LETO XXIX, ŠT. 17 PTUJ, 29. aprila 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _LJUDSTVA Stanko LepeJ, komandant pohoda in predsednik OK SZDL Ptuj je začel proslavo in v pozdravnem govoru naglasil njen pomen. Zadaj; na odru godba na piliala DPD SVOBODA Kidričevo in Ptuj, mla- dinski pevski zbor OŠ Juršinci, dekliški pevski zbor ŠC Jože Lacko i Pti^ in moški pevski zbor Dornava. Foto: I. CianI Odredi so se postrojfli pred tribuno. Foto: L Oani Komandanti odredov predajajo raport. Z leve: Ciril Šatej, Franc Vamberger, Jože Kolar in Milan Vogrinec. Foto:-1. Ciani Množično po poteh revolucije Sobotna proslava v Mostju in pohod PO POTEH REVOLUaJE je presegla vsa pričakovanja, zlasti še, če upoštevamo deževno vreme, ki pa je vsaj na prireditvenem prostoru prizaneslo desettisočglavi množici. Kljub dežju se je v soboto zjutraj, na zbirnih mestih posameznih odredov v Ptuju, zbralo veliko število udeležencev pohoda. Krenili so, vsak po svoji poti, vendar z istim ciljem v Mostju, mimo spominskih obeležij in krajev, znanih iz NOB. Ob pol dvanajstih so se pohodniki zbrali na prireditvenem prostoru, pri spomeniku Lackovi četi v Mostju. Komandant pohoda, Stanko LEPEJ je sprejel raport komandantov odredov. Ciril Šatej: Lackov odred 1830, Franc Vamberger: Krambergerjev odred 1450, Milan Vogrinec: Kvedrov odred 1250 in Jože Kolar: Osojnikov odred 2100 udeležencev. Tako se je skupno udeležUo pohoda 6.630 ptujskih občanov. Ce k temu prištejemo še udeležence v avto-reliju, pripadnike teritorialnih enot, številne druge neposredno sodelujoče in vse tiste, ki so prišli z osebnimi vozili in z avtobusi, lahko mirno zapišemo, da se je letošnje proslave v Mostju udeležilo okrog 10 tisoč občanov. Dovo^ besed, zgovomeje o tej veličastni proslavi govore slike. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ptuj vabi delovne ljudi in občane PRVOMAJSKO PROSLAVO v počastitev praznika dela l.maja V PTUJU V PETEK, 30. APRILA 1976 ob 17. uri na Trgu m/ad/nsk/h de/ovnih brigad: PRVOIVIAJSKI KONCERT igra godba na pihala tovarne stekla in plastičnih proizvodov STRAŽA" H um na Sotli iz bratske občine Krapi na. ^ ob 19. uri v ptujskem gledališču: PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE zaslužnim sindikalnim delavcem občine Ptuj IN KUL TURNI PROGRAM, ki ga izvajajo: godba na pihala DPD Svoboda Ptuj, mladinski pevski zbor osnovne šole Toneta Žnidariča Ptuj in MKUD mladinske klubske skupnosti Ptuj. Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo k prazniku dela ter jim želimo prijetno prvomajsko praznovanje. Prvo- majsko budnico v Ptuju vam bo zaigrala godba na pihala DPD Svoboda Ptv\. POZDRAVNO PISMO PREDSEDNIKU SFRJ je prebrala Nevenka Klajderič, pripadnica enote teritorialne obrambe. SPOŠTOVANI TOVARIŠ TITO! Na tisoče občanov s celotnega območja občine Ptuj, delavcev in kmetov, delovne inteligence in mladine, se je danes zjutraj zbralo v Ptuju, se organiziralo v Lackov, Kvedrov, Kramberger- jev in Osojnikov odred, ki so vsak po svoji poti, krenili na pohod PO POTEH REVOLU- CIJE. To je tradicionalni pohod, organiziran v spomin na Lacko- vo četo, prvo oboroženo enoto na območju severovzhodne Slo- venije, ki je prav na tem ob- močju pred 34 leti začela oboro- žen boj proti nacističnemu za- vojevalcu. Sporočamo Ti, dragi tovariš Tito, da smo se po pohodu zbrali v Mostju pri Juršincih, sredi Slovenskih goric, da bi na prizorišču poslednjega boja Lackove čete proslavili 35. obletnico ustanovitve Osvobo- dilne fronte slovenskega naroda in 35. obletnice vstaje jugoslo- vanskih narodov in narodnosti. Na tej svečanosti smo podelili srebrne značke OF, ki jih že sed- mo leto podeljuje SZDL, naše najmnožičnejSe družbenopo- litično gibanje v fronti organizi- ranosti. Letos smo podelili priznanja predvsem aktivistom OF in borcem NOB, ki so po 30 in več letih Se vedno aktivni v re- voluciji, ki še traja. Za nadalje- vanje kontinuitete revolucije smo nad 150 mladim delavcem, učencem in vojakom svečano podelili članske knjižice ZK, mladi pripadniki enot teritorial- ne obrambe, prostovoljci, ki še niso bili v JLA pa so se svečano zaobljubili. Zagotavljamo Ti, da bomo na tem lepem koščku naše socialistične domovine, pod vodstvom naše Zveze komu- nistov, avantgardne organizaci- je jugoslovanskega delavskega razreda, v tem pomembnem po- litičnem obdobju poglabljanja v ustavi zapisanih načel, trdno stali v boju za naš nadaljnji sa- moupravni socialistični razvoj, na braniku naše svobode in neodvisne politike, ki jo začrtu- je Zveza komunistov pod Tvo- jim vodstvom. Kot že tolikokrat doslej v praksi potrjeno, Ti po- novno izrekamo svojo neomaj- no vdanost, spoštovanje, ljube- zen in zaupanje. Sprejmi naše prisrčne - poz- drave in dobre želje, da bi nas zdrav Se dolgo vodil po poti sa- moupravnega socializma, miru in napredka. Za bližnji rojstni dan Ti iskreno čestitamo! V Mostju, 24. aprila 1976 UDELEŽENCI POHODA PO POTEH REVOLUCIJE Naš prvi maj Mnogo je bilo ie napisanega o mednarodnem prazniku de- la, sto in stokrat ponovljenega. Kljub temu ni odveč, da se ob tem prazniku ponovno spomnimo najpomembnejših mejnikov tega praznika, ki je postal praznik na stotine milijonov prole- tarcev vsega sveta, kije tudi praznik vseh delovnih ljudi Jugo- slavije. Pred devetdesetimi leti, 1. maja 1886 v Čikagu: ,,Delavci hrabro naprej, boj se je začel, brez kompromisov, izdajalci se naj umaknejo, ljudje pa naj gredo naprej, kocka je padla... " To so bila gesla sindikalnih voditeljev v ZDA, sledilo jim je 340 tisoč delavcev. Na mitingu v Čikagu so plačanci kapitalistov vpričo 8 tisoč delavcev ubili 6 delavcev, nad 50 pa ranili. Tako se je začelo... Kri, prelito v Čikagu simbolizira rdeči nagelj, rdeče zastave, simbol prvega maja... Neodvisna delavska stranka Jugoslavije je v proglasu za I. maj 1919 zapisala: ..Letošnji prvi maj bomo proslavljali v zna- ku protesta proti vladajoči reakciji in terorjem nad delovnimi ljudmi... v boju proti zakonu o zaščiti driave... za osemumi delovni dan, za delavsko kontrolo nad proizvodnjo..." Pred 30 leti je delavski razred Jugoslavije, prvič v svoji zgo- dovini svobodno praznoval mednarodni praznik dela. Med ti- soči zastav in parol, v povorki 200 tisoč glave mnoiice v Beo- gradu, je bil tudi transparent, na katerem je bilo s preprosto ro- ko napisano:,, Tovarne delavcem!" Pač ena izmed mnogih pa- rol, ki niti ni izstopala in ni vzbujala posebne pozornosti. Toda, dobra štiri leta kasneje je ta parola začela postajati stvarnost, 27. junija 1950. Od takrat je preteklo ie več kot četrt stoletja, od takrat se pri nas praznik dela praznuje tudi kot praznik delavskega samoupravljanja. To je postala naša pot v soci- alizem in nič nas z nje ne bo odvrnilo! To za nas, Jugoslovane niti ni bilo nekaj povsem novega. Prav ob letošnjem mednarodnem prazniku dela se spominjamo delavcev v Kragujevcu, ki so ie pred 100 leti, ko je proletariat komaj stopil na mednarodno politično sceno, razvili zastavo SAMOUPRA ve. Tako kot vsako leto ob praznovanju prvega maja, moramo letos še toliko bolj poudarjati, da se delavski razred Jugoslavije bori za mir, za enakopravno sodelovanje med narodi in driavami, daje naša neuvrščena politika, ki ima pomembno mesto v mednarodnih dogajanjih, rojena prav v na- ši samoupravni druibi. Letošnji prvi maj pričakujemo v znamenju odločilnega boja za dosledno uresničevanje ustavnih načel. Za naš delavski razred, za vse delovne ljudi in njihovo organizirano politično silo — Zvezo sindikatov Jugoslavije — je izredno pomemben dokument — osnutek zakona o zdruienem delu, ki je dan v javno razpravo. To ni samo prvi zakon take vrste pri nas, tem- več v svetu sploh, še več, to je zbornik naše prehojene poti, naše izhodišče za nadaljnje krepke korake v razvoju jugoslovanske- ga sam oupra vljanja. Zakon o zdruienem delu vsebuje eno naših bistvenih izku- šenj, da z driavno lastnino še ni mogoče odpraviti mezdnega poloiaja delavskega razreda. Sele druibena lastnina, izraiena v dohodkovnih odnosih, ustvarja pogoje, da se delavski razred in delovni ljudje zdruiijo kot ustvarjalci druibenega bogastva in o njem tudi neposredno odločajo. To je prvi zakon v svetu, odkar zakoni sploh obstajajo, ki konkretno določa, daje stvar- no bogastvo posameznika odvisno od bogastva njegovih stvar- nih odnosov. To pomeni, da delavčevo delo, ne samo konkret- no delo in količinski rezultat na delovnem mestu, temveč tudi umsko delo, je v medsebojni povezaosti in odvisnosti, pred- stavlja vezi, ki se spletajo s številnimi samoupravnimi spo- razumi in druibenimi dogovori. Zakon o zdruienem delu pomeni kontinuiteto naše revo- lucije, pomeni pot, po kateri bomo uspešno dosegali nove re- zultate v druibenem razvoju, pomeni pa tudi most, ki ga za- čenjamo graditi k obalam komunizma, to je druibe. v kateri bomo zadovoljevali potrebe ljudi, ne le delili po delu... Topaje bil tudi davni sen delavskega razreda, za katerega so prelivali kri, za dosego katerega je nastalo geslo „Proletarci vseh deiel, zdruiite se!" Delavski razred in delovni ljudje Jugoslavije smo ponosni, da smo se znašli na čelu teh prizadevanj, da smo na- kazali najkrajšo, a realno pot za dosego tega velikega cilja, zato je mednarodni praznik dela toliko bolj naš praznik dela, naš prvi maj! francfiderSek 20. seja zborov skupščine občine Ptuj Predsedniki posameznih zborov SO Ptuj so sklicali za v sredo, 5. maja 1976 ločene seje zborov, na katerih bodo obravnavali skupne točke dnevne^ reda, ki obsegajo, poleg ugotovitve sklepčnosti in potrditev zapisnikov zadnjih dveh sej, še predlog stališč, priporočil in sklepov zborov SO Ptuj za nadaljnje uveljavljanje delegat- skega sistema in analizo zaključ- nih računov organizacij zdru- ženega dela za leto 1975 ter predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora kot med- občinskega organa za področje SLO. Družbenopolitični zbor t>o moral še uskladiti drugi člen odloka o priznanjih in nagradah v občini Ptuj, ker ga je na zadnji seji sprejel v drugačnem besedilu kot ZZD in zbor KS. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa imata v dnevnem redu zapisanih še 8 nadaljnjih točk dnevnega reda, ki so: predlog odloka o obvezni. splošni in sistematični deratizaciji na območju občine Ptuj, predlog odloka o najvišjih stanarinah v občini Ptuj, predlog odloka o poprečni jradbeni ceni stanovanj m poprečnih stroških komunal- nega urejai\ja stavbnega zemljišča, inforinacija o problemih o uresničevanju programa družbeno usinerjene stanovanjske gradnje v občini Ptuj, predlog odloka o potrditvi investicijskega programa m o flnančnem programu za financiranje novogradnje stano- va^jsko-poslovnega objekta v Podlehniku, predlog družbenega dogovora k srednjeročnemu raz- vojnemu načrtu o varstvu okolja do leta 1980, predlog odločbe o ustanovitvi ^asbene sole „Karol Pahor" Ptuj, predlog skleda o pooblastilu za organizacijo tečajev za pridobitev osnovnega znanja o higieni za osebe, zaposlene v proizvodiui in prometu z živilL Vsi trije zbori pa bodo imeli se zadnjo skupno točko dnevnega reda: detog»taka vpraau^. 