« prvi, ki je to akcijo začel ter zahteval, da morajo ludi gostilničarji sle-i diti splošnemu padanju cen ter znižati cene go-| stilniški hrani. In kakšno ogorčenje je sledilo na-' šemu prvemu članku o tej zadevi! Gostilničarska zadruga je sklicala celo sejo širšega odbora, na ' kateri naj bi gostilničarji sklepali o protestih in odgovorih proti temu članku. K sreči je imel la sestanek povsem nasproten uspeh in se je celo našel odkritosrčen gostilničar, ki je dejal, da je res potrebno znižanje cen. Dober mesec pozneje jc ista gostilničarska zadruga razposlala svojim članom okrožnico, v kateri predlaga nižje cene jedilom. Dvomimo, ako bi ta okrožnica zagledala beli dan, če ne bi bilo pritiska javnega mnenja in pritiska oblasti, ki so morale tudi same uvaževati argumente zdrave pameti in slediti v tem oziru volji ljudstva. Res je, da so gostilničarji sami skušali vplivati na javno mnenje. Tako je neki nam nasproten ljubljanski dnevnik objavil obširen zagovor v korist gostilničarjev. Ta zagovor pn ni imel nobenega odziva, saj ugotavlja na primer glasilo uradništva »Naš glase, da je zagovor tako ginljiv, kakor da bi bilo treba vsak čas začeti s pomožno akcijo za gostilničarje. in tako le s težavo znova obudili k življenju. Izprall so mu krvavečo rano in pri tem ugotovili, da je bridko rezilo tik nad srcem omagalo, ker se je zadelo ob rebrno kost in tako prisiljeno zgrešilo svoj zlobni namen Ko so gostilničarji navajali, da padec cen jest-vinam še ne more bistveno vplivati na znižanje gostilniške hrane, ker je merc>dajna režija, so pozabili na lo, da ima vsaka palica dva konca. Le spomnimo se, da noben seizmometer ne bi mogel hiti bolj občutljiv, kakor so bili gostilničarji takrat, ko so se ^vigale cene živilom. Naj je meso poskočilo le za dinar pri kilogramu, takoj so gostilničarji podražili cene gostilniški hrani. Vsako najmanjšo podražitev nn trgu so tnkoj registrirali pri svojih cenah. Ta občutljivost zn gibanje cen pa jo mnoge gostilničarje — so pa seveda izjeme, kakor povsod — takoj zapustila, ko so pričele cene na trgu padati. Že ko so mesarji davno podlegli v svojem odporu javnemu mnenju in popustili pri svojih previsokih cenah, so gostilničarji še vedno prodajali po istih cenah, kakor da se ne bi nič zgodilo. Sicer pa še danes dobiš gostilničarje, ki na pr. prodajajo porcijo kislega zelja po 3 Din, kupujejo ga pa po 3.50 Din kilogram! In vendar morejo napraviti iz enega kilograma 15 poreij! Razlika med 3.50 in 45 Din, kolikor sami dobe za zelje, pa jc že tako velika, da je nobena še tako draga režija ne upravičuje! Z vsemi stvarmi je tako. Zadnjič smo videli v Ljubljani nekega Dolenjca, ki se je zaman trudil, da bi prodal svoje dobro, zdravo vino po 2.50 Din. V gostilni je plačal za četrt dosti slabšega cvička 3.50 Din, ko je malical. Nn Štajerskem dobiš dobro belo vino po 3.50 Din frnnko Celje. Prevoz v Ljubljano voljo za en liter 20 par, vse trošarine in takse pa ne pridejo nad 3 Din. Torej velja en liter vina v prodaji na debelo, dostavljeno v kupčevo klet, 6.20 Din. Tako vino pa se mnogokje v Ljubljani toči po 16—18 Din. Razlika je prevelika, da bi jo mogli upravičevati ostali davki in režija, temveč je resnica ta, da mnogo preveč požro vmesni dobički, zlasti zaslužek vinskega trgovca in gostilničarja. Da mora biti teh razmer enkrat konec, jo jasno. Zato pozdravljamo akcijo bonske uprave, ji želimo odkritosrčno popolnega uspeha in obljubljamo s svoje strani storiti vse, da to akcijo podpremo tudi v javnosti Oiai pravik9 Dogodilo se mi je lo-le: Opravek sem imel v tovarni nekje na Slovenskem. Ravnatelj tovarne je — kajpada — Nemec in — kajpada — trd Nemec, ki ne razume slovenske besedice. Vratar mi izroči prijavnico, tiskano poleg slovenščine — kajpada — ludi v nemščini. Tudi so me opozorili, da mora bili prijavnica izpolnjena v nemščini, ker direktor* tako zahteva ... Kajpada! To se godi r letu 1032., toraj v 13. letu osvoboditve ... Naš človek na lastni zemlji na Koroškem umira . .. Naš človek na Primorskem trpi. Naši ljudje so ubogi Lazarji — po svetu in doma. Slovenski človek, kaj praviš na lo? C^fjje & O zelo perečem vprašanju današnje zmate-rializirane dobe o ljubezni do bližnjega bo predaval na prihodnjem prosvetnem večeru v ponedeljek 18. t. m. g. prior Valerijan Učak iz Ljubljane. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo predavanje, ki se bo vršilo ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. 13 Hranilno knjižico izgubila V ponedeljek 11. t. m. okrog 9 dopoldne je izgubila na poti od Cankarjeve ceste do Giazijr služkinja Ana Petkova z Med loga hranilno knjižico južnoštajerske hranilnice z vlogo 4000 Din na njeno ime. & Pregled motornih vozil. Pred nekaj dnevi smo poročali, da se vrši 18. oziroma 28. t. m. pregled avtobusov in avtotaksov. Predstojništvo mestne policije javlja, da se nameravani pregled ne bo vršil na podlagi banske okrožnice, s katero se razpored prekliče ter odreja, da se bo vršil pregled vozil javnega prometa avtobusov Mtrati s splošnim pregledom in z novo registracijo. J& Krajevna prntituberkulozna iiga. Od zadnjega izkaza so v letu 1931 plačali ustanovnino po 1000 Din sledeči: Majdič Peter, veletrgovina, občina Sv. Peter v Sav. dolini, občina Žalec, občina Teharje, občina Sv. Jurij ob juž. že!., občina Sv. Jurij ob Taboru. Na podpornini je vplačalo 49 popornih članov 2502.50 Din. Krajevni odbor se uajiskreneje zahvaljuje vsem dosedanjim ustanov-nikom, podpornim in rednim članom ter vsem dobrotnikom in nabiralcem. Obračamo se na javnost s prošnjo za podporo, predvsem za pristop članov, ustanovnih 1000 Din, podpornih 50 Din in rednih 12 Din letno. Prihodnje dni se bodo vsem dosedanjim članom in onim, ki še niso člani, poslale položnice s prošnjo za članarino 1932 I. Nadalje obveščamo vse člane krajevne lige, da se vrši v četrtek 28. januarja ob 8 zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu redni letni občni zbor. Spored občnega zbora je jako važen in poučen, /Jasti opozarjamo na predavanje primarija dr. Rajšpa: Splošna sredstva v boju zoper jetiko, in vabimo zato vse člane in prijatelje na udeležbo. & Društvo Soča ponovno naznanja, da bo v soboto 10. t. m. ob 20 v Narodnem domu v spomin 251etu.ee smrti S. Gregorčiča akademija s programom izbranih Gregorčičevih pesmi. Sodelujejo: Katol. prosvetno društvo. CPD, 14 letni deček, nadarjeni vijolinist Viher itd. Ker je čisti dobiček namenjen za celjske brezposelne, lepo prosimo obilne udeležbe. Prcdprodaja vstopnic je v trafikah Kovač in Sedlaček. Pffllf Zagonetna smrt. Dne 11. t. m. ob 8 je prišel raznašalec kruha na stanov,inie posestnice Marije Murko, Krčevina 21, da odda — kakor običajno — naročeni kruh. Ker so bila hišna vrata zaprta, je poklica! hlapca sosedne hiše Janeza Lebarja, da pogleda, kje je gospodinja. Lebar je pogledal skozi okno in videl, da leži nepremično na postelji. Vsled tega je odstranil opeko iz okna shrambe, zlezel skozi okno in odprl vrata. Ko se je približal k postelji. kjer je ležala Marija Murko, da je vzbudi, je videl, da je Murkova — mrtva. O slučaju je obvestil županstvo v Krčevini in orožništvo odnosno okrajno sodišče v Ptuju. Poslednje je odredilo obdukcijo trupla, ki se je vršila še isti dan v mrtvašnici v Rogoznici. Vzrok nenadne smrti bo prinesla na dan šele nadaljna sodna preiskava, ki je v polnem teku. Dosedaj se je ugotovilo le. da je pokojni Mariji Murko izvabil nt kdo vsoto 7000 Din na tak način, da ji je zagrozil z oddajo v hiralnico in da je dotičnik dne 10. t. ni., torej dan pred njeno smrtjo, zahteval še nadaljni znesek denarja, toda brezuspešno. Tatvina kolesa. Franc Metličar. krojaški mojster, je pustil svoje kolo za trenutek v veži gostilne »Beli križe. Ko se je vrnil, kolesa ni bilo več, nek uzmovič ga je ukradel. Kolo je znamke »Puch<, vredno 800 Din. Policija zasleduje tatu. Ku*turn; obzornik Ljubljana Napredek elektrarne in vodovoda Ljubljana, 13. januarja. Še vsako leto, kadar smo objavili številke o mestni elektrarni in vodovodu, smo mogli ugotoviti lep napredek obeh podjetij. Leta 1931 je mestna elektrarna oddala že 0,098.521 kilovatnili ur. Najvišja konica v mestni elektrarni, ki je zaznamovala obležeuost strojev, je bila meseca novembra, ko je dosegla 2084 kilovatov. Najnižja je bila v juniju z 897 kilovati. Največ toka je oddala mestna elektrarna meseca decembra, in sicer 729.279 kilovatnili ur. Najmanj pa meseca junija, in sicer 437.(>55 kilovatnih ur. Lani je bilo montiranih 109 novih elektromotorjev v obratih ter 14.720 novih žarnic. Število elektroštevcev zaznamuje lani prirastek 1467. ali z drugo besedo, toliko je bilo novih instalacij. Podoben lep napredek izkazuje tudi mestni vodovod. Leta 1931 je mestni vodovod oddal skupno 4,997.465 kubičnih metrov vode. V prvi četrtini leta je oddal 1.144.996 kubičnih metrov vode, v drugi 1,311.636 kubičnih metrov, v tretji 1,360 126. v zadnji četrtini pa 1,158.207 kubičnih metrov. Največ votle je mestni vodovod oddal 14. julija, in sicer 18.526 kubičnih metrov. Ta dan moremo torej smatrati za najbolj vroč dan lani. Najmanj vode pa je oddal 13. decembra, in sicer 5654 kubičnih metrov. Povprečna uporaba vode na dan in prebivalca ie znašala 194 litrov. Danes je priključenih na mestni vodovod 4474 hiš. Lani je bilo priključenih 281 novih hiš z 2233 izlivki. V mestu je bilo priključenih 159 hiš s 1117 izlivki, na Jezici 22 hiš 7, 61 izlivki. v Mostah 42 hiš z 290 izlivki, na Viču 52 hiš s 164 izlivki in v Zgornji Šiški 6 hiš s 17 izlivki. Najvišja uporaba je bila. kakor rečeno. 18.000 kubičnih metrov vode na dan. Mestni vodovod pa zmore oddati na dan tudi 27.000 kubičnih niptrov, ker imata dva velika stroja kapac!feto po 9000 kubičnih metrov, oba mala pa po 4500 kubičnih metrov. Da bi torej v Ljubljani vode zmanjkalo, se nam zaenkrat še ni-bati. Kes? bo danes Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. Union, velika dvorana: Dobrodelna akademija »Pomožne akcije«. Ob 8 zvečer. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. 0 Spored Dobrodelne akademije, ki bo drevi ob 20 v prostorih hotela Union. Točno ob napovedanem času začne v glavni dvorani koncert. Koncertni spored otvori operni orkester, ki je pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice in gojenci drž. konservatorija pod taktirko opernega kapelnika dr. Danila Švare. Orkester bo zaigral \Vebrovo uverturo k operi Čarostrelec, nato Osterčevo maio suito za orkester. Izvajali se bodo trije stavki. Prvi Moderato sloni nn osti-natui basovski figuri pavk in tube. Kratek dvotaktni motiv angleškega roga prehaja iz ene inštrumentalne skupine v drugo in konča v violinah. TOa stavek uvaja že drugega. — TranquiIIo. Melodija se široko razvija in izzveni naposled v oboi. Oba prva stavka sta popolnoma solistično inštrumenti rana III Vivace pa je živahen Scher-zo, čegar akcenti so položeni v polni orkester. Mala suita se ta večer prvič javno izvaja. Tretja točka je Lajovčev »Caprico« simfonična skladba prave umetniške vrednosti, ki je bila že izvajana v Ljubljani, Pragi in Zagrebu. Zadnjič jo je dirigiral v Ljubljani prof. škerjanc. Za orkestrskim nastopom zapoje odlična članica naše opere ga. Zlata Djundjenac najprvo arijo Minke iz Gorenjskega i slavčka, zatem pa narodne po zapiskih Stanka ! Vraza v obdelavi g Štritofa, ki spremlja umetnico ; tudi na klavirju: Hodi da Minka in Micka bi rada Jurka dobila, sta vzeti iz zbirke 5 narodnih, Zraša j je zelen bor pa iz Štritofovih rokopisov. III. del koncerta je prepuščen solistu Josipu Gostiču, me-| šanemu zboru Glasbene Matice in združenemu orkestru. Prvič se bode izvajala Sattnerjeva kan-tata V kripti sv. Cecilije, katero je dokončal naš sivolasi mojster spomladi lanskega leta ter jo prepustil Glasbeni Matici v prvo izvajanje. Snov je legendarična iz življenja sv. Cecilije, zaščitnice lepih umetnosti. V zadnjem oddelku pa nam zapoje zbor Glasbene Matice 5 slovenskih a capella zborov in 2 narodni za svetovni radio prenos. Kakor že javljeno bo ta večer 124 radiopostaj po celem svetu sprejemalo in oddajalo slovensko pesem. Opozarjamo, da je postavitev mešanega zbora pri petju nocojšnji večei neobičajna. Zbor se je moral pregrupirati vsled akustičnih zahtev radiopre-nosa in so se vsled tega predsinočnjim vršile precej do^ge skušnje v Unionski dvorani. © Pevcem »Ljubljane«. Pevska vaja danes odpade. 0 Ognjeniki zemlje je naslov velezanimivemu predavanju, ki ga bo imel a:- dr. Valter Bobinec v petek 15. januarja na XV. prosvetnem večeru. Človek si težko predstavlja postanek ognjenikov, postanek posameznih otokov, ki so tudi ognjeni-škega izvora, lahko rečemo, da so ravno ognjeniki poleg vode najbolj očividni preoblikovalci zemeljske površine. G. dr. Valter Bobinec je znan in priljubljen predavatelj, kateri bo gotovo to tvarino obdelal kar najbolj poljudno in hkrati zanimivo. Predavanje spremlja lepo število skioptičnih slik. katere nam predstavljajo najbolj znane ognjenike zemeljske oble in vse, kar je z ognjeniki v zvezi. Predavanje bo ob 8 zvečer v verandni dvorani Uni-ona. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5. 0 Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 15. januarja ob 20 v lastnem družabnem lokalu v »Kazini« (Kongresni trg l-II). Predaval bo g. ing. Fran Zelenko: o avtomobilskih nezgodah na železniških prelazih. Vabljeno občinstvo in vsi, ki se zanimajo. 0 Koncert stare komorne glasbe se vrši v ponedeljek 25. januarja v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor v okviru Sloginih komornih večerov. Na sporedu so skladatelji Stamitz, Mysliveček, Jira-nek in Mozart. Spored izvajajo gg. Jeraj, šušteršič, Korošec, Miiller in Svetel. Cene običajno nizke. 0 Dobrodelna akademija »Pomožne akcije«. Vstopnice za to prireditev, ki se vrši drevi v Uni-onu, se dobe v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Naj si torej vsak preskrbi pravočasno še razpoložljive vstopnice, ker je zanimanje veliko. O Za »Pomožno akcijo« so darovali uradniki državne železnice namesto venca na grob svojega pokojnega tovariša g. Černeta znesek 340 Din. — Iskrena hvala I — Odbor »Pomožne akcije«. © Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil g. Ivan Erbežnik, strokovni učitelj na gluhonemnici 70 Din v počastitev spomina blagopokojne gospe Antonije Bučarjeve v Kostanjevici. Iskrena hvala! © Prošnja vodstvu cestne železnice. Pri novi šentvidski progi doživljajo potniki neprijetnost, ker so stalno v zadregi, ali vozi voz v Št. Vid ali samo do Šiške. Tramvaj ima sicer napis, do kam vozi, spredaj, vendar je umevno, da je potnikom zelo nerodno skakati pred tramvaj in gledati, kam vozi. Naj vodstvo cestne železnice tej zadregi občinstvu od pomore s tem, da bodo imeli vozovi napis ob strani, recimo, v oknih. To je malenkost, pa bi bilo mnogim ustreženo. © »Sloga« nar. železnifarsko glasbeno društvo. Pevska vaja danes v četrtek odpade. Pač pa prosim vse pevke in pevce, da se zanesljivo udeleže prihodnje pevske vaje v torek 19. t. m. ob pol 20, ker je važna zaradi bližniih prireditev. — Pevovodia. © Padec in poškodba. Na Jernejevi cesti v Šiški je včeraj dopoldne ponesrečila 44 letna bivša posestnica Marija Kavalar. Padla je in se poškodovala v zatilju. — V štepanii vasi je prišlo včeraj do manjšega pretepa, med katerim je neki delavec udaril svojega 38 letnega tovariša Ivana Čoka s palico po glavi. Čok je iskal jiomoči v bolnišnici, kjer so mu glavo obvezali. Ker pa poškodba ni nevarna, je lahko šel Čok kmalu domov. © Pokvarjeno in goljufivo dekle. Slavki M. je sedaj komaj 22 let, pa je zadnja leta pokazala že toliko spretnosti in prebrisanosti pri svojih predrznih goljufijah, da obstrmi ob njih celo star in izkušen kriminalist Ta pristni otrok z dna življenja je prišel pred tremi leti na izvirno sleparsko misel. Slavka je prišla v trgovino, se izdala za služkinjo te in te odlične ljubljanske gospe in izbrala zanjo čevlje. Vzela je desni čevelj in dejala: »Počakajte, če bo gospe prav! Pozneje Drevi vsi na dobrodelno akademijo v Union! prinesem denar in vzamem še levi čevelj!« En čevelj so deklini že zaupali ali ta se ni več vrnila. V drugi trgovini pa je na isti način pri-sleparila še podoben lovi čevelj in imela je par ! čevljev, ki ga je prodala. Na ta način je prisle-parila več parov čevljev, dokler je ni ujela policija. Zadnje čase pa je sleparila z drugim, a podobnim trikom. Vsa zasopla je jiritekla k temu ali onemu gospodu podjetniku in hitela pripo-| vedovati: »Jaz sem hči tega in tega,' (sledilo je ime kakšnega znanca nagovorjenca), »v lekarni je mami zmanjkalo denarji, toliko ji manjka, posodite in i, vrnemo še danes!« In res so ji ljudje posojali, samo denarja niso videli več. Ovadb /.o-j per sleparieo se je nabralo precej, na zadnje pa se je le opekla in se znašla v policijskem zaporu. Tajila je trdovratno in na vse kriplje ali pobeija jo je konfrontirala z oškodovanci in ti so z vso gotovostjo spoznali v njej sleparieo. Vedno pr se zglašajo te dni na policiji novi oškodovane' užil enostranske osvetlitve. Pokazal je le stanje v Ljubljani, ne pa v Zagrebu in Belgradu. Da bi slovenska javnost, ki jo ta problem zar.ima, prišla do prave slike slovensko-srbohrva^kih književno kulturnih odnošajev, da bi videla, koliko je Ljubljana pred Zagrebom in Bel-g-adom (o katerem bom v naslednjem tudi v prvi vrsti govoril) z ozirom na pravo jugoslovansko kulturno orijenlacijo, in še da pokažem, kako krivičen je očitek gosp. Borka glede »kanalov nemške kulturne penetracije«, sem se odloiil napisati naslednjih nekoliko vrstic. Belg'ad je naša prestolica in zato tudi središče naših največjih kulturnih institucij. Belgrad ima celo vnsto pomembnih knjigarn in založnikov. Da navedem le največje: Geza Kohn, Cvijanovič, Svcslovanska, Bach; Rajkovič in čukovič, Francoska knjižara, Pelikan. Trdim, da nobena od imenovanih knjigarn nima stalnih stikov s slovenskim knjižnim trgom. Trdim naprej, da v vseh imenovanih ne najdete niti dvajset slovenskih knjig. In še naprej trdim, da sem za pet let svojega bivanja v prestolici videl največ deset slovenskih knjig v njihovih izložbenih oknih, in še te so prišle vanje le po zaslugi posameznikov. Samo vzporedno omenjam, da sem neštetokrat opozoril Cvi-janoviča. Kohna in Pelikana (ki je naš rojak Mariborčan) na to ali ono novo slovensko knjigo, ki bi bila vredna naročitve in ki bi se tudi v Bel-gradu lahko prodala. Pa sem skoraj vedno naletel na absolutno nepoznanje stvarnega, stanja in včasih celo na direkten odpor. Nasprotno sem se v mesecu septembru preteklega leta. ko sem se dalj časa mudi! v Sloveniji, obiskal »Jugoslovansko knjigarno«, podrobneje pregledal njen srbohrvaški oddelek in kon-statiral, da ima samo ljubljanska »Jugoslovanska knjigarna« večjo zalogo srbohrvaških knjig (gre v tisoče), kot vse izvenslove-nske knjigarne v Jugoslaviji slovenskih. In to kljub dejstvu, da je krog odjemalcev srbohrvaških knjig v Ljubljani minimalen in ne more šteti več ko 2000 ljudi, dočim samo v Belgradu živi najmanj 7000 Slovencev. »V neki knjigarni so mi rekli, da so poslali svojega vodjo v Belgrad nalašč z namenom, da uredi stalne poslovne stike z ondotnimi volilnimi založniki.« Tako gosp. Borko v svojem članku. Stvar popolnoma odgovarja resnici. To je bilo meseca maja lanskega leta S tajnikom »Jugoslovanske knjigarne« gosp Silvestrom Škerlom sva obiskala tri be1gra:ske knjigarne, predvsem gg. Kohna in Cvijanoviča. ali brez naimanjšega uspeha. Prav tam, kjer sva mislila na delen uspeh, so odbili celo komisijsko prodajo slovenskih knjig. Na drugi etrani pa poglejmo stanje v Ljubljani. Vse večje ljubljanske knjigarne imajo v zalogi tudi večjo ali manjšo količino srbohrvaških knjig, ki je pa vedno v neuooredljivem razmerju s številom slovenskih knjig v srbohrvaških knjigarnah. »Jugoslovanska knjigarna« je vsaj ob času, ko sem se mudil v Ljubljani, imela posebno izložbeno okno, namenjeno za srbohrvaške kniige. Vsa »No-litova« izdanja sem videl v njem. Belgrad ie n, pr. od pomembne izdaje Ko-sovelovih Izbranih pesmi v redakciji gosp. Ocvirka naročil dva izvoda (to g. Cvijanovič in na mojo željo), od katerih je en izvod kupil pesnik gosp. Krklec, drugi pa sem vzel jaz. Še zanimiveje ie z reviiami in časopisi po kavarnih. Kaj kavarne; vsaj niti največie knjižnice in čitalnice nimajo najpotrebnejših stvari. »Dom in sveta« in »Zvona« nisem videl drugje ko I v Narodni knjižnici. »Slovenca« in »Ilustracijo« I drži hotel »Petrograd«, »Jutro« pa kavarna »Akademija«. in to je vse, kar sem našega zasledil v | belgrajskih kavarnah. Nasprotno pa n. pr. v ljub-| Ijanskem »Unionu« dobiš vse mogoče srbohrvaške j liste, od »Politike« in »Pravde« pa do splitske j >Dove dobe« in sarajevske »Večernje pošte«. Tako je stanje na oni in na drugi strani. Pri nas Slovencih najmanj za 1000% (tisoč) bolje ko v Belgradu. Iz navedenega zaključujem, da naša beseda velikanski večini srbohrvaške inteliience ni potrebna. Celo profesijonalni srbohrvaški književniki i so razen par izjem popolnoma nevpeljani v stanje 1 slovereke književnosti. Ponavljam, kar sem pred dnevi na tem mestu napisal: da ne poznam še Srbohrvaia in da ga v petih letih bivanja v Srbiji in posebej v Belgradu, še nisem srečal, ki bi dobro obvladal slovenščino. Nasprotno pa danes že na stotine Slovencev perfektno govori in piše srbohrvaščino. Zato bi bilo opravičljiveje in bolj priporočljivo, da je gosp. Borko podoben in tako oster članek napisal v kakem srboh.vaškem dnevniku, ker bi bil tam stokrat bolj potreben in aktualen. Slovenci pa smo bili, smo in bomo še zanaprej toliko v zvezi s srbohrvaško književnostjo, kolikor nam je to potrebno in z ozirom na naš lastni kulturni razvoj priporočljivo. Da smo pa daleč pred Helgradom, mislim, da je iz zgornjega jasno. Tone Potokar. »NAŠ NARODNI ŽIVOT.« T i h o m i r R, D o r d e v i č je eden naših najvidnejših elnografov. Že več ko trideset let neumorno dela na tem polju, raziskuje in piše in nas v lahki obliki seznanja z bogatim folkloristič-nim materialom. Njegove razprave in članki so razmetani po vseh mogočih srbohrvaških književnih in znanstvenih revijah (»Srpski književni glasnik«, »Misao«, »Nova Fvrona«, »Codišnjica Nikole Čopiča«, »Šišičev Zbornik« itd.). 