2. stran TEDNIK - četrtek, 29. aprila 1976 Javno posojilo za ceste ... ZA ZBIRANJE SRED- STEV, KI PRESEGAJO NA- ŠE MATERIALNE MOŽ- NOSTI V NASLEDNJIH LETIH .. . Medobčinski svet SZDL Maribor je na predlog Republiške konference SZDL, sklical v domu družbenopolitičnih organizacij v Mariboru, v sredo, 21. aprila, medregijski posvet o organizaciji javnega posojila za ceste v SR Sloveniji. Posvet, ki so se ga udeležili predstavniki občin in občinskih vodstev družbenopo- Utičnih organizacij koroške, po- murske in mariborske regije, je vodil predsednik MS SZDL, Stane Gavez. Vsebinsko in organiza- cijsko plat izpeljave javnega posojila za ceste v SR Sloveniji, je podal član 10 RK SZDL. Namen posveta je bil, da z ustreznim programom akcije združužimo interes naše družbene skupnosti, enotno pristopimo v akcijo in potrdimo oziroma ugotovimo stopnjo naše samoupravljalske zavesti, organiziranosti in napo- sled tudi enotnosti v tako pomembnih odločitvah kot je razpis posojila za ceste. Družbeno- politične organiizacije bodo mo- rale v tem izredno odgovornem političnem trenutku, saj se nahajamo v obdobju pred sprejetjem družbenega plana, tečejo razprave o usmerjenem izobraževanju, pred nami je osnutek zakona o združenem delu, znova dokazati visoko stopnjo politične odgovornosti. Ko se odločamo za vpis posojila, se istočasno zavedamo, da nam ta omogoča boljšo infrastrukturno povezavo naše republike z vsemi njenimi posledicami, hitrejšo gospodarsko rast na splošno in še |K)sebej manj razvitih in obmejnih območij, ki so prav zaradi slabe prometne povezanosti mnogokrat bili bič zaostalosti. Osnovne poteze prometne politike pa smo zabeležili tudi z resolucijo o regionalnem policentričnem raz- voju SR Slovenije. Povedati še moramo, da SSR Slovenija lahko napreduje le z optimalnim zraščanjem z jugoslovanskim in celotnim evropskim sistemom. Za izvedbo javnega posojila za ceste bo potrebno v občinah organizirati koordinacijske odbore oziroma občinske štabe, načeloma bi jih naj vodili predsedniki občinskih skupščin. Štabi bi bodo sestavljeni iz predstavnikov DPO, bank, SDK in predstavnikov velikih delovnih sredin. Težišče dela bo sicer v temeljni organizaciji združenega dela, vključiti pa bo potrebno še fizične izvajalce zastavljenili akcij in tiste sredine, ki so največji uporabniki cest. Že javna razprava o srednjeroč- nem planu vzdrževanja in gradnje magistralnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976-80 v krajevnih skupnostih, v TOZD, v zborih občinskih skupščin, kakor tudi regijske razprave, so potrdile osnutek programa za obdobje 1976-80 po planu I. Poudarjena je bila nujnost pridobitve dodatnih sredstev s prerazporeditvijo pro- metnega davka, s podražitvijo plinskega olja in prodajo obveznic za ceste, pod pogojem, da bosta realizirani prvi dve postavki (prometni davek in cene plinskega olja). O tem je razpravljal že tudi izvršni odbor predsedstva SZDL Ptuj na svoji peti seji, na kateri so bili navzoči delegati lokalne skupnosti za ceste in sprejel osnutek srednjeročnega programa vzdrževanja rekonstrukcij in gra- denj magistralnih in regionalnih cest; podpira pa tudi akcijo za zbiranje sredstev za izgradnjo cest v SR Sloveniji. Program razvoja cest za obdobje 1976-80 temelji na realnih materialnih možnostih. Seveda pa so želje velikokrat v razkoraku z možnostmi. V pripravah na akcijo bo potrebno še posebej poudarjati, da se v razpis posojila za ceste ne gre zaradi manjkajočih sredstev, temveč zato, da zberemo sredstva, ki presegajo naše materialne možnosti v naslednjih letih. Kot posojilo za ceste naj bi vsak zaposleni v občini prispeval polovico svojega enomesečnega osebnega dohodka. S posojilom naj bi zbrali 900 milijonov dinarjev, kar pa je še vedno le nekaj nad 9 odstotkov potrebnih sredstev za realizacijo programa za obdobje 1976-80. Ta sredstva se smatrajo kot dodaten vir za financiranje novogradenj, rekon- strukcij in modernizacije magi- stralnih in regionalnih cest po srednjeročnem planu. V tem času, tako je zapisano v navedenem planu, bomo moderniziraU 728 km makadamskih cest, okrep- ljeno bo 601 km modcrniziranili cest, rekonstruiranih 216 km cest, na novo zgrajenili 117 km, od tega 36 km avto cest itd. V naslednjih dneh bo treba pospeešeno delati, da bo akcija vpisa posojila, ki začne po prvem maju, res izraz naših želja in hotenj, končana pa bo 31. oktobra letos. Obveznice za posojilo bodo izdane v apoenih po sto, petsto, tisoč in deset tisoč dinarjev, v skupni vrednosti 900,000.000 dinarjev; obrestovale se bodo po 10-odstotni letni obrestni meri. Za fizične osebe velja, da lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v največ 24-mesečnih obrokih; pravne osebe pa lahko vplačajo vpisani z znesek posojila naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnega računa za leti 1976 in 1977 s tem, da mora biti posamezni obrok vplačan do konca posameznega koledarskega leta. Amortizacija obveznic bo izvedena v petih letnih anuitetah. Anuitete bodo zapadle vsako leto 1. julija, prva zapade 1. julija 1979, zadnja pa 1. julija 1983. Republiški odbor za izvedbo posojila med drugim odgovarja za navodila za postopek vpisa, vplačila in amortizacijo obveznic. Naloge pa čakajo tudi poslovne banke in SDK na območju SRRS (po potrebi pa tudi v drugih republikah in pokrajinah) v smeri priprav mreže vpisanih in vplačilnih mest posojila. V mesecu novembru in decembru 1976 bo podana analiza vpisa vplačila posojila, ocena akcije, vsklajevanje rezultatov in seveda namenska poraba vpiša- vplačila posojila presežka nad skupnim razpisanim zneskom. ozuoma zneskom v posamezni občini. To ne pomeni, da akcije ne bodo spremljali v vsem njenem razvoju, upopoštevali bodo tudi predloge določenih 'sredin za kvalitetnejše vodenje akcije tako v vsebinskem kkot tudi v organi- zacijskem pomenu. MG Stanovanja, vzdrževanje, krediti, stanarine Na redni skupščini vseh treh enot Samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj, enote za graditev stanovanj, enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in enote za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš, ki je bila v sredo 21. aprila 1976, so delegati vseh treh enot zasedali skupaj. Najprej so obravnavali zaključne račune vseh treh enot, zanimali so se za posamezne postavke o gibanju sredstev, kako se sredstva trosijo in kakšen je dosežen učinek. Delegati so poslovanje ugodno ocenili in sprejeli vse tri zaključne račune. Razpravljali so tudi o finančnem planu in programu dela za letošnje leto in ju tudi sprejeli. Sredstva za letos so angažirana v gradnjo, ki že teče, to so stanovandci bloki v Kidričevem, Majšperku in Ptuju, v Volkmerjevi ulici in delno v Gregorčičevem drevoredu. Blok v Majšperku je že vseljiv, blok v Kidričevem bo še ta mesec, stanovanja v Gregorčičevem drevoredu pa bodo vseljiva v prvi polovici tega leta. Program investicijskega vzdrževanja obstoječega stanovanjsk^a fonda in revitalizacije stanovanj predstavljata poseben problem, ker se iz stanarine in najemnine ne steka dovolj sredstev, da bi lahko stanovanja primemo uredili. Trenutno opravljajo le najnujnejša dela, da vsaj preprečijo nadaljnje propadanje hiš. Ta problem so delegati precej živahno obravnavah, saj je v Kidričevem in v Ptuju veliko stanovanjskih hiš, ki so potrebne poštenega popravila. Posebno v Ptuju, kjer je zgodovinsko zaščiten stari del mesta, je potrebno vlagati dosti več sredstev, v skladu z napotili zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Ker je stari del Ptuja pomemben zgodovinski center za celo Slovenijo so delegati menili, da bi morali iz republiškega sklada kriti razliko med sredstvi, ki so na voljo in sredstvi, ki so potrebna. Delegati so obravnavali in potrdih metodologijo k pravilniku o dajanju stanovanjskih kreditov. Metodologija je bila objavljena vendar bistvenih pripomb nanjo ni bilo. Namensko stanovanjsko varčevanje bo na novo točkovano, še naprej pa bo dovoljeno, kar je v ptujski občini specifičen primer, da zaprosijo za kredit tudi graditelji, ki ne varčujejo namensko, imajo pa hišo pod streho, torej končano tretjo fazo gradnje. Tedenca republiškega pravilnika pa je, da dobijo kredite le tisti prosilci, ki namensko varčujejo. Določen odstotek na zbrane točke pa dobijo udeleženci NOB. Delegati so sprejeli tudi novi pravilnik o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Novost pravilnika je poenostavljeno točkovanje in možnost zamenjave stanovanj pod določenimi pogoji. V skladu z republiško resolucijo in samoupravnim sporazumom o družbeni kontroli cen je skupščina podprla predlog odloka skupščine občine, da se stanarine povišajo s h junijem 1976 za 20 %. Povišanje pomeni postopen prehod na stroškovne stanarine, kajti s tem, da se bo zbralo več sredstev bo tudi vzdrževanje obstoječega stanovanskega fonda boljše. S tem pa ne bodo prizadeti stanovalci z nizkimi osebnimi dohodki, saj obstaja odlok o delni nadomestitvi stanarin. Da bi bili s tem odlokom seznanjeni res vsi delovni ljudje in občani, bo upravni odbor enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu prosil za pomoč strokovne službe v OZD, da bodo o možnosti subvencioniranja obvestili svoje zaposlene. Na skupščini je bil sprejet tudi razpis za 3. natečaj za kreditiranje. Sprejeli so sklep za dodelitev kreditov iz združenih sredstev OZD za nakup stanovanj, za individualne kredite, za nakup stanovanj v etažni lastnini in za individualno gradnjo. Ob koncu zasedanja so delegati postavili še več vprašanj, na katera bodo dobili pismene odgovore. N. Poljanšek Dokončno urejeno regresiranje Svoj čas smo poročali, da se v TGA Kidričevo Se vedno niso odločili za regresiranje letnega dopusta, kar bi pomenilo, da bi v TGA Kidričevo leto- vali letos prvič po ekonomskih cenah. No, na zadnji seji DS TGA je bil re- šen tudi ta problem in sicer tako, da se sredstva za izplačevanje regresa za izrabo letnega dopusta v letu 1976 oblikujejo v višini 1.200.— din na delav- ca, kar je v skladu s samoupravnim sporazumom. Sklenili so, da se vsake- mu članu kolektiva, ki ima pravico na dopust ob izdaji odločbe za dopust izplača tudi 1.050 din, medtem, ko preostanek sredstev v višini 150 din na- menijo za regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu v Crikvenici in v drugih letoviščih. Ker je ob vsem tem bilo več različnih predlogov, so člani DS TGA me- nili, da je najbolj realno, da so naročili sektorju za organizacijo dela in na- črtovanje, da pripravi izračun,dejanske cene oskrbnega dne v počitniškem domu ,,ALUMINIJ" v Crikvenici in sicer v dveh variantah, da počitniški dom posluje kot samostojna organizacijska enota ali pa, da počitniški dom posluje v okviru obrata družbene prehrane. Izračun dejanske cene je vsekakor potreben zaradi dosedanjih nereal- nih izračunavanj oskrbnega dne v počitniškem domu TGA. Primerjava s cenami v turističnih objektih podobne kvalitete, kot je počitniški dom, je previsoka, ker imajo turistične organizacije tudi ceno 120 din ali manj, pri čemer te organizacije poslujejo tako, da ustvarjajo čisti dohodek. Obračun počitniškega doma mora biti tak, da so dohodki in izdatki uravnovešeni, pri čemer se ne sme izkazovati presežka dohodka. Organi samoupravljanja! v TGA so tako storili svoje, sedaj pa so na vrsti še drugi. F. Meško STARNDARDIZACIJAVI\IASl INDUSTRIJI Iz analize o mestu standardizaci- je v industriji na ptujskem, ormoš- kem, slovensko-bistriškem in ljuto- merskem območju je razvidno, da je še vedno premalo zainteresirano- sti v vodstvih delovnih organizacij, prav tako pa ima vrsta drugih pro- blemov pri reševanju prednost pred problemi standardizacije, z njimi se ukvarjajo le priložnostno in le malo jih je, ki imajo za področje stan- dardizacije organizirane posebne službe ali sistematizirana posame- zna delovna mesta. Največkrat je ta služba v okviru razvojne službe, pogosto tudi v okviru tehničnega in drugih sektorjev, je bUo slišati na seji komisije za standardizacije, ko- ordinacijskega odbora za napredek gospodarstva in tehnologijo pri gospodarski zbornici Slovenije. Komisija je zasedala v Ptuju, 21. aprila 1976 na pobudo inženirjev in tehnikov AGlS-a, saj je bila osred- nja točka dnevnega reda problema- tika standardizacije v industriji na ptujskem območju. Vse Dremalo se v delovnih orga- nizacijah zavedajo, da je standardi- zacija sestavni del proizvodnega procesa, kar pomeni, da lahko le s kvaliteto, pri kater! ima odločujoč vpliv standard, osvoji tržišče. V ju- goslovanskem merilu smo na tem področju šele na začetku in zato še posebej na tujem trgu blaga ne mo- remo prodati tako kot bi ga lahko. V Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič in v IMPOL-u Slo- venska Bistrica je standardizaciji! razvita le do tiste stopnje, ki jo na- rekuje značaj proizvodnje, standar- di so odvisni od naročil, vsak naročnik prinese s seboj tudi stan- dard, enako je tudi v kovinsko pre- delovalni industriji. Tu ugotavlja- jo, da se naši standardi prehitro spreminjajo, da je tudi obveščanje o spremembah, veljavnosti standardov prepočasno. Kovinsko predelovalna industrija na našem območju je kooperantska industri- ja, kar pomeni, da z naročnikom dobijo tudi standard, kar pa mno- gokrat kooperantu ne zagotavlja racionalne proizvodnje in izkoriš- čenost strojev ter delovne sile, saj imajo za isti tip proizvoda več stan- dardov. Problem kovinsko prede- lovalne industrije je tudi standardi- zacija orodij. Doseženi rezultati ka- žejo, da bo potrebno dosedanje de- lo še razširiti, saj bodo le tako lahko hitreje sledili napredku tehnologije. Na območju standardizacije se pripravlja novi zakon, ki predvide- va, da bo morala vsaka gospodar- ska delovna organizacija s samou- pravnim aktom ustanoviti službo za standardizacijo, po novem zako- nu pa se bo moral vsak jugoslovan- ski standard v petih letih revidirati. N.BdS«k Težave pri planiranju Tudi v Sigmi — tovarni gumije- vih izdelkov servisi Ptuj so se pri planiranju za srednjeročno obdobje 1976—80 srečali z vrsto te- žav. Osnutke srednjeročnega raz- vojnega programa so izdelali že v mesecu juniju preteklo leto, pri iz- delavi samega srednjeročnega plana pa se je pokazalo, da še ni enotne metodologije, kakor tudi, da iskanje podatkov drugod, Sigma je namreč kooperant v avtomobil- ski industriji, ni usklajeno. Veliko nerešenih vprašanj pa je rešil novi zakon o samoupravnem planira- nju. Svoj srednjeročni plan je Sigma na nivoju republike usklajevala v dveh reprodukcijskih celotah (vseh je v Sloveniji 22) in sicer v TAM-u, kot kooperantu tovornih vozil in pri proizvajalcu gume s Savo Kranj, Gumo Beograd kakor tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije in poslovnimi bankami. Usklajevanje je takorekoč pri kraju, vendar pa bodo ostala nekatera vprašanja še vedno nerešena, kot npr. energeti- ka. V Sigmi sedaj teče javna razpra- va o samoupravnem sporazumu srednjeročnega razvojnega plana med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki jih je pet. Pod- pisnice samoupravnega sporazuma — vse TOZD se bodo s podpisom zavezale, da bodo uresničevale srednjeročni plan, da bo njihovo sodelovanje enakopravno kot tudi, da bodo skrbele za trajen plasman svojih proizvodov na doms^iem in tujem tržišču. N. B. BREZ PRIVILEGIJEV ENIH - NA RAČUN DRUGIH V javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, ki bo v ptujski občini potekala od 10. maja do 10. septembra letos, čakajo slehernega izmed nas v delovni organizaciji ali v krajevni skupnosti, odgovorne naloge v dejavnem vključevanju v celoten potek razprave, ki jo bodo organizirali sindikati in sociali- stična zveza. Že sedaj se dealvci v združenem delu, v samouravnih interesnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih živo zanimajo za vse novosti, ki jih omenjeni zakon prinaša, saj bodo z njim urejeni pravni odnosi ^ družbeno-eko- nomskega položaja delovnega človeka in okviri za samoupravno sporazumevanje in družbeno planiranje ter ne nazadnje tudi delo državnih organov. Ob našem obisku v TOZD - za vzdrževanje voz v Ptuju, smo se pred nedavnim ^ pogovarjali s skupinovodjo ključavničarjev, Pa- vlom Štuhcem, ki je vseskozi opravljal odgovorne družbeno-po- litčne funkcije v svoji delovni organizaciji in je tudi danes zelo aktiven delepat zbora združenega dela skupščine občine Ptuj. Na vprašanje: KAJ PRIČAKUJE pD NOVEGA ZAKONA O ZDRUŽE- NEM DELU, je dejal: „Pričakujem, da bo novi zakon o združenem delu jasno opredelil vse odnose v združenem delu, zlasti dohodkovne, s področja delovnih razmerij, samouprav- ljanja itd. ^ Železničarji si še posebej želimo, da bozakon jasen in konkreten, da ne bo možnosti raznih »prilagajanj" in izigravanj v škodo delavcev v TOZD, kar je bilo doslej večkrat prisotno z izgovorom, da to terja specifični položaj železnice. Popolnoma se strinjam, da morajo v naši družbi urejati zakoni vse tisto, o čemer se ni mogoče samoupravno dogovoriti, to pa velja tudi za financiranje modernizaciie železnic in druge dejavnosti, ki so za vse nas posebnega pomena. Zakon o združenem delu bo moral začrtati tudi bolj enako- pravne odnose pri ustvarjanju in delitvi dohodka med panogami in delovnimi organizacijami, izklju- čiti bo moral prhrilegije enih - na račun drugih, izenačiti bo moral pogoje nagrajevanja delavcev iz naslova minulega dela itd . . ." Marjan Šneberger Za 1. maj — praznik dela delovnim ljudem in občanom, zlasti pa našim bralcem in poslušalcem, prisrčne čestitke in nadvse prijetno praznovanje! Kolektiv zavoda RADIO - TEDNIK PTUJ Centralne delavnice : Ljubljana ipZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ V PTUJU i (Železniške delavnice) Delovnim ljudem in občanom čestitamo za mednarodni praznik dela — 7. maj in Jim želimo prijetno praznovanjel mesokombinat perutnina • ptuj Potrčeva 8 62250 PTUJ p. p. 660 telex 33128 žiro račun 52400-601-10147 TOZD: Perutninske farme, Mesna industrija, Tovarna krmil, PP Commerce, Servis, Obrat za kooperacijo, Skupne službe. Vam priporoča svoje kakovostne proizvode — meso mladih piščancev — vaiilna in konzumna jajca — enodnevne piščance — kokoši Kolektiv Mesokombinata Perutnina Ptuj s svojimi samoupravnimi organi kt družbeno- političnimi organizacijami čestita vsem delovnim ^udem za 1. mili kt Jbn Š9ff prijetno praznovanje. — izdelke iz perutninskega mesa — sveže gdveje, telečje m svinjsko meso — mesne izdelke vseh vrst — piščančji paprikaš v konzervi — kokošji golaž v konzervi — odkupujemo divjačino vseh vrst TEDNIK - četrtek, 29. aprila 1976 3. stran POGODBENO PITANJE Pri obratu za kooperacijo Kme- tijskega kombinata Ptuj je pogod- beno pitanje telet in prašičev s kme- ti — kooperanti dobro razvito. Obrat daje krmila, zavarovanje in veterinarske usluge; kooperant pa delo in hlevske objekte. Tako je v minulem letu 48 kooperantov v svojih hlevih vzredilo 5537 telet, 18 kmetov kooperantov pa 2415 praši- čev. Vzrok, da ni bilo več prašičev v pitanju je bil v neugodni ceni na trgu. Z lastno klavnico v okviru SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat Ptuj, po sklenitvi pogod- be med obratom in predelovalno industrijo ter z ustanovitvijo pose- bnega sklada, ki naj bi skrbel za primerne cene med proizvajalci in predelovalno industrijo, se bo tudi več kmetov — kooperantov odloči- lo za preusmeritev kmetije v pitanje praSifev. ^^^^ IZKORISTITE PRVOMAJSKE PRAZNIKE, DA NE BO TREBA BOLNIŠKE! - S kmečkimi opravili moram pohiteti. Dobil sem samo tri dni bobiiSke... (Paviiha, 19. 4. 1976) KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ želi vsem občanom in delovnim ljudem, zlasti pa svojim krajanom, prijetno praznovanje. Za praznik dela — 1. maj iskrene čestitke! Zg. Polskavi NerazdrnžUivi v rasti in propadai^Jn — osnovna iola in lipa v Zg. Polsicavi. Foto: V. H, Osnovna šola in lipa nerazdružni v rasti in propadu Med največje znamenitosti Zg. Polskave se uvrščata tudi osnovna šola in lipa na njenem dvorišču. Njuna pot razvoja je skupna, saj je lipa bila posajena na dvorišču te šole samo štiri leta po zgraditvi šole, katere rojstno leto je 1820, ko je priče- la delovati kot enorazrednica. Kasneje so šolo dograjevali, vse bolj pa je razprostirala svoje veje tudi lipa. Tako danes pripoveduje nekdanji upravi- telj šole, že upokojeni Ivan Vokač in njegova žena Leonarda, ki v šoli živi že od rojstva. Se dobro se spominjata, ko so lipo pripeljali na mesto, kjer danes stoji ob posebni svečanosti s štirimi pari šekastih volov, kot je napi- sano tudi v šolski kroniki. Skupni razvoj šole in rast lipe je trajal vse do pred nekaj leti, ko so krajani Zg. Polskava spoznali, da je šolsko poslopje že dotrajalo in je neprimerno za uvedbo sodobnih oblik pouka. Sedaj čakajo na pričetek gradnje nove osnovne Sole, stare pa ne obnavljajo več. Skupno s šolo pa vsako leto močneje kaže svoje utrujene in posušene veje tudi njena zvesta sopotnica lipa. Tako v osnovni šoli, kot okoli lipe pa še vedno poskakuje mlada gene- racija učencev stare šole. Tudi nekdanji ravnatelj Ivan z ženo Leonardo preživljata tukaj svoja leta jeseni. Ivan Se pridno skrbi za čebele in vrtnari; njegova žena, najprej učenka, pozneje učiteljica in danes upokojenka v tej šoli, pa skrbno neguje cvetlice v šolskih razredih. V. H. Svojim cenjenim strankam vselej priporočamo naše kakovostne izdelke: — opeko vseh formatov — dimne in zračne tuljave — stropne nosilce tipa MAP — montažne opečne preklade za okna in vrata, ki so naš novi izdelek in ki jih izdelujemo po naročilu v poljubnih velikostih. Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom čestitke za 1. maj in prijetno praznovanje! _ Priznanja osvobodilne fronte slovenskega ŽE SEDMO LETO PODEUUJE OBCINSKE KONFERENCA SZDL PTUJ SREBRNE ZNAČKE OF SLOVENSKEGA NARODA IN TO PRAV NA OBLETNICO USTANOVITVE ORGANIZAaJE, KI DANES PRERAŠČA V NAJMNO- ŽIČNEJŠO DRUŽ ffiNOPOLITIČNO GIBANJE V FRONTI ORGANIZIRANOSTI SZDL. Žirija za letošnje podeljevanje priznanj OF ni imela lahkega dela. Na dveh sejah je po razpisu določila letošnje dobitnike teh odličij. Izbira je bila toliko zahtevnejša, saj je morala irija prav ob 35. obletnici ustanovitve OF in 35. obletnice vstaje upoštevati posebne kriterije, usklajevati kontinuiteto predvoj- nega, vojnega in povojnega ustvarjalnega dela letošnjih 25 dobitnikov. Osnovna ugotovitev pa je vseeno ta, da so organizacije in posamezniki med borci in nosilci - razvoja socialističnega druž- benopolitičnega sistema, - razvijanja in krepitve socialističnih samoupravnih odno- sov, - uveljavljanja demokratičnih in humanih socialističnih odno- sov, - družbe no po litčnega dela med občani in delovnimi ljudmi, kar je pomembno za uveljavljanje sociali- stičnih in človeških odnosov na raznih področjih in oblikah družbenega življenja. Med letošnjimi nagrajenci so borci, soustanovitelji prvih odbo- rov OF, aktivisti SZDL, delavci, kmetje, gospodinje in intelektual- ci, skratka tisti, ki so ustvarjali pogoje za socialno in nacionalno osvoboditev, pogoje za resnično uveljavljanje človeka v družbi skozi 30 let svobode. Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda je odločila, da so letošnji dobitniki: 1. JURAJ BARI C, roj. 21. 4. 1918, aktivist OF in borec Kalniškega odreda od leta 1943. Živi v Ptuju, še vedno je aktiven družbenopolitični delavec. 