7adnji čas jih je pisatelj začel smotreno urejevati in objavljati v po- sebnih knjigah pod naslovom »Naš narodni živo U, ki jih zalaga g. Geza Kohn. Pred dobrini tednom je izšla že peta knjiga, ki je v celoti posvečena muslimanskemu živi ju. Vrstijo se članki: Ko su pravi Turci, Nekoliko turbeta (posebne vrste nagrobniki) i legeno'e o njima, Zvona po našim crkvama za vreme Turaka, Nekoliko turške kazne, Prelaženje iz vere u veru. Telali (razglaso-vavci), Sarirtni običaji u Tnrnka, Nekoliko na-ponicna o izbacivanju grešnika iz zemlje i voce Beleške iz života, običaja i verovanja u Turaka. I a Dordevičeva knjiga ni prav nič manj zanimiv i kot prejšnje štiri in v marsičem bogato osvetljive in posebej nam, ki nismo toliko vpoznani s podrobnostmi in intimnostmi srbskega narodnega r«. ljenja, nekako tolmači in ponazoruje posamezni dogodke iz srbske narodne zgodovine in nam ; ii napravi dostopnejše in razumPivejše. Polhoma po-mkavamo v bistvo naroda, kar nam potem dobro služi 7a razumevanje postopk-ov posameznikov kot večjih etničkih enot v nedavni zgodovini. Knjiga ie izdana v okusni obliki. Obsega 152 strani in stane 25 Din. Naročati pri založniku G. Kohnu, Knez Mihajlova 1, Belgrad. T. P NAŠ KNJIŽEVNI JEZIK. Anketa, ki jo je pred mest?cem razoiiala -Pravda« in ki se je zelo uspelo razvijala, ie rodila še en sad. Krog mlajših srbskih lingvistov z gg. Glišo Elezovičem, Milošem Ivkovičem, M. Mo-skovljevičem in D. Vujovičem na čelu je skleni1, da začne sredi januarja izdajati potrebno revijo z naslovom »Naš književni jezik«. Namen revije je, da predvsem med srbohrvaškim izobražermivom vzbudi potrebno zanimanje za čistost in pravilnost jezika. In v tem oziru želimo listu kar največ uspehov. Če bo postavljen na solidno osnovo in če bo dobro urejevali, bo koristi! vsem in bo tudi mc:l slovenskimi strokovnjaki-jezikoslovci našel svoe prijatelje. In to od ljudi, ki so sprejeli težko nalogo redakcije in izdajanja, tudi pričakujem, P. Dnevna kronika Koledar Četrtek, 14. jan.: Feliks (Srečko) Nolanski, duhovnik mučenec. Osebmie vesti — Zu provineijalno prednico jugoslovanske province zedinjenih uršulink je imenovana m. Elizabeta Kremiur, do sedaj hišna prednica uršulinskega samostana v Ljubljani. Bog blagoslovi njeno delo tudi v novi službi! = G. Jules Sauerwein v Belgradu. Te dni je prispel čez Dunaj in Budimpešto v Belgrad znani francoski publicist Jules Sauer\vein. G. Snuerwein je bil skoz 24 let zunanjepolitični urednik pariškega »Matina«. Zaradi političnega spora z lastniki Matina« je g. Sauerwein pred dnevi izstopil iz uredništva »Matina« in šel na »inšpekcijsko« potovanje na račun ameriškega lista »Ne\v-York Ti-inesa« sodeloval bo pa tudi pri drugih svetovnih listih. G. Sauervvein je obiskal Belgrad pred tremi leti. = Z banovine. Ban dravske banovine dr. Drago Marušič in njegov pomočnik dr. Otmar Pirk-majer v petek 15. t. m. ne bosta sprejemala strank, ker bosta uradno zadržana. Smučarji - športniki! Maribor Predno se odločite za nakup smučk, palic, vezi iu drugih zimsko-sportniu predmetov, zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke IVAN SA.VMBK, E* RAN J10 Vezi: Seidl otroške Din 70—, velike Din 85'—. nemško streme Din 115'—, A pina Din 240'—, Pali e: Leska otr. Din 35'—, velike Din 45'-, najfin. D.n 55'—, bambus otroške Din 45'—, velike Din 60 —, najfin. Din 85'-. Smučarski šali Din 25'- , tirolski Din 55 —. Pjaxa Din 24'—. Volnene kravate Din 13 - nogavice Din 26 — rokavice Din 35'—. Sanke otroške Din 85'— velike, spredaj zavite Din 135'—. OsfctsSe vestš —r Internacionalen jugoslovanski prenos. Opozarjamo nu današnji internacionalni prenos treh jugoslovanskih pcisiuj (Belgrad — Ljubljana — Zagreb), ki ga bo sprejemalo veliko evropskih posluj. Slovenski program izvaja elitni zbor Glasbene Matice pod vodstvom opernega ravnatelja Poliča, ki bo podal nekaj biserov naše zborovske literature. Belgrad ima nu programu komorno glasbo, zagrebška postaja je pa svoj program zadnji hip takole preuredila: 1. Lhotka: Dve rapsodiji za violino in klavir. 2. Samospevi s klavirjem od llatze-ja, Šafranek Kovič-a, Jozefovič-a, Pu-rač-a, Baranoviča. 3. Zora Pejačevič: Dva cap-priccia — za klavir. 4. Mokraniac: X. Rukovet (Sa Ohrida). 5 Franjo Dugan (ml.): Uzeh djugun (narodna pesem) izvaja Hrvatsko pevsko društvo :Lisinski- pod vodstvom dirigenta Milana Sachsa. V večletnem obstoju je to prvi skupni nastop vseh treh postaj pred svetom. Veselimo se tega večera in pričakujemo najboljšega uspeha. — Ljudsko gibanje ' v SI. Gotardu. Pri zadnjem ljudskem štetju je imela župnija 818 prebivalcev. Rojenih je bilo v I. 1931 28 otrok. Med rojenci lanskega leta. imamo trojčke, od katerih sla dva čez nekaj dni umrla, eden je pa ostal pri življenju. Trije otroci so bili v sili doma krščeni — božja previdnost jim je odločilu le neknj minut življenja. Med rojenci je 15 dečkov in 13 deklic. — Smrt je zuhtevala prav veliko žrtev, malo manj kot v 1. 1018, ko je razsajala španska bolezen. Mrliška knjiga beleži 25 smrtnih sluiajev. Najstarejši izmed umrlih, Jurij Lipar, je dopolnil 92 let in 10 mesecev, dva sta bila nad 80 let let stara in (i nad 70 let. Med umrlimi je 11 moških, (i žensk in 8 otrok. Pet jih je umrlo nenadoma in niso bili prevideni. Poročenih je bilo 8 parov doma, dva para sta sla h poroki na Brezje, oklicanih je bilo 11 parov. Najstarejši ženin je bil star 65 let, najmlajša nevesta pa 23 let, najstarejša nevesta 38 lel. Med ženini je bilo 5 vdovcev. Lani 6e je zaključil III. zvezek tukajšnje poročne knjige, kateri se je uporabljal od 1. 1825 dalje, torej 107 let. Gospodarska kriza sc pozna tudi pri avtomobilih. V Ljubljani in ljubljanskem delu dravske banovine je bilo leta 1929. registriranih 252 novih avtomobilov, 1.1930. 285 in 1.1931. le 211. To število pa bo 1. 1932. najbrže še padlo, če bo kriza tako zelo naraščala. _Zahvala. Gospodu profesorju Ante Kordinu, pretektu v Marijanišču in ostalim č. gg. duhovnikom se prisrčno zahvaljujemo za vse, kar so nam izkazali ob priliki našega dobrega in iskreno ljubljenega brata. Žalujoče sestre. Kovani drobiž iz niklja po 20, 10 in 5 par, iz game po 10 in 5 par, avstroogrski iz niklja in pak onga po 10 in 20 vinarjev in iz železa po 20 vinarjev prestane biti zakonsko plačilno sredstvo od diie 30. novembra 1931, ko je 1 b vezno moč zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 in •>0 i)j„ Ta drobiž se zamenja za kovani denar po 25 par do konca novembra 1932 pri blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani m pri davčnih upravah. , .. , _ ., » _ Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani j>o stanju z dne 13. jan. ob osmih zjutraj. Bistrica, Bohinjsko jezero +1, oblačno, snega 15 cm, Brežice —1, jasno, Celje —1, oblačno, snega ni. Dravograd-Meža —6, megla, snega 10 cm, Jesenice +2, oblačno, snega 15 cm, Kamnik +2, megla, Kranjska gora —o. oblačno, snega 30 cm, Kočevje +1, megla, snega 10 cm, Kotoriba + 1, jasno, Ljubljana gl. kol. + 4, oblačno, Ljutomer —2, oblačno, Maribor gl. kol. —2, oblačno, snega 5 cm, 'Novo mesto +3. ob ačno, .1 M "a r, cm, št. Janž na Dolenjskem + 2, oblačno, snega .1 cm, Tržič -1, jasno, Rakek 1-1, oblačno. Vremensko poročilo iz Kranjske goro z dne 13. januarja: Barometer 707 nun, tempera- tura —5° C, oblačno, 30 cm snega sreža, smuka najidealuejša kot še ne doslej, veter severovzhodni. — Nov veliki zvon, v Mengšu. V soboto, 16. t. in. bo dobila nadžupna cerkev v Mengšu nov veliki zvon. Zvon je vlit v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani in je težak 2806 kg. V nedeljo ob 9 dopoldne bo slovesno posvečen in nalo dvignjen v zvonik. Ob 10 bo slovesna služba božja in darovanje. Ako bo šlo vse po sreči, bo novi zvon že opoldne prvič zapel. — XLII, redna glavna skuščinu društva »Pravnika« se bo vršila v četrtek, dne 28. januarja t. 1. ob 6 popoldne v ljubljanski pravosodni palači štev. 79. Dnevni red: 1. poročilo odbora; 2. poročilo preglednikov; 3. volitev načelnika; 4. volitev odbornikov in preglednikov; 5. slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josel« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom j »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni tudi bol- i niki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, i revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Obupno dejanje nesrečnega očeta. Podgo-rica v Črni gori jc doživela te dni strašno dru- | žinsko žuloigro. Peter Milič, brut znanega črno- ; gorskega pesnika Vladimirja Miliča, bi v hipni | duševni zmedenosti kmulu poklal vso svojo dru- j žino. Milič je veljal za uglednega in premožnega človeka. V sedanji težki gospodarski krizi pa je jiodpisoval svojim prijateljem menice in je na ta način zašel v težak finančni položaj. Domišljal si I je, da bo moral s svojimi otroki od lakote umreti na cesti. Zaradi tega je že večkrat poskušal zastrupiti vso svojo družino. Šel je v lekarno po strup, češ da ga bo rabil za podgane. Lekarnar 11111 je dajal namesto strupa neki neškodljiv prašek, ker je slutil, kaj namerava. Ta prašek jo Milič natresel v jed svoji družini, pa je ostalo brez vsakega učinka. Te dni je Milič slišal, da bo protestirana neka njegova menica, glaseča se na več deset tiso-čev dinarjev. To ga je še bolj utrdilo v sklepu, da ubije svoje otroke in sebe. Ko je obiskal vse svoje prijatelje, je prišel ponoči domov ves razburjen. Najprej je zaklenil vsa hišna vrata. Nato je zagrabil veliki kuhinjski nož, ga nabrusil in ž njim zabodel svojo 12-!etno hčerko Olgo v smeri proti srcu. Misleč, da je mrtva, je Milič ves iz uma hitel k svoji 8-letni hčerki Branki, ki je bila v drugi sobi. Tudi n jo je dvakrat zabodel z nožem. Njegova ' najmlajša hčerka se je skrila. Na vpitje otrok sta j prihitela brat in žena Miličeva, ki sta bila v so- : sednji hiši. Razbila sta okno in tako prišla v sobo. Ko ju je Milič zagledal, si je hitro zadat globoko rano v prsa. Brat in žena sta mu s težkim trudom iztrgala nož. Vse tri so prepeljali v bolnišnico, kjer ! so hčerki takoj operirali. Vendar so rane tako I hude, da skoro gotovo ne bosta ostali pri živ- 1 ljenju. — Kaj bi igrali? Če hočete v času, za igre ; posebno prikladnem, igrati kaj izvirnega in res- i nega, igrajte Jatenovo dramo: Bratje, ki je pravkar izšia. — Rdeča suknja, igra v 4 dejanjih (iz 1 francoščine prevel Jakob šolar) je mojstrovska ' igra, ki jo bo tudi preprosti razumel, kakor bi se godila danes. Obe igri sta izšli v založbi Mohorjeve družbe v Celju, dobita se tudi po vseh knjigarnah. — Za poslu« dobo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster An .. Lainentacije .in očitanja za mešani zbor. Cena 8 Din. — Hribar p. A., Postni in velikonočni na pevi za meš. zbor. Part. Din 30, glasovi po Din 10. — Jobst. A., Pet postnih pesmi za meš. zbor. 20 Din. - Kimovec dr. Fr., Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu, za meš. zbor. Part. Din 24. glasovi po Din 8. — Premrl S!., Slava sv. Križu. Postne pesmi za meš. zbor. — Din 14. — Isti: Cerkveni moški zbori. Din 40. — Saltner p. Hugolin: Postne pesmi za meš. zbor. Part. Din 20, glasovi |hi Din6. — Isti: Golgota; 8 postnih pesmi za meš. zbor. Puri. Din 20, glasovi po Din 3. (Novo!) — Negovanje lepote na medicinsko-kozmotič-ni podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se zato vporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovoru, kol so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-]>omada za rast las. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončku brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 134. Savska banovina. LfMbJjninsJto gledališče DRAMA Začetek ob 211 četrtek, 14. jan.: Zaprto. Petek. 15. jan.: »ZAPRAV1.J1VEC«. Red K. Sobota, 16. jan. ob 15: »VEST«. Dijaška predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Ob '20: »REVNA KOT CERKVENA MIŠ . Izv. Nedelja, 17. jan ob 15: JURČEK«. Ob 20: »ARSENE LUPIN . Znižane cene. Petek, 15. jan.: Zaprto. Sobota, 16. jan.: »CARMEN«. OPERA • Začetek ob 20 Četrtek, 14. jan.: Zaprto. Petek, 15. jan.: Zaprto. Sobota. 16. jan.: CARMEN. Red C. Prihodnja repriza pravljične igre »Zaprav-ljivec« v režiji g. Debevca in običajni zasedbi bo v petek, dne 15. t. 111. v ljubljanski drami za red E. Dijaška predstava. V soboto, dne 16. t. 111., popoldne ob 15 se vprizori v naši drami kot dijaška predstava po izredno znižanih cenah globoko občutenu druma Vest , kutere snov je zajeta iz povojnega življenja. Dramo je zrežiral g. Ciril Debevec ter je dosegla pri vseh dosedanjih letošnjih vprizorilvah naravnost ogromen uspeh. Za predstavo veljajo izredno 'znižane cene. Ljubljanska opera pripravlja premijero operete ,Trije mušketirji«, ki je ena najboljših reper-toarnih del zadnjih sezon. Premijera bo proti koncu meseca. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 14. januarja ob 20: ŽENITEV«. Ab. D. Petek, 15. januarja: Zaprlo. Sobota, 16. januarja ob 20: »ŠKORPIJON . Prem. Nedelja, 17. januarja ob 15: LUTKA. — Ob 20: VIKTORIJA IN NJEN 1IUZAR. PolzvedovaniP Služkinja je izgubiln 100 dinarski bankovec na poti od hotela Union do Marijinega trga. Pošteni ■ najditelj naj izvoli odduti bankovec v hiši na ' Miklošičevi cesti št. 10-11. druca stavba, □ V bogoslovoiški avli predava za duhovnike danes ob pol 15 Slovencem ie znana inozemska akademkinja Gen-a v. d. Boogaard o karitativ-nem delovanju svojih katoliških rojakov ter o socialnih razmerah svoje domovine. Duhovniki iz mesta in okolice prisrčno vabljeni. G Karitativno predavanje za ženstvo. V petek, dne 15. januarja se vrši v telovadnici čč. šolskih sester v Mariboru ob 16 predavanje za mariborske gospe in gospodične o karitativnem delovanju holandskih katoličanov. Predavala bo gdč. Gerra v. d. Boogaard. Na obilen obisk vabi Katoliška akcija mariborska! □ SSK Maraton. Plavalna sekcija. Jutri v petek ob pol 19 redili trening v bazenu mestnega kopališča. Trenira najboljši mariborski plavač, akademik Edgar Košak. Točno, ker se vrata v kopališča takoj ob pol 19 zapro. □ Ljudska univerza. Predavanje senatorja g. dr. Frangeša iz Zagreba, ki bi se imelo vršiti prihodnji petek, se mora preložiti radi seje senata v Belgradu. Predaval pa bo v petek 15. januarja ob 8 zvečer g. dr. Vekosluv Kukovec o sedanjem najbolj perečem gospodarskem predmetu: »Svetovna gospodarska kriza in Jugoslavija«. Razmotri-vul bo ves kompleks gospodarskih vprašanj, ki so nastopila v zvezi z grozno svetovno gospodarsko krizo v naši domovini in obrazložil svoje mnenje o možnosti zboljšanja sedanjega položaja. □ Konstituiranje občinskih odsekov. Te dni so se konstituirali še nekateri odseki mariborskega občinskega sveta. V gledališkem odseku je bil izvoljen -za predsednika prof. dr. Strmšek, za podpredsednika pa mest. svet. Sabothy; v tržnem odseku je prevzel predsedstvo podžupan g. Golouli, predsednik odseka za reorganizacijo mestne uprave je mestni načelnik dr. Lipold, v odseku za določanje najemnin je predsednik Kejžar, namestnik pa dr. Vaulinik. □ Kap jc zadela v Krčevini stanujočega 5<>-letnega penzijonista Antona Krajnca. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnišnico. □ Najenostavnejša rešitev. Čudoviti »Zagre-njenec« se je oglasil v tukajšnjem »Večerniku« z dne 2. t. m. in sprožil misel: v Mariboru ne potrebujemo dveh ženskih učiteljišč. Zatorej naj se zasebno žensko učiteljišče šolskih sester čisto enostavno demontira. Tako domiselni > Zagrenjenec«. Oni dan pa so imeli v mestni posvetovalnici anketo radi gradnje novega poslopja za tukajšnjo trgovsko akademijo, ki iji primanjkujejo primerni prositori. Dobro! Pozabili pa so pri dolgotrajni debati na tega ubogega »Zagrenjenca ' i je vso zadevo že prav za prav rešil. Prva grenjenčeva« premisa, da je dvoje ženskih učiteljišč v Mariboru preveč, drži popolnoma. Samo pri konkluziji 6e jc potem po nesrečnem naključju zmotil. Druga pravilna premisa jc namreč tale: učiteljišče šolskih : sester je zasebna 6tvar in dokler smatrajo starši za dobro, da pošiljajo svoje hčerke tjakaj, je stvar 1 izven diskusije. Prostori tega zasebnega učiteljišča niso nikomur pretesni in tudi s kakšnimi podnajemniki« ni nobenega konflikta, tako da ne more priti do uresničenja tiste zgodbe o ježu in lisici. Dvoje ženskih učiteljišč pa je kakor rečeno v Ma-j riboru preveč. Trgovska akademija in drž. žen-I sko učiteljišče sta pod eno ter isto streho. Torej . . . 1 Čemu graditi novo [»oslopje in v današnjih težkih j časih na to misliti, ko je rešitev na dlani. .. Naj živi tisti »Zagrenjenec! □ Mariborske zimskesportne zadeve. V svr-i ho čim boljše organizacije drž. tekmovanja, ki se | vrši v Mariboru dne 7. februarja t. 1., jc tukaj-j -snja zimekosportna podzveza sklenila, da skliče za 26. t. m. medklubski sestanek delegatov vseh mariborskih klubov, da se na njem obravnavajo razne podrobnosti glede tehnične izvedbe tekmovanja. Tudi so se za izvedbo tega tekmovanja osnovali posamezni odseki kakor propagandni, stanovanjski, prehranjevalni, informacijski itd. — V6i dopisi, namenjeni za tukajšnjo zimskosportno pod-! zvezo naj se pošiljajo na naslov: prof. Jožko Šile, | Maribor, drž. trg. akademija. G Smrt kosi. Umrl je v Mariboru Alojzij Ko-kalj, 52 letni krojač v Smetanovi ulici. Pogreb bo ; v |>elek ob 3 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. □ Težka nesreča v Unčah. V Riidigerovi liu-pregnirniei v Hočah se je včeraj težko ponesrečil delavec Matija Boha k. Težki brzojavni drog se je zavalil na nogo ter mu jo nevarno poškodoval. Mariborsko reševalno društvo ga je prepeljalo v bolniš- ' nico. □ Gradbeno gibanje v Mariboru. Na predvčerajšnji seji mestnega sveta se je podelilo gradbeno dovoljenje mestnemu mladinskemu domu za gradnjo gospodarskega poslopja ob Koroščevi uli- ; ci; uporabno dovoljenje pa je dobil Ubald Nassim-j beni za gradnjo tronadstropne stanovanjske in tr-| govske hiše v Gospejni 9, Orožnovi 8 in Stross-majerjevi 8. Gradbeno in uporabno dovoljenje se ie podelilo mestnemu stavbeniku U. Na6simbeniju za adaptacijo hiše v Strossmajerjevi 10. G Invalidi zborujejo. Krajevni občni zbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru sklicuje za nedeljo dne 17. januarja 1932 ob 9 dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6, svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Temu občnemu zboru imajo pravico prisostvovali vsi oni redni člani, ki so poravnali članarino za leto 1931, oziroma vsi člani, ki so bili obveščeni s pismenim vabilom. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se občnega zbora sigurno udeleži. G Tam ob vznožju Uršlje gore je Rimski vrelcc, ki je postal za mariborske smučarje pravcati eldorado. ZaGluga za to gre predvsem podjetni ter postrežljivi lastnici penziona Anici Ne-šičevi, ki je preuredila vse prostore za čim večjo udobnost in dobropočutje vnetih smučarjev. Ravno tukaj jc bila preteklo nedeljo prva letošnja smu-ška tekma, ki jo je priredil smučarski klub *Gu-štanj-Rimski vrelec«. Tekmovanja so se udeležili tudi drugi smučarji, med njimi odlični mariborski smučar Maratonec Slangl, ki si je pribori« prvo mesto. Kot drugi je dospel na cilj Silvo Marchiotti (Ilirija), kot tretji Stanko Štangl (Guštanj-Rimski vrelec), kot četrti pa M. Dolinšek jSPD). Čl Napredovanje eleklriiikacije Razvanja. Zopet je zasijala v Razvanju elektrika v nekaterih hišah in govori se, da dobi v kratkem tudi cerkev sv. Mihaela električno razsvetljavo. Ker so se priglasili za napeljavo elektrike še drugi številni posestniki, je upati, da bo v kratkem cela občina elektrificirana, kakor se je to zgodilo nedavno s sosednjo občino Pivolc. L i Prodaja blaga v carinarnici. Dne 15. t. m. se vrši na mariborski glavni carinarnici ob 9 dopoldne jirodaja raznovrstnega blaga, kateremu je potekla skladiščna doba. G Poročilo o nesreči pisarniškega pomočnika g. Rudolfa Koniča popravljamo v toliko, da si ni zlomil roke pri smučanju na Klopnem vrhu, temveč si jo je poškodovul že pred daljšo dobo. G Med sodno ruzpravu ob kolo. Na sodišči je sunil uei>ozuan kolesar kolo Martinu Roškaju iz Cvetkovcev pri Ormožu v času, ko se je nahaja! v sodni dvorani na okrožnem sodišču ler je pustil kolo v veži. — Pripeljal se je na kolesu dolgo pot iz Ormoža na razpravo, da si prihrani voznimi z vlakom, sedaj pa se je moral vrniti brez kolesa in še plačati vlak. Dne (i. januarja je Imel v osnovni šoli v Kot-ljah sreski kmet. referent g. Zdolšek iz Prevalj predavanje o živinoreji. Razpravljal je o vzroji plemenskih teli«-, in bikov ter o sinotreni živinoreji v splošnem. Žigosal pa je tudi napake, katere se opažajo pri naših kmetovalcih v tem pogledu. Dotaknil se je tudi prašičereje ter zlasti poudarjal na snago in važnost pravilnega odbiranja (selekcije) plemenskih merjaščkov. Priporočal je tudi več zanimanja za splošno upeljavo štajerske kokoši. Končno je dal še nasvete, kako je ravnati s sadnim drevjem, da sneg v bodoče ne bo napravil toliko škode kakor letos. Kotijo obišče vsako leto obilo tujcev. Zato bo treba skrbeti, du bodo v vsakem oziru napravile najboljši utis. Udeležba pri predavanju je bila za naše razmere prav dobra. Razvesoljivo je dejstvo, da se začnejo za kmetijska vprašanja za tli mat i tudi gospodinje. Po predavanju se je razvila precej živahna debata, v katero so posegli naši kmetje. Izvajanja pa so se sukala večinoma okrog gospodarske krize in so izzvenela v hrepenenju po zboljšanju razmer za kmetski stan. A. S. Radio Kranj Jugoslovanska-češkoslovaška liga ima redni letni občni zbor danes 14 jan. ob 20 v Narodnem domu v Kocbekovi sobi. Vabljeni vsi prijatelji J. č. lige Programi Radio-L1vtb1lrtna i Četrtek, 14. januarja: 12.15 Plošč«. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče. — 18 Ing. Šabec; Mlekarstvo. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnaslične vaje. 19 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. M: '.30 In-tenacionalni jugoslovanski prenos (1 . .1, Ljubljana rn Zagreb). — 22 Čas, poročila. — -'2.15 Salonski kvintet. Petek, 15. januarja: 11.30 Šolska ura: Dobrodelnost v sedanjosti Odpri srce, odpri roke (govori g. A. Kordin). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinjska ura, vodi Krekova gospodinjska šola. — 19 Dr. l.ovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Dr. Lojze Čanipa: Pravni nasveti. — 20 Sokolsko predavanje. — 20.30 Prenos iz Bel-grada. — 22.30 Čas in poročila. Drugi programr > Petek, 15. februarja. Belgrad: 11.05 Radio-orkester. — 20.30 Violinski koncert. — 21.20 Vokalni koncert. — 21.50 Klavirski koncert. — 22.50 Ciganska glasba. — Zagreb: 13.30 Poročila. — 19.30 Alpinizem. — 20 Belgrad. — Budapest: 12.05 Vokalni in pianinski koncert. — 20 Večerni koncert. — 22 Violončelo — 23 Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 19.40 Vokalni koncert. — 20.15 »Urva-si«, opera. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. — 21 »Boccaccio«, opereta. — Milan: 12 Pestra glasba. — 21.20 Komorna glasba. — Lan-genberg: 13.05 Opoldanski koncert. — 20 Simfonija od J. Haydna. — 20.30 Petletnica langenberške postaje. — 22 Plesna glasba. — Sluttgart: 20.45 Ruske narodne pesmi. — 21.15 VI. simfonija v Fs-duru od A. Brucknerja. — Berlin: 20 Kantata J. S. Bacha. — 22.50 Violinski koncert. — Barcelona: 21.05 Radio-orkester. — 22 Vokalni koncert. — 22.15 Lahka glasba. — Proga: 21 Pianinski koncert. — Toulouse: 19.45 Violinski koncert. — 20.30 Koncert vojaške godbe. — 23.30 Moderna simfonična glasba. — Trst: 12.30 Plošče. — 20.15 Pestra glasba. Zadula poročila Nocoj nova Lavalova vlada Pariz. 13. jan. tg. Nocoj okoli 8 zvečer je predsednik republike poklical v Elizej ministrskega predsednika Lavala Po kratkem razgovoru z Dou merjeni je Laval sporočil, da je dobil naročilo za sestavo nove vlade. Pristavil je, da hoče čimprej končali svojo nalogo. Smatrajo, da bo Laval še no-, coj sestavil novo vlado. Najbrže ho sam prevzel ministrstvo zunanjih poslov. Zu vojno ministrstvo pride predvsem v poštev kot kandidat Burthou. katerega je predsednik republike 8|irejel neposredno prod Lavnlom. Največ upanju, da postane notranji minister, ima Tardieu. ni pa S»> gotovo, ali bo Tar-dieu mandat sprejel. Avtonomija Podkarpatske Rusije Praga. 13. jan. tu. Oficiozna Prager Presse« poroča, da se v češkoslovaškem notranjem ministrstvu pripravlja zakon, ki bo določal meje Pod karpatske Rusije. Ta zakon bo poslal del ustave, ker ga bo moral sprejeti parlament s trlčelrtinsko večino. Ta zakon bo merodujen za državnopravne stališče Podkarpatske Rusije. Po mirovnih pogodbah ima Podkarpatska Rusija v okvirju Češkoslovaško pravico do avtonomije, zakar pa se do sedaj se ni nič storilo. Prvi zakon za to bi bil zakon o ureditvi mej. Sledili bodo drugi zakoni o šolah, splošni upravi itd. O0rotnen jez London. 13. jan. AA. Podkralj lord Wilingdon je danes svečano otvoril veliki jez jireko reke In-dus, ki je eden največjih na svetu. Gradili so ga angleški inženjerji in indski delavci osem let. Vrhu tega so izkopali sedem prekopov, ki so mestoma širši, kakor je Sueški prekop. Tako bo Indus namakal obsežno rodovitno ozemlje, kjer skoraj nikoli ne dežuje. Cenijo, da bo vrgla letina na tem ozemlju 31 milijonov funtov. Zemunshi proračun Belgrad, 13. jan. AA. Na piedlog notranjega ministra je finančni minister odobril proračun mesta Zemuna za leto 1932. Proračun mesta Zemuna za leto 1932 znaš«; Izdatki 10,977.244 Din, dohodki pa 10,983.061. Med dohodke pride tudi vsota 2,100.000 Din na račun 50% davka ua neposredni davek. Proračunski izdatki za leto 1932 so za 46 tisoč 417 Din manjši kakor lani. Tudi je iz proračuna za leto 1932 izpuščen mestni najemninski davek, ki ic lani z.našal 225.000 Din. Pravoslavni v • Zveza narodov in Mednarodno razsodišče v Haagu se najbrž nista zmenila za čudno pismo Osrednjega odbora Ruske Aljaske«, ki ju prosi, da l)i pregledala pogodbo iz leta 1867, s katero je odstopila Rusija svoje ameriško ozemlje Zedinjenim državam, »in če bi se izkazalo kot dvomljiva ali nezadostna, jo razveljavila ter prepustila neodvisni Aljaski prosto ureditev lastne bodočnosti v zvezi z ljubljeno materjo Rusijo . Skrivnostni odbor s točnim naslovom: 1507, Buttomvood street, Filadelfija, je objavil tudi ruski in angleški oklic na : rusko emigracijo in vse prijatelje svobode . Poziva jih, da bi pohiteli na pomoč pod pritiskom tujega jezika, verstva in vlade nesrečni Aljaski ob dvanajsti liri, dokler še tli prepozno«, kakor je že prepozno za odrešenje« Kalifornije s S. Franciscom, nekdanjim upravnim središčem ruske Amerike, kjer še vedno obstoji ruska četrt Russian Trli i t s pravoslavnim ruskim prebivalstvom. Predsednik lloover se najbrž tudi ne bc> zmenil za ta načrt, ker so Zedinjene države Aljasko maja leta 1867 pošteno kupile za 7,200.000 dolarjev. Ta davno plačana kupnina seveda ui bila previsoka. Aljaska je vrgla v teku prihodnjih 30 lel 150 milijonov dolarjev čistili dohodkov, ne da bi govorili o zlatih rudnikih ob reki Jukonu ali za ljudsko prehrano vedno bolj važni reji severnih jelenov. A kar se je zgodilo, se je zgodilo ... Vsekakor je zanimalo novo gibanje poročevalce ameriških listov, ki so pohiteli v Juneau, prestolnico Aljaske. Srečali so tod župnika Andreja Kaševarova, ki ni nikoli videl Rusije in postal ameriški državljan v svojem četrtem letu, ko je prodala Rusija Zedinjenim državam njegovo domovino. Župnik, ki mašuje v tipični ruski leseni cerkvici, je istočasno varuh muzeja indijanskih starin. Napotil je obiskovalce v Sitko, nekdanje središče ruske Aljaske, ki je izgubila svoj upravni pomen, odkar je nastalo mesto Juneau, a še vedno izkazuje največ pravoslavnega prebivalstva. Ruski raziskovalci, ki so stoletja kljubovali krutemu podnebju, niso našli nobenega Jacka Londona, da bi otel pozabljenju njih junaštvo. A zemljevid sedanje Aljaske še vedno kaže obilico ruskih imen. Tu srečamo otoke: Pribilov, Baranov, Cičagov; mesta Kol-makov in Novoarhangelsk, zalive Šelihova in šišmarjova, rte Menjšikov in Stroganov, gorovje Romancova in Suvorova itd. Poročevalci so dospeli v Sitko v nedeljo, da bi videli mašo v pravoslavni cerkvi sv. Mihajila Arhangela in so res naleteli na izredno neznano sliko. Cerkev je bila natlačeno polna pravoslavnih Indijancev, ki govorijo jezik rodu Tlingit, a nosijo prisbia ruska imena Ivan, Dimitrij, Akulina. Rdečekožee Dimitrij z gladkimi, kakor gavranova perot črnimi lasmi, je prodajal sveče, ki jih prižigajo verniki pred sv. podobami. Njegov kožuh je bil okrašen z indijanskimi vezeninami. Indijanka Akulina je nalivala olje v lučke pred oltarjem in pokleknila, ko jili je nažgala. Rdečepolti pevci, ki ne poznajo angleščine, so prav dobro znali cerkve-noslovansko mašo, ki sta jo služila mladi ruski duhovnik in diakon Indijanec. »Gospodi pomiluj! so ubrano prepevali rdečekožci in se na široko po pravoslavno križali pri lita-nijah. Zlatar »oče Jakov« (Američani mu pravijo Mister Jim ) je ponosen na stoletno rusko mahagonijevo pohištvo, ki ga je podedoval od deda. Indijanci se še vedno spominjajo ruske dobe, ki so jo videli najstarejši izmed njih. Pred cerkvijo sv. Mihajila stojita dve vrsti lesenih izrezljanih stebrov. To so totemi posameznih rodov v obliki ptic, medvedov, žab, rib in pošasti. Pravoslavni župnik je nastopil kot poznavalec izročil posameznih indijanskih rodov in obiskovalcem pojasnil zgodovino, oziroma pomen posameznih znamenj, med 'em ko so jih fotografirali za senzacije željno ameriško občinstvo. Spomenik Shackletonu, slavnemu raziskovalcu južnega tečaja, ki so ga odkrili v Angleški geološki družbi v Kensingtonu o priliki desetletnice raziskovalčeve smrti. Radio in kmetje Francoska vlada je opremila v zadnjem Sašu z zvočniki veliko število kmečkih županstev, da bi seznanila prebivalstvo na deželi z radiem. Poročila, ki jih zdaj dobiva vladna radio-služba, zatrjujejo, da ne marajo kmetje nobene moderne glasbe in godbe z izjemo plesov. Največ zanimanja uživajo stare pesmi in vojne koračnice. Stalen uspeh imajo tudi humoreske in komični nastopi. Zato pa ne kažejo kmetje skoro nobenega umevanja za gospodarska predavanja. Smatrajo, da so bolj poučeni o potrebah domačega okraja kakor pariški predavatelji. Red »Zlate ostroge«, ki ga je bil ustanovil papež i Pij X. za kronane glave in odlične državnike in j ga je sedaj prejel italijanski ministrski predsednik Mussolini v zunanji znak sprave med Italijo in Sveto stolico. Mlekarska vojna Oregon v Zedinjenih državah je postal torišče ogorčene mlekarske vojne. Farmerji so sklenili, da ne bodo prodajali mleka po sedanjih cenah. Zračunali so, da ostane trgovcem in prekupčevalcem do 75% dobička, dočim preostane producentoin samo 25%. Vsa pogajanja so ostala brezuspešna, ker so se trgovci trdovratno sklicevali na težke čase. Zato so zasedli kmečki mladeniči na konjih in s puškami vse ceste, ustavljajo avtomobile z mlekom, pretepajo šoferje in zlivajo mleko v cestne jarke. Listi so zračunali, da je bilo na ta način uničeno nad 800.000 litrov mleka. V Portlandu in drugih velikih krajih je zmanjkalo mleka, in je zelo narastel konzum zgoščenega mleka v dozah. Pariz za brezposelne Pariški mestni svet je podvojil z Novim letom kredit za ljudske kuhinje, t. zv. Soupe popuialre , ki obstojajo v desetih okrajih. Obiskovalci dobivajo tu dnevno od 9 do 11 dopoldne in od 4 do 6 zvečer zadostno kosilo (govejjo juho, kruh in meso s prikuho) za 2 franka t. j. 4 Din 50 par, kar je seveda zelo poceni. Vrste ljudi, ki se nastavljajo pred kuhinjo v pričakovanju kosila, so vedno daljše. Poprej v »srečnih časih* so služili ti izkuhi samo razcapanim beračem. Delavci tja niso zahajali: imeli so svoje male restavracije, kjer so lahko popili tudi običajnega pol litra cenenega rdečega vina (vin ordinaire). A sila kola lomi, in zdaj oblega jedilnice Soupe populaire novo občinstvo: dobro oblečeni, skrbno obriti ljudje, z ovratniki, pisanimi ovratnicami, v modnih klobukih in lesketajo-čih se čevljih. To so francoski, po naših pojmih gosposki brezposelni. Nedeljski počitek a> Matiiji Mussolini je izdal naredbo, da mora ob nedeljah vse delo v državnih, deželnih in občinskih uradih počivati in da morajo vsi uslužbenci imeti prosto. Gospa Kasturbav Gandhi, žena Mahatme Gandhija, ki so jo te dni z ostalimi voditeljicami protian-gleškega gibanja aretirali in izročili v bombajsko ječo. preveč, da bi jih naštevali. Ni nobenega pod-; ročja, na katerem ne bi nadomeščali človeške ; moči. V drugi uradniški skupini je ta konkurenca manj občutna: stroj še ni v stanju' nadomestiti povsod človeških možganov. Med »uradniki srečamo samo nižje pomožne moči. Na pošli prodajajo in žigosajo znamke, zra-; čunajo pristojbine in nudijo potrebne podat-! ke o poštnini. Na železnici preščipnejo vozne listke. V ulogi prodajalcev točijo in režejo kruh. Srečamo ludi avtomate za masažo in fotografiranje. Zelo številni so »profesorji«: i poučujejo pred vsem t nje jezike in baje prekosijo žive predavatelje, ker so zelo vztrajni. Balabhai Patel, najbližji Gandhijev sotrudnik, na zboru ženskih voditeljic v glavnem taboru v Bom-bay-u, čim so na poslopju razvili prepovedano indijsko narodno zastavo. Malo minut nato je prihitela angleška policija in Patela aretirala. Človek in stroj V New Yorku so odkrili razstavo avtomatov ali -robotov«, kakor jih imenujejo Američani po junakih znane Capkove igre »R. U. R.«. Delijo se v več skupin. Prvo tvorijo »delavci«: drvarji, Žagarji itd. Prav za prav ne pomenijo ničesar novega, ker imamo že več desetletij električne iu parne žerjave, ki odjedajo kruh pristaniškim težakom. A tudi med njimi so velikani, ki pomenijo ponos moderne tehnike. Vojnemu tanku sličen »drvar« poseka na primer pri tleh poljubno drevo, ne da bi se ustavil. Drugi stroj v njegovem srednjem delu istočasno oklesti vejevje in odrine deblo stran, dočim razbira tretji veje in jih poveže z žico. Cesta, ki jo naredi ta avtomat v pragozdu, je široka in popolnoma gladka. Robot-tlakar« drobi granit, ga steše v kocke in opravlja tudi posel valjarja. Teh strojev je župan V nekem francoskem kraju pri Toursu je župan prepovedal obhod procesije sv. Rešnje-ga Telesa. Zadeva je prišla pred najvišje državno upravno sodišče. Razsodba se glasi, da so taki ukrepi protizakoniti. Župan je bil obsojen in je moral nositi tudi vse stroške sodnega postopanja. Novi angleški podmornik »Sturgeon«, ki so ga te dni brez vseh slovesnosti spustili v morje. Priprava na razorožitveno konferenco? Augustn Leguia, bivši mnogoletni državni predsednik republike Peru, o katerem je sedaj prišlo na dan, da je bil sprejel od neke jie\vyorške banko okroglo pol milijona dolarjev podkupnine, da ji je oddal veliko peruvansko državno posojilo. Leguia pride po vsej priliki pred državno sodišče. V tretji skupini »čudakov« (originals) se odlikuje velikanski »Okultus«, rokoborec. Kovinsko pesti tega malika se gibajo na radio-povelje in so zlahkoto podrle na tla kanadskega bika. Inženjer Whitman, ki je zgradil tega rokoborca, ga bo moral na povelje oblasti razdreti, čim bo zaključena razstava. Ro-bol >Kvartač« je prav za prav samo »slamnat mož«, a vendar deli karte prav tako kakor njegovi živi soigralci in ima veliko občudovalcev. Za ameriški humor je značilen »ro-bot-pokončevalec škodljivcev«, ki se mu smejejo vsi obiskovalci. Pod tem imenom je razstavil neki šaljivec staro zarjavelo mišnico... Toda v splošnem obuja razstava mrke misli, ker opominja na vedno obupnejšo brezposelnost v Zedinjenih državah. VVilhelm Mauscr, iznajditelj moderne puške, ki je umrl pred 50 leti. ),, 551 proglasitev v blažene in svetnike Ritualna kongregacija je ravnokar izdala svoj seznam, iz katerega je razvidno, da je kongregaciji predloženih 551 predlogov za proglasitev v blažene in svetnike. Vsi deli sveta so zastopani in sicer: Afrika z 8, Severna Amerika z 12, srednja Amerika z 2, južna Amerika z 21, Azija s 24, Avstralija z 2 in Evropa s J82 predlogi za uvedbo procesa. Med evropskimi predlogi jih je: iz Jugoslavije 1, iz Češke 1, Avstrije 1, Nemčije 6, Anglije 6, Belgije 13. Francijo 116, Švice 2, Irske 3, Španije 55, Holandske 2. Italije 271, Romunije 1, Portugalske 2 in Poljske 2. Pri 57 slučajih gre za proglasitev svetnikov in pri 494 slučajih za blažene. Pri nekaterih slučajih gre za več osel), posebno pri mučenikih. Nekateri procesi segajo stoletja nazaj, nekateri celo v 13. stoletje, 5 v 14., 2 v 15., 25 v 16., 111 v 17., 110 v 18., 247 v 19., 49 jih pa je iz dvajsetega stoletja. Zaklad v leseni nogi V newyorško hiralnico so že pred leti sprejeli ubogo starko, ki je imela leseno nogo. Sprejeli so jo brezplačno, ker je trdila, da nima nobenega premoženja in da ima samo to, kar ima ua sebi. Popolnoma slučajno so ue-davno pri zdravniški preiskavi ugotovili, da je lesena noga votla. V tej votlini pa je starka imela celo premoženje — skoraj 4000 dolarjev. Po tem odkritju je morala poravnati vso oskrbovalnino in ji je le malo ostalo od njenega zaklada. »Ali ti je najin prijatelj kaj pisal s svojegi. potovanja z novim avtomobilom?« »Da, dvakrat. Prvič iz policijskih zaporov, drugič iz bolnišnice.« »Vaše ime?« »Milka Lepšakl« »Starost?« »65 let! : »Poročena?« »Še ne I« Mie.hel Richichi, 33 letni italijanski dijak, ki je iz 'političnih razlogov izvršil atentat na italijanskega konzula v Parizu. Konzul je bil lažjo ranjen. Mestna razsvetljava v Ljubljani Dobra razsvetljava je inestu, čigar uprava kot javne naprave, ampak le zaradi vpeljave plina lioce ustrezati modernim zahtevam, potrebna prav za hišno gospodarstvo, zlasti kot kurivo1 torej v tako kakor dobro urejene in tlakovane ceste in ulice privatno gospodarsko prid mestne plinarne. Mvsli-in to iz varnostnih, prometnih in estetskih ozirov. mo pa, da je mesto pač dolžno, da iz pomnoženih dohodkov te javne naprave poskrbi prebivalcem dotičnih cest tudi primemo plinsko razsvetljavo. V tem pogledu bi bilo treba napeljati plinsko luč po naslednjih cestah in ulicah: 1. na Cesti na Rožnik vsaj do vile Zlatice ob začetku Večne poti; 2. po Vidovdanski cesti in na Taboru; 3. po celem St. Peterskem in Poljanskem nasipu; 4. po Cankarjevem in Gallusovem nabrežju in na Prulah; 5. f) Tržaški cesti do mestne mitnice; 6. po cesti v Ro*-110 dolino; 7. po Zaloški cesti do železniškega prelaza; 8. po Celovški cesti do Ruske ceste; 9. po Ruski cesti; 10. po Igriški ulici; 11. po Gregorčičevi ulici od Gradišča do »Trgovskega doma ; 12. po Groharievi cesti in na Mirju. Neodložljiva je napeljava po Cankarjevem in Gallusovem nabrežju ter po Igriški in Gregorčičevi ulici, ker so te proge že kroginkrog obdane od plinske razsvetliave in ker ni prav nobenega razloga, da bi se izločile iz celotnega omrežja plinske razsvetliave, v katerem kazč provizorno postavljeni nelepi drogovi z električnimi žarnicami sliko teh lepo razvijaiočih se mestnih delov. Pri Gregorčičevi in Igriški ulici bode to prav posebno v oči, ker sta niih začetek in konec že s plinom razsvetljena, sreda pa ne. Poleg omenjenih prog bo treba misliti tudi na razsvetliavo celotnega Tivolr.kega in Trubarjevega parka. 7.a to razsvetljavo bi se dali s pridom vno-rabiti .Minski kandelabri, ki so se odnravili z glavnega drevoreda, potem plinski kandelabri na Blei- Ozirati se je tudi na vtis, ki ga napravi mesto tujcem, ker je ravno za Ljubljano tujski promet važen vir dohodkov in ker ni vseeno, kakšno mnenje imajo tujci o središču Slovenstva. V zadnjih letih je napravila Ljubljana, to je treba priznati, velik korak naprej, kar se tiče razsvetljave reprezentativnih mestnih predelov. Glavne ceste in ulice središča so s plinsko žarno lučjo in z električnimi obločnicami prav dobro, mestoma celo razkošno razsvetljene. Poleg Miklošičeve, Dunajske in Aleksandrove ceste, koder se je že v prejšnih letih poskrbelo za izdatno razsvetljavo, je dobil sedaj tudi zapadni del Masarykove ceste močne električne svetilke na visokih lesenih drogih, ki so pa, kakor upamo, le začasni. Tudi Celovška cesta ob velesejmu je dobila 6 modernih, prav čednih in dosti visokih železnih kandelabrov za električne žarnice, ki jo osvetljujejo prav primerno. To se je zgodilo I. 1930, kmalu po uvedbi novih dinamov v mestni elektrarni, ki so njeno kapaciteto znatno povečali. Obenem se je tedaj napeljala električna luč tudi v predmestne dele, ki jo dosedaj niso še imeli, a tudi v predkraje, ki ne spadajo več pod mesto, tako n. pr. na Vič, Gtince, Rožno dolino, na Stožice, Ježico itd. Električna razsvetljava mesta in okolice, kolikor jo oskrbuje mesto, je torej brez dvema napredovala. Ker pa kapaciteta mestne elektrarne po noči še ni izčrpana, naj se obrne skrb na notranjo izpopolnitev razsvetljave. V tem pogledu bi bilo treba namestiti močne viseče žarnice, kakršne so po Miklošičevi ali Še-lenburgovi ulici, še na nastopnih cestah: Na Bleivveisovi cesti in sicer viseče žarnice med poslopji od Rimske ceste do Erjavčeve ceste, odtod naprej pa na visokih drogovih na obeh straneh ceste. Sedanja plinska razsvetljava je prav slaba; luč iz prenizkih plinskih kondelabrov zakriva po leti gosto zelenje akacij. Cesta pa je še mnogo bolj ko Masarykova cesta ena glavnih prometnih prog in bo postajala še bolj prometna, ker se je usmeril po sklepu občinskega sveta ves težki tovorni promet iz mestnega središča na to cesto. Na Zaloški cesti od cerkve sv. Petra do mestne meje pri prelazu dolenjske železnice ob Hribarjevi tvornici, odnosno ob vojaški bolnišnici. Kakšen promet je na tej cesti, zlasti zjutraj in na večer, ve oni, ki dan na dan vidi prihajati in odhajati peš ali na kolesih cele trume delavskega, kmetske-ga in dijaškega življenja v mesto, odnosno iz mesta. Sedanja razsvetljava z razmeroma šibkimi žarnicami ne zadostuje več. Prav isto velja za Dunajsko cesto od železniškega prehoda vsaj do Stadiona. Tu je promet mogoče še večji. weisovi cesti, ki so za to cesto mnogo prenizki in so bili že takrat, ko so se nabavili, blago druge vrste. V to razsvetljavo bo treba vključiti. tudi drevored, ki se odcepi na sredi glavnega drevoreda ter drži proti podaljšani Nunski ulici ob mestnem ribniku ter ves Koslerjev drevored od Jakopičevega paviljona do pivovarne Union. Končno naj bodi še omenjeno, da napravi tako lepo uravnana Zoisova cesta po noči prav siromašen utis, ker je na nji premalo plinskih svetilk. Pred poslopjem deške osnovne šole samevata dve svetilki, ob začetku in na koncu ceste še dve, to je vse. Zato je zelo potrebno, da se plinska razsvetljava na tej cesti pomnoži in uredi. V Vegovi ulici pa naj se plinski kandelabri na desni strani, začenši od realne gimnazije, postavijo vsi v eno vrsto, da bo utis enoten. Razsvetljava stranskih ulic (Soteske, Gregorčičeve ulice) s tem ne bo trpela. Na Napoleonovem trgu naj se ob prizidku cerkve v Križankah, tam. kjer zadene podaljšek leve vrste plinskih kandelabrov Vegove ulice ob ta prizidek, namesti še ena plinska svetilka, da bo ilirski steber in okolica tudi s le plati primerno razsvetljen Na Bleivveisovi cesti naj se zamenjajo sedanji prenizki kandelabri z večjimi in naj se obpnetn pomnoži njih število, ! vsej pravici, da so še vedno ponekod v mestu viseče žarnice prenizke. Ce visi žarnica visoko, sega nje svetlobni stožec mnogo dalje in je torej dotični cestni ali ulični pas bolje razsvetljen Tudi napravlja nizko viseča žarnica malomesten vtis, ne glede na to, da pride zaradi tega lahko do nezaželjenih komplikacij z žicami električne železnice. Uprava mestne elektrarne je to tudi uvidela stvu. Med te spadajo tudi pasti, razne priprave za Prireditve VubV. vefpseima <932 Ljubljanski velesejem bo imel letos dve svoji glavni prireditvi, in sicer: XII. mednarodni vzorčni velesejem od 4. do 13. junija, in jesensko razstavo > Ljubljana v jeseni.: od 3. do 12. septembra. Našo industrijo, obrt in trgovino opozarjamo že sedaj na te prireditve, ki vrše važno misijo na korist našega celokupnega gospodarstva in vsega našega naroda. Uvedba Miringa Svoječasno smo poročali, da bo začel delovati kliring me dnašo državo in Avstrijo že 11. t. m. Sedaj pa zopet poročajo da ie bilo uveljavljenje odloženo na 15. januar 1932. Kliring prinaša olajšave v medsebojnem trgovskem prometu. Avstrija je bila ena prvih držav, ki je uvedla ta način poravnave faktur. Osnovna misel kliringa je, da se v trgovskem prometu dveh držav blago ne plača kot doslej z devizami, pač pa se deponira protivrednost za dobljeno blago pri Narodni banki do-tične države. Emisijske banke potem periodično izravnavalo saldo pri njih izvršenih vplačil. Seveda je možen kliring prav za prav samo med državami, katerih trgovina v uvozu in izvozu za drugo državo ne izkazuje večjih razlik v korist izvoza ali uvoza. Koncem koncev pa tudi kliringi ne morejo preprečiti, da ne bi šle devize v inozemstvo, ali pa pri- in dala vzdigniti ponekod (Šelenburgova, Prešer- hajale, ker je treba bilanco izravnati. Podobno, kanova ulica, Marijin trg) viseče žarnice. Želeti bi kor Avstrija, je skušala uvesti kliringe tudi Mad-bilo, da to stori tudi na Starem trgu in na St. Ja-kobskem trgu, v Woltovi ulici in Pred Škofijo. Prestaviti bi pa bilo treba viseče žarnice na križišču Krekovega trga in Poljanske ceste in sicer tako. da bo vidna tudi s Kopitarjeve ulice. Obenem naj bi se vzdignila do višine 2. nadstropja poslopja finančne direkcije, ki naj se v ta namen, če mogoče zveže namesto s Pcrdanovo z Mahrovo hiso. Preurediti bi bilo treba tudi razsvetljavo na Dvorskem trgu. Tu naj se sedanji kandelaber, ki sveti samo na Dvorski trg, odpravi, zato pa naj se namesti med hišo št. 1 v Gosposki ulici in med univerzo viseča žarnica v višini 2. nadstropja, tako, da bo razsvetljevala del Gosposke ulice m Dvorski trg cbenein. Ta kandelaber in oni, ki stoji pred Zidarjevo hišo št. 31, na Dunajski cesti in je poslal vsled, modernejše električne razsvetljave Dunajske in Masary-kove ceste nepotreben, pa naj se namestita pred Trnovsko cerkev, da se I o središče Trnovega primerno razsvetli in izoblikuje. Prav tako naj se razsvetli trg pred cerkvijo sv. Petra s kandelabro-ma, ki sta nekdaj stala pred kavarno Iivropo in pred Tomažičevo hišo na Dunajski cesti. Pri levem kandelabru pred opernim gledališčem naj se vendar že (»skrbi za to, da bo zgornja žarnica gorela. Ta nedostatek se opazuje it več let in m napravi najboljšega vtisa. Tudi v Knafljevi ulici bi bilo med Šelenburgovo in Betliov-novo ulico treba še ene viseče žarnice. Iz reprezentacijskih ozirov naj se jioskrbi za boljšo razsvetljavo št. fakobskega mostu s tem, da zažare na vogalih še ostale žarnice. S tem bi se tudi razsvetilo bližnje nabrežje. To velja zlasti o Gallusovem nabrežju, ki je sploh prešibko razsvetljeno tudi od mostu naprej. Električno razsvetli naj se podaljšek Nunske ulice, ki drži čez železniški prevoz ob ribnjaku do radu, ker je glavni dovoz v Iivoli. Tivolskega gri.