2. BORUT CARU, roj. 14. 7. 1916, predvojni, medvojni in povojni aktivist, aktiven na raznih področjih družbene dejavnosti. Sedaj upokojenec v Ptuju. 3. JURIJ CESTNIK, roj. 28. 3. 1910, član odbora OF Hajdina od leta 1941, aktivist pri oblikovanju ljudske oblasti. Sedaj upokojenec, še vedno družbenopolitično akti- ven. 4. VLADIMIR DEBENJAK, roj. 17. 6. 1905. Med okupacijo je sodeloval v Srbiji, po osvoboditvi aktivist in politični delavec med železničarji pri obnovi železniškili prog in zadružnih domov. Sedaj upokojenec v Budini pri Ptuju. 5. FRANC FIDERSEK, roj. 4. 11. 1924 v Nadolah, aktivist OF od 1945, vsa leta družbenopoli- tično aktiven, nad 20 let sodelavec na ko miteju OK ZKS Ptuj, sedaj odgovorni urednik Radia in Tednika Ptuj. 6. FRANC GROSEK, roj. 13. 12. 1912, borec 10. Ljubljanske brigade od 1944, povojni aktivist OF in dolgoletni odbornik. Sedaj kmetovalec in invalidski upoko- jenec v Trnovski vasi. •7. ZORA KARIŽ, roj. 13. 10. 1910, medvojna aktivistka OF na Krasu, po letu 1947 aktivna družbenopolitična delavka v Ptuju, sedaj upokojenka. 8. NEŽA KEŠPERT, roj. 2. 1. 1915. Kot kmetovalka na Jelovicah je bila aktivist OF in sodelavec NOB od prve polovice leta 1944, sedaj prevžitkarica v Majšperku. 9. CECILIJA KOLAR, roj. 1900, prevžitkarica v Stopercah 4. Kot kmetovalka v Stopercah je bila aktivist OF in sodelavka NOB od začetka leta 1944, po vojni aktivistka na vasi. 10. SLAVKO KOSTEVC, roj. 23. 5. 1928, aktiven udeleženec NOB, od marca 1943. Od aprila 1948 delavec milice, sedaj komandir oddelka milice v Gorišnici in aktivni družbenopo- litični delavec. 11. MILENA KRAU, roj. 6. 4. 1923, aktivistka OF in aktivna sodelavka NOB od leta 1942. Po osvoboditvi družbenopolitična de- lavka v sindikatih in organih oblasti, sedaj podpredsednica zbora združenega dela SO Ptuj, na delovnem mestu PTT kontrolor v Ptuju. 12. ALBERT KRAPEŽ, roj. 20. 12. 1925, skojevec od leta 1941, od 1943 aktivni borec v Kozjanskem odredu. Po vojni aktiven družbenopolitični delavec, zlasti na območju Ptujske gore, kjer tudi stanuje in Majšperka, kjer je na delovnem mestu. 13. LIZIKA LACKO, roj. 4. 11. 1928, med vojno intcrniranka v nacističnili taborišč. Po osvobo- ditvi aktivna družbenopolitična delavka v občini Ptuj in v krajevni skupnosti Rogoznica, zlasti de- javna na področju občinske zveze društev prijateljev mladine in družbene aktivnosti žensk. 14. ANICA LANGUS, roj. 21. 6. 1911, aktivistka OF od leta 1941, od maja 1943 aktivni borec v Kalniškcm odredu. Vsa leta po vojni aktiven družbenopobtični delavec v okraju in občini Ptuj. ^ Sedaj upokojenica v Ptuju. \ 15. DANILO MASTEN, roj. 11. | 7. 1923, borec v V. prekomorskil brigadi, vsa leta po vojni aktiven družbenopolitični delavec na raznih področjih dejavnosti, sedaj sekretar občinskega sveta ZSS Ptuj. 16. FRANC OBRAN, roj. 2. 5.^ 1909, v času NOB sodeloval z osvobodilnim gibanjem, vsa leta po vojni aktivist na območju Moškanjcev in vzorni družbenopo- litični delavec. Sedaj železniški upokojenec v Moškanjcih. 17. JOŽE SKERLOVNIK, roj. 24. 8. 1926, aktivist OF in borec NOB od leta 1943. Vsa leta po vojni aktivni družbenopolitični delavec, zlasti v sindikatih. Sedaj sodelavec v kmetijskem kombi- natu Ptuj in aktiven sindikalni delavec. 18. TRAJKO STOJCEVSKI, roj. 15. 3. 1922, aktivni udeleženec NOB od leta 1944, po osvoboditvi aktivni oficir JLA in družbenopobtični delavec. Sedaj dela v občinskem štabu TE in v ZRVS, aktivno politično deluje tudi v ZK. 19. IVAN SKOFIC, roj. 13. 8. 1914, v letih 1943-44 aktivist in pobudnik ustnavljanja odborov OF na Dravskem polju, po osvoboditvi aktivist OF na območju Slovenje vasi, kjer je še tudi danes aktiven. 20. MAKS VAUPOTIC, roj. 17. 11. 1917, aktiven udeleženec NOB od leta 1944, vsa leta po vojni družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti Videm pri Ptuju. 21. ŠTEFAN VERTiCroj. 24. 12. 1909, aktiven udeleženec NOB, povojni aktivist, sekretar odbora OF in več kot 10 let predsednik terenske organizacije SZDL, sedaj upokojenec v Ptuju. 22. MARIJA VISENJAK, roj. 3. 6. 1907, vso obdobje med vojno aktivistka OF, po vojni aktivna družbenopobtična delavka, ravna- teljica osnovne šole v Zavrču, sedaj upokojenka v Hrastovcu. 23. JANEZ ZELENKO, roj. 14. 8. 1907, od leta 1941-42 aktivist OF, nato interniran v Dachau, po osvoboditvi aktiven družbenopoli- tični delavec pri izgradnji ljudske oblasti, v samoupravnih organih in v organizaciji SZDL, sedaj upokojenec v Kicarju. 24. AEROKLUB PTUJ, s svojimi številnimi sekcijami spada med tiste klube, ki tako v jugoslovanskem kot tudi v svetovnem merilu žanjejo izredne uspehe. Ti uspehi so plod trdega dela, samoiniciativnost slehernega člana in ljubezni do tega športa. 25. TVD PARTIZAN MAR- KOVCI zlasti odlikuje množično- st, aktivna udeležba skoraj na vseh tekmovanjih in manifestacijah, od občinskih do zveznih. Iz njegovih vrst so, kot rezultat načrtnega dela, zrasli številni vrhunski športniki. Letošnji dobitnici priznanj OF. Na sliki manjkq'o Borut Carli, Cecilija Kolar, Franc Obran in Maks Vaupotič, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti svečanosti. Foto Kosi Aktiva ZSMS v vaseh v vaseh OkoSka gora in Božje, na območju krajevne skupnosti Oplotnica, so se mladi na lastno pobudo organizirano združili. Ob sodelovanju aktiva ZSMS Oplotni- ca in OK ZSMS Slov. Bistrica, sta pred kratkim pričela z delom aktiv ZSMS OkoSka gora in Božje. Oba kraja sta v višjih delih oplotniSkega Pohorja, zato je takšno združeva- nje mladih še toliko pomembnejše, saj so tam mladi edini pobudniki za akcije in tudi poživitev kulturnega življenja. v Božjem šteje aktiv ZSMS okoli 35 članov, pretežno kmečke mladi- ne, ki so že sprejeli akcijski pro- gram dela za letošnje leto. Med naj- večje akcije uvrščajo gradnjo last- nih prostorov v eni od zapuščenih kmečkih hiš. Sedaj se morajo nam- reč sestajati po hišah svojih članov, kar pa v precejšnji meri onemogoča organizirano delovanje mladih. S podobnimi problemi se srečuje tudi aktiv ZSMS OkoSka gora, ka- teri šteje blizu 40 članov. Pomoč in podporo v svojih prizadevanjih pa mladi v veliki meri dobivajo od krajanov. Tudi v tem aktivu so že sprejeli letni akcijski program delo- vanja. Prvo večjo akcijo pa bodo imeli v okviru praznovanj 27. apri- la in 1. maja, ko bodo izvedli sve- čanost ob kresovanju. v. Horvat 4. stran TEDNIK - četrtek, 29. aprila 1976 »REKREACIJA, ŠPORT, GOSPODARJENJE, SKRB ZA ČISTE VODE IN ZDRAVO OKOLJE..." Tako je z nekaj besedami opre- delil glavne naloge ribiSke družine Ptuj njen gospodar Peter ZMA- ZEK, ki je sicer Šofer pri podružni- ci SDK v Ptuju, drugače pa aktiven družbeno-poUtični delavec, med drugim sekretar aktiva komunis- tov-ribičev in sekretar osnovne or- ganizacije ZKS. Vse naloge oprav- lja odgovorno in uspešno, največ časa, pri njem namreč ne moremo govoriti o prostem času, temveč o času, ki je zunaj rednega delovnega časa, torej — največ tega časa po- sveča ribištvu. Ne le, da je nadvse uspešen ribič, temveč je predvsem aktiven organizacijski delavec na področju ribištva. Kot gospodar ribiške družine Ptuj, ene največjih družin v Slove- niji, ne skrbi samo za to, da druži- na kar najboljše gospodari s pre- moženjem, ki ga ji je zaupala druž- ba, temveč je tudi eden glavnih po- budnikov aktivnosti ribičev na raz- nih področjih. Zato smo se nanj obrnili s prošnjo, da nam opiše ne- katere naloge in probleme, s kateri- mi se srečuje RD Ptuj. Peter je ma- lo pomislil in takole začel: ,,Najprej moram poudariti, daje voda, takoj za zrakom, prvinski pogoj za ohranitev vsega živega na našem planetu, ki mu pravimo Zemlja. Poleg tega je voda tudi po- memben del našega gospodarstva, služi nam za šport in rekreacijo. Zakon iz leta 1945, dopolnjen v le- tu 1958, konkretno nalaga ribiškim družinam dolžnost in način, kako naj gospodarijo z vodami, kako jih naj varujejo, kako naj gospodarijo z ribami in z drugim življenjem v vodi. Zaradi smotrnosti gospodar- jenja z ribami v naravnih vodah, so MU z zakonom določeni ribiški ra- joni in okoliSi, kot ribiSke gospo- darske enote." Na katerem obmofju gospodari ribHka družina Ptuj? Konkretno RD Ptuj upravlja z vodami na območju občine Ptuj, Peter Zmazek Oevo) s svojim naj- večjim plenom pri domu RD Ptiy ,,Dežnica" ob podlehniškem ribni- ku. Njegov direktor, Milan Kneže- vič pa se Je znašel v vlogi pomočni- ka. Foto Kosi. delno pa tudi na območjih mari- borske, ormoške in lenarSke obči- ne. Tako se naša družina uvršča, po površini in po številu članstva, na prvo mesto v Sloveniji, saj s svojim članstvom predstavlja deset odstot- kov vseh športnih ribičev v Sloveni- ji." Katerim področjem ste ptujski ribiči posvečali posebno skrb? ,,Vsa leta je naša ribiška družina posvečala veliko skrb vlaganju in čuvanju rib, zlasti pred raznimi kri- volovci, predvsem pa so se vsi ribiči angažirali vsako leto ob drstenju podusti ..." Za tiste, ki niso ribiči, bo verje- tno zanimivo vedeti, kaj Je z drste- njem podusti? ,,Naše območje je edinstveno, največje drstišče za te vrste ribe v Evropi. Podusti se namreč drstijo, vsako leto nekako v aprilu, na prodnatih tleh v nizkih vodah. Naj- primernejše mesto za njihovo drste- nje je bilo porečje Pesnice in sicer ob vhodu iz Drave v Pesnico, to je pri Forminu. Sem se prihajajo drs- tit podusti s celotnega porečja Do- nave. Ob drstenju je to ribo možno ujeti z rokami, zato so okoliški lju- dje, najrazličnejši divji ribiči, nalo- vili ogromne količine teh rib in jih potem preprodajah. Da bi to ropa- nje preprečili, iztrebiti se verjetno ne bo dalo, razen, če zaradi hidro- elektrarn in temu prilagajočega vodnega režima, ki pa je za ribe skrajno neugoden, sploh podusti ne bodo mogle več prihajati drstit na naše območje. Forminu so dali ime že Rimljani, pomeni pa trg, mišljen je ribji trg, ki je bil v tem kraju za- radi izredno ugodnih možnosti ulo- va rib že v času, ko so tod proti Pa- noniji korakale rimske legije." Ne le zaradi sistema hidrocentral na Dravi, verjetno tudi zaradi naj- različnejših odplak, kmalu v naših rekah ne bo več rib, vsaj žlahtneJSih vrst ne? ,,Res je! Kljub veliki angažirano- sti nas, ribičev, je v naših vodah vse manj rib, ker jih uničujejo predv- sem industrijske odplake. RD Ptuj vlaga veh ko truda in denarja v paz- niško službo, saj imamo dva redno zaposlena paznika in več honorar- nih, zato smo krivolov močno ome- jili in tudi onesnaženje sproti signa- liziramo. Kljub temu pa ugotavlja- mo, da so naše reke, zlasti Drava, Pesnica, pa tudi Dravinja in Polskava, da Studenčnice niti ne omenjam, vedno bolj onesnažene. Zaradi tega se je naša ribiška druži- na začela že pred leti usmerjati na obstoječe in tudi nove ribnike, kjer edino vidimo možnosti za razvoj ri- bištva ..." O tem bi sicer lahko razpravljala še precej na dolgo, vendar bi posta- lo za bralce verjetno predolgovez- no, zato samo še eno vprašanje. Pred kratkim se ti je v podlehniš- kem ribniku nasmehnila sreča, da si ujel 12 in pol kg težkega in 1,30 metra dolgega soma. Kako se ti je to posrečilo? ,,Nič se mi ni posrečilo, za izku- šenega ribiča velja znanje, ne pa sreča. Vsako vrsto rib je treba po- drobneje poznati, njene navade, čas, kdaj in na kaj prijema itd. To- da, res bi bralce dolgočasila, če za- čnem vse to pojasnjevati, zato ta- kole: Kogar zanima, kako je treba ujeti soma, naj prečita še prihodnjo številko Tednika!" Z razgovorom bomo nadaljevali v prihodnji številki. F. Fideršek Pionirji - ribici Ena od stalnih nalog Ribiške družine Ptuj je tudi skrb za ribiče — pio- nirje. Mladinska komisija je že sprejela program vzgoje in usposabljanja pionirjev — ribičev, članov ribiške družine Ptuj. Teoretični del programa bi naj zajel naslednje teme: Narava, okolje, voda, hrana, življenjski pros- tor. Osnovna pojasnila o ribah in glavni predstavniki rib v vodah ter gospo- darjenje z vodami v okviru ribiSke družine Ptuj, seznanitev z ribiškim pri- borom in urjenje ribiških veščin ter splošni ljudski odpor in družbena sa- mozaščita. V praktičnem delu izobraževanja pa naj bi se pionirji — ribiči seznanili z vsemi oblikami športnega ribolova in v tekmovanju pionirjev — ribičev svoje pridobljeno znanje tudi preizkusili. Ob koncu bodo dobili tu- di kulinarične napotke, kako okusno pripraviti posamezne vrste rib. Teoretični del programa bo izveden v mesecu maju, praktični s tekmo-j vanjem pa v času šolskih počitnic, saj je osnovni namen RibiSke družine' Ptuj koristno izpolniti prosti čas pionirjev ob tem, pa jih zainteresirati zaj okolje, v katerem živijo, za ohranitev naravnega okolja in ne nazadnje na ta način mladi pridobivajo prve osnove splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. N. B. Spomladanski kros Izvedeno je bilo občinsko prvenstvo osnovnih in srednjih šol v spomladanskem krosu. Tekmovanje se je odvijalo v Ljudskem vrtu, nastopilo je 417 tekmovalcev in tekmovalk. Organizacija tekmovanja je bila odhčna v izvedbi društva pedagogov tel. vzgoje Ptuj. Doseženi so bili naslednji rezultati: ml. pionirke Marija Tili F. O., Majda Krajnc Cirkulane, Marjana Gavez T. Ž., ml. pionirji Slavko Kolednik Cirkulane, Franjo Pucko, T. Ž. Branko Kamenšek I. S.; st. pionirke Milena Cestnik F. O., Marica Rižnar Juršinci, Darinka Hamerščak F. O.; st. pionirji Marjan Notesberger T. Ž., Milan Hameršak Dornava, Stanko Juršek T. Z.; mladinke Cvetka Fras, Gimn., Sonja Grimšič SCGU Jugovec ŠDGU; mladinci Drago Zver, ŠCKS, Ivan Lovrec ŠCKS, Branko Žgeč ŠCKS. Ekipno-ml, pionirke Cirkulane, F. Osojnik -Ptuj, Juršinci; ml. fionirji Cirkulane, T. Žnidarič-Ptuj, F. Osojnik-Ptuj; st. pionirke uršinci, F. Osojnik-Ptuj, Cirkulane; st. pionirji T. Žnidarič-Ptuj_, F. Osojnik-Ptuj, Cirkulane; mladinke SCGU-Ptuj, Gimnazija, ESS-Ptuj; mladinci ŠCKS, ŠCGU- Ptuj, Gimnazija. j ZANIMIVOSTIIZ AMD PTUJ Pretekli teden je bil v domu F. Krambergerja izredni občni zbor društva, kjer so bila sprejeta pravi- la društva. Nova pravila so bila sprejeta na osnovi zakona o društ- vih in v zvezi s ponovno registracijo društva pri SO Pttij. Vsa večja zemeljska dela so bila pretekli teden na kartodromu kon- čana. Na njih je delala mladina — pomladek krožka Markovci (43 učencev) in pomladek iz šole T. Znidarič (26 učencev). Kljub manj- šim delom pa je sedaj kartodrom pripravljen, da posejejo travo, ki bo objektu dala nedvomno lepši vi- dez. AMD Ptuj je pridobilo 23 novih športnih funkcionarjev, ki so prej- šnji teden polagali izpite za društ- vene funkcionarje. S tem se je vrsta SjMjrtnih funkcionarjev zvečala in jih je sedaj čez 40. Na osnovi razpisa AMD Ptuj, je kartodrom usposobljen za treninge in tekmovalci bodo lahko sedaj ob sobotah in nedeljah dopoldan vadi- li. Preteklo soboto in nedeljo so ne- kateri tekmovalci svoje stroje že preizkušali. Prva dirka v kartingu, ki bi mo- rala biti 25. 4. 1976 v Novi Gorici je bila zaradi tehničnih ovir odpove- dana. Tako bo komaj 20. 6. 1976 dirka za državno prvenstvo v Ko- privnici. 23. 5. 1976 pa pripravlja Križevci pri Ljutomeru dirko za re- publiško prvenstvo. anc Društvo inženirjev in tehnikov Kidričevo Osnovna naloga Društva inženirjev in tehnikov Kidri- čevo, ki šteje že nad 200 članov bo tudi letos organi- zacija strokovnih predavanj, ekskurzij, predvajanje stro- kovnih filmov, organizacija debatnih večerov, ob tem pa seveda društvo ne bo pozabilo na sodelovanje s podobnimi društvi in družabne prireditve. Tako zastavljen program pa zahteva določena sredstva, zato se upravni odbor društva nenehno srečuje s finančnimi problemi, če hočejo sprejeti program društva tudi reali- zirati. Zahvaljujoč razu- mevanju delovnih ljudi Sigme, Tovarne avtoopreme. Že- lezniških delavcnic, TGA „Boris Kidrič" in že tradi- cionalnemu plesu inženirjev in tehnikov so si vendarle zagotovili sredstva, za uspešno delo. Najrazličnejša strokovna predavanja tako s področja strojništva, kemije, elektrike kot tudi metalurgije in strokovne ekskurzije društvo organizira skupaj z društvom ljudske tehnike v Sigmi in Tovarni avtoopreme, s kate- rima že vrsto let, tako kot z ostalimi društvi ljudske teh- nike v ptujski občini, uspešno sodeluje. Letos naj bi si člani društva inženirjev in tehnikov Kidri- čevo poleg cele vrste znan- stvenih strokovnih filmov ogledali tudi tovarni IMV in Krka v Novem mestu. N. B. nudi v svojih prodajalnah: tekstilna hiša Merkur, Dom, Biserka, Zvezda, Ideal, Jasmin, Tehnika, Volan, Oprema tekstil, galanterijo, kozmetiko, tehnično blago, pohištvo, avtomobile in drugo. Svojim cenjenim strankam in delovnim ljudem čestita za praznik dela! Kakovostno, hitro in poceni opravlja vse vrste gradbenih del. Delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke za 1. maj — mednarodni praznik delal KMETOVALCI! — kosilnice BCS — traktorji TOMO VINKOVIČ — vsi priključki za traktor Tomo Vinkovič — plugi ,,SLAVONAC" PT02 - OLT — brane — samonakladalne prikolice — trosilci za hlevski gnoj KRPAN" — trosilci za umetni gnoj „TORNADO" — sejalnike za koruzo (dvoredne — traktorske) — obračalnike — puhalnike — kose (70,75, 80,85) — snopovezalke z vitlo in brez vitle in drugo kmetijsko orodje V trgovini Orodje na Ormoški cesti! Kupce čaka mgoden nakup! Nudimo največjo in najcenejšo izbiro: — raznih strojev, vštevši kmetijsko mehanizacijo — vse vrste gradbenega materiala — razno okovje, orodje in še veliko drugega Čestita za praznik dela in kliče delovnim ljudem: živel 1. maj! TEDNIK - četrtek, 29. aprila 1976 5. stran Razmišljanja ob neki predstavi prosvetno društvo ,,franček kozel" iz cirkulan je pred do- MACE občinstvo po- stavilo uprizoritev komedije „klobčič". ob tej predstavi so se porodile nasled- nje misu in besede. Uprizoritev nekega dela sama po sebi ni nič novega in nenavadnega, saj je za severnovzhodni predel naše ožje domovine znana priljub- iyenost te vrste poustvarjanja. Nenavadne so okoliščine, v kate- rih je ta uprizoritev nastajala in najbrž se s podobnimi problemL ubada še katera dramska skupina; prav zato je vredno, da jih spoznamo nekoliko bližje. Kmečko delo je terminološko vezano na tri letne čase. izvzeta je le zima. Zimsko obdobje torej daje nekaj prostega časa, ki ga člani prosvetnega društva izko- ristijo do poslednjega trenutka za trdo delo, ki je nemalokrat pove- zano s pravim fizičnim naporom. V Cirkulanah prosvetno društvo zadnjih nekaj let ni kazalo vsega življenja. Letošnji zimski čas je pornlajena igralska ekipa vložila vse, da bi dostojno preživela svoj ognjeni krst. Nekaj mladincev je prvič stalo na odrskih deskah pred gledalci in tu se jasno kaže, da je volja do takšnega dela močnejša od strahu ali treme. Okoliščine, ki so spremljale vaje, so mnogokrat komaj razum- ljive. Priti dvakrat ali trikrat tedensko v šolsko dvorano iz štiri ali neredko še več kilometrov oddaljene hribovske vasice ven- darle ni tako lahko. Vaje v večernih urah so se nemalokrat zavlekle v noč in zopet je bilo treba na dolgo in mrzlo pot proti domu. Tudi letošnja epidemija gripe je prizadela delo tega kolek- tiva. Tokrat je zmagovala volja. »Postali smo tako homogena,. skupina, da bi jo težko našh." Pripoveduje Dana Jankovič, upo- kojena učiteljica, ki je k upri- zoritvi dodala neprecenljiv delež z nasveti in spoznanji, saj je na odrske deske spravila že nekaj iger. Ujeli so se torej v enoten ritem in skupno premagovali na- pore. Zgodilo se je, da so morali menjati igralca določene vloge, potem ko se je prvi to vlogo že naučil in jo obvladal. Nastajali so problemi s prostorom in ko so od OŠ Ctrkulane dobili dvorano so jo ^ vajah in obeh predstavah sami Čistili in pospravljah; sami so izdelah kulise in uredili prav vse, kar je bilo potrebno za upri- zoritev. Težave so bile velike, čeprav jih takrat, ko so bile odpravljene, skoraj ni bilo mogoče več zaznati, da so sploh obstajale. Že ome- njena trema in sama izgovorjava slovenskili besed sta se včasih zdeli nepremostljivi. Mladini, ki ostaja doma ali iz domačega kraja odhaja v šolo v Ptuj, je pojoče domače narečje neprimerno bliž- je, kakor prcfinjeni slovenski iz- razi, poudarki, polglasniki . . . Pre- magati to pa je že prava mojstrovi- na; saj vsi vemo kakšno slo- venščino lomastimo po cestah, na avtobusih ... S tem ne tidim, da je bila predstava nekakšen čisti spev slovenske verbalistike, a sprememba je bila ogromna. Gledalci je seveda niso sprejeli kot zmaličene podobe slovenščine, ampak le kot vzorno težjo k lepemu materinemu jeziku. Na- men in želja tu opravičujeta vse spodrsljaje, ki pa so bili redki. Dvakrat dobesedno natrpana dvorana je lep primer razumevanja in vračanja naporov igralski skupini. ,,Hoteh smo haloškemu človeku po težkem delu dati priložnost, da se sprosti in upam da smo svoj cilj dosegli," pravi tov. Jankovič. Sama tematika je bila posrečeno izbrana, bila je v skladu z vsakdanjim življenjem lialoškega človeka in hkrati dovolj sposobna, da dviga kulturni nivo ilaložana. Upoštevati moramo dejstvo, da se kulturni nivo in zainteresiranost v tem delu naše domovine v zadnjih letih precej dvigata. Odraz tega je bil opazen tudi v Cirkulanah, ko so mnogi, ki si niso mogli ogledati prve predstave, dobesedno prosili prosvetno društvo, da igro ponovi. Ob ponovitvi se je izkazalo, da ta prošnja ni bila le formalen izraz, ampak resnična želja. Takšnih potez si lahko le želimo! To je dokaz, da kulturno ne živi le peščica ljudi, ki so tako ali drugače aktivni v prosvetnem društvu, ampak da gre za nekakšno kulturno integracijo vsega prebivalstva in za združitev okrog jedra, ki ga to društvo predstavlja. Mladi ,.igralski" kader je torej naredil prve korake in že ob samem začetku lahko trdimo, da ne bo ostalo le pri tem. Tovarišica Jankovičeva nam je tudi povedala, da osnovna šola vzgaja nekakšno zaledje temu društvu v višjih razredih, ko spravlja na oder recitacije, igrice in s tem opogumlja igralsko žilico v marsikaterem bodočem članu prosvetnega društva. Naj kočam to razmišljanje s pohvalo, v kateri je zahhvala za trud in premagane ovire in hkrati vzpodbuda za še močnejše nadaljnje kulturno življenje. Ob dejstvu, da so to le začetki, ni mogoče gledati na ta entuziasti- čen amaterizem prestrogo in obsojati vsakega najmanjšega spodrsljaja. Franc Milošič „MlSmCA "IVA PTUJSKEM ODRU Vsakdo izmed vas včasih rad prebere kakšen detektivski roman ali zgodbo s podobno vsebino. Ob tem seveda ne doživljamo tistega zadovoljstva, ki ga čutimo, kadar smo prebrah umetniško dovršeno bterarno delo; za nekaj trenutkov pa nas lahko tudi detektivski roman razvedri, zlasti kadar smo preutrujeni, da bi bili sposobni dojeti vsebinozahtevnejšega dela. V detektivkah AGATHE CHRl- STIE navadno ne prevladuje dinamična zunanja akcijaa ah atmosfera tiste skrivnosti, ki je značilna za dela klasične literature kriminalnega žanra. V zgodbah, ki jih je seveda po svoje skon- struirala, zamolči vse, kar bi laliko merilo na morilčevo identičnost. S takim reševanjem najbolj zapletenih primerov sije pridobila sloves ustanovitelj