—..... „ , . Pota okoli Ljubljanskega gradu (poslopja) so ponoči v temi. Zato naj se ob poslopju nameste, dasti na južni strani in ob Razgledni stezi v primernih, ne prevelikih razdaljah, močne vžarnice. Tudi pot, ki drži od konca Rebri proti Mačji stezi, ni razsvetljen, kar se jc že grajalo po časopisju II. Kar se tiče plinske razsvetliave, m ta od vojne sem kaj prida napredovala. Toliko da se je podaljšala po Erjavčevi cesti do železniškega jire-laza in odtod do Vrtače, toliko, da so se na nekaterih važnejših križiščih in cestah namestile močnejše luči, sicer pa je obseg te razsvetljave ostal isti, ponekod, kakor v Glavnem drevoredu, se je celo reduciral. , ... Nasprotno pa se je plinsko omrežje v zadnpli letih precei razširilo, toda ne zaradi razsvetliave jurska. Vendar ji ni lo uspelo v taki meri kot Avstriji. Najbolj atrilna za sklepanje klirinških pogodb je Avstrija, ki ima pogodbe že z Bolgarijo, Grčijo, Italijo. Madjarsko, Švi-o in našo državo. Z ostalimi državami se Avstrija še pogaja. Dosedanje izkušnje Avstrije s temi pogodbami pa niso bile popolnoma zadovoljive, predstavljajo pa kliringi pri sedanjem stanju avstrijskega deviznega gospodarstva edini način rešitve. * Tečaj za mizarsko luženje v Radečah. Zavod za pospeševanje obrtn Zbornice TOI priredi na soboto in uedeljo 23. in 24. januarja 1932 tečaj za mizarsko luženje v Radečah. Ta tečaj je namenjen mizarskim mojstrom in pomočnikom radeškega, laškega, trboveljskega in sevniškega okoliša. Opozarjamo interesente, da se nemudoma prijavijo neposredno Kolektivni zadrugi obrtnikov za sodni okraj Radeče v Radečah. Pristojbina za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din, stroške predavatelja, lužil itd. nosi zavod. Vsak udeleženec mora prinesti s seboj z vodo brušene deščice, masivne ali furnirane v dimenzijah 10X20 cm in v debelini 0 do Srnin, in sicer Iri komade češnjevegn, tri hru-ševega, šest bukovega, pet jelševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Začetek tečaja ob 8 zjutraj v delavnici, katero bomo naknadno naznanili, odnosno jo bo preskrbela radeška obrtna z"drugn. Termin za prijavo najkasneje do 20. januarja. Podrobna pojasnila daje zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani. S tečajem se bo združil obenem ludi tečaj za politiranje, to pa le po eventuelnem dogovoru z udeleženci. Avtogenski tečaj v Kranju. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI ponovno opozarja kovinarske obrtnike in pomočnike kranjskega, škofjeloškega in tržiškega okoliša, da se vrši tečaj za avtogeno vnrenje v Kranju od 18. do sobote 30. januarja 1982 in sicer v prostorih Kranjske tekstilne šole. Pričetek točno ob 9 dopoldne. Opozarjamo obenem vse interesente, ki bi želeli kako popravilo polomljenih kovinskih predmetov, strojnih delov iu podobno, da te predmete v tečaju brezplačno zava-rimo. Treba je povrniti le efektivne stroške za varilni materijah Predmeti se morajo na odgovornost interesenta dostaviti, na dan zaključka tečaja zopet prevzeti. Borza Ljubljana, 13. januarja. Denar Devizni promet je bil danes večji kot prejšnja dva dneva v tednu, ker je sedaj urejeno vprašanje oostkreditov za naše banke. Tečaji so bili večinoma sekanje drevja in za olKlelovanje lesa, dalie slike, načrti, karloernmi, modeli in albumi. nanaSninči se na poslovanje posameznih podjetij, posebno pa gozdarstva v obče. Obrtniki in podjetniki, ki se bivijo s predelovanjem lesa so interesirani na tem. kako se vzgaja ljudstvo glede gojenja gozda in njihovega izkoriščanja, kajti v kolikor je narod v tem pogledu boliše vzgojen, tem več bomo imeli lepih in dobro ohranjenih gozdov, kar bo tudi obrtnikom in podjetnikom omotročnvalo uspešnejše poslovnnie. Končno se ne sme prezreti tudi neposredne koristi, katere dale razstavo kot reklamno sredstvo, ker bodo razstavo posečnli polet? kmetovalcev tudi mestni prebivalci-treovci. Obrtniki in podjetniki, ki žele razstaviti svoje izdelke na tei potujoči razstavi, naj za razstavo na men'ene predmete pošljejo do konca meseca ianuarja 1932 na naslov: Upravi TopJSderskog parka (za Pokretnu poljoprivrednu izložbo i školu) u Beogradu. Za razstavo namenjeni materi jal se more poslati tudi pozneje, ker se bodo, kakor bo dohajal, pošilinl tja, kjer se bo razstava v dotičnem času nahajala. višji, le Curih, Pragu in Pariz so ostali neizpre-menieni. Liuhliana. Amsterdam 2201.55—2268.30. Bru-seli 783.31—785 67. Curih 1097.85—1101,15. London 191.44—193.04 Novvvork kabel 5636.05 -5653.05, ček 5614 05—5631.05. Pariz 220 80-221.46. Praga 106.87—167.37. Trst 28302—285.42. Za»rreh. Amsterdam 2261.55—2268.39, Berlin 1^86—18.38 privatno. Bruselj 783.31 785.67, London 191.44—193.04 Milan 283 02 085 42. Nevvvork knhel 5636 05—5653 05. ček 5614.05-5631.05. Pariz 220.80—2°1.40, Praga 166.87—167.37, Curih 1097.85 do 1101 15. — Skupni promet brez kompenzacij 2.517.000 Din. Belerad. Amsterdam 2261.55 -2268.37. Rruselj 781.31—785.67. Curih 1097.85-1101.15. Nevvvork 5614 05—5631.05. London 191.44—193.04, Pvora 166.87—167.34. Pariz 220.80—221.46, Trst 283.02 do 285.42. Curih. Belgrad 9.10. Pariz 201125, London 17.50. Nevvvork 513.37. Bruselj 71.30, Mi'«n 25.8750, Madrid 43.30. Amsterdam 206 Berlin 121 30, Slock-bolm 97.50. Oslo 95.50. Konenha"en 96 50 Softia 3.70. Pracra 15.20. Varšava 57.35 Alene 6 70. Carigrad 2.41. Bukarešta 3.05. Helsintrfnrs 7.50. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.60. Vrednostni papirji Tudi danes ie bila tendenca za vojno škodo slaba in so tečaji bili nižji kakor včeraj, čeprav je bilo v začetku deloma razpoložen ie v Belirrndii čvrsto. Med dolarskimi papirji je bilo 8% Blerovo nosojilo slabeiše. V ostalem ni bilo sprememb. Promet je znašal na zagrebški borzi: voinn škoda 360 kom.. 8',; Bler 1000 dol. in 7% Bler 5000 dol. Relrrrajska borza pa izkazuje tn-le promet: vomn škoda 1437 kom., begi. obv. 50 000. 7% Bler 3000 dol. in 10 kom. delnic Narodne banke. Ljubljana. 8% Bler. nos. 57 bi., 7/,•'- Bler. pos. 47 bi.. Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zmrreh. Državni papirji: 7c/r inv. pos. 50 57. agrarii 28—30. vojna škoda ar. 24° -248. kasa 242 do 248 (246. 248), 2. 233—235 f238). 3. 232—240. 89; Bler. pos. ar. 52—54, kasa 52—54 052). 7r\ B'er. pos. ar. 45.75—46. kasa 45.75—46 (45.50. 45.75. 46). 7% nos. DHB 49-51, 6<* beijl. obv. 38 hI. Belgrad. Narodna banka z. 5250. 7% inv. pos. 60 hI., agrarii 28 den.. vojna škoda 242 243 C248. 246. 242. 243). 6% bed. obv. 36—36.50 (35.25) 8% Bler. po«. 54 bi.. 7% Bler. pos. zakli. 16.25. 7% pos. DHB 50 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 94.10, Wiener Bank-verein 11.75. Escompteges. 113, Aussisrer Chemi-sche 123.75. Alpine 12.45, Trboveljska 32. f.Uni frs Na žitnem trgu je položaj v glavnem neizpre-nienjen. Kakor smo že |)oročali. je Priv. izvozna družba znižala doplačilo. Dne 17. t. m. se bo vršila v Belgradu konferenca vojvodinskih in srbijanskih mlinov glede ureditve prometa, Znhleva se sicer, nai se ukine sedanji način trgovanja s pšenico in moko, česar pa ni pričakovati, dokler ima Privilegirana izvozna družba tako znatne zaloge pšenice. Koruza je čvrsta in se mnogo izvaža v Avstrijo Času primerna suha slane 07.50—72'.50 frnnro nakladalna postajo. Novi Sad. Koruza: bč., garant, kvaliteta 60—62. sreni., bč. zu marec, april in maj 77K—80. bn. garantirana kvaliteta ,56—58, srem.. garant, kvaliteta 01—63, srem., paritet Šid 62—65, bč. sušena 74 do 75. sreni. sušena 75—77, srem. sušena, jiaritel. šid 76—78. — Vse ostalo je nespremenjeno. Promet: 33 vagonov. Tendenca: nespremenjena. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet srednji. Pšenica: marec 12.10—12.29, zaklj. 12.15—12.17: maj 12.90—18.08. zaklj. 12.98—13. Rž: inarec 14.43 do 1460. zaklj. 14 51—14.52. Koruza: maj 14.30 do 14.51. zaklj. 1-1.50-14.52. Winnipeg (začetni teč.) Pšenica: maj 62.625, julij 63.625. Chieag« (začetni teč.) Pšenica: marec 54.75, maj 56.37. julij 55.625, sept. 57. Koruza: mai 40, julij 41.50, sept. 12.26. Oves: maj 25.87, julij 25.25 Rž: mai 46, julij 46.25 Šport OBČNI ZBOR VSK PRIMORJA V decembru jirošlega leta je imel eden naših največjih športnih klubov Primorjo« svoj redni letni občni zbor. Zborovanje je ob številni prisotnosti otvoril predsednik g. Ivo S a ne in. V svojem govoru je poudarjal globok pomen športa. Razveseljivo je dejstvo, da se je začelo športnemu pokretu poklanjati večjo pažnjo z najvišjih mest, kar zamore dati istemu močno fundnmentu-eijo. Kar se tiče tehničnega dela kluba samega, odnosno njegovih sekcij, so poročali poedini načelniki, odnosno sekcijskl delegati in klubovi funkcionerji. Tajniško poročilo je podal g. inž. R a s p o 1 i č. Iz poročila izhaja, da šteje klub 482 podpornih in 315 aktivnih članov. Na žalost pa članstvo ne plačuje točno in redno članarine. Klubovo vodstvo se je zavzelo, da se je zgradila lična tribuna. S tem delom l>a je bilo združenih mnogo finančnih žrtev in vsled obstoječe ter vedno hujše ekonomske krize ni klub prišel do predvidenih dohodkov. O blagajniškem stanju je obširno poročal ravnatelj g. Še t i na. Denarnega prometa jo bilo nad 500.000 Din. — O udejstvovanju nogometne sekcije sta poročala gg. B u 1 j e v i č N. in dr. Kosti. _ . Tajniško poročilo nogometne sekcije g. dr. Kosila je bilo izčrpno in pregledno. V njem po udarja prijateljske vezi med ASK Primorjein in vsemi klubi LNP, z vodečimi klubi v naši in v nekaterih drugih državah. Zanimiva je tudi statistika, ki navaja, da je 1. moštvo odigralo v času od 8. marca 1931 do 18. oktobra 1031 27 tekem. ASK Primorje je naš prvi slovenski klub, ki je gostoval v Srbiji s prvakom Lenskim. — Score golov je 64:62 v klubovo korist. Tudi za svojo rezervo in naraščaj je klub dovoljno skrbel. Vse tekme prvega moštva sta odigrala Svetic Slavko in Jug Franc. Najboljši strelec je Erinan, ki je zabil 14 golov, slede Jug Franci, Slapar, Uršič. Obširno poročilo o delovanju kolesarske sekcije, ki jo stala pod načelstvom g. Pranja Brumala, je podal g. Maver. Kolesarji so se udeležili vseh večjih prireditev in so nastopali tudi pri podeželskih prireditvah. Uspehi kolesarjev so prav dobri. Prvak kluba je Grabeč. Sekcija si je od 12 prvenstvenih dirk priborila 8 prvenstev. O delovanju Iahk oatletske sekcije je poročal g. geom. Č e r n e. V svojem poročilu je navedel, dn se je sekcija udeležila nekaterih značajnih pri redilev, tako n. pr. v Zagrebu, Mariboru in v Ce lovcu, a nekateri člani so startali tudi na Balkani jadi v Atenah, kjer je atlet Skok mnogo pripomogel k uspehu naše državne lahkoatletske reprezentance. Sekcija je klubu priborila prvenstvo dravske banovine. G. S k e t e 1 j je podal poročilo o plavalni sekciji. Letos prvič, od kar obstoja klub, jim je bil na razpolago poklicni dunajski trener, od katerega so mnogo pridobili. Pluvači so se udeležili vseh tekmo vanj za prvenstva ter nekaterih prireditev, ki so jih izvedli z ostalimi klubi. Želi so povsod lepe uspehe. Poročilo navaja našega Vilfana, ki je v stanu, da s svojimi sposobnostmi pridobi klubu in sploh našemu jugoslovanskemu športu mednarodni sloves. Občni zbor je vsa poročila deloma brez. deloma po kratkih debatah soglasno sprejel. Sledila je naslednja točka dnevnega reda: sprememba pra vil. Stara klubska pravila so postala vsled stalnega napredovanja kluba skoraj nemogoča, zato je občni zbor sprejel nove statute, ki bodo predvidoma ustrezala potrebam klubovepa delovanja. Po teli statutih je dana klubskim sekci jam skoraj popolna samostojnost, a posle kluba vodi starešinski odbor, medtem ko vodijo sekcije sekcijski odbori. Pri volitvah je bila predložena enotna lista. Tudi z;> bodoče lelo je bil izvoljen ob viharnem aplavzu za predsednika g. Ivo Sancin. Posamezne sekcije pa so si izvolile zu svoje načelnike: nogometna: D. Buljeviča. lahkoatletska: Janeza Kermavnerja, plavalna: inž. Hleivveisa, ko lesarska: Brumata. Občni zbor je zaključil predsednik g. Sancin z apelom na vse, da delujejo z vsemi svojimi močmi za polet kluba, za pravi šport, kar bo vsem nam in zanamcem v korist. LAHKOATLETSKE PRIREDITVE V MARIBORl Dolgo je trajalo, preden si je lahka atletika v Mariboru priborila priznanje in upoštevanje v kro gib mariborskih športnikov. V' zadnjem času je pa zanimanje za lo antično panogo športa čezdolje večje med aktivnimi športniki kakor tudi med občinstvom. I.ansko sezono so bile vse lahkoatletske prireditve prav dobro obiskane. Imamo pa tudi klub, in sicer SK Maraton, ki se je bistveno posveti! samo tej pa nogi telesne vzgoje ter je tekom svojega kratkega obstoja dosegel presenetljive uspehe. Zlasti pa je vzbudil zanimanje za lohkoutletski šport med mladino, ki je še do nedavno dobe imela smisel samo za nogomet, ter si ustvaril v mladem naraščaju kre pek kader športnikov, ki že sedaj uspešno posegajo jio lovorikah prvenstva ter bodo v najkrajšem času imeli važno vlogo v lahkoatletskem športu Slovenije. Za tekoče leto je izdelan naslednji program zu lahkoatletske prireditve v Mariboru. 20. inarcn: cross-country prvenstvo Maribora (SK Železničar). 24. aprila: medklubski meeting in sodniški izpiti (SK Maraton), 30. aprila in 1. maja: desetoboj (Železničar), 7. in 8. maja: srednješolsko prvenstvo Ma ribora (SK Maraton). 22. maja: medklubski meeting (SK Rapid), 29. maja: cestni tek moštev (ISSK Ma libor), 12. junija: Shell-pokal (Medklubski odbor). 3. julija: Štafetni meeting (SK Rapid), 13. in 14. avgusta: prvenstvo moštev (Medklub. odbor), 25. septembra: Mednaroden meeting (SK Rapid), 1. decembra: tek -Osvobojenja (ISSK Maribor).' Mežiška dotma Guštanj. Dopisniku članka v »Jutru« št. 6 od 8. januarja t. 1. pod^ naslovom »Premoženjske in socialne razmere v Guštanju«, kjer omenja, da se je v Guštanju ustanovilo neko novo društvo, ki si hoče pridobiti dobrotniške zasluge, svetujemo, da sc o dobrodelni akciji, ki nabira in razdeluje mt-lodare, bolje informira in pravilno poroča. To i« na.š odgovor. — Rešilni avtomobil jc v preteklem letu 78 krat vozil in prevozil 3878 km. Dravograd. Ker sc zadnje čase v našem trgu ne čistijo več odvodnice za odtekanje deževnice, kar je bilo svoj čas običaj, si liočeio nekateri trža ni nabaviti čolne za osebni promet po trgu. Siccr se pa sliši, da bode trš-ko olepševalno društvo opozorilo prizadete na stari običaj. Morda bo po magalo. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Koden-slock, Voigtlfinder, Wcllo. Ccrto itd ima vedno v zalofll lotoodd. Jugoslovanske fcnfignrnr v Liubliani Zahtevajte ceniki Vsaka beseda 50parali prodor drobne vrstice 1'500in Najmanjši znesek5Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoglase strogo tt-govskega in reklamnega značaj vsaka vrstica 20i'n Naimanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro EOin.Vsakogla> Ireba plačati pri naročilu, Na pismene vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena zinamka.Ček račun Ljubljana'10.3li9.t ' Beseda samo SO par Beseda samo 50 par Posojilo Pošten fant zdrav in krepak — išče kakršnekoli zaposlit/e v skladišču, obrti ali trgovini, Je nekadilec, trezen, pošten in vojaščine prost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 408, U Gospodinja in kuharica, starejša, izkušena, prav poštena — išče službo v župnišču, -Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. Izvežbana šivilja ki popravlja damske in event. moške obleke, gre šivat na dom. - Ponudbe pod »Pridna« št. 452 na upravo »Slovenca«. Dekle za vsa hišna dela išče službo pri dobri krščanski družini v Ljubljani. — Ponudbe pod »Zanesljiva« št. 414 na upravo »Slov.« Beseda samo 50 par Mizar, vajenca sprejme takoj Aleksander Rochel v Mariboru, Go-spojna 'ulica 2. Tesarski delovodja vešč vseh tesarskih del, s prakso in dobrimi izpriče-yaU, se sprejme. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Zanesljiv, zmožen in pošten« št, 392. Trgovskega učenca močnega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj v trgovino J. Razboršek, Trbovlje. 54.000 Din na I. vknjižbo nove hiše iščem. Vprašaj: Maribor, Medvedova 10. Posojila dobite na hipoteke ali poroštva. - Ponudbe pod »Točna izvršitev« podružnici »Slovenca« v Mariboru. Znamke za odgovor Kdo izmed naših ljudi bi bil tako dober, da bi mi posodi! za eno ali poldrugo leto 20.000 Din proti dobrim obrestim in garanciji. Sem trgovec in po-' sestnik, pa sem v hipni zadregi in bi nujno rabil. Vračam lahko v obrokih ali slcuoaj. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Sigurno naloženo« št. 371. Beseda samo 50 par Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avtol Prva oblast, koncesionirana Prospekt šl 16 zasloni Pišite ooni! Beseda samo 50 par Preklic Podpisani Janez Mule iz Pudoba št. 29, obč. Stari trg - Rakek, preklicujem obdolžitve zoper baijo-vinskega zdravnika v Ložu g. dr, Franca Raznož-nika, češ, da je pristan-sko postopal z bolniki po zadnjih volitvah, - Pudob pri Starem trgu, 3. jan. 1932. — Janez Mule. Beseda samo 50 par Sobo s posebnim vhodom, souporabo kopalnico, oddam v centru mesta boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« št. 417. Stanovanje dveh sob s pritiklinami se takoj odda Herberstei-nova 24. Pojasnila: Mlakar, Dol. Logatec 109. Opremljena soba se odda v Pleteršnikovi ulici 24/1. Stanovanje veliko in malo sobo, oddamo za 100 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 441. Za Bežigradom poceni oddam v najem celo enodružinsko moderno vilo z vrtom vred. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 456. Beseda samo 50 par Hiša z velikim lokalom za vsako obrt na prometni cesti naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, Hiša enodružinska, novozidana v Pobrežju pri Mariboru, Stranska ulica 3, se takoj proda. Beseda samo 50 par Izgubil se je pes svetle barve s temnosivi-mi ušesi. Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska c. 85 Beseda samo 50 par Fižol za kuho v veliki izbiri od 2 Din naprej v trgovini Sever & Komp., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5. Neveste in ženini! Javorjevo spalnico, čreš-njevo spalnico, brstovo spalnico in 2 kuhinji, vse novo, masivno in solidno izdelano, proda po ugodni ceni Fran Martinec, mizarstvo, Škofljica. Kupim hišo dvodružinsko, v šentpe-terskem okraju ali na Poljanah. Ponudbe pod •Dvodružinska« št. 416 na upravo »Slovenca«. Nova kurnica za 10 do 15 kokoši, obla-na, vse stene nagačene, naprodaj po ugodni ceni. Ogleda in cena se izve med 12. in 14. uro v Ljubljani, Prule 8. Mladi psi od ovčarske psice, dobri čuvaji, naprodaj. Hradec-kega vas 48. Lanene tropine prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca januarja t. j. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana. Krušno moko vseh vrst, vedno svežo, in koruzne izdelke nudi valjčni mlin Ivan Kuralt, Domžale, Zahtevajte cenik in vzorce. Namizna jabolka orehe, fižol, krompir, razpošilja najceneje Anton Čok, trgovec, Velenje — Št. Ilj. Spalnice jesenovo, češnjevo in javorjevo, prodam po zelo nizki ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 420. Zaklani purani očiščeni, kg 14 Din, la orehova jedrca, kg 17 Din, la orehi v lupini, kg 4.30 Din, franko vsaka želez, postaja in pošta, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. Ni duha ne sluha za kurjimi očesi in debelo kožo, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino CLAVETYL CREME. Cena škatljice 8 Din Proizvaja in razpošilja stara. I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb. Jelačičev trg 20. Stanovanje treh sob, 1 sohice, kopalnice in pritiklin, se odda s 1. majem, event. prej. Herbersteinova 24. Pojasnila: Mlakar, Dol. Logatec 109. Stanovanje veliko, komfortno, dvosobno, blizu tramvaja — Udmat, oddam za 450 Din. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 439. Beseda samo 50 par, Tiskarno [manjšo) kupi Krekovo j prosv. društvo, Jesenice, j Vsakovrstno * po najvišjih cenah ČERNE, iuvelii Ljubljani Wolfova ulica 5t. 3 Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava -Merkur« Liubliana — Selenburgova ulica 6 II nadslr. Beseda samo 50 par Harmonij dobro ohranjen, se kupi, -Ponudbe poslati na naslov Ciril Venišnik, Skale, Velenje. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. nod1 po 1zkedno ugodnih c ion ah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJF Ivan Kacin, Ljubljana Tabor 6 tvornica harmonijev In planinov po najmodernejši konstrukciji. Ugla-šuie in prenovljuje tudi cerkvene orgle in vse imenovane instrumente. Vsako delo zajamčeno. Nizke cene! Na obroke. Društvom popust. Zahtevajte cenik! Beseda samo 50 par Po najugodnejših ;enah se priporoča lesna industrija Fran Martinec, mestni tesar, mojster, Ljub-ljana-Škofljica, za vsa tesarska, krovska, mizarska in parketna dela. V zalogi ima vsako količino furnirja, desk, merkantilnih in žaganih tramov in dobavlja v vsaki množini in po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbe. ftaše jegprenj, ajdovo moko vedno svežo oddata na debelo veletreovina A. VOLK. LJUBLJANA Ilr?ljev8 ceste 14 NAZNANILO! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški atelje iz Lepo-dvorske ulice v Wolfovo ulico 10 ter bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od 250—300 Din. Točna in solidna izdelava! — Se priporoča LUDVIK LOGAR, modno krojaštvo, Wolfova ul. 10. Kurfa očesa Zvečer nam kaj nojfi 15—20 minut v vodi, v kateri je raztopljena sol sv Roka. Kurja očesa postanejo tako mehka, da odstranite lahko sredino, ki Vam povzroča bolečino, celo z roko, toraj brez noža ali britve. — Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji, glavna zaloga za Sloveniio: Drogerija Gregorič, Ljubljana, ali pri glav-Droserija »Nada? V. Gabriš, Sti-botica, telefon 0-37. nem zastopniku ZAHVALA. Ob izgubi naše drage mame, stare mame MARIJE PETRlC posestnice v Belem malnu pri Starem trgu smo prejeli veliko izrazov sočustvovanja, za katere se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. — Posebno se zahvaljujemo zdravniku g. dr, Raznožniku za njegov trud in naklonjenost za časa bolezni pokojnice, častiti duhovščini za obavljena tolažila svete vere pri njeni zadnji uri in za prisostvovanje pri svečanih ceremonijah na njeni zadnji poti v večnost, gg. pevcem za prekrasne žalostinke in končno vsem, ki so s svojo prisotnostjo spremili pokojnico do kraja njene večnosti. Ohranimo pokoj-nico v dobrem spominu in jo priporočamo v gorečo molitev! Beli malen, 10. januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Za vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega ljubljenega, nepozabnega Tinetu Jemca izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. V prvi vrsti se zahvaljujemo vsem onim, ki so lajšali pokojnikovo gorje ob njegovi zadnji uri, dalje vsem, ki so ga počastili na njegovi zadnji poti, častiti duhovščini, gg. profesorjem in dijaštvu mariborskih srednjih šol, gg. ravnateljema Jakobu Zupančiču in dr. Josipu Tominšku in g. prof. Iv. Bogoviču za njih iskrene poslovilne besede na grobu, g. prof. Schweigerju in dijaškemu pevskemu zboru kakor tudi vsem ostalim, ki so v tako obilnem številu spremljali preblagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Žalujoča rodbina in sorodniki. a> 2 ■ Kn — L- a ~ o S-* So® ©C_ j: B^fc a .S «3 a 55 O ri O « H i. ..(5 3 - 2"- 3 je «5 3 c ""i ■—Ji,__; »t/)1® * c — ~ «3 O N 0==- g N f 3 S ^ = — o b ES K so ® _ •Ž Bte o ™ I £ as ■ O 9 1 O i' lc= § s ig — c 2 n « «M N » « s m u -• > jd . O F4 1 s . Q > I i.eSSa - _ .M a —: . — C c a s —, « — S N > o> o » ■f b? 2S ° Dr. Joža Lovrenčič: IStiaKCViPClBJeTMr' r r >-»/•: » 76 Anali izumita naroda Roman iz drugega stoletja pr Kr. ^Pripravljeni smo, konzul, zrlaj in vedno, samo ukazuj!« so bili legionarji glasni in Vzklikali konzulu, dokler ni zapustil tribune in se umaknil v pretorij, kamor je povabil podpoveljnika Lucija Minucija in še nekaj tribunov. Po ulicah je hrumelo in šumelo, kakor še nikdar dotlej. Tribuni in centurioni so razmestili svoje oddelke, da bi se odpočili od dolgih pohodov, a iegionar-jem ni bilo za počitek. Tabor so si ogledovali, se gnetli skozi vsa štiri vrata, se razgledovali z okopov in nasipov, občudovali lepoto pokrajine in morja, ki se je prelivalo na jugu in se lesketalo kakor zlato v pomladanjem solncu. Legionarji, ki so že poznali kraje, so kazali svojim novim tovarišem, kod so že hodili, kje so se že bili, pripovedovali so jim o Istrih in Karnih in niso jim prikrivali, da je sovražnik sil-nejši in spretnejši, nego so mislili, dokler se niso z njim skusili. »Močni so kakor medvedje, katerih kože nosijo, in krvoločni kakor volčje, ki ne popustijo in ne odnehajo v boju, in zaženejo se kakor razjarjeni turi, ki hočejo vse pomandrati in pokončati kar jim pride na pot. Quinctius jih je zmogel, ker jih je nepričakovano napadel v času četrte nočne straže, sicer kdo ve, kako bi bilo. Nemara bi se mu zgodilo kakor Marcellu, ki je trikrat poskusil in mu je bila trikrat bojna sreča sovražna!« »Ali hočete reči, da tudi Manlius ne bo imel sreče in bi nas radi oplašili, da bi nam upadel pogum in bi imeli petem zadoščenje, ako ne bi dosegli mi več nego ste vi v tem času, odkar ste tukaj? Ne boste nas, Mani ius ni Marcellus, da bi s svojimi legijami popustil in se umaknil pred barbari, čeprav bi bili sami medvedje, volčje in turi!« so menili konzulovi legionarji, stiskali pesti in grozili v pokrajino. Z vami pojdemo, kaj bi vas plašili, ko je vaša zmaga naša zmaga! Povedali smo vam, kar se nam je zdelo potrebno, da veste in se boste znali ravnati, ko se spet spoprimemo s sovražnikom, ki bo poslej gotovo še hujši, videč, da gre za življenje in snirt, za njegovo svobodo ali rebstvo, katerega se ne bo mogel več rešiti, ako mu zapade. Boj s takim sovražnikom ni lahek, to smo hoteli reči! so se branili oni iz stare posadke. Videli boste, ko se zaženemo, ali je lahek ali ni! Pogum vam je upadel, zato tako govorite! Nam pa ni in ne bo! Kje je sovražnik, ki bi se upal ustavljati taki sili, kakršno ima konzul Manlius? Preden se pomladi mesec, se vrnemo v Romo in Manlius bo triumfiral, boste videli!« Tako so zaupali legionarji svojemu konzulu in bili prepričani, da jih bo vodil od zmage do zmage ... Popoldne, ko je tonilo solnce in so pogrebli Lucija Kvinkcija Flaminina, je dobila Akvileja s prvim grobom svojo cesto mrtvih. Med legionarji smrt ni vzbudila groze in niso se vračali iz polja pred nasipi tihi s tiho mislijo, hrupno so se zgrinjali v tabor in ogorčeni prisegali, da ne bodo mirovali, dokler ne pade zadnja barbarska glava, ker le tako more biti rimski poveljnik dostojno maščevan in bo našel mir v zeml ji, ki je pila njegovo kri ... Drugo jutro je sklical konzul Aulus Manlius vojni svet. Udeležili so se ga vsi tribuni in senatov odposlanec — legat, ki je bil stalno v konzulovem taboru. Stari akvilejski tribuni so povedali in obrazložili vse dogodke do potankosti, kakor so jih sami doživeli ali jih slišali pripovedovati od starejših leginonarjev, kateri so izza galskega vpada nepretrgano služili ob Natisi. Razmotrivali so Marcellov trikratni neuspeh, ki so ga pripisovali nepoznanju krajevnili razmer, v_ katerih je moral napadati sovražnika, ki ga tudi ni poznal. Ko so vse obrazložili, kar so vedeli, so bili nekateri za to, da bi konzul ne zgubljal časa in naj bi takoj udaril, preden bi mogel sovražnik zbrati in urediti močno vojsko, ki je po Kvinkcijevi zmagi gotovo zrahljana. Tudi so še menili, da bi bilo dobro, pognati se globoko v sovražno ozemlje, kar bi sovražnika, čeprav se čuti močnega in trdnega, zbegalo in zmedlo in bi pogum v njegovih vrstah začel upadati. D\ ra, trije so bili drugačnega mnenja, češ, bolje bi bilo, če bi mogli sovražno vojsko izvabiti v ravan in jo potem napasti z vso silo, s katero konzul razpolaga. Tolike moči, ki bi izdržala napad konzulovih svežih legij, sovražnik pač nima in z lalikoto bi ga zmogli v odprtem boju in ga prisilili, da se poda. _ Senatov odposlanec, ki je ves čas tiho poslušal, se je končno oglasil in rekel: ••Konzul, sam veš, senat in rimski narod ti nista poverila^naloge, da bi zanesel boj v sosedno ozemlje. Vidim sicer, po vsem kar sem slišal, se mora to izvršiti, a preden se lotiš in započneš boj, ki utegne biti Usoden — nič ne vemo, prihodnost imajo bogovi v svojih rokah in so nam jo modro prikrili! — dohodi dovoljenje od senata! Na hitro roko pojde. Ljudskega zbora, ki naj bi odobril senatov sklep, ne bo treba, saj si v provinci, ki jo sovražnik res ogroža! To sem pripomnil, da ne bi kršili zakonov, in ker želim konzulu dobro, kar naj mu večni bogovi, zaščitniki Rome, v obilni meri naklonijo njemu v srečo, vojski in (lo movini pa v ponos in slavo!« Za Jugoslovansko tiakarno « LJubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivao K&kovec. Urednik: Franc Krenuar. Zveza med Severnim in Egejskim morjem Po rekah in kanalih Belgrad, lt. jan. Donava spada med najpomembnejše žile rečnega prometa v Evropi. Iz centralnih pokrajin si je poiskala zanimivo pot na vzhod.. I'o svojem dolgem toku sedotika sedem evropskih držav: Nemčijo, Avstrijo, Čehoslovaško, Madjarsko, Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo. Promet na njej se dobro razvija. Lo Železna vrata v njenem spodnjem toku povzročajo prometu nekaj težav. Največja slabost Donave pa je, ker nima direktne kratke zveze v odprto morje. Radi lega ni čudno, če se posamezniki, pa tudi cele družbe, že dalj časa bavijo z idejo, da bi Donavo kot centralno vodno žilo Srednje Evrope zvezali z Egejskim in po njem s Sredozemskim morjem. Že meseca novembra se je v Belgradu vršila ožja konferenca zastopnikov posameznih zainteresiranih ministrstev, kjer se je predvsem razpravljalo o zvezi Donave z Egejskim morjem. Po dosedanjih načrtih bi poglobil strugi rek Morave iu Vardarja, jih medsebojno zvezali in na ta način dosegli zaželjeni cilj. Te dni je profesor tehniške fakultete na belgrajski univerzi g. Vlada Milrovič objavil zanimiv članek v tej smeri, i/, katerega posnemamo nekatere zanimive podrobnosti. Ze pred svetovno vojno so posamezniki mislili na vodno zvezo med Donavo in Egejskim morjem. Nemci so v tej smeri že zelo mnogo storili. Dela se na zvezi med Donavo in Renom. Predvideni so trije kanali: po reki Neckar, po Mainzu in po Bo-denskem jezeru. Prvi dve zvezi sti aktualni in se na njima že aktivno dela, dočim je tretja (z Boden-skini jezerom) samo načrt, ki ga bo bodočnost ali rešila ali zavrgla. Istočasno se dela na zvezi med Donavo, Labo. Odro in Vislo. Največ zaslug ima češkoslovaški profesor tehnike iz Brna g. Smrček, ki je napravil detajlne načrte za to zvezo. Potemtakem bi Panonski bazen bil po dveh velikih kanalih zvezan s Severnim in Baltiškim morjem in bi na ta način prišle vse tnerodajne in gospodarsko pomembne evropske države v njegov kompleks. Dočim bi severni del te mednarodne vodne žile imel odprto pot razvoja in možnost vzdrževanja tolike prometne frekvence, bi njen južni del, lo je Železna vrata, ako vpoštevamo stalus quo, na noben način ne mogel v današnjem stanju odgovarjati težki nalogi. Velikih investicij pa 'tudi ne bi kazalo vlagati v ta namen iz že zgoraj naznačenega \zroka (ker Donava nima dobre morske zveze radi izliva v centralno Črno morje). Nasprotno pa je vodna zveza med Donavo in Solunskim zalivom po rekah Moravi in Vardarju zelo privlačna in simpatičnejša. Solun leži na odprtem Egejskem morju. Po njem bi bila Srednji Evropi zelo skrajšana zveza z Indijo in vzhodom sploh (po Sueškem kanalu). Po dosedanjih računih bi bila linija Hotterdam—Mainz—Regensburg— Dunaj—Budapest— Belgrad—Saloniki za približno tri lisoč kilometrov krajša od krožne morske poti skozi Gibraltar To pa ni malega pomena. Dolina Morave iu Vardarja ni težko prehodna. Po njej teče znana železniška zveza z Orijentom. Skozi njo bi bilo mogoče izvesti moderni kanal med Smederevom in Solunom. Njegova dolžina bi bila nekaj več ko 750 km. Kolikega pomena bi bila la zveza za vse države Srednje Evrope iu še prav posebej za našo državo, ni treba podrobneje razpravljali. Do danes so o prekopu med Smederevom in Solunom napravljene le skice in splošne študije, dočim podrobnih načrtov šeni. Kanal bi vodil čez znano bifurkacijsko točko pri Preševu (460 m) med Moravo in Vardarjem. Teritorijalno bi odpadlo na Grško okrog 80 km. ostali del (670 km) pa bi pripadal Jugoslaviji. Kanalizacija Morave in Vardarja naj bi se izvedla le v ožinah (takozvanih klisu-rah), to je pri Bagrdanu, Stamatovu, Grdelici in Demirkapiji. Istočasno bi se izvedla elektrifikacija moravsko-vardarske doline. Po računih tehničnih strokovnjakov hi gradba stala približno 310 milijonov zlatih Din. Do realizacije tega epohalnega načrta vsekakor no bo še tako hitro prišlo. Vendar prvi začetki so Iu. Samo da Evropa sedanjo težko krizo preboli. \oKujW VaSP && % tem da uporabljate NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne poslane hrapava. Nadrgnite Vašo kožo vsak večer, predenj greste na počitek temeljilo z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, koža pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. Nadrgnile pa ludi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in .oke z N ivea-Creme. To krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi lako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam: Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Boiersdort & Co. d. s. o. j., Maribor »r Številke o rubezni in ehsekucijah Zgodba o ujetem kozorogu se nadaljuje Nenavadna lovska zadeva se konča pred sodiščem Pod naslovom »Okrog zgodbe o ujetem kozorogu, nenavadna lovska zadeva, ki pride tudi pred sodišče, je g. Vladimir Kapus v »Jutru objavil notico, ki se peča s kozorogom, ki sem ga jaz ujel dne 12. dec. 111. I. na avstrijski strani Kleka (gora med Golico in Rožčico) — kakih 50 111 onstran državne meje. Tudi jaz soglašam z njim v tem, da je ta kozorog ušel iz revirja g. barona Borna. Zaio sem gospoda barona takoj drugi dan pismeno obvestil in mu ga ponudil. Tega mnenja sem ludi še sedaj kljub temu, da je baronov nadlovec, preden ga je videl, svojčas pobeglega kozoroga precej drugače popihal kakor je v resnici. Rekel je, da je 3 do 4 leta star in da ima bele lise na nogah. Ujeli kozorog je pa pet in pol lela star in ima črne noge. Ko si ga je pa ogledal, je pristavil: la je tudi naš. lake tuflS imamo. G. Kapus ima lahko glede tega in drugih kozorogov svoje posebno naziranje, kakor ga imajo tudi vsi tisti, ki so poslali časopisom tozadevna poročila. Protestiram pa proti temu, da me skuša javno smešiti in postaviti vso zadevo pred javnostjo v drugačno luč, kakor je v resnici. Prvič se je o zadevi samo enostransko informiral in si kljub temu prisvaja pravico objektivne sobe. drugič je pa tudi Ion dopisa vse prej kakor stvaren. Čemu me persi-flira, ko me najbrž niti ne pozna? Čemu postavlja besedi »srečen lovec v apostrof? Ali misli g. Kapus, da ne moreni bili lovec, če sem župnik. Gosp. Kapus, ali poznate načelo: nemo habetur mendax, nisi probetur? Članek napravlja name vtis, kakor dn bi hotel pisec na željo nekoga, ki je v zadregi, mistificirati javnost. Ker je javnost že toliko slišala o tem ubogem kozorogu, naj podani končno tudi še jaz o zadevi avtentično poročilo. Ta dan sem bil na lovski patrulji ob državni meji od Golice do Rožčice. Na mestu, ki sem ga zgoraj označil, zagledam kozoroga. Stal je na skali in kopal v snegu, da bi prišel do irave. Ko me zagleda, se bliskovito obrne in skoči s skale proti spodaj ležečemu rušju. Zdrsel je po zmrznjenem snegu v rušje in se hotel skozi preriti. A ni šlo. Nazaj pa tudi ni mogel, ker so ga veje ovirale na več kot pol metra dolgih rogeli". Če bi bil šel z glavo na tla, bi se bil oprostil. A tega ni storil. Se eno pojasnilo V .Slovenskem Narodu od 13. januarja, št. 9, fceremo v rubriki Dnevne vesti na strani 3 sledeče: POJASNILO Na razne pritožbe glede seznama volivcev, ki se zadnjih volitev niso udeležili, resnici na ljubo ugotavljamo, da je Narodna tiskarna tiskala omenjeni seznam po naročilu glavne volivne pisarne, ne da bi prevzela odgovornost za avtorstvo njegove vsebine. Narodna tiskarna. Maščevanje, ker ni dobil službe / Maribor, 13. jan. Danes je obravnavalo mariborsko okrožno sodišče slučaj zlobnega maščevanja, ki se je dogodilo v Melincih dne 18 novembra preteklega leta. Zagovarjal se je brezposelni šofer Anton radi zlobne poškodbe lujega imetja. Imenovani se je dne 18. novembra peljal s šoferjem Štefanom Hujsom v Ižakovce, med potjo pa so se ustavili v gostilni v Melincih. Med tem, ko so bili v gostilni, se jc osumljenec odstranil iz gostilne in videli so ga, kako se je motal okrog avtomobila, potem pa se je vrnil nazaj med pivce. Ko so se pa hoteli odpeljati, je šofer z grozo opazil, dn so prerezane cevi na vseh štirih kolesih; povzročena škoda je znašala 9455 Din. Takoj je bil osumljen dejanja Anton, ki pa je trdovratno tajil. Vendar ga je pokopala njegova izjava gostilničarju, češ, dn je,jezen na šoferja, ker mu je prevzel službo, za katero se je 011 sam potegoval in zato 11111 bo nekaj napravil. Poleg te obtožbe se je Anton moral zagovarjali hkrali radi tatvine kolesa, katero je zagrešil 4. julija v Ižakovcih. Pripeljal se jc v tamošnjo Ker sem vedel, da je g. Bornu en kozorog ušel, sem to priliko porabil, da mu ga zopet ulovim. Ili-Iro sem priskočil, ga prijel za roge in veje odstranil ter ga skušal zvezati. Tedaj je skočil iz grma (rušja) iu me potegnil nekaj metrov po snegu in skalah navzdol. Končno sem ga obvladal in zvezal. Žival bi se bila najbrž tudi sama počasi oprostila. Vendar pa mislim, da sem storil prav, če sem ga ujel. Če bi bil kozorog v tistem hudem mrazu in visokem snegu vsled pomanjkanja krme poginil ali pa prešel še naprej v Avstrijo, bi ga g. baron najbrž ne bil več dobil. To je torej avtentična zgodba o kozorogu. Če se g. Kapus pri tem spominja Abrahama in njegovega ovna in noče verjeti, ga ne morem siliti. Poznani lovca, kateri je našel ganiza, ki so je pri skoku z rogmi obesil med veje in tam poginil, ker se ni mogel oprostiti. To so izredni slučaji, ki so znani lovcem. Zaradi tega pa ni treba vsem gamzom in kozorogom poginiti na isti način, kakor misli g. Kapus. Če želi, sem mu na razpolago, da ga popeljem na lice mesta. Kozorog ni prišel »neupravičeno v posest župnika , tudi ga nisem ujel »v svrlio pridržaja«, kakor piše g. Kapus. Jaz si ga nisem hotel prisvojiti, ampak sem ga takoj ponudil dozdevnemu lastniku. Zahteval pa sem postavno najdenino (10% vrednosti) in nekaj za trud, krmljenje in straženje, skupaj 5000 Din. Ali je to protizakonito? Po izjavi baronovega lovca so bili 3 kozorogi kupljeni za 130.000 Din. Cariniki na Jesenicah pa pravijo, da so bili kozorogi svoj čas pri uvozu označeni z vrednostjo circa 3(). Din za komad. G. Born je svoj čas razglasil nagrado 500 Din vsakemu, ki pobeglega kozoroga samo kje vidi. Zalo sem odklonil premijo 1000 Din. Namesto, da bi g. Born plačal zakonito najde-nilo ali se pa obrnil nn sodišče, je pa politična oblast : - nje-. --. zaplenila kozoroga. Ali je Iu res moralo oblastvo poseči vmes«-, kakor pravi g. Kapus, je vprašanje, ki se bo razčistilo na mero-dajnem mestu Čudim se pa. ker sme »Jutro objaviti, da so kozoroga zaplenili in postavili tja, kamor spada. Končno besedo o tej zadevi naj pa izreče sodišče. Franc Krašna, župnik, Sv. Križ nad Jesenicami. Ljub. - n a , 13. januarja. Ko človek, ki je neroa-_n v sednijskih zadev-ščinah, stopi skozi glavni vhod v justično palačo, opazi najprej ob nekaterih dnevih v avli nervozne ljudi, ki iščejo v sobi št. 28 zadoščenje svoji j žaljeni časti. Navadno vsi krenejo na desno, so pa mnogi, ki težkih korakov vzamejo smer proti levemu hodniku, kjer se v pritličju nahajajo prvič izvršilni oddelek okrajnega sodišča, dalje zemljiška Jtnjiga in naposled davčni urad za okolico. Takoj ga presenetijo na hodniku visoke table, s katerih se blešče razni razglasi in oklici o dražbah premičnin in nepremičnin itd. Ko napravi par korakov, se mu nad vratmi sobe št. 19 zablesti napis »izvršilni oddelek«. Tja vede nerodnega človeka pot, ker mora podati razodetno prisego, da nima nikakega zarubljivega premoženja. V tej sobi jc pravcati dirindaj med dopoldanskimi urami. Več uradnikov sedi in dela neprestano, Mnogi zvanič-niki zbirajo pošto. Tu je namreč nastanjen tudi ekspedit za okrajno in deželno sodišče. V znane modre in druge kuverte polagajo sodne spise, jih potem po pravilih zabeležijo in pripravijo za pravilno odpošiljatev na poštno upravo, ki potem vsa ta usodna pisma dostavi naslovljencem. Ekspedit ima ogromno dela in odpremi letno do 200.000 sodnih priporočenih pisem. Izvršilni oddelek, ki ga je pred vojno in po vojni do zadnjih dveh let vodil le en sodnik, je zadnji čas preobremenjen z delom. Zato je starešinstvo okrajnega sodišča odredilo, da rešujeta eksekucijske akte dva sodnika. Letos je poverjen ta posel sodnikoma dr. Vladku Rupniku in dr, Andreju Dolinarju. Oddelku je prideljenih več uradnikov in 11 izvršilnih organov. Kakor vsako leto, je tudi letos oddelek sestavil podrobno statistiko o vseh agendah. Številke tega oddelka naglo naraščajo od leta do leta. Po prvih povojnih letih je vladala v tem oddelku še nekaka idila. Bilo jc sprva od 7Q0 do 1000 izvršilnih predlogov. A sedaj? Pregled navaja, da je bilo lani vloženih 9694 eksekucijskih predlogov, ki so zahtevali ali rube-žen premičnin, ali pa prisilno vknjižbo zastavne pravice za razne tirjatve od malega zneska 100 Din do več deset tisoč in še daleč čez. Napram letu 1930 je število teh predlogov naraslo za 1064. Podrobnejši pregled navaja, da je bilo — v oklepajih podatki iz predlanskega leta — podanih 726 predlogov glede prisilne vknjižke zastavne pravice na razna zemljišča v mestu in okolici, predlanskim pa 348. Boben je grozil, da bo na dražbi prodanih 185 posestev (114), toda eksekvi-ranci so napeli vse sile, da ni prišlo do katastrofe in da niso bili ob svoja domovja in grudo. Dejansko ie bilo lani dokončanih z razdelilnim sklepom in pristopom le 34 dražb posestev. gostilno v avtomobilu nekega šoferja. Ker se je pa šofer brez njega odpeljal, si je prisvojil kar kolo, ki je stalo pred krčmo, ter se odpeljal na njem. Anion je bil radi obeh dejanj obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Pet žrtev steklega psa Celje, 13. jan. V Pasteurjev zavod javne bolnišnice so pripeljali danes pet oseb, ki sta jih napadla v lorek 12. I. 111. dva stekla psa. Posestnika Alojzija Cesarja in njegovo 7 lelno hčerko Alojzijo in 6 letnega sina Jožefa iz Mesto-polje vasi št, 12 je napadel njihov domači pes. Očeta, 31 lelnega Cesarja, je vgriznil v desno roko, hčerko Alojzijo v desno nogo, sina Jožefa se je pa lotil na obeh rokah. Razun teh treh je ugriznil v desno nogo še 6 letnega Kapša Antona iz istega kraja. 