ce nove smeri v tej hteraturi. Agatha Christie, ki se je rodila 1890 in je pred nedavnim umrla v 86. letu starosti, je bila po rodu pol Angležinja in pol Američanka. Pisati je začela že v zgodnji mladosti, večje uspehe pa je dosegala po letu 1925, ko je začela pisati kriminalke. Brez dvoma je njena ,,MlS- NICA" najbolj komercialno delo, ki ga že več kot 20 let neprenehoma igrajo v Londonu, uspešno pa si je „Mišnica" utrla pot tudi na naše odre. Ansambel ptujskega gledališča se je odločil, da še v tej sezoni pripravi uprizoritev ,,M1SN1CE" pod režiserskim vodstvom Marjana Bačka, člana SNG Maribor in s sodelovanjem igralcev Mišota Damiša, Silve Žuranove, Marjana Snebergerja, Staneta Horvata, Mirka Vaupotiča, Natalije Anrei- terjeve, Martine Lešnikove in Ota Mesarica. Osem oseb, pet moških in tri ženske, se po naključku znajdejo v nekem na novo odprtem penzionu nedaleč od Londona, ker jim je sneg prekinil vse zveze z zunanjim svetom. Turobno in psihično utrujajoče raziskovanje naključij in slučajnosti - je v bistvu osnovna značilnost kriminalne drame „M1ŠN1CA", ki mora raziskati vprašanje, kdo je morilec. Delo je grajeno na konfliktu brezuspešnega prizadevanja go- stov, da razkrijejo zločinca ter na boju blaznega maščevalca, da se ne bi izdal. Iz njega izhaja tudi dramaturgija napetih situacij, stopnjevanje grozljivosti, na- ključij, presenečenj, pogostih preobratov in nenehnega prikri- vanja bistva. Ptujski gledališki ansambel vas vljudno vabi na premiero, ki bo danes 29. aprila ob 19.30 v gledališču. Vstopnice si boste lahko priskrbeli že v predprodaji pri gledališki blagajni od 17.30 dalje. mš Gledališki plakat je tokrat oblikovala Jožica Fiderškova. NAJCENEJŠA, VENDAR DOBRA KNJIGA o tem, da so knjige Prešernove družbe najcenejše knjige v slovenskem prostoru ni potrebno posebej govoriti, zato bi bUo pričakovati, da bodo imele tudi največ naročnikov, vendar temu ni tako, vsaj ne v ptujski občini. Še leta 1974 je bila čez tisoč naročnikov, lani pa samo 754. Prešernova družba je družbena organijzacija, ki jo je ustanovila SZDL Slovenije, leta 195 3, s posebno nalogo, da skrbi za dvig kulturne ravru ljudstva in za širjenje dobre knjige. Vsako leto izda za svoje naročnike posebno zbirko, v kateri je doslej že izšlo 163 knjig v nakladi 6,413.010 izvodov. Izdaja pa tudi zbirko romanov Ljudska Knjiga in revijo Obzornik. Prevladuje mnenje, da je popularizacija knjig Prešernove družbe premajhna, kar je morda res eden od vzrokov, zakaj je tako malo naročnikov iz naše občine, vendar pa zaradi želje, da bi bile kar^ se da poceni,Prešernova družba niina sovjih ^viziterjev, temveč razširja svojo mrežo preko zaupnikov, ki jih je v ptujski občini 22. Najuspešnejši in skorajda edini zaupniki so pri nas pedagoški delavci, s tem pa je tudi krog naročnikov omeien. Zato naj bi bila ena od nalog vsake osnovne organizacije in konference sindi- kata, da bi vsaj večje delovne organizacije imele svojega zaupni- ka Prešernove družbe, saj je ena od poti, kako delovnemu človeku in občanu približati knjigo prav gotovo vspodbuditi ga, da bo naročil knjige Prešernove družbe, ki so tako po svoji ceni kot po vsebini pristopne najširšemu krogu ljudi. N.B. Ptujčani pred finalom »Spoznavajmo svet milomovino" v javni radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino" so se Ptujčani prebili v sam vrh. Ekipa srednješolskega centra Ptuj v sestavi Marine Irgl, Tatjane Zidarič, Brigite Habjanič, Danice Hercog in Mirala Pala je uspešno premgala vse ovire na poti do finalnega nastopa. Po vseh predvidevanjih bomo našo ekipo lahko spremljali v finalnem nastopu v Ptuju. Marsikdo od bralcev se še spominja prvega nastopa naših tekmovalcev, ko smo jih z ,,bučnim" navijanjem vzpodbujali pri njihovem nastopu; t^rat so zabeležili prvo zmago. Ekipo Ljubljana-Center so odpravili z rezultatom 10:11. V svojem drugem nastopu v oddaji so slavili zmago nad ekipo Žalca z rezultatom 10:13. Najtežji nastop pa jih je čakal v Tržiču; zmagovalca so odločila šele dodatna vprašanja. 8. maja jih torej čaka odločilen nastop. Po dosedanjih uspehih, bi vsakdo pričakoval tudi zmago v finalnem nastopu. Člani ekipe sami izjavljajo, da nosijo težko breme, da se bodo sicer potrudili, vendar bo zanje uspeh tudi drugo mesto. Nedvomno zaslužijo prav vsi pohvalo za svoje nastope, saj v začetku sodelovanja ni nihče niti pomislil na to, da se bodo uvrstili tako visoko. Marsikatero urico je bilo treba prebiti ob časopisih in ustrezni literaturi, da je za druge konjičke ostalo premalo časa. 8. maj ni daleč in člani ekipe se že sedaj pripravljajo; še bolj intenzivno pa bodo pričeli po prvomajskih praznikih. Zaželimo jim obilo tekmovalne sreče! MG Fant/e iz Jurovskega dola Na območju Slovenskih goric skoraj ni človeka, ki ne bi poznal fantov iz Jurovskega dola. V tem lepem kraju, ki leži na severovzhodni strani Le- narta, se je našlo pet mladih fantov, ki so pred leti ustanovili ansambel. Ansamblu so dali ime Ornikovi fantje. Za to ime so se odločili, ker se pač vodja tega ansambla tako piše. Kdo so ti fantje, ki z narodnimi in zabavni- mi vižami navdušujejo poslušalce m plesalce vsakih štirinajst dni v kultur- nem domu v Jurovskem dolu. Na sliki od leve proti desni: Edi Dajčman, igra trobento, Jože Dobaj, igra klarinet in saksafon, Silvo Ornik, igra harmoniko, orgle, poje in je hkrati vodja ansambla, Franc Šeligo, je humorist, igra kitaro in poje in Ivo Komperšek igra bari- ton. J. Lorber OBVESTILO Pokrajinski muzej Ptuj, upra- va Muzejski trg 1, tel. 77-618, Na Gradu 77-608. Kultumo-zgodovinski oddelek in oddelek NOB Na gradu, kot arheološki oddelek. Muzejski trg 1 - odprt VSAK DAN OD 9. DO 17^ URE. Na gradu skupinsko vodstvo vsako uro, ob ponedeljkih mogoč ogled vseh zbirk na podlagi predhodnih prijav upravi muzeja. razstavni paviljon dušana kvedra ptuj ,,Vlakno in izdelek" vsak dan od 11. do 16. ure, skupinski ogled mogoč na podlagi prijave upravi muzeja tudi izven tega časa. Tragedija Sagadlnovlh na domačiji v Srečah pri Makolah Spomini Ženke Sagadinove (1. nadaljevanje) Iz stanovanja zdravnice Ruže, skozi kuhinjo in shrambo, so izpe- ljali tajni vhod v bunker. V tem bunkerju so počivali eden ali dva dni ranjeni ali oboleli partizani, katerim je zdravnica Ruža nudila prvo po- moč, nato pa so nadaljevali pot po kurirski zvezi v bolnico na Pohorje. Lahko rečemo, da so se v tej hiši v Srečah, zvrstili v nekaj urah presled- ka številni partizani. Komaj so eni odšli v temno noč, so že drugi potr- kali na okno, kjer je spala zdravnica, povedali geslo, da jim je odprla. Se več, Sagadinova domačija, ki je stala ob gozdu na samem, je postala skoraj že preveč javna partizanska postojanka. Pri njej so se ustavljali kurirji in si izmenjavali pošto. Obveščevalci so prišli skoraj vsako noč, poslušali radijska poročila in jih posredovali naprej. Radijska poročila je tudi stalno poslušal tov. Gojko in jih po nalogu okrajnega centra po- sredoval ,,Tehniki Lacko", ki jih je dajala na papir in naprej po kurir- ski zvezi posredovala bralcem in jih s tem obveščala o dogodkih v sve- tu. V prostorni kleti na domačiji, so imeli tudi vskladiščen papir in pe- trolej za tehniko ,,Lacko", ki ga je kurir po potrebi prenašal v tehniko. Na Sagadinovo domačijo so prišle iz mariborske bolnice tri bolniš- ke sestre, ki so s seboj prinesle civilno obleko in šle potem po kurirski zvezi naprej v partizanske bolnišnice. Vsaj enkrat tedensko, če ne Se več, so se oglasili na Sagadinovi domačiji VDV-jevci. Skozi Sreče je namreč vodila kurirska pot s Pohorja proti Halozam, Ptujskemu polju, do Slovenskih goric, v ljutomerski okraj in čez v Prekmurje. Kurirje je pot vodila do vasi Sturmovec ob Dravi ali pa po Halo- zah, za Vidmom do naselja Dravci. Že ime pove, da to naselje leži ob Dravi. Tu so se kmetje s čolni vozili čez Dravo v Haloze, obdelovat svo- je vinograde. Na levem bregu Drave, vse ob vaseh Zabovci, Markovci, Nove vasi pri Markovcih itd., so kurirji imeli organizirane zanesljive ljudi, ki so bili dejansko tudi sami kurirji. S čolni so v temnih nočeh, ob vsakem času in vremenu v grmovju čakali zakriti na določenih mestih na kurirje. Včasih je bilo treba čakati ure in ure na kurirje, ki so prena- šali pošto, vodili aktiviste, pa tudi borce in jih v temi prepeljati čez z desne na levi ali z leve na desni breg Drave, kakšna je pač bila potreba. To je bila zelo tvegana pot, ki se je zaradi izdaje tu in tam pretrga- la. Večkrat so namreč Nemci ob Dravi pripravili zasede in kurirje pre- gnali. Ko so Nemci zvedeli za te ilegalne prehode čez Dravo, so več čol- nov pobrali, uničili ali odpeljali. Srečo je imel, kdor je čoln še lahko skril v grmovje ali pa ga potopil v Dravi. Spretni kurirji so se vedno znašli, v nekaj dneh organizirali novo pot čez Dravo, ki je bila večkrat zelo narasla, deroča in grozeča. Lahko si predstavljate, da so nevajeni tega s strahom v temni noči sedali v tak čoln, ki je bil že nabito polr. Večkrat se je tudi zgodilo, da seje pretrgala kurirska zveza in cele vreče pošte so po več dni čakale na Sagadinovi domačiji, predno so bile zveze ponovno vzpostavljene in so kurirji pošto odnesli naprej. LUDVIK IN MARIJA SAGADIN V začetku marca 1945 je bil velik zavezniški bombni napad na Ma- ribor. O tem napadu je hiša Ludvika Sagadina in njegove žene Marije, v Metelkovi ulici^ dobila polni zadetek. Hiša je bila popolnoma zruše- na, le del stopnic je §e ostal. Na teh stopnicah sta ostala živa in nepo- škodovana Ludvik in Marija. Ob alarmu sta hitela v klet, da bi se zakri- la pred bombami pa ju je prehitela bomba in zaustavila na stopnišču. Ce bi bila prišla v klet, bi oba pokopale ruševine zbombardirane hiše, ker se je strop kleti porušil. Po bombardiranju Maribora, ko je tudi njuna hiša dobila polni zadetek, je Sagadinova vzel pod streho njun prijatelj, stanujoč v sosed- ni ulici. Ni minil dober teden, ko je bil zopet zavezniški napad nad Ma- ribor. Pa kol bi ju že preganjala zla usoda, tudi hiša prijatelja, ki ju je vzel pod streho, dobila bombni zadetek. Sedaj Ludviku in Mariji ni preostalo drugega, kot da sta pobrala, kar jima je še ostalo in se odseli- la na svoje posestvo v Sreče, kjer sta že več kot leto in pol gospodarila in živela njegov nečak Gojko z ženo, zdravnico dr. Rožco. V Sreče sta se Ludvik in Marija preselila menda zadnje dni marca 1945. Pomlad je bila takrat lepa, sončna in zgodnja. Že več kot mesec dni, so se v naše kraje in celo na Pohorje, ponoči in podnevi slišali od- mevi topov ob Muri, kjer je že bila nemško-ruska fronta in se za nekaj tednov ustavila. Nam se je takrat zdelo.zelo dolgo, saj smo spričo bliža- joče fronte in odmevov grmenja topov, pač mislili na skorajšen konec vojne. Ljudje so pravili, da nemško zver po dolgih letih vojskovanja vendar vrag jemlje, vendar je še grizla. Vrag jo je res že jemal, a pogi- njajoča zver, ki je povzročila toliko zla in gorja po svetu in prelivala Sc vedno ogromno človeške krvi.je še hudičevo opletala s svojim repom in se Se borila v zadnjih zdihljajih, še vedno misleč na nadvlad, čeprav so ji zavezniki in -partizanska vojska zadajali že zadnje smrtonosne udar- ce. * (Dalje prihodnjič) 6. stran TEDNIK - četrtek, 29. aprila 1976 fniadi dopisniki NOSIU SMO KURIRC KO VO POŠTO V torek, 20. aprila 1976 smo sprejeli kurirčkovo pošto od videmskih pionirjev. Pridružili so se še nam leskovški pionirji in pionirji iz Rodnega vrha. Naša šola je priredila kratek program, piorurji, ki so prinesh kurirčkovo pošto, pa so prebraU svoja pisma. Proslava je trajala približno pol ure. Bila je zunaj pred spominsko ploščo, posvečeno borcu, po katerem se tudi naša šola imenuje - Martinu Koresu. Pionirjem, ki so nosih kurirčkovo pošto smo pripravih tudi malico. Ko se je proslava končala, so tudi naši učenci odšU s kurirčkovo pošto v Sela, nato so jo ti odnesli v Kidričevo. j^^tica 1'eguš, 5 /b, OŠ „Martin Kores", Podlehnik NAŠ VRT Narava je pomemben vir za človekovo življenje, zato moramo skrbeti, da bo narava res ostala narava in ne prostor za odlaganje smeti. Vse pogosteje slišimo, da postaja okolje, v katerem živimo vedno bolj onesnaženo ter zastrupljeno z raznimi pUni. Vsak pO svoje si prizadevamo, da bi ta problem čim bolje rešili in, da bi narava postala spet tisti prostor, v katerem si človek odpočije in nabere novih moči za nadaljnje delo. Tudi v našem kraju se srečujemo z istimi problemi. Seveda ta problem ni tako velik kot v ostalih turistično bolj razvitih krajih, kamor prihajajo razni turisti in odlagajo smeti na neprimernih krajih. Posebno pionirji in mladinci si prizade- vamo, da bi bila okolica našega kraja tem lepša. V našem kraju učenci posebno skrbimo za okohco šole in za šolski vrt. Vsako leto nasadimo okrog šole novih cvetlic, da je okolica res lepa. Lani smo si uredili tudi novi šolski vrt, ki je dosti večji od prejšnjega. Seveda še ni tako urejen, kot bi bilo potrebno. Lansko leto smo posadili predvsem krompir in drugo zelenjavo, letos pa bomo ure dih še cvetlične grede in razno okrasno grmičevje. Vsak razred bo imel svojo gredo, ki bojo tudi sam obdeloval. Mishm, da bomo to nalogo, ki smo si jo zadali res uspešno rešili, saj vemo, da bo lepo urejen vrt v ponos celi šoh. Okolje moramo čuvati pred onesnaževanjem, saj vemo, da bomo z uničenjem okolja uničib tudi samega sebe. Draaca Korenjak, 8/a, OS „Maksa Bračiča" Cirkulane DAN SAMOUPRAVLJANJA V KIDRIČEVEM Na osnovni šoli Boris Kidrič smo imeli 15. aprila 1976 samoupravni dan. Ob pomoči tovarišic smo se domenili za bodoče učitelje. Vsi tisti, ki smo bili določeni, da v četrtek zamenjamo učiteljski zbor, smo se vestno pripravljali, kajti pred nami je bila velika naloga. Pri pripravah so nam bih učitelji vedno pripravljeni prisko- čiti na pomoč. No, končno je prišel ta dan. Malo pred pričetkom pouka je bila zbornica polna učencev - učiteljev. Mrzlično smo hiteli še z zadnjimi pripravami. Brskali smo po spisih in si vtepali v glavo še zadnje podrobnosti, spotoma pa živčno pogledovali na uro. Le redki med nami so ohranili mirno kri. Tudi moja ura se je pričela. Ko sem vstopila v razred, so vsi učenci vstaU in le na nekaterih obrazih se je videl posmeh. Pozdravila sem jih in sedla za mizo. Vpisala sem v dnevnik učno snov in odsotne učence, nato pa pričela z razlago. Učenec v zadnji klopi je bil zelo nemiren in prav takrat, ko sem ga opozarjala, je stopila tovarišica. Rekla mi je, da ga naj vpišem v dnevnik, ker drugače ne bo odnehaL Potem so se pomirili in vsi so pozorno sledili razlagi. Ko pa smo ob koncu ure snov utrjevali, so pridno dvigali roke in odgovarjali na vprašanja, le nekateri razredi so bih bolj nemirni kot drugi. Mislim, da je dan samouprav- ljanja uspel To smo ugotoviU še istega dne na konferenci, na kateri je vsak na kratko orisal potek pouka. Tovariš ravnatelj je pohvalil naše delo in prizadevanja, posebej pa je izrekel pohvalo nekaterim učencem. Z veselim srcem sem odhajala domov. In na dan samoupravljanja sem spoznala, koliko truda je potrebno za pripravo učne ure. Nekateri učenci so se prav ta dan odločili zadelo z mladimi. Čeprav je pedagoški pokUc težak je vseeno lep. Majda Kramberger, 7 /b, OŠ Kidričevo TEDNIK - četrtek, 29. aprila 1976 7. stran KOLEDAR OSVOBODILNEGA BOJA (našega območja) za mesec april 1. 4. 1945 - Partizan napade v Klinarjevi hiši na Grajeni dva nemška vojaka. Eden obleži rartev, drugi pobegne. — Kolone nemške vojske se pomikajo skozi Ptuj proti zahodu, ker se poražene umikajo z balkanskih bojišč. — Nemci preselijo politične zapornike iz taborišča v Stmišču v taborišče v tezenskem gozdu pri M^iboru. 2. 4. 1945 - Ob Muri Nemci ustrelijo Marijo in Franciško Snajder iz Zasavec, ki sta sodelovali s partizani. Na Snajderjevi hiši v Zasavcih so po osvobclditvi odkrili spominsko ploščo. 3. 4. 1942 - Ustrelijo Nemci med talci: Srečka Kocjana iz Grab pri Središču, Franca Grešnika iz Godeninec, Rudolfa Ploha wn Antona Stampaija iz Središča in Franca Ornika iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah. 3. 4. 1945 - Nemške vojaške kolone z naropano živino se pomikajo skozi Ptuj proti zahodu. S prekmurske fronte, kjer je bila tega dne osvobojena Murska Sobota, pripeljejo v Ptuj ranjence. Okrog 800 jih odločijo v gimnazijske učilnice. 4. 4. 1945 - Nemci ustrelijo blizu železniškega mostu na desnem bregu Drave šest talcev, ki jih privedejo iz ptujskih zaporov. Trupla odvržejp v Dravo. Zločinski streli uničijo življenje: Alojzu Sirecu iz Slap pri Ptujski gori, Viktorju Krznarju iz Razkrižja pri Ljutomeru, Francu Zibeku iz Robanje pri Strigovi, Lenartu Purgerju iz Medjimuria, Mirku Dolencu iz Hrastnika in Ivanu Vogrincu iz Čakovca. 6. 4. 1941 — Nemške štuke napadejo vojaško kolono jugoslovanske vojske j)ri gradu Tumišču pri Ptuju. Tam pade prva vojna žrtev na ptujskem območju — Franc Koletnik (23), kmečki sin in mitraljezec, doma v Paradižu pri Cirkulanah. Njegov brat Jakob (22) pade istega dne ob bombnem napadu na Beocrad. kier služi voiaški rok. 6. 4. 1945 - Transporti nemške vojske z avtomobili, kamioni, vozovi, živino se pomikajo spet skozi Ptuj od vzhoda proti zahodu. 7. 4. 1941 - Z Brega pri Ptuju krene okrog 80 prostovoljcev proti Rogatcu, da bi pomagali pri obrambi domovine. Za poveljnika izberejo Jožeta Lacka. — Nemška vojska vdre v Lenart v Slovenskih goricah in prodira proti Ptuju. Pri Veržeju je smrtno ranjen pri obrambi mostu Alojz Krabonja, tesar iz Rucmanec, bivši Majstrov borec, star 44 let. 8. 4. 1941 — Še pred zoro razstrelijo jugoslovanski vojaki oba ptujska mostova čez Dravo. V utrdbah med Bregom in Lovrencem se branijo jugoslovanski vojaki iz bratskih jugoslovanskih pokrajin. Pri Vareji pade Franc Simonič iz Dornave. — Nemška vojska vdre v Ptuj in Ormož in zasilno popravi razrušene mostove ter se poda na desni breg Drave. 9. 4. 1941 — Nemci pričnejo z aretacijami zavednih Slovencev na zasedenem ozemlju ptujske^ in sosednih okaožij. 10. 4. 1944 - Zalotijo Nemci v opu&čenem premogovniku v Ključarovcih pri Ormožu tri partizane: Cirila Kukovca, Ervina Frgela in Dovečara iz Vičanec. Odpeljejo jih najprej v ptujske zapore, nato pa v kazenski bataljon, od koder se ne vmejo. 11.4.3942 — Med telci v Mariboru ustrelijo Nemci: Konrada Bogdana, Franca Jurjaševiča in Matija Veselka iz Središča; Ignaca Borka iz Lačavesi, Jožeta Filipiča iz Grab, Ivana Skaeta iz MakoL 12. 4. 1945 — Nemci vdrejo ponoči na 13. april v Sagadinovo hišo v Srečah pri Makolah. Hišo zazgejo. V njej pa zgorijo Jože Sagadin-Očka (62), mizar, ki je bil leta 1941 najstarejši partizan pohorske čete, njegov 17-letni sin Miran, dr. Gojko Sagadin z ženo dr. Rožco Sagadin, dr. Mile Lavicki iz Zagreba in hišni gospodar in gospodinja Ludvik in Manja Sagadin. 13.4. 1944—Padejo v Zmazkovi viničanji v Veličanah štirje partizanu Njihova imena so vklesana v kamnito ploščo na hiši. 15. 4. 1945 - Zaradi smrti nemškega vojaka (15. aprila), obesijo Nemci v gozdu pri Trnovski vasi dva talca: kmeta Alojza in Janeza Muršeca iz Črmljenšaka. Na kraju zločina stoji spomenik. 20. 4. 1941 — Iz Haloz pri Vidmu pripeljeta Zvonko Sagadin iz Ptuja in Miha Vidovič iz Jurovec_ orožje, ki so ga odvigli jugoslovanski vojaki: dva puškomitraljeza, nekaj pusk in streliva v Jurovce, kjer tozakopljeta v seniku pri Vidovičevih. Pozneje ga odpeljejo na Hajdino wn avgusta 1941 odnesejo na Pohorje. 20. 4. 1945 — Nemški oblastniki priredijo na ptujskem fradu zadnjo praznovanje Hitlerjevega rojstnega dne. Nemški govornik zatrjuje na njem, da je se potrebna vera v zmago nemškega orožja, in da je potrebno uničevati partizane. 25. 4. 1944 - Nemci ustrelijo v Cezanjevcih pri Ljutomeru 29 talcev,^ ki jih privedejo iz ptujskih zaporov. Iz domačega območja so Franc Koren iz Skoibe, Ivan Klaneček s Hajdine, Jakob Rodošek in Franc Rozman iz Skorfoe, Franc Marin in Franc Ganza od Tomaža in Ivan Zoreč od Lovrenca^ 26. 4. 1944 - Gestapovci ustrelijo v Nedeljkovi viničariji v Sp. Žerjavcih tri Uegalce: Konrada Skrofiča-Krušnika, Lepolda Bana in Antona Žemljica, Nemci aretirajo tuoi več ljudi vSp. Žerjavcih. PO DNEVNIH NEDOLOČENI SO TILE APRILSKI DOGODKI: aprila 1941 — Zavedni Slovenci skrivajo orožje, ki so ga odložili vojaki poražene jugoslovanske vojske. Na Ptujski gori pri Kupčičevih se sestanejo ptujski komunisti pod vodstvom ZvonkaSagadina. Gestapovci uredijo v hiši zobozdravnika dr. Brenčiča v Ptuju svoj delež, zdravnikovo družino pa preženejo iz hiše. aprila 1942 — V prvih dneh aprila 1942 ustanovi ptujski okrožni komite KPS slovenskogoriško četo, ki jo domačini imenujejo Lackova četa. Aprila sestavljajo četo: trije bratje Reši, Alojz Zavec, Zvonko Sagadin, Ivan Petrovič in Janez Pukšič. aprila 1943 - V ptujsko okrožje pošlje pokrajinski komite KPS za Štajersko Cvetko Prapro trnkov o- Štefko, študentko, doma iz Cirkulan, ki postavi nekaj postojank OF v Halozah, Slovenskih goricah, na Dravskem in Ptujskem polju. — Ida Zadravec - Nada, bivša dijakinja, zaposlena na uradu za delo v Ptuju, vzdržuje zvezo med aktivistoma OF Ivanom Nemcem-Vojkom in Dušanom Špindlerjem v Mali Nedelji. - V začetku meseca pripelje partizan Srečko Rojs — Niko v Voličino patruljo 1. koroškega bataljona. Borci se oglasijo pri kmetu Ivanu Muršaku vSp. Voličini 16. Tam dobijo dva puškomitraljeza in ročne bombe. Patrulja izvede na območju Voličine prve akcije, ki Nemce vznemirijo. aprila 1944 - Partizani Zagorske bi^ade napadejo nemško graničarsko postojanko pri Turškem vrhu, ki šteje 150 vojakov. Ker so Nemci zelo utrjeni in ^ dobro oboroženi, se morajo partizani po večumem napadanju umakniti. Partizane so pripeljali do postojanke domači partizani: Franc Preiog, Franc Bratusa in Vojko. - Nemci ubijego na Dupleškem vrhu 137 hčerko Antonije Laufer — RozaUjo, poročeno Kukovič, ker je bil njen mož partizan. Obenem ustrelijo tudi 15-letnega Franca Klinaria- Domačini žrtve pokopljejo v Dvorianah. Na kraju zločina je postavil Rozalijin mož po vojni spominski kamen. - V Haloze prispe Haloški vod Lackove čete, katero so ustanovili pri Mariboru januaria 1944. Borci tega voda si zgradijo dva bunke^a, enega v gozdu pri Sestržah in drugega pri Selah v Halozah. aprila 1945 - Ves mesec se selijo nemške družine iz ptujskega (Araja v Avstrijo. - V Mestnem vrhu zasilno pristane zaveznici padalec, ki ga izdajalski comačin izroči Nemcem. - Okrog 300 Nemcev se pomika iz Pristave čez ViUon. Na poti naletijo na partizana Kara in ga ubijejo. - V boju z okupatoijem padejo aprila 1945 Jože Pfa^far iz Paradiža, Andrej Fijačko z Borla, Franc Gašparic iz Bratislavec, Maks Bracič iz Cirkulan in Rudi Babosek iz Lovrenca. - Pod Pohorjem ustreli okupator bivše dijakinje: Vidko Aličevo in Veleno OsoUitovo iz Ptuja ter Anico Kolaričevo iz Nove vasi pri Ptuju. Nemci ustrelijo v Mariboru tudi Dušana Panorja^ urarskega pomočnika iz Ptuja, Poldeta Kranjčiča iz Borovec ter Jurija Topolovca iz Grdine. - V Trstu ubijejo fašisti organizatorja OF Hilarija