01 letno posestnico Marijo Novakovo iz Mestopolje vasi pa je ugriznil njen pes na obeh rokah. Težka nesreča na čevljarskem stola ČUDEŽNO OBVAROVAN SMRTI Šl. Jernej, 12. jan. Mladi 15letni Ivan Krhin iz Št. Jerneja se je učil čevljarske obrti pri nekem tukajšnjem čevljarju. Mojster mu je odkazoval razna lažja dela, ki jih jo marljivi vajenec tudi zadovoljivo izvrševal. Preteklo soboto pa je mladeniča doletela huda nesreča. Sedel je, kakor običajno, na svojem stolu in z ostrini čevljarskim nožem rezal rob podplatov pri nekih čevljih. Pa mu je ostro rezilo naenkrat zdrknilo po gladki podlagi, v zamahu izgrešilo smer in se mu zasadilo — naravnost v prsa... Sledil je grozen krik... Fant je omedlel, se zrušil po tleh in obležal kakor mrtev — Pritekli so domači, ga pobrali, močili z vodo Največ posla imajo izvršilni organi z rubež-nijo premičnin in denarja. Mnogokrat so ti organi, ki dobijo od svojega poslovanja le procentualno majhno trošnino, priča težkim socialnim in gospodarskim razmeram. Mnogi cksekviranci jih sprejemajo flegmatično, doslej pač niso naleteli na kak nasilen odpor. Za rubežen premičnin je bilo lani vloženih 7376 predlogov (6720). Mesečne plače in stalni prejemki so se zarubili v 2017 slučajih (1666). Na dražbi je bilo lani prodanih raznih premičnin 235 zarubijencem (162). Z negativnim rezultatom je bilo opravljenih 3756 (2557) rubežni. Izvršilni oddelek jc v 925 (1311) slučajih izvršil rubežen, da je izterjal razne sodne pristojbine in kazenske denarne globe. Na podlagi pravomočnih sodnih stanovanjskih odpovedi je bilo pri izvršilnem oddelku lani vloženih 150 (253) predlogov za deložacijo stanovanjskih najemnikov. Dejansko je bilo izvršenih samo 10. Da so se ostale deložažcije preprečile, gre v prvi vrsti hvala stanovanjskemu uradu mestnega magistrata in tudi kulantnosli izvršilnega oddelka, ki je skušal s svojim vplivom doseči pri predlagateljih podaljšanje. Ogromno število izvršilnih predlogov pa ne sme objektivnega opazovalca povsem premotiti. Socialne in gospodarske prilike so res obupne, toda ljudje, ki jih preganja cksckucija, skušajo z vsemi sredstvi, da se rešijo nesreče. Mnogo ekse-kucii gie pač na breme raznim špekulacijam in neekonomičnim ureditvam. Po eksckucijah so v prvi vrsti prizadeti obrtniki, trgovci in podjetniki. Da pa število eksekucij v primeri s predvojnimi časi tako narašča, tiči vzrok tudi v dejstvu, da vlaga OUZD največ izvršilnih predlogov. Letos je bilo podanih nad 2000 predlogov, ki so zahtevali rubežni premičnin ali prisilno vknjižbo zaradi zaostalih prispevkov omenjenemu zavodu. V tem pogledu so najbolj udarjeni obrtniki in tudi nekatera velika podjetja, ki so ostala dolžna na prispevkih ogromne vsole. Tako ie neko veliko ljubljansko podjetje dolgovalo zavodu 11:1 prispevkih nad 90.000, za katero vsoto sc jc OUZD prisilno vknjižil. Nad vse značilna je primerjava gorenje številke eksekucij z letom 1912 pred vojno. Takrat je doseglo število eksekucij 5777. Tega leta še ni bilo OUZD in lahko pravimo, da so sedanje razmere slične onim iz lela 1912, ko je bilo tudi naše gospodarstvo v veliki krizi. Eksckucije so bile prva leta po prevratu, zlasti na deželi prav redke in tudi v Ljubljani niso dosegle števila 1000. Od leta 1923 pa so se žal začele množiti. Tnko gospodarsko in socialno sliko nad podajajo statistični podalki izvršilnega oddelka ljubljanskega okrajnega sodišča. Težka aretacija osem oboroženih nasilnežev Ptuj, 13. januarja. Včeraj opoldne je dobil gostilničar Rudolf De-beljak v Borlu št. 12, obč. v. Barbara v Haložah neprijeten obisk. Pojavila se je družba 8 neznanih oseb ter zahtevala pijače. Ker so bili prišleci že precej vinjeni, jim je gostilničar odrekel pijačo. Zaradi tega so pričeli razgrajati iu so končno napadli gostilničarja 7, noži in revolverji, da jim ,;e komaj pobegnil in se skril na podstrešju v sosedni hiši. Razgrajači so vdrli za njim in huda bi mu bila predla, ako bi pravočasno ne bil zaprl in zaklenil za seboj hišnih vrat. Ker niso mogli v hišo, so razbijali in sekali z noži po vratih, da se je vse treslo. To razbijanje Gostilničarji, znižujte cene! Ljubljana, 13. januarja. Danes moremo reči, da je Ljubljana z zadoščenjem sprejela vest, da je banska uprava naročila ljubljanski policiji in mestnemu načelstvu, naj uvedeta strogo akcijo proti gostilničarjem zaradi previsokih cen. Z zadoščenjem pa moremo ugotoviti ludi mi, da je bil »Slovenec prvi, ki je to akcijo začel ter zahteval, da morajo tudi gostilničarji slediti splošnemu padanju cen ter znižati cene gostilniški hrani. In kakšno ogorčenje je sledilo nav šemu prvemu članku o tej zadevi! Gostilničarska zadruga je sklicala celo sejo širšega odbora, na kateri naj bi gostilničarji sklepali o protestih in odgovorih proti temu članku. K sreči je imel la sestanek povsem nasproten uspeh in se je celo našel odkritosrčen gostilničar, ki je dejal, da je res potrebno znižanje cen. Dober mesec pozneje je ista gostilničarska zadruga razposlala svojim članom i okrožnico, v kateri predlaga nižje cene jedilom. Dvomimo, ako bi ta okrožnica zagledala beli dan, ! če ne bi bilo pritiska javnega mnenja in pritiska ! oblasti, ki so morale tudi same uvaževati argu- I mente zdrave pameti in slediti v tem oziru volji j ljudstva. Res je, da so gostilničarji sami skušali I vplivnti na javno mnenje. Tako jc neki nam na- j sproten ljubljanski dnevnik objavil obširen zagovor 1 v korist gostilničarjev. Ta zagovor pa ni imel no- j benega odziva, saj ugotavlja na primer glasilo j uradništva »Naš glas :, da je zagovor tako ginljiv, J kakor da bi bilo treba vsak čas začeli s pomožno | akcijo za gostilničarje. in lako le s ležavo znova obudili k življenju. Izprali so mu krvavečo rano in pri tem ugotovili. ' dn je bridko rezilo tik nad srcem omagalo, ker se ■ .je zadelo ob rebrno kost in tako prisiljeno zgre- i šilo svoj zlobni namen i je Irajalo kake četrt ure, nakar so se odpravili proti vasi Slojnci. Ko je gostilničar lo opazil, je stekel nemudoma po orožnike. Dva orožnika sta začela razgrajače zasledovati. Dohitela sta jih v Stojncih ter jih ustavila. Toda osem nasilnežev se palrole ni ustrašilo in so se ji stavili po robu, da je palrola prosila ojačenja iz Ptuja. Patrola petih orožnikov je nadaljevala zasledovanje ter nasilno družbo dohitela pri Sv. Marku, ravno v trenutku, ko so hoteli z brodom čez Dravo. Tedaj so se nasilneži udali nevarni premoči ter se dali nretiraM. Odpeljali so jih 7 avtomobilom v zapore okr. sodišča v Ptuju. Aretirancem so zaplenili ,iože iu revolverje, s katerimi so bili vsi oboroženi. Ko so gostilničarji navajali, da padec cen jest-vinam še ne more bistveno vplivati na znižanje gostilniške hrane, ker je merodajna režija, so pozabili na lo, da ima vsaka palica dva konca. Le spomnimo se. da noben seizmometer ne bi mogel bili bolj občutljiv, kakor so bili gostilničarji takrat, ko so se dvigale cene živilom. Naj jo meso poskočilo le za dinar pri kilogramu, takoi so gostilničarji podražili cene gostilniški hrani. Vsako najmanjšo podražitev na Irgu so takoj registrirali pri svojih cenah. Ta občutljivost za gibanje cen pa je mnoge gostilničarje — so pa seveda izjeme, kakor povsod — takoj zapustila, ko so pričele cene na Irgu padati, /.e ko so mesarji davno podlegli v svojem odporu javnemu mnenju in popustili pri svojih previsokih cenah, so gostilničarji še vedno prodajali po istih cenah, kakor da se ne bi nič zgodilo. Sicer pa še danes dobiš gostilničarje, ki na pr. prodajajo porcijo kislega zelja po 3 Din, kupujejo ga pa po 3.50 Din kilogrami In vendar morejo napraviti iz enega kilograma 15 porcij! Razlika med 3.50 in 45 Din, kolikor sami dobe za •zelje, pa je ze tako velika, da je nobena še lako draga režija ne opravičuje! Z vsemi stvarmi je tako. Zadnjič smo videli \ Ljubljani nekega Dolenjca, ki so je zaman Irudil, da bi prodal svoje dobro, zdravo vino po 2.50 Din V gostilni je plačal za četrt dosti slabšega cvička 3.50 Dm, ko je malical. Na štajerskem dobiš dobro belo vino po 3.50 Din franko Celje. Prevoz v Ljubljano velja za en liter 20 par, vse trošarine in lakse pa ne pridejo nad 3 Din. Torej velja en liter vina v prodaji na debelo, dostavljeno v kupčevo klel, 0.20 Din. Tako vino pa se mnogokje v Ljubljani toči po IG—18 Din. Razlika jo prevelika, da bi jo mogli upravičevati ostali davki in režija, temveč je resnica la, da mnogo preveč požro vmesni dobički, zlasti zaslužek vinskega trgovca in gostilničarja. Da mora bili teh razmer enkrat konec, je jasno. Zato pozdravljamo akcijo banske uprave, ji žel i m o odkritosrčno popolnega uspeha iu obljubljamo s svoje strani storili vse, da to akcijo podpremo tudi v javnosti. 9iai pravite 9 Dogodilo se mi je lo-le: Opravek sem imel v tovarni nekje na Slovenskem. Ravnatelj tovarne je — kajpada — Nemec in kajpada — trd Nemec, ki ne razume slovenske besedice. Vratar ml izroči prijavnico, tiskano poten slovenščine — kajpada — tudi v nemščini. Tudi so me opozorili, da mora biti prijavnica izpolnjena v nemščini, ker direktor« tako zahteva ... I Kajpada! To se godi v leiu 1H32., toraj v 13. lelu osvobo- ; ditve... \aš človek na lastni zemlji na Koroškem umim ... Naš človek na Primorskem trpi. Naši ljudje so ubogi Lazarji po svetu in doma. Slovenski človek, kaj praviš na lo° Ljubljana ihmihi« mu »'a>BBMiiB».-!!..aim»wi Celže ■0 0 zelo perečem vprašanju današnje zrnate-rializirane dobe o ljubezni do bližnjega bo predaval na prihodnjem pr. veln in več ni v ponedeljek 18. t. m. g. pnor Valerijan lir-ak iz Ljubljane. Opozarjamo oLPinslvo na to zanimivo predavanje, ki se bo vršilo ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. J0" Hranilno knjižico izgubila V ponedeljek 11. t. m. okrog 9 dopoldn" je izgubila na poti od Cankarjeve cesle do G lazi i - služkinja Ana Petkova z Med loga hranilno knjižico južnoštajerske hranilnice z vlogo -1000 Din na njeno ime. S5s Pregled motornih vozil. Pred nekaj dnevi smo poročali, da te vrši 18. oziroma '28. t. m. pregled avtobusov in avtotaksov. Predstojništvo mestne policije javlja da se nameravani pregled ne bo vršil na podlagi banske okrožnice, s katero se razpored prekliče ter odreja, da se bo vršil pregled vozil javnega prometa avtobusov krati s splošnim pregledom in z novo registracijo. -Gr Krajevna protituberkuloina liga. Od zadnjega izkaza so v letu 1981 plačali ustanovniuo po 1000 Din sledeči? Majdič Peter, veletrgovina, občina Sv. Peter v Sav. dolini, občina Žalec, občina Teharje, občina Sv. Jurij ob juž. žel., občina Sv. Jurij ob Taboru. \'a podporoini je vplačalo 49 popornih članov 2502.50 Din. Krajevni odbor se najiskreneje zahvaljuje vsem dosedanjim ustanovil i kom, podpornim in rednim članom ter vsem dobrotnikom in nabiralcem. Obračamo se na javnost s prošnjo za podporo, pr Ivsem za pristop članov, ustanovnih 1000 Din, podpornih 50 Din in rednih 12 Din letno. Prihodnje dni se bodo vsem dosedanjim članom in onim, ki se niso člani, poslale položnice s prošnjo za članarino 1932 I. Nadalje obveščamo vse člane krajevne lige, da sc vrši v četrtek 28. januarja ob 8 zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu re ni letni obrni zbor. Spored oljčnega zbora je jako važen in poučen, zlasti opozarjamo na predavanje primarija dr. Rnjšpa: Splošna sredstva v boju zoper jetiko. in vabimo zato vso člane in prijatelje na udeležbo. 0 Društvo Soča ponovno naznanja, da bo v soboto 10. t. m. ob 20 v Narodnem domu v spomin 25 letn.ee smrti S. Gregorčiča akademija s programom izbranih Gregorčičevih pesmi. Sodelujejo: Katol. prosvetno društvo. CPD, 14 letni deček, nadarjeni vijolinist Viher itd. Ker je čisti dobiček namenjen za celjske brezposelne, lepo prosimo obilne udeležbe. Predprodaja vstopnic je v trafikah Kovač in Sedlaček. Piui Zagonetna smrt. Dne 11. t. m. ob 8 je prišel rsznašalec kruha na stanov nie poscstnice Marije Murko, Krčevina 21, da odda — kakor običajno — naročeni kruh. Ker so bila hišna vrata zaprta, j« poklical hlapca sosedne hiše Janeza Lebarja, da pogleda, kje je gospodinja. Lebar je pogledal skozi okno in videl, da leži nepremično na postelji. Vsled tega je odstranil opeko iz okna shrambe, zlezel skozi okno in odprl vrata. Ko se je približal k postelji. kjer je ležala Marija Murko, da je vzbudi, je videl, da je Murkova — mrtva. O slučaju je obvestil županstvo v Krčevini in orožništvo odnosno okrajno sodišče v Ptuju. Poslednje je odredilo obdukcijo trupla, ki se je vršila še isti dan v mrtvašnici v Rogoznici. Vzrok nenadne smrti bo prinesla na dan šele nadaljna sodna preiskava, ki je v polnem teku. Dosedaj se je ugotovilo le. da je pokojni Mariji Murko izvabil nekdo vsoto 7000 Din na tak način, da ji je zagrozil z oddajo v hiralnico in da je dotičnik dne 10. t. m., torej dan pred njeno smrtjo, zahteval še nadaljni znesek denarja, toda brezuspešno. Tatvina kolesa. Franc Metličar. krojaški mojster, je pustil svoje kolo za trenutek v veži gostilne -Beli križ . Ko se je vrnil, kolesa ni bilo vpč, nek uzmovič ga je ukradel. Kolo je znamke »Puehc, vredno 800 Din. Policija zasleduje tatu. Napredek elektrarne in vodovoda Ljubljana. 13. januarja. Še vsako leto. kadar smo objavili številke o mestni elektrarni iu vodovodu, smo mogli ugotoviti lep napredek obeh podjetij. Leta 1931 je mestna elektrarna oddala že 0.698.521 kilovatnih ur. Najvišja konica v mestni elektrarni, ki je zaznamovala obtPŽenost strojev, je bila meseca novembra, ko je dosegla 2084 kilovatov. Najnižja je bila v juniju z 897 kilovati. Največ toka je oddala mestna elektrarna meseca decembra, in sicer 729.279 kilovatnih ur. Najmanj pa meseca junija, in sicer 437.955 kilovatnih ur. Lani je bilo montiranih 1S)9 novih elektromotorjev v obratih ter 14.720 novih žarnic. število elektroštevcev zaznatmije lani prirastek 1467. ali z drugo besedo, toliko je bilo novih instalacij. Podehen lep napredek izkazuje tudi mestni vodovod Leta 1931 je mestni vodovod oddal skupno 4.997.405 kubičnih metrov vode. V prvi četrtini leta je oddal 1.144.996 kubičnih metrov vode, v drugi 1,311.636 kubičnih metrov, v tretji 1.300 126. v zadnji č"trttni pa 1.158.207 kubičnih metrov. Največ vode je mestni vodovod oddal 14. julija, in sicer 18.526 kubičnih metrov. Ta dan moremo torej smatrati za najbolj vroč dan lani. Najmanj vode pa je oddal 13. decembra, in .sicer 5654 kubičnih metrov. Povprečna uporaba vode na dan in prebivalca je znašala 1!>4 litrov. Danes je priključenih na mestni vodovod 1474 hiš. Lani je bilo priključenih 281 novih hiš z 2233 izlivki. V mestu je bilo priključenih 150 lu* s 1117 izlivki. na JeŽici 22 biš 7. 61 i 71 i v k i. v Mostah 42 hiš r 290 Izlivki. na Viču 52 hiš s 104 izlivki in v Zgornji Šiški 6 hiš s 17 izlivki. Najvišja uporaba je bila. kakor rečeno. 18.000 kubičnih metrov vode na dan. Mestni vodovod pa »more oddati nn dan tndi 27.000 kubičnih metrov, ker imata dva velika stroja kapaciteto po 9000 kubičnih metrov, oba mala pa po 4500 kubičnih niolrov. Da bi torej v Luibljani vode zmanjkalo, se nam zaenkrat še ni bati. Kai bo danes Drama: Zaprta. Opera: Zaprta. Union, velika dvorana: Dobrodelna akademija Pomožne akcije«. Ob 8 zvečer. Nočno služIm imata lekarni: dr. Picroli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. © Spored Dobrodelne akademije, ki bo drevi ob 20 v prostorih hotela Union. Točno ob napovedanem času začne v glavni dvorani koncert. Koncertni spored otvori operni orkester, ki je pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice in gojenci drž. konservatorija pod taktirko opernega kapelnika dr. Danila Švarc. Orkester bo zaigral VVebrovo uverturo k operi Čarostrelec. nato Oslerievo malo suilo za orkester. Izvajali se bodo trije stavki. Prvi Moderato sloni na osti-natni basovski figuri pavk in tube. Kratek dvotaktni motiv angleškega roga prehaja iz ene inštrumentalne skupine v drugo in konča v violinah. TOa stavek uvaja že drugega. — Tranriuillo. Melodija se široke razvija in izzveni naposled v oboi. Oba prva stavka sta popolnoma solistično inštrumenti rana III Vivace pa je živahen Scher-zo, čegar akcenti so položeni v polni orkester. Mala suitn s" ta večer prvič javno izvaja. Tretja točka je Lajovčev »Caprico« simfonična skladba prave umetniške vrednosti, ki je bila že izvajana v Ljubljani, Pragi m Zagrebu. Zadnjič jo je dirigiral v Ljubljani prof. škerjanc. Za orkestrskim nastopom zapoje odlična članica naše opere ga. Zlata Djundjenac nnjprvo arijo Minke iz Gorenjskega slavčka, zalem pa narodne po zapiskih Stanka Vraza v obdelavi g štritofa. ki spremlja umetnico tudi na klavirju: Hodi da Minka in Micka bi rada Jurka dobila, sta vzeti iz zbirke 5 narodnih, Zraša je zelen bor pa iz Štritofovih rokopisov. III. dpi koncerta je prepuščen solistu Josipu Gostiču, mešanemu zboru Glasbene Matice in združenemu orkestru. Prvič se bode Izvajala Sattnerjeva kan-tata V kripti sv. Cecilije, katero je dokončal naš sivolasi mojster spomladi lanskega leta ter jo prepustil Glasbeni Matici v prvo izvajanje. Snov je legendarična iz življenja sv. Cecilije, zaščitni« lepih umetposti. V zadnjem oddelku jia nam zapoje zbor Glasbene Matice 5 slovenskih a capella zborov in 2 narodni za svetovni radio prenos. Kakor že javljeno bo ta večer 124 radiopostaj po celem svetu sprejemalo in oddajalo slovensko pesem. Opozarjamo, da je postavitev mešanega zbora pri petju nocojšnji večei neobičajna. Zbor se je moral pregrupirati vsled akustičnih zahtev railiopre-nosa in so se vsled tega predstnočujim vršile precej dolge skušnje v Dnionski dvorani. 0 Pevcem »Ljubljane«. Pevska vaja danes odpade. © Ognjeniki zemlje je naslov velezanimivemu predavanju, ki ga bo imel u. dr. Valter Bobinec v petek 15. januarja na XV. prosvetnem večeru. Človek si težko predstavlja postanek ognjenikov, postanek posameznih otokov, ki so tudi ognjeni-škega izvora, lahko rečemo, da so ravno ognjeniki poleg vode najbolj očividni preoblikovale) zemeljske površine. G. dr. Valter Bobinec je znan in priljubljen predavatelj, kateri bo gotovo to tvarino obdelal kar najbolj poljudno in hkrati zanimivo. Predavanje spremlja lepo število skioptičnih slik, katere nam predstavljajo najbolj znane ognjenike zemeljske obie in vse, kar je z ognjeniki v zvezi. Predavanje bo ob 8 zvečer v verand ni dvorani Uni-ona. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 5. © Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 15. januarja ob 20 v lastnem družabnem lokalu v ».Kazini« (Kongresni trg 1-il). Predaval bo g. iug. Fran Zelenko: o avtomobilskih nezgodah na železniških prelazih. Vabljeno občinstvo in vsi. ki se zanimajo. © Koncert stare komorne glasbe se vrši v ponedeljek 25. januarja v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor v okviru Sloginih komornih večerov. Na sporedu so skladatelji Stamitz. Mysliveček, Jira-nek in Mozart. Spored izvajajo gg. Jeraj, šušteršič, Korošec, Miiller in Svetel. Cene običajno nizke. © Dobrodelna akademija »Pomožne akcije«. Vstopnice za to prireditev, ki se vrši drevi v Unionu, se dobe v predprodaji v Matični knjigarni nn Kongresnem trgu. Naj si torej vsak preskrbi pravočasno še razpoložljive vstopnice, ker je zanimanje veliko. © Za »Pomožno akcijo« so darovali uradniki državne železnice namesto venca na grob svojega pokojnega tovariša g. Černeta znesek 340 Din. -— Iskrena hvala I — Odbor »Pomožne akcije . © Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil g. Ivan Erbežnik, strokovni učitelj na gluhonemnici 70 Din v počastitev spomina hlagopokojne gospe Antonije Bučarjeve v Kostanjevici. Iskrena hvala! © Prošnja vodstvu cestne železnice. Pri novi šentvidski progi doživljajo potniki neprijetnost, ker so stalno v zadregi, ali vozi voz v Št. Vid ali samo do ŠiSke. Tramvaj ima sicer napis, do kam vozi, spredaj, vendar je umevno, da je potnikom zelo nerodno skakati pred tramvaj in gledati. kam vozi Naj vodstvo cestne železnice tej zadregi občinstvu odpoinore s lom. da bodo imeli vozovi napis ob strani, recimo, v oknih. To je malenkost, pa bi bilo mnogim ustreženo. © »Sloga« nar. želcznifnrsko glasbeno društvo. Pevska vaja danes v četrtek odpade. Pač pa prosim vse pevke in pevce, da se zanesljivo udeleže prihodnje pevske vaje v torek 19. t. m. ob pol 20, ker je vnžna zaradi bližnjih prireditev. — Pevovodja. © Padec in poškodba. Na Jernejevi cesti v Šiški je včeraj dopoldne ponesrečila 44 letna bivša poeeatnica Marija Kavalar. Padla je in se poškodovala v zatilju. — V Štepanji vasi je prišlo včeraj do manjšega pretejin, med katerim je neki delavec udaril svojega 38 letnega tovariša Ivana Čoka s palico po glavi. Čok je iskal pomoči v bolnišnici, kjer so mu glavo obvezali. Ker pa poškodba ni nevarna, je lahko šel čok kmalu domov. © Pokvarjeno in goljufivo dekle. Slavki M. je sedaj komaj 22 let, pa je zadnja leta pokazala že toliko spretnosti in prebrisanosti pri svojih predrznih goljufijah, da obstrini ob njih celo star in izkušen kriminalist Ta pristni otrok •/, dna življenja jo prišel pred tremi leti na izvirno sleparsko misel. Slavka je prišla v trgovino, se izdala za služkinjo te in te odlične ljubljanske gospe in izbrala zanjo čevlje. Vzela je desni čevelj in dejala: »Počakajte, če bo gospe prav! Pozneje prinesem denar in vzamem še levi čevelj !< En čevelj so deklini že zaupali ali ta se ni več vrnila. V drugi trgovini pa je na isti način pri-sleparila še podoben levi čevelj in imela je par čevljev, ki ga je prodala. Na ta način je prisle-parila več parov čevljev, dokler je ni ujela policija. Zadnje časo pa je slepariln z drugim, a podobnim trikom. Vsa zasopla je pritekla k temu I ali onemu gospodu podjetniku in hitela pripo-| vedovati: »Jaz sem hči lega in lega,« (sledilo je ime kakšnega znanca nagovorjenca),' »v lekarni je mami zmanjkalo denarja, toliko ji m»njka, sodite nn, vrnemo še danes! In res so ji ljudje . posojali, samo denarja niso videli več. Ovadb zo-. per sleparieo se je nabralo precej, na zadnje na se je le opekla in sp znašla v policijskem zaporu. Tajila je trdovratno in na vse kriplje ali policija I jo je konfrontirala z oškodovanci in ti so z vso , gotovostjo spoznali v njej sleparieo. Vedno p; se I zghšajo te dni nit policiji novi oškodovane' in j škoda, ki jo je predrzna Slavka povzročili, še vedno raste. TrbovV;e Jez je spodkopala voda ob zadnjih nalivih posestniku žago in mesarju Poklšeku. Jez je bil ves iz močnega betona, da jo zgledalo, da bo za vedno držal. Prelomiti ga vodovje ros ni moglo, a v teku let si je ob strani, kjer ni bilo tako globoko boto-nirano, izjedla voda pot pod iezom, koder zdaj uhlja mesto v srugo. Ker je tik ob jezu motorna črpalka, ki zajema in potiska vodo v občinsko kopalnico, bo razen Poklška najbrž tudi občina pri vsoj nesreči občutno prizadeta. Gospodarsko predavanje, ki ga bo pojasnjeval film, priredi kmetijska podružnica prihodnjo nedeljo v Društvenem domu ob pol osmih dopoldne. Brez vstopnine. Kolodvor jc pretesen. Veža, v kateri so izdajajo vozni listki, je komaj dobre štiri metre dolga in dva metra široka, zato je tam skoro redno stiska, če se količkaj ljudi nabere in morajo potem čakati na • izdajo kart kar zunaj na prostem, kar je posebno j neprijetno ob snegu in dežju ali v mrazu. Čakalnica ! je absolutno premajhna, prostornejšo imajo v Hrast-, iiiku in na drugih sosednjih postajah, dasi imajo petkrat in še večkrat manj osebnega prometa. Posebno neprijetno se čuti ta nedostatek sedaj pozimi in ob slabem vremenu, kadar se ob večjem prometu po več sto oseb gnete po postaji in skuša najti zavetje, kjer si že bodi, ker je tudi peron brez strehe, kar tudi železniško osobje samo neprijetno občuti. Zato je nujno, da se najdejo primernejši prostori za izdajo voznih listkov in da se čakalnica razširi, za večje mase ljudi pa tudi na peronu napravi j streha! Rokovnjače uprizorijo naši dramatiki prihodnje j nedeljo popoldne v Društvenem domu. Kočevje Jugoslovansko akademsko društvo v Kočevja bo pričelo s 17. jan. t. I. prirejati drugo serijo javnih predavanj, in sicer v sledečem redu: 17. januarja: Dr. Janže Novak, odvetnik: Socijalno-gospodarskl temelji kmelskega gibanja v Sloveniji. 24. januarja: Dr. Ivan Sajovic: odvetnik: Socijalna vprašanja in njih reševanja. 31. januarja: Dr. Joža Jakša, zdravnik: Spoln« bolezni in njih posledice. (Samo za moške od 16. leta dalje.) 7. februarja: Dr. Joža Bo-hiniec. direktor OUZD: Delavske kolektivne pogodbe. 14 februarja: Anion Burgar, gimn. direUor: Srednja šola in njen ustroj. 21. februarja: Dr. Mira Finkova, zdravnica: lligijena žene. (Samo za ženske od 16. leta dalje.) Začetek predavanja ob 13. uri popoldne. 28. februarja: Dr Zdenka Tominškova, zdravnica: Spolne bolezni pri ženski. (Samo za ženske od 10. leta dalje.) Znčetek ob 13. 6. marca: Dr. Boris Furlan, odvetnik: MajnŠinski problem. 13. marca: Dr. Janko Lavrič, odvetnik: Kmet in delavec. 19. marca: Dr. Ludvik Bohni, univ. prof.: Uvozna in izvozna politika. 20. marca: Film o spolnih boleznih. - Vsa predavanja se začno ob 11 — razen 21. in 23. februarju. Društvo apelira na prebivalstvo. da se udeleži predavani v čim večjem številu. Vstopnina prosta (prostovoljni prispevki). Odbor. Drevi vsi na dobrodelno akademijo v Union! Litija Smrtna kosa. Nenadoma je umrla, zadeta od ! srčne knpi, daleč na okoli znana postilničarka gospa Josipina Bren, ki je imela dolgo vrsto let v najemu gostilno pri Fortunk. Bila je dobra in postrežljiva žena. Zapušča moža in 8 sinove, od katerih se eden nahaja še danes v ruskem ujetništvu. Blagi pokojnin svetila večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. Pogreb se vrši v četriek ob pol 4 na litijsko pokopališče. Sprememba posesti. Litijski veleposestnik gospod Rado Slane je kupil vodno žago od mesarja Jožefa Boriškn nn Jezeb pri Litiji za Din 135,000. Gospod Slane bo žagal povečini lasten les iz svojih obsežnih gozdov. Kullurn obzornik DA SE POZNAMO! Pod naslovom »Drobne skrbi« je gosp. B-o (Borko) objavil v sobotni številki »Jutra« članek, ki kljub svoji zanimivosti in aktualnosti zasluži nekaj stvarnih pripomb. Urednik »Jutrove« kulturne rubrike se v njem ogreva za tesnejše stike med slovensko in srbohrva-ko kulturo, v čemer mu dajem v pri-ncipu popolnoma prav. Ni pa prav, če se ]e pisec samo zato, da bi v čim ostrejši luči pokazal, kako smo Slovenci preveč navezani na nemški in francoski knjižni trg in kako premalo na srbohrvaški, poslužil enostranske osvetlitve. Pokazal je le stanje v Ljubljani, ne pa v Zagrebu in Belgradu. Da bi slovenska javnost, ki jo ta problem zanima, prišla do prave slike sloven.sko-srbohrvaških književno kulturnih odnošajev, da bi videla, koliko je Ljubljana pred 'Zagrebom in Bel-g^adom (o katerem bom v naslednjem tudi v prvi vrsti govoril) z ozirom na pravo jugoslovansko kulturno orijentacijo in še da pokažem, kako krivičen je očitek gosp. Borka glede »kanalov nemške kulturne penetracije«, sem se odločil napisati naslednjih nekoliko vrstic. Belflrad je naša prestolica in zato tudi središče naših največjih kulturnih institucij. Belgrad ima celo vrsto pomembnih knjigarn in založnikov. Da navedem le največje: Geza Kohn, Cvijanovič, Sveslovatska, Bach; Rajkovič in Čukovič. Francoska knjižara, Pelikan. Trdim, da nobena od imenovanih knjigarn nima stalnih stikov s slovenskim knjižnim trgom. Trdim naprej, da v vseh imenovanih ne najdete niti dvajset slovenskih knjig. In še naprej trdim, da sem za pet let svojega bivanja v prestolici videl največ deset slovenskih knjig v njihovih izložbenih oknih, in še te so prišle vanje !e po zaslugi posameznikov. Samo vzporedno omenjam, da sem neštetokrat opozoril Cvi-janoviča, Kobna in Pelikana (ki je naš rojak Mariborčan) na to ah' ono novo slovensko knjigo, ki bi bila vredna naročitve in ki bi se tudi v Belgradu lahko prodala. Pa sem skoraj vedno naletel na absolutno nepoznanje stvarnega stanja in včasih celo na direkten odpor. Nasprotno sem se v mesacu septembru preteklega leta ko sem se dalj časa mudil v Sloveniji, obiskal > Jugoslovansko knjigarno«, podrobneje pregledal njen srbohrvaški oddelek in kon-statiral, da ima samo ljubljanska »Jugoslovanska knjigarna« večijo zalogo srbohrvaških knjig (gre v tisoče), kot vse izvenslovenske knjigarne v Jugoslaviji slovenskih. In to kljub dejstvu, da je krog odjemalcev srbohrvaških knjig v Ljubljani minimalen in ne more šteti več ko 2000 ljudi, dočim samo v Belgradu živi najmanj 7000 Slovencev, »V neki knjigarni so mi rekli, da so poslali svojega vodjo v Belgrad nalašč z namenom, da uredi stalne poslovne stike z ondotnimi volilnimi založniki,« Tako gosp. Borko v svojem članku. Stvar popolnoma odgovarja resnici. To je bilo meseca maja lanskega leta S tajnikom »Jugoslovanske knjigarne« gosp. Siivestrom Škerlom sva obiskala tri belgrai-ske knjigarne, predvsem gg. Kohna in Cvijanoviča, ali brez najmanjšega uspeha. Prav tam, kjer sva mislila na delen uspeh, so odbili celo komisijsko prodajo slovenskih knjig. Na drugi strani pa poglejmo stanje v Ljubljani. Vse večje ljubljanske knjigarne imajo v zalogi tudi večjo ali manjšo količino srbohrvaških knjig, ki je pa vedno v neuporedljivem razmerju s številom slovenskih knjig v srbohrvaških knjigarnah. »Jugoslovanska knjigarna« je vsaj ob času, ko sem se mudil v Ljubljani, imela posebno izložbeno okno, namenjeno za srbohrvaške kn;ige. Vsa »No-litova« izdanja sem videl v njem. Belgrad ie n. pr. od pomembne izdaje Kosovelovih Izbranih pesmi v redakciji gosp. Ocvirka naročil dva izvoda (to g. Cvijanovič in na mojo željo), od katerih je en izvod kupi! pesnik gosp. Krklec, drugi pa sem vzel jaz. še zanimiveje je z revijami in časopisi po kavarnih. Kaj kavarne; vsaj niti največje knjižnice in čitalnice nimajo najpotrebnejših stvari. »Dom in sveta« in »Zvona« nisem videi drugje ko I v Narod ni knjižnici. »Slovenca« in »Ilustracijo« ' drži hotel »Petrograd«. »Jutro« pa kavarna »Aka-i demija«. In to je vse, kar sem našega zasledil v belgrajskih kavarnah. Nasprotno pa n. pr. v Ijub-j Ijanskem »Unionu« dobiš vse mogoče srbohrvaške i liste, od »Politike« in »Pravde« pa do splitske | »Dove dobe« in sarajevske ---Večernje pošte«. Tako je stanje na eni in na drugi strani. Pri nas Slovencih najmanj za 1000% (tisoč) bolje ko v Belgradu. Iz navedenega. zaključujem, da naša beseda velikanski večini srbohrvaške inteligence ni potrebna. Celo profesijonalni srbohrvaški književniki so razen par izjem popolnoma nevpeljani v stanje slovenske književnosti. Ponavljam, kar sem pred dnevi na tem mestu napisal: da ne poznam še Srbohrvala in da ga v petih letih bivanja v Srbiji in posebej v Belgradu, še nisem srečal, ki bi dobro obvladal slovenščino, Nasprotno pa danes že na stotine Slovencev perfeklno govori in piše srbohrvaščino. Zato bi bilo opravičljiveje in bolj priporočljivo, da je gosp. Borko podoben in tako oster članek napisal v kakem srbohrvaškem dnevniku, ker bi bil tam stokrat bolj potreben in aktualen. Slovenci pa smo bili, smo in bomo še zanaprej toliko v zvezi s srbohrvaško književnostjo, kolikor nam je to potrebno in z ozirom na naš lastni kulturni razvoj priporočljivo. Da smo pa daleč pred Relgradom, mislim, da je iz zgornjega jasno. Tone Potokar. »NAŠ NARODNI ŽIVOT.« T i h o m i r R. Dordevič je eden naših najvidnejših etnografov. Že več ko trideset let neumorno dela na tem polju, raziskuje in piše in nas v lahki obliki seznanja z bogatim folkloristič-nim materialom. Njegove razprave in članki so razmetani po vseh mogočih srbohrvaških književnih in znanstvenih revijah (»Srpski književni glasnik«, Misao«, »Nova Evropa«, »Godišnjica Nikole Ču-piča«, >Šišičev Zbornik« itd.). Zadnji čas jih jc pisatelj začel smotreno urejevati in objavljati v po- sebnih knjigah pod naslovom »Naš narodni ži vot«, ki jih zalaga g. Geza Kohn. Pred dobrim tednom je izšla že peta knjiga, ki je v celoti posvečena muslimanskemu življu. Vrstiio se članki: Ko su pravi Turci, Nekoliko turbeta (posebne vrste nagrobniki) i legende o njima, Zvona po našim crkvama za vreme Turaka Nekoliko turške kazne. Prelaženje iz vere u verti, Telali (razglaso-vavcij, Samrtni običaji u Turaka, Nekoliko nn-gomena o izbacivanju grešnika iz zemlje i vodo ::: Beleške iz života, običaja i verovanja u Turaka. ta Dordevičeva knjiga ni prav nič manj zanimiva kot prejšnje štiri in v marsičem bogato osvetljuje !? Posebe!i ?am' ki nismo toliko vpoznani s podrobnostmi in intimnostmi srbskega narodnega /'<>-ljenja, nekako tolmači in ponazoruie posamezne dogodke iz srbske narodne zgodovine in nam i;h napravi dostopnejše- in razumljivejše. Polagoma poni kavarno v bistvo naroda, kar nam potepi dobro služi za razumevanje postopkov posameznikov kot večjih etničkih enot v nedavni zgodovini. Knjiga je izdana v okusni obliki. Obsega 152 strani in stane 25 Din. Narofati pri založniku G. Kohnu, Knez Mihajlova 1, Belgrad. T, P NAŠ KNJIŽEVNI JEZIK. Anketa, ki jo je pred mesecem razpisala »1'ravda« in ki se je zelo uspelo razvijala, ie rodila šc en sad. Krog mlajših srbskih llngvisiov /. gg. Glišo Elezovičem, Milošem Ivkovičem^ M. Mo-skovljevičem 111 D. Vujovičem na čelu je sklepi! da začne sredi januarja izdajati potrebno levijo 7. naslovom »Naš književni jezik-,. Namen revije ie, da predvsem med srbohrvaškim izobražensivom vzbudi potrebno zanimanje za čistost in pravikosl jezika. In v tem oziru želimo listu kar največ uspehov. Če bo postavljen na solidno osnovo in č« bo dobro urejevan, bo koristil vsem in bo tudi med slovenskimi strokovnjaki-jezikoslovci našel «vo:e prijatelje. 1 n to od ljudi, ki so sprejeli težko nalogo redakcije in izdajanja, tudi pričakujem. P. Dnevna kronika Marihor Koledar Četrtek. 14. jim.: Feliks (Srečko) Nolanski, duhovnik niučenec. Osebne vesta — Zu provineijatno prednico jugoslovanske province zedinjenih uršulink je imenovana m. Plini- ( beta Kremiar, do sedaj hišna prednica uršulinskegn samostana v Ljubljani. Bog blagoslovi njeno delo ludi v novi službi! — (i. .lules Sauerwein v Belgradu. Te dni je prispel čez Dunaj in Budimpešto v Belgrad znani francoski publicist Jules Sauer\vein. G. Sauervvein je bil skoz 24 let zunanjepolitični urednik pariškega »Matinac. Zaradi političnega spora z lastniki »Matina« je g. Sauervvein pred dnevi izstopil iz uredništva >Mntina« in šel na inšpekcijsko« potovanje na račun ameriškega lista Nevv-Vork Ti-mesa« sodeloval bo pa ludi pri drugih svetovnih listih. G. Sauervvein je obiskal Belgrad pred tremi leti. = Z banovine. Ban dravske banovine dr. Drago Marušič in njegov pomočnik dr. Otinar Pirk-majer v petek 15. t. m. ne bosta sprejemala strank, ker bosta uradno zadržana. Smučarji - športniki! Predno se odločite za nakup smučk, palic, vezi in drugih zimsko-sportniii predmetov, zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke IVAN SAVNIK, KR&NJ10 Vezi: Seidl otroške Din 70—, velike Din 85—. nemško streme Din 115 —, Apina Din 240 —, Palice: Leska otr. Din 35'—, velike Din 45' , najfin. Din 55'—, bambus otroške Din 45'—. velike Din b0 —, najfin. Din 85'-. Smučarski šali Diu 25' , tirolski Din 55'—. Pjaxa Din 24'—. Volnene kravate Din 13'-. nogavice Din 26 — rokavice Din 35'—. Sanke otroške Din 85— velike, spredaj zavile Din 135'—. tura —5" C. oblačno, 9(1 cm snega srežu, smuka najidealnejša kot še ne doslej, veter severovzhodni. — Nov veliki zvon v Hengftu. V soboto, 1<). t. m. bo dobila nadžupna cerkev v Mengšu nov veliki zvon. Zvon je vlit v Strojnih tovarnah ln livarnah v Ljubljani in je težak 2806 kg. V nedeljo ob !) dopoldne bo slovesno posvečen in nato dvignjen v zvonik. Ob 10 bo slovesna služba božja in darovanje. Ako bo šlo vse po sreči, bo novi zvon že opoldne prvič zapel. — XL1I. redna glavna skuščinu društvu »Pravnika« se bo vršila v četrtek, dne 28. januarja t. 1. ob 6 popoldne v ljubljanski pravosodni palači štev. 79. Dnevni red: 1. poročilo odbora; 2. poročilo preglednikov; 3. volitev načelnika; 4. volitev odbornikov in preglednikov; 5. slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Ostale vesti — Internacionalen jugoslovanski prenos. Opozarjamo nn današnji internacionalni prenos treh jugoslovanskih postaj (Belgrad — Ljubljana — Zagreb), ki ga bo sprejemalo veliko evropskih postaj. Slovenski program izvaja elitni zbor Glasbene Matice |k«I vodstvom opernega ravnatelja Poliču, ki lxi podal nekaj biserov naše zborovsko literature. Belgrad ima na programu komorno glasbo, zagrebška postaja je pn svoj program zadnji hip takole preuredila- 1. Lhotka: Dve rapsodiji za violino in klavir. 2. Samospevi s klavirjem od Halze-ja, šafranek Kovič-a. Jozefovič-a, Pu-rač-a, Baranoviču. 3. Zora Pejačevlč: Dva ca|>-priccia — za klavir. 4. Mokraniac: X. Rukovet (Sii Ohrida). 5 Franjo Dugan (ml.): Uzeh djugun (narodna pesem) izvaja Hrvatsko pevsko društvo »Lisinski pod vodstvom dirigenta Milana Sachsa. V večletnem obstoju je lo prvi skupni nastop vseh treh postaj pred svetom. Veselimo se tega večera in pričakujemo najboljšega uspeha. — Ljudsko gibanje v Nt. (lotardu. Pri zadnjem ljudskem štetju je imela župnija H18 prebivalcev. Rojenih je bilo v 1. 1931 28 olrok. Med rojenci lanskega letu imamo trojčke, od katerih sla dva čez. nekaj dni umrla, eden je pa ostal pri življenju. Trije otroci so bili v sili doma krščeni — božja previdnost jim je odločila le nekaj minut življenja. Med rojenci je 15 dečkov in 13 deklic. — Smrt je zahtevala prav veliko žrtev, malo manj ket v 1. 1918. ko je razsajala španska bolezen. Mrliška knjiga beleži 25 smrtnih slučajev. Najstarejši izmed umrlih, .lurij Lipar, je dopolnil 92 let in 10 mesecev, dva sla bila nad 80 let let slara ln (J nad 70 let. Med umrlimi je II moških. 0 žensk in 8 otrok. Pet jih je umrlo nenadoma in niso bili prevideni. Poročenih je bilo 8 parov doma, dva para sta šla h poroki na Brezje, oklieanih je bilo 14 parov. Najstarejši ženin je bil star 05 let, najmlajša nevesta pa 23 let, najstarejša nevesta 38 l?t. Med ženini je bilo 5 vdovcev. Lani se je zaključil III. zvezek tukajšnje poročne knjige, kateri se je uporabljal od I. 1825 dalje, lorej 107 Jot. Gospodarska kriza sc pozna tudi pri avtomobilih. V Ljubljani in ljubljanskem delu dravske banovine je bilo leta 1929. registriranih 252 novih avtomobilov. 1.1930. 285 in 1.1931. le 211. To število pa bo 1.1932. najbrže še padlo, če bo kriza tako zelo naraščala. — Zahvala. Gospodu profesorju Ante Kordinu, prefektu v Marijanišču in ostalim č. gg. duhovnikom se prisrčno zahvaljujemo za vse, kar so nam izkazali ob ]>riliki našega dobrega in iskreno ljubljenega brata. Žalujoče sestre. — Kovani drobiž iz niklja po 20, 10 in 5 par, iz ga me po 10 in 5 par, avstroogrski iz niklja in pak.onga po 10 in 20 vinarjev in iz železa po 20 vinarjev preetane bili zakonsko plačilno sredstvo od dne 30. novembra 1931, ko je dobil obvezno nvoč zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 iu 20 Din la drobiž se zamenja za kovani denar po 25 par do konca novembra 1(132 pri blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani in pri davčnih upravah. ....... . - Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju z dne 13. jan. ob osmih zjutraj. Bistrica, Bohinjsko jezero +1, oble čno, snega 15 cm, Brežice —1, jasno, Celje —1, oblačno, snega ni. Dravograd-Meža -0. megla, snega 10 cm, Jesenice + 2, oblačno, snega locm, Kamnik +2. megla, Kranjska gora —5. oblačno, snega 80 cm, Kočevje +1. megla, snega 10 cm, Kolo riba +1, jasno, Ljubljana gl. kol. +4, oblačno, Ljutomer 2. oblačno, Maribor gl. kol. — oblačno, snega 5 cm, Novo mesto + 3. oblačno, s.irga 5 cm. št. Janž na Dolenjskem +2, oblačno, snega 3 cm, Tržič —t, jasno, Rakek H 4, oblačno. Vremensko poročilo iz Kranjske gore z dne 13. januarja: Barometer 707 mm, tempera- — Korpulcutni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Joset« grenčice doseči iz- : datno izpraznjenje črev brez napora, številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom s Franz-Josel« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, ' kamena ali sladkorna bolezen. »Frauz-Josci« grenčiea se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah — Obupni) dejanje nesrečnega očeta Podgo-rica v Črni gori je doživela le dni strašno družinsko fcoloigro. Peter Milič, brat znanega črnogorskega pesnika Vladimir,ja Miliča, bi v hipni duševni zmedenosti kmalu poklal vso svojo družino. Milič je veljal za uglednega in premožnega človeka. V sedanji težki gospodarski krizi pa je podpisoval svojim prijateljem menice in je nn la način zašel v težak finančni položaj. Domišljal si je, da bo moral s svojimi otroki od lakote umreti na cesti. Zaradi tega je že večkrat poskušal zastrupiti vso svojo družino. Šel je v lekarno j>o strup, češ da ga bo rabil za podgane. Lekarnar mu je dajal namesto strupa neki neškodljiv prašek, ker je slutil, kuj namerava. Ta prašek je Milič natresel v jed svoji družini, pn je ostalo brez vsakega učinka. Te dni je Milič slišal, da bo prolestiraua neka njegova metlica, glaseča se ua več deset tiso-čev dinarjev. To ga je še bolj utrdilo v sklepu, da ubije svoje otroke in sebe. Ko je obiskal vse svoje prijatelje, je prišel ponoči domov ves razburjen. Najprej je zaklenil vsa hišna vrata. Nato je zagrabil veliki kuhinjski nož, ga nabrusil in ž njim zabodel svojo 12-Ietno hčerko Olgo v smeri proti srcu. Misleč, da je mrtva, je Milič ves iz uma hitel K svoji 8-letni hčerki Branki, ki je bija v drugi sobi. Tudi njo je dvakrat zabodel z nožem. Njegova najmlajša hčerka se je skrila. Na vpitje otrok sla prihitela brat in žena Miličeva, ki sla bila v sosednji hiši. Razbila sta okno in tako prišla v sobo. Ko ju je Milič zagledal, si je hitro zadal globoko rano v jirsa. Brat in žena sta mu s težkim trudom iztrgala nož. Vse tri so prepeljali v bolnišnico, kjer so hčerki takoj operirali. Vendar so rane lako hude. da skoro gotovo ne bosta ostali pri življenju. Kaj bi igrali? Če hočete v času, za igre posebno prikladnem, igrati kaj izvirnega in res-nega, igrajte Jalenovo dramo: Bratje, ki je pravkar izšla. Rdeča siikna. igra v t dejanjih (iz francoščine prevel Jakob Šolar) je mojstrovska igra, ki jo bo tudi preprosti razumel, kakor bi se godila danes. Obe igri sta izšli v založbi Mohorjeve družbe v Celju, dobila se ludi po vseli knjigarnah. — Za postno dob« priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster An'., Lamentacije in očitanja za mešani zbor. Cena j 8 Din. — Hriltar p. V., Prstni in velikonočni na-I pevi zu meš. zbor. Part. Din 30, glasovi po Din 10. ! — Jobst A.. Pet postnih pesmi za meš. zbor. 20 j Din. — Kimovec dr. Fr., Rihar renatus, 21 pesmi t našemu Gospodu, za meš. zbor. Part. Din 24. gla-i sovi po Din 8. — Premrl S ., Slava sv. Križu. Postne j pesmi za meš. zbor. — Din 14. — Isti: Cerkveni meški zbori. Din 40. — Sattncr p. lliiKoliu: Postne pesmi za meš. zbor. Part. Din 20, glasovi po Din (i. — Isti: Golgota; 8 postnih pismi za meš. zbor. Part. Din 20, glasovi po Din 3. (Novo!) Negovanje lepute na medicinsko-kozmetič-ni podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se zato vporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomnda /a zaščito kože in Fellerjeva Elsa-[>oniada za rast las Za v naprej poslanih 10 Din 2 lončka brez daljnih stroškov pri lekarnarju Euge,n V. Feller. Stubica Donja. Kisa trg 134. Savska banovina. Liiiblian^o Gledališče DRAMA Začetek ob 20 Četrtek. 14. jan.: Zaprto. Petek. 15. jan.: ZAPRAVLJ1 VE( . Red E. Sobota. l(i. jan. ob 15: VEST-. Dijaška predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Ob 20: REVNA KOT CERKVENA MIŠ . Izv. Nedelja, 17. jan ob 15: JURČEK . Ob 20: ARSENE LUPIN«. Znižane cene. Petek. 15. jan.: Zaprto. Sobota. 10. jan.: CARMEN . OPEKA Začetek ob 20 Četrtek, 14. jan.: Zaprto. Petek, 15. jan.: Zaprto. Sobota, 16. jan.: CARMEN. Red C. Prihodnja repriza pravljične igro v Zapravljive.!'« v režiji g. Debevca in običajni zasedbi bo v petek, dne 15. t. m. v ljubljanski drami za red E. Dijaška predstava. V soboto, dne 16. t. 111., popoldne ob 15 se vprizori v naši drami kot dijaška predstava po izredno znižanih cenah globoko občutena drama Vest«, katere snov je zajeta iz povojnega življenja. Dramo je zrežiral g. Ciril Debevee ter je dosegla pri vseh dosedanjih letošnjih vprizorilvab naravnost ogromen uspeh. Za predstavo veljajo izredno znižane cene. Ljubljanska opera pripravlja premijero operete »Trije mušket i r jic. ki je ena najboljših reper-toarnih del zadnjih sezon. Premijera bo proti koncu meseca. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek. 14. januarja ob 20: ŽENITEV . Ab. D. Petek, 15, januarja: Zaprto. Sobota, 16. januarja ob 20: »ŠKORPIJON*. Prem. Nedelja, 17. januarju ob 15: LUTKA. — Ob 20: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Poi zvedo vani v Služkinja je izgubila 100 dinarski bankovec na poti od hotela Union do Marijinega trga. Pošteni najditelj naj izvoli oddali bankovec v hiši na Miklošičevi cesti št. 10-11. druga stavba V bogoslovniški avli predava za duhovni ke danes ob pol 15 Slovencem že znana inozemska akademkinju Gerra v. d. Boogaard o karitativ-nem delovanju svojih katoliških rojakov ter o socialnih razmerah svoje domovine. Duhovniki iz mesta in okolice prisrčno vabljeni !"J Ka.-itativno predavanje za ženstvo. V petek, dne 15. januarja se vrši v telovadnici čč. šolskih sester v Mariboiu ob 16 prudavanje za mariborske gospe in gospodične o karitativnem delovanju holandskih katoličanov. Predavala bo gdč. Gerra v. d. Boogaard. Na obilen obisk vabi Katoliška akcija mariborska! ri SSK Maraton. Plavalna sckeiia. Jutri v petek ob pol 19 redni trening v bazenu mestnega kopališča. Trenira najboljši mariborski plavač, akademik Edgar Košak. Točno, ker st- vrala v kopališča takoj ob pol 19 zapro. □ Ljudska univerza. Predavanje senatorja g. d/'. Frangešu iz Zagreba, ki bi se imelo vršiti prihodnji petek, se mora preložili radi seje senata v Belgradu. Predaval pa bo v petek 15. januarja ob 8 zvečer g. dr. VeUoslav Kukovec o sedanjem najbolj perečem gospodarskem predmetu: Svetovna gospodarska kriza in Jugoslavija . Razmotri-val bo ves kompleks gospodarskih vprašanj, ki so nastopila v zvezi z grozno svetovno gospodarsko krizo v naši domovini in obrazložil svoje mnenje o možnost1 zboljšanja sedanjega položil ja. [1 Konstituiranje občinskih odsekov. Te dni so se konstituirali še nekateri odseki mariborskega občinskega sveta. V gledališkem odseku je bil izvoljen za predsednika prof. dr, Strmšek. za podpredsednika pa mest. svet. Sabothy; v tržnem odseku je prevzel predsedstvo podžupan g. Golouh. predsednik odseka za reorganizacijo mestne uprave je mestni načelnik dr. Lipold, v odseku za določanje najemnin je predsednik Kejžar, namestnik pa dr. Vauhnik. O Kap je zadela v Krčevini stunujočega 56-letnega penzijonista Antona Krajncu. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnišnico. Najenostavnejša rešitev. Čudoviti Zagre-njenec« se je oglasil v tukajšnjem »Večerniku«. ?. dne 2. t. m. in sprožil misel: v Mariboru ne potrebujemo dveh ženskih učiteljišč. Zatorej naj sc zasebno žensko učiteljišče šolskih sester čisto enostavno demontira. Tako domiselni »Zagrenjenec«. Oni dan pa so imeli v mestni posvetovalnici an-I keto radi gradnje novega poslopia za tukajšnjo ; trgovsko akademijo, ki ji primanjkujejo primerni prostori. Dobro! Pozabili pa so pri dolgotrajni debati na tega ubogega »Zagrenjenca«, ki je vso zadevo že prav za prav reSil. Prva »Zagrenjenčeva« premisa, da je dvoje ženskih učiteljišč v Mariboru preveč, drži popolnoma. Samo pri konkluziji se je potem po nesrečnem naključju zmotil. Druga pra-i vilna premisa je namreč tale: učiteljišče šolskih sester je zasebna stvar in dokler smatrajo starši za dobro, da pošiljajo svoje hčerke tjakaj, je stvar izven diskusije. Prostori lega zasebnega učiteljišča niso nikomur pretesni in tudi s kakšnimi podnajemniki« ni nobenega konflikta, tako da ne more Eriti do uresničenja tiste zgodbe o jezu in lisici, voje ženskih učiteljišč pa jc kakor rečeno v Ma-' riboru preveč. Trgovska akademija in drž. žensko uf.ileljišče sta pod eno ter isto streho, t orej . . . Čemu graditi novo poslopje in v današnjih težkih ! časih na lo mislili, ko jc rešitev na dlani. .. Naj 1 živi tisti -Zagrenjenec ! C! Mariborske ziraskosportne zadeve. V svrho čim boljše organizacije drž. tekmovanja, ki sc I vrši v Mariboru dne 7. februarja t. 1., jc tukajšnja zimskosportna podzveza sklenila, da skliče 1 za 26. t. m. medklubski sestanek delegatov vseh mariborskih klubov, da se na nje-m obravnavajo fazne podrobnosti glede tehnične izvedbe tekmovanja. Tudi so se za izvedbo tega tekmovanja osnovali posamezni odseki kakor propagandni, stanovanjski, prehranjevalni, informacijski itd. — Vsi dopisi, namenjeni za tukajšnjo zinukosportno pod-zvezo naj sc pošiljajo na naslov: prof. Joško Šile, Maribor, drž. trg. akademija. Q Smrt kosi. Umrl je v Mariboru Alojzij Ko-kalj, 52 letni krojač v Smetanovi ulici. Pogreb bo v petek oh 3 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. □ Tctka nesreča > llučali. V Riidigerovi ini-pregtiirnici v H očali se je včeraj težko ponesrečil delavec Matija Bohak. Težki brzojavni drog se je zavalil na nogo ter mu jo nevarno poškodoval. Mariborsko reševalno društvo ga je prepeljalo v bolnišnico. Knie.ii):>ko podružnica zu Maribor in okolico vabi svoje člane, da se zberejo v nedeljo dne 24. t. m. v učni sobi Sadjarske in vinarske šole, Kier bosta delegata poročala o zadnjem občnem zboru v Ljubljani. Poročiloma bo sledMo kratko poučno predavanje, j_| Gradbeno gibanje v Mariboru. Na predvčerajšnji seji mestnega sveta se je podelilo gradbeno dovoljenje mestnemu mladinskemu domu za gradnjo gospodarskega poslopja ob Koroščevi ulici; uporabno dovoljenje pa je dobil Ubaid Nassim-beni za gradnjo tronadstropne stanovanjske in tr-; govske hiše v Gospejni 9, Orožnovi 8 in Stross-: majerjevi 8. Gradbeno in uporabno dovoljenje se ' jc podelilo mestnemu stavbeniku U. Naisimbeniju za adaptacijo hiše v Slrossmajcrjevi tO. D Kaj bo z novo šolo v magdalenskem predmestju? Včeraj smo poročali o opasnosti, da propade celi načrt občinske gradbene akcije za leta i ll»32-1933, od katerega si jc mesto Maribor obc-I talo znatno omiljenje sedanje krize. Kakor dozna-I varno, preti nevarnost, da se bo moral preložiti j tudi pričetek zgradbe nove šole na desnem bregu Drave za nedoločeno dobo. Mestna hranilnica je sicer dala občini kot darilo ob svojem jubileju 1 1 milijone Din, vendar bi bilo sedai zavodu zelo j težko izplačali vsoto v gotovini. Razen tega je 1 svoječasno občina sklenila prispevati k darilu mestne hranilnice še iz svojega določeno vsoto skupno z okoliškimi občinami, tako da bi sc zgradilo šolsko poslopje, ki bi res odgovarjalo vsem zahtevam tega naglo rastočega mestnega dela za daljšo dobo let. Ker pa je sedaj izključeno, da bi banovina dovolila občini novo posojilo ter se islotako okoliške občine krčevito branijo sploh razpravljati o kakem prispevku za mariborsko šolo, je ves projekt v nevarnosti, da se bo moral preložiti; ako pa pride do gradbe, se bo zgadilo poslopje v manjšem obsegu, kakor je bilo prvotno zamišljeno, ker ne bo na razpolago drugih sredstev, razen darila mestne hranilnice. — Tako izgleda sedaj, da se bodo vsi veliki načrti Maribora zn tekoče in prihodnje lelo razblinili. Naglašali smo že in ponovno pribijemo, da se morajo podvzeli vsi potrebni koraki, da sc zagotovi in realizira posojilo hipotek, j banke na račun kaldnninskega fonda ter se lako omogoči izvesti načrte za zgradilo carinskih poslopij, za tlakovanje cest in da banovinska uprava omogoči izvršiti načrt za zgradbo prepotrebnega šol. poslopja na desnem bregu Drave v prvotno zamišljenem načrtu. □ Invalidi zboiujcjo. Krajevni občni zbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru sklicuje za nedeljo dne 17. januarja 1932 ob 9 dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksan- drova cesta 6, svoj redni letni občni zbor z obieat-nim dnevnim redom. I emu občnemu zboru imajo pravico prisostvovali vsi oni redni člani, ki -so poravnali članarino za leto 1931, oziroma vsi člani, ki so bili obveščeni s pismenim vabilom. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se občnega zbora sigurno udeleži. □ Tam ob vznožju Uršlje gore ie Rimski vrelec, ki je postal za mariborske smučarje pravcati eldorado. Zasluga za to gre predvsem podjetni ter postrežljivi lastnici penziona Anici Ne-šičevi, ki je preuredila vse prostore za čim večjo udobnost in dobropočuije vnetih smučarjev Ravno tukaj jc bila preteklo nedeljo prva letošnja smu-ška tekma, ki jo je priredil smučarski klub «Gu-š tanj-Rimski vrelec«. Tekmovanja .so se udeležil; tudi drugi smučarji, med njimi odlični mariborski smučar Maratonec Stangl, ki si je priboril prvo mesto. Kot drugi je dospel na cilj Silvo Marchiolli (Ilirija), kot tretji Stanko Stangl (Guštanj-Rimski vrclec), kot četrti pa M. Dolinšek (SPD). □ Napredovanje eleklriiikacijc Kazvauja. Zopet je zasijala v Razvanju elektrika v nekaterih hišah in govori se, da dobi v kratkem ludi cerkev sv. Mihaela električno razsvetljavo. Ker so se priglasili za napeljavo elektrike šc drugi številni -posestniki, je upati, da bo v kratkem cela občina elektrilicirana, kakor sc je to zgodilo nedavno s sosednjo občino Pivole. □ Prodaja blaga v carinarnici. Dne 15. t m -e vrši na mariborski glavni carinarnici ob 9 dopoldne prodaja raznovrstnega blaga, kateremu je potekla skladiščna doba. □ Poročilo o nesreči pisarniškega pomočnika g. Rudolfa Konica popravljamo v toliko, dn si ni zlomil roke pri smučanju na Klopnem vrhu. temveč si jo je poškodoval že pred daljšo dobo. □ Med sodno razpravo ob kolo. Nu sodišču je sunil nepoznan kolesar kolo Martinu Rošknju iz Cvetkovcev pri Ormožu v času. ko se je uabujal v sodili dvorani nu okrožnem sodišču ter je pustil kolo v veži. — Pripeljal se je ua kolesu dolgo pot iz Ormoža na razpravo, da si prihrani voznimi z vlakom, sedaj pu se je moral vrniti brez kolesa in še plačati vlak. □ Policijske beležke že zopet izkazujejo same manjše prestopke; vlomilci so se po dveh l>oskusih nekam umirili, morda so jih ostrušili prstni odtisi, katere je našel policijski daktilo-skop v notranjosti navrtane blagajne, ki pa so se kasneje izkazali kol odtisi neke ženske, ki je blagajno snažila. — Prijav izkazuje kronika 14, aretacijo pu nobene. Med ovadbami je zanimiva ena od nekega posestnika i/, periferije, ki se pritožuje, da mu je nekdo zastrupil kokoši ter so živali radi tega poginile. V nekem lokalu pn je oko čuvaja postave izsledilo prepovedan igralni aparat ter ga zaplenilo. [j Mali tre je bil včeraj izredno dobro založen, posebno s povrtnino in sadjem. Na Vodnikovem trgu je bilo 5 vozov krompirja in zeljnih glav, na novem delu trga 5 vozov sadja, perutnine je bilo 7i pregledala pogodbo iz leta 1867, s ;;! to jo odstopila Rusija svoje ameriško ozemlje Zedinjenim državam, in če hi se iz-kic.iilo kot dvomljiva ali nezadostna, jo razveljavila tor prepustila neodvisni Aljaski prosto uredilev lastne bodočnosti v zvezi z ljubljeno materjo Kusijo . Skrivnostni odbor s točnim naskvoni: :it>7, Buttomvood street, Filadelfija, je objavil tudi ruski in angleški oklic na rusko emigracijo iu vse prijatelje svobode . Poziva jili. da bi pohiteli na pomoč pod pritiskom tujega jezika, verstva in vlade nesrečni Aljaski ob dvanajsti uri, dokler še ni prepozno«, kakor je že prepozno za odrešenje Kalifornije s S. Franciscom, nekdanjim upravnim središčem ruske Amerike, kjer še vedno obstoji ruska četrt liussiau i lil I s pravoslavnim ruskim prebivalstvom. Predsednik Hoover se najbrž tudi ne bo zmenil za ta načrt, ker so Zedinjene države Aljasko maja leta 1857 pošteno kupile za 7,200.000 dolarjev. Ta davno plačana kupnina seveda ni bila previsoka. Aljaska je vrgla v teku prihodnjih 30 let 150 -milijonov dolarjev čistili dohodkov, u<> da bi govorili o zlatih rudnikih ob reki Jukouu ali za ljudsko prehrano vedno bolj važni reji severnih jelenov. A kar se je zgodilo, se je zgodilo... Vsekakor je zanimalo novo gibanje poročevalce ameriških listov, ki so pohiteli v Juneau, prestolnico Aljaske. Srečali so tod župnika Andreja Kaševarova, ki ni nikoli vi- j del Rusije in postal ameriški državljan v svojem četrtem letu, ko je prodala Rusija Zedinjenini državam njegovo domovino. Župnik, ki mašuje v tipični ruski leseni cerkvici, je istočasno varuh muzeja indijanskih starin. Napotil je obiskovalce v Sitko. nekdanje središče ruske Aljaske, ki je izgubila svoj upravni pomen, odkar je nastalo mesto Juneau, a še vedno izkazuje največ pravoslavnega prebivalstva. Ruski raziskovalci, ki so stoletja kljubovali krutemu podnebju, niso našli nobenega Jacka Londona, da bi otel pozabljenju 1 njih junaštvo. A zemljevid sedanje Aljaske še ' veduo kaže obilico ruskih imen. Tu srečamo otoke: Pribilov, Baranov, čičagov; mesta Kol-makov in Novoarhangelsk, zalive šelihova in šišmarjova, rte Menjšikov in Slroganov, gorovje Romancova in Suvorova ild. Poročevalci so dospeli v Sitko v nedeljo, da bi videli mašo v pravoslavni cerkvi sv. Mihajila Arhangela in so res naleteli na izredno neznano sliko. Cerkev je bila natlačeno polna pravoslavnih Indijancev, ki govorijo jezik rodu Tlingit, a nosijo pristna ruska imena Ivan, Dimitrij, Akulina. Rdečekožec Dimitrij z gladkimi, kakor gavranova perot črnimi lasmi, je prodajal sveče, ki jih prižigajo verniki pred sv. podobami. Njegov kožuh jc> bil okrašen z indijanskimi vezeninami. Indijanka Akulina je nalivala olje v lučke pred oltarjem in pokleknila, ko jih je nažgala. Rdeče polti pevci, ki ne poznajo angleščine, so prav dobro znali cerkve-noslovansko mašo, ki sta jo služila mladi ruski duhovnik in diakon Indijanec. Gospodi pomiluj! so ubrano prepevali rdečekožci in se na široko po pravoslavno križali pri lita-nijah. Zlatar oče Jakov« (Američani mu pravijo Mister Jim ) je ponosen na stoletno rusko mahagonijevo pohištvo, ki ga je podedoval od deda. Indijanci se še vedno spominjajo ruske dobe, ki so jo videli najstarejši izmed njih. Pred cerkvijo sv. Mihajila stojita dve vrsti lesenih izrezljanih stebrov. To so totemi posameznih rodov v obliki ptic, medvedov, žab, rib in pošasti. Pravoslavni župnik je nastopil kot poznavalec izročil posameznih indijanskih rodov in obiskovalcem pojasnil zgodovino, oziroma pomen posameznih znamenj, med 'eni ko so jih fotografirali za senzacije željno ameriško občinstvo. Spomenik Shacklctonu. slavnemu raziskovalcu južnega tečaja, ki so ga odkrili v Angleški geološki družbi v Kensingtonu o priliki desetletnice raziskovalčeve smrti. Radio in kmetje Francoska vlada je opremila v zadnjem Sašu z zvočniki veliko število kmečkih županstev, da bi seznanila prebivalstvo na deželi z radiem. Poročila, ki jih zdaj dobiva vladna radio-služba, zatrjujejo, da ne marajo kmetje nobene moderne glasbe in godbe z izjemo plesov. Največ zanimanja uživajo stare pesmi in vojne koračnice. Stalen uspeli imajo tudi humoreske in komični nastopi. Zato pa ne kažejo kmetje skoro nobenega umevanja za gospodarska predavanja. Smatrajo, da so bolj poučeni o potrebah domačega okraja kakor pariški predavatelji. Red »Zlate ostroge«, ki ga je bil ustanovil papež Pij X. za kronane glave in odlične državnike in ga je sedaj prejel italijanski ministrski predsednik Mušsoliiii v zunanji znak sprave med Italijo in Sveto stolico. Mlekarska vojna Oregon v Zedinjenih državah je postal torišče ogorčene mlekarske vojne. Farmerji so sklenili, da ne bodo prodajali mleka po sedanjih cenah, /računali so, da oslane trgovcem in prekupčevalcem do 75% dobička, dočim preostane producentom stili 10 '20/ry. Vsa pogajanja so ostala brezuspešna, ker so se trgovci trdo-vratno sklicevali ua težke čase. Zalo so zasedli kmečki mladeniči na konjih in s puškami vse ceste, ustavljajo avtomobile z mlekom, pretepajo šoferje in zlivajo mleko v cestne jarke. Listi so zračunali, da je bilo na ta način uničeno nad 800.000 litrov mleka. V Portlandu :n drugih velikih krajih je zmanjkalo mleka, in je zelo narastel konzum zgoščenega mleka v dozah. Panz Tiu> brezposelne Pariški mestni svet je podvojil z Novim letom kredit za ljudske kuhinje, t. zv. Soupe popuialre . ki obstojajo v desetih okrajih. Obiskovalci dobivajo tu dnevno od 9 do 11 dopoldne in od 4 do 6 zvečer zadostno kosilo (govejjo juho, kruh in meso s prikuho) za 2 franka t. j. 4 Din 50 par, kar je seveda zelo poceni. Vrste ljudi, ki se nastavljajo pred kuhinjo v pričakovanju kosila, so vedno daljše. Poprej v srečnih časih so služili ti izkuhi samo razcapanim beračem. Delavci Ija niso zahajali: imeli so svoje male restavracije, kjer so lahko popili tudi običajnega pol litra cenenega rdečega vina (vin ordinaire). A sila kola lomi, in zdaj oblega jedilnice Soupe populaire novo občinstvo: dobro oblečeni, skrbno obriti ljudje, z ovratniki, pisanimi ovratnicami, v modnih klobukih in lesketajo-čih se čevljih. To so francoski, po naših pojmih gosposki brezposelni. Nedeljski počitek v Italiji Mussolini je izdal naredim, da mora ob nedeljah vse delo v državnih, deželnih in občinskih uradih počivati in da morajo vsi uslužbenci imeli prosto. Baiabhai Palci, najbližji Gandhijev sotruckiik, na zboru ženskih voditeljic v glavnem taboru v Bom-bay-u, čim so na poslopju razvili prepovedano indijsko narodno zastavo. Malo minut nato je prihitela angleška policija in Patela aretirala. Človek in stroj V New Yorku so odkrili razstavo avtomatov ali robotov :, kakor jih imenujejo Američani po junakih znane Čapkove igre R. U. R.Delijo se v več skupin. Prvo tvorijo >de-lavci : drvarji, Žagarji itd. Prav za prav ne pomenijo ničesar novega, ker imamo že več desetletij električne in parne žerjave, ki odjedajo kruh pristaniškim težakom. A tudi med njimi so velikani, ki pomenijo ponos moderne tehnike. Vojnemu tanku sličen »drvar« poseka na primer pri tleli poljubno drevo, ne da bi se ustavil. Drugi stroj v njegovem srednjem delu istočasno oklesti vejevje in odrine deblo stran, dočim razbira tretji veje iu jih poveže z žico. Cesta, ki jo naredi la avtomat i v pragozdu, je široka in popolnoma gladka. Robot-tlakar« drobi granit, ga steše v kocke in opravlja ludi posel valjarja. Teh strojev je župan V nekem francoskem kraju pri Toursu je župan prepovedal obhod procesije sv. Rešnje-ga Telesa. Zadeva je prišla pred najvišje državno upravno sodišče. Razsodba se glasi, da so taki ukrepi protizakoniti. Župan je bil obsojen in je moral nositi tudi vse stroške sodnega postopanja. Gospa Kasiiiilmv (Jandlii. žena .Vlahatme Gandhija, ki so jo te dni z ostalimi voditeljicami protian-gleškega gibanja aretirali in izročili v bombajsko ječo. preveč, da bi jili naštevali. Ni nobenega področja, na katerem ne bi nadomeščali človeške moči. V drugi uradniški skupini je ta konkurenca manj občutna: stroj še ni v stanju nadomestiti povsod človeških možganov. Med >uradniki srečamo samo nižje pomožne moči. Na pošti prodajajo in žigosajo znamke, zra-čunajo pristojbine in nudijo potrebne podatke o poštnini. Na železnici preščipnejo vozne listke. V ulogi prodajalcev točijo in režejo kruh. Srečamo tudi avtomate za masažo-in fotografiranje. Zelo številni so profesorji : poučujejo pred vsem tuje jezike in baje prekosijo žive predavatelje, ker so zelo vztrajni. Novi angleški podmornik »Sturgcon«, ki so ga te dnf brez vseh slovesnosti spustili v morje. Priprava na razorožilveno konferenco? Augusto Leguia, bivši mnogoletni državni predsednik republike Peru, o katerem je sedaj prišlo na dan, da je bil sprejel od neke r,ewyorške banke okroglo pol milijona dolarjev podkupnine, da ji je oddal veliko peruvansko državno posojilo. Leguia pride po vsej priliki pred državno sodišče. V tretji skupini čudakov« (originals) se odlikuje velikanski Okultus . rokoborec. Kovinske pesti lega malika se gibajo na radio-povelje in so zlahkoto podrle na tla kanadskega bika. Inženjer Whitman, ki je zgradil tega rokoborca, ga bo moral na povelje oblasti razdreti, čim bo zaključena razstava. Robot Kvartač : je prav za prav samo »slamnat mož«, a vendar deli karte prav tako kakor njegovi živi soigralci in ima veliko občudovalcev. Za ameriški humor je značilen »ro-bot-pokončevalec škodljivcev . ki se mu smejejo vsi obiskovalci. Pod tem imenom je razstavil neki šaljivec staro zarjavelo mištiico. Toda v splošnem obuja razstava mrke mislil ker opominja na vedno obupnejšo brezposelnost v Zedinjenih državah. \Vilhclm Mauser, iznajditelj moderne puške, ki je umrl pred 50 leti. 55 i proglasitev v blažene m svetnike Ritualna kongregacija je ravnokar izdala svoj seznani, i/, katerega je razvidno, da je kongregaciji predloženih 551 predlogov za proglasitev v blažene in svetnike. Vsi deli sveta so zastopani in sicer: Afrika z 8, Severna Amerika z 12, srednja Amerika z 2, južna Amerika z 21, Azija s 21, Avstralija z 2 in Evropa s 482 predlogi za uvedbo procesa. Med evropskimi predlogi jih je: iz Jugoslavije 1, iz Češke 1, Avstrije 1, Nemčije G. Anglije G, Belgije 13, Francije 116, Švice 2, Irske 3, Španije 55, Holnndske 2, Italije 271, Romunije 1, Portugalske 2 in Poljske 2. Pri 57 slučajih gre za proglasitev svetnikov in pri 194 sluča-! jih za blažene. Pri nekaterih slučajih gre za i več oseb, posebno pri mufenikih. Nekateri | procesi segajo stoletja nazaj, nekateri celo v 13. stoletje, 5 v 1 !., 2 v 15.. 26 v 16., 111 v 17., 110 v 18.. 217 v 19., 19 jih pa je iz dvajsetega stoletja. Zaklad v leseni nogi V newyorško hiralnico so že pred leti sprejeli ubogo starko, ki je imela leseno nogo. Sprejeli so jo brezplačno, ker je trdila, da nima nobenega premoženja in da ima samo to, kar ima na sebi. Popolnoma slučajno so ue-davno- pri zdravniški preiskavi ugotovili, da je lesena noga votla. V tej votlini pa je starka imela celo premoženje — skoraj 4000 dolarjev. Po leni odkritju je morala poravnati vso oskrbovalnimi in ji je le malo ostalo od njenega zaklada. Ali ti je najin prijatelj kaj pisal s svojegt potovanju z novim avtomobilom? Da, dvakrat. Prvič iz policijskih zaporov, drugič iz bolnišnice. »Vaše ime? »Milka Lepšalt!-•Starost? »65 let!« »Poročena? »Še ne I Michel Richichi, 33 letni italijanski dijak, ki je iz političnih razlogov izvršil atentat na italijanskega konzula v Parizu. Konzul je bil lažje ranjen.