Kariža, pred vojno uslužbenca ptujske mestne c^čine in Rudija Perica,^trMKca-iz_Etoiia- - Žrtvi fašističnega nasflja v ptujskem okraju sto se Franc Demekovič iz Vareie in Franc Mislovic u Lancove vasi, oba vneto sodelavca O F. V. Rojic iGjub slabemu vremenu so po pločnikih ponujali najrazličnejšo kramo. Foto: Kosi Zelenega Jurija „pral"dež Dež je s svojo prisotnostjo močno motil kupčijo jurjevega sejma in marsikomu krepko zmešal štrene. Tisto o običajni gneči sejemskega dne ni bilo čutiti. Krama vseh vrst se je tudi letos bohotila na mnogih stojni- cah, mnogo je bilo tudi suhe robe, še več pa starih cunj, ob pogledu nanje se človeku kar milo stori. To je vnovič dokaz, da marsikomu šc vedno ni znano, da obstoja pri nas organizacija Rdečega križa, pa še ta bi take cunje verjetno odklonila. To pa nič ne moti „nališpanih" kramark in drugih, da bi ne ponujali takih kupčij. Vse se vrti le okrog dinarja, možno pa je, da se v njih močno usedel rek: „zrno do zrno pogača, kamen na kainen palača". Sile ni bilo tudi v trgovinah. Na živinskem sejmu so mukale krave in rezgetali konji, pujskov pa nismo zasledili. Nekdo mi je ob vhodu na prostor živinskega sejma ponudil bič za moža, nekdo drug se mi je celo ponudil za moža. Da se malo pošalim, da bi preje dobila moža, kot pa zasledila kakšnega pujska. Sivina neba in dežne kapljice, so tudi tukaj močno „stapljale" kupčije in marsikdo je z jezo znova vračal živino domov v hlev, namesto, da bi odebelil denarnico. Močno pa je cvetela kupčija z glavniki, saj je bilo treba odšteti le 10 dinarjev za 8 glavnikov. Takšen je bil torej utrip jurjevega sejma. MG Mladi in samoupravljanje v prostorih gimnazije Dušana Kvedra je bil 14. aprila 1976, sestanek osnovne organizacije ZKS. Ocenimo ga lahko kot uspešnega, ^ j« pokazal nove poti samoupravljanja na naši šoh, hkrati pa je povsem prekinil neko že preživelo ,,tradicijo" o sprejemu v ZK. Glavna oblica mladinskega samoupravljanja na šoli bi naj bile oddelčne konference. Na šoli so bile poskusno izvedene, 13. aprila 1976, v štirih razredih. Njihovo bistvo je predvsem v povezovanju treh vzgojnih elementov: dijakov, pedagogov in staršev. Tako zbrani bi naj skupno reševali probleme, ki se javljajo v učnovzgojnem procesu. Tu ne gre za neko frontalno kritiko enega od elementov, marveč za objektivno kritiko, ki bi jo naj prizadete strani tudi ustrezno sprejele. Na začetku je bilo sicer nekaj težav, ki pa smo jih z veliko dobre volje tudi odpravili. V organizacjo ZKS bi naj bilo sprejetih tudi petnajst novih članov. Žal so nekateri še zmeraj mislili, da ZK sprejema člane samo zaradi števila, da vanjo vstopajo zaradi karierizma ah pa kakšnih drugih nesocialističnih motivov. Te predstave smo jim kmalu razblinih in jih postavili na realna tla. Predstavih smo jim komunista, ki je prvi tako pri j delu kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Tako so odpadh štirje kandidati, ki niso pokazah dovolj resnosti in se niso niti udeleževali seminarja, ki je pogoj za sprejem v ZK. V njem so lahko ostaU kandidati spoznali delo organizacije in svoje bodoče naloge. Vključih smo se tudi v j razpravo o osnutku zakona o združenem delu. ' Stojijno pred veliko nalogo, da se temeljito pripravimo na referendum o graditvi novega šolskega prostora, predvsem . srednješolskega centra. Zato je bil sprejet tudi sklep o oblikovanju sveta ZK srednjih šol, da bo ZK organizacijsko okrepljena stopila na zahtevno pot reforme šolstva. Igor Cuhalev Upravičeno negodovanje Obiskovalci našega mesta se čudijo, da ni — kar je ponekod urejeno, ob nedeljah odprta, vsaj 2 uri, kaka špecerijska trgovina, kjer bi se dalo nabaviti potrebno, predvsem gre za kruh in mleko, česar ni pri ,J^ovrtnini" blizu bolni^ice, ki je odprta od 11. ure do 15.30. Morda bi se le dalo v tem pogledu tudi v Ptuju k^ urediti. Potrebna je le dobra volja. Eden v imenu mnogih OF - SZDL - obletnica lastnega rojstva SLAVNOSTNI GOVOR NA OSREDNJI PROSLAVI V MOSTJU JE IMELA SILVA JEREBOVA, ČLANICA IZ- VR^EGA ODBORA PRED- SEDSTVA RK SZDL SLO- VENIJE. NAVAJAMO NE- KAJ aTATOV IZ NJENEGA GOVORA: „V revolucionarnih časih je lahko 35-letna doba polna herojskih dejanj, usodnih dogod- kov, ki kljub nasprotovanju starega sveta v novem in k^ubovanju starih odnosov v novem, vodijo človeštvo po poti napredka. Tudi naših 35 let je bilo takih." ,,Danes ta boj nadaljujemo. To je naša zaveza, je dolžnost rodov, ki za naš čas in za naše razmere, v novih pogojih ohranjamo in naprej razvijamo izročilo OF. S tem uresničujemo tudi napoved veli- kega sinu slovenskega naroda in največjega našega pisatelja Ivana Cankarja, katerega 100-letnico rojstva praznujemo letos." „Trdno smo odločeni ob slehernem trenutku braniti to skupnost, ob vsakem času in proti vsakomur in se dosledno boriti proti krivicam, zadanim proti kateremukoU delu narodovega telesa izven državnih meja." „Tisto, kar naj danes predvsem razlikuje ljudi med seboj, naj bi bil zlasti njihov odnos do sociahstič- nega samoupravljanja ter do neodvisnoti naše države in družbene skupnosti. Tega odnosa pa ne moremo meriti le po besedah, temveč po dejanjih, ki se v najčistejši luči pokažejo vedno tam, kjer človek živi in dela." ,,Osvoboditev dela bodi dejanje delavcev samih. V tem se kažeta pomen in večina naše samostojne poti pri graditvi socialistične samoupravne družbe za sodobno svetovno zgodovino, khrati pa tudi vsa teža in zahtevnost naloge, ki jo pred nezorano ledino naprednega delavskega boja v svetu v tem času zavestno sprejemamo nase." „KoUkor bolj se bo dcozi vse naše poUtično delo izražalo zaupanje in vera v ljudi in v njihove sposobnosti, kolikor bolj bomo v dctivnosti SZDL povezo- vali vse generacije, starejše z bogatimi izkušnjami, z znanjem in zrelim presojanjem ter mlajše z njihovim mladostnim poletom, entuziazmom, revolucionarnostjo ter s svežeim znanjem in energijo. Tudi naša današnja revolucija ne bi smela izgubiti nobenega poštenega in predanega človeka." „SZDL Slovenije je v svojem bistvu, prav kot je bila OF, dejanje osveščenih ljudskih množic in vseh njihovih organiziranih so- cialističnih sil, ki se pod idejnim vodstvom Z K združujejo v enotno fronto borcev za socializem in samoupravljanje. SZDL raste in se razvija z narodom, iz katerega se je bila porodila v najtežjih dneh naše zgodovine. Življenje naroda je njeno življenje, moč naroda je njena moč!" SREBRNI ZNAK SINDIKATOV ZA ZASLUŽNE SINDIKALNE DELAVCE Na osrednji svečanosti ob delavskem prazniku, prvem maju, ki bo 30. aprila v ptujskem gledališču ob 19. un, bodo zaslužnim andikalnim delavcem, delovnim osnovnim organizacijam sindikata in občinskemu svetu zveze sindikatov Koprivnica za tvorno medobčinsko sodelovanje, podelih srebrni znak zveze sindikatov. Komisija za odlikovanja pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ptuj, ki jo vodi Jože Sotlar je v letu 1975 in 1976 sprejela od 33 osnovnih organizacij sindikata 144 predlogov za srebrn iznak. V preteklem letu je srebrni znak, prejelo 50 sindikahiih delavcev, 5 osnovnih organizacij in dva občinska sindikalna sveta Cakovec in Varaždin, letos pa prejme srebrni znak 35 posameznikov, 4. osnovne organizacije sindikata in občinski sindikalni svet Kopriv- nica. Srebrni znak zveze sindikatov, občinski sindikahii svet podeljuje že drugo leto zapored, ob praznovanju prvega maja, najza- služnejšim delavkam in delavcem za njihovo požtvovalno aktivistič- no delov v osnovnih organizacijah sindikata in v občinski organizaciji sindikata in za dosledno uresniče- vanje vsebinskega poslanstva sindikalne organizacije. Srebrni znak je le skromno, vendar vsebinsko pomembno priznanje sindikanim delavcem v njihovih prizadevanjih za uresničevanje delavskih interesov v vseh porah našega ekonomskega in politič- nega življenja. Sadove dela sindikalnih delavcev najdemo povsod, v delovni organizaciji, samoupravni interesni skupnosti, krajevni skupnosti, v skupščinskih delgatskih telesih itd. in s svojo prisotnostjo bogatijo izkušnje našega samoupravnega socialistič- nega sistema. Za leto 1976 prejmejo srebmi znak sindikatov naslednji posa- mezniki: Ivan Habjanič, Franc Lazar, Ivan Grajfoner, Peter Gegič, Kristina Gorišek, Anton Fajfarič, Hedica Fric, dr. Tone Florjančič, Ivan Iigl, Fanika Indjič, Anton Jurčič, Ante KuriUč, Pavlica Klinger, Franc Kukavec, Fanika Nadižar, Ivo Nahberger, dr, Ante Mile ta, Mirko M^cen, Marjan Ostroško, Mirka Ogorelec, Francka Petrovič, Vik- tor Preiog, Štefka Pušnik, Franc Pulko, Francka Petek, Marija Rozman, Marica Sipoš, Franc Sedič, Franc Šulek, Elica Žuran, Stanko Trbuc, Peter Vrtič, Drago Zupančič, Franc Žinko in Irma Žilavec. Srebrni znak prejmejo še občinski sindikalni svet Kopriv- nica in osnovne organizacije sindikata TVI Majšperk, trgovsko podjetje Merkur, Mesokombinat Perutnine in Zavod dr. Marjana Borštnaija v Dornavi. Vsem prejemnikom naše iskrene čestitke in da še vrsto let s svojim delom bogatijo sindikalne vrste. MG osebna hromka RODILE SO: Elizabeta Zgavc, Lancova vas 47 - Bernardko; Ana To mine, Podlože 115 - deklico; Frančiška Zorko, Trnovski vrh 13 - Slavico; Štefanija Hanželj, Svetinci 12 - Roberta; Karla Klajdarič, Maistro- va 10 - Tomaža; Milica Dukarič, Budina 11 - dečka; Slava Suman, CJorišnica 23 - Alenko; Irena Zorko, Vintarovci 70 - Edija; Marija Bombek, Pršetinci 38 - Andrejo; Ivana Forštnerič, Bu- kovci 66 - dečka; Štefanija Rašl, Podvinci 26 - Miroslava; Marija Lazar, Derbetinci 35 - Sonjo; Milica Mlakar, Partizanska 39 - Jelko; Marjana Muzek, Tržeč 31 - Ivana; Marija Polak, M. Brebrov- nik 1 - Tatjano; Slava Herak, Murkova 4 - deklico; Danica Gašparič, Ježovec 101 - deklico; Marija Jurgec, Drenovec 8 - dečka; Ljudmila Vajda, Kuršinci 50 - deklico; Stanka Grabrovec, Žgečeva 6 - deklico; Vera Kopše, Cermožiše 23 - Lidijo. POROKE: Rudolf Krušič, Žetale 32 in Marija Vuk, Nadole 18; Vladimir Toplak, Trnovska vas 19 m Ivanka Cucek, Biš 20; Janez Janžekovič. Bodkovci 9 in Ida Horvat,^ Ljubljana, Šentvid; Anton Žerak, Pljanjsko 22 in Marija Žirovnik, Jelovice 8; Lovrenc Plajnšek, Mestni vrh 97 in Terezija Rojko, Drstelja 33; Franc Frangež, Sp. Jablane 32 in Marija Pernat, Zg. Jablane 32; Martin Brec, Ob Grajeni 9 in Ana Ivančič, Turški vrh 110; Jožef Prcdikaka, Grajena 44 in Katarina Rojko, Drstelja 28; Anton Celofiga, Sp. Jablane 41 in Ljubomira Bombek, Stanošince 47; Stanislav Kekec, Bratislave! 43 in Marija Škrlec, Savci 77; Ivan Farazin, Rogoznica 12, Lenart in Vera Ahec, Gomila 14; Andrej Krajcer, Mestni vrh 76 in Irena Veršič, Mestni vrh 67; Martin Cvetko, Zabovci 70 in Ivanka Ljubeč, Markovci 88; Vladislav Pogladič, Zagrebška 29 in Marija Fridauer, Zagrebška 29; Ivan Arnečič, Gradišča 138 in Ana Topolovec, Slatina 51/a; Alojz Vinklcr, Janški vrh 60 in Martina Sibila, Zg. Pristava 20; Stanislav Krajnc, Gajevci 33 in Marija Petek, Gajevci 37; Franc Zdenko, Selce 82 in Terezija Hasenmali, Skorba 27; Stanislav Kokot, Pestike 17 in Irena Belšak, Hrastovec 16; Ivan Gorinšek, Marjeta na Dr. polju 7 in Ivanka Kaučevič, Apače 177; Milan Potočnik, Zelenikova 2 in Tatjana Pešl, Ciril-Metodov dr. 7; Mirko Brlek, Grajena 8 in Danica Nemec, Kajuhova 1; Janez Serdinšek, Kungota pri Ptuju 64 in Olga Fuks, Lovrenc na Dr. polju 121. UMRLI sa Angela Pislak, Doklece 4, roj. 1921, umrla 18. aprila 1976; Ignac Drevenšek, Ptujska gora 25, roj. 1909, umrl 18. aprila 1976. vreme do nedelje, 9. maja 1976 Mlaj bo v četrtek, 29. aprila ob 12.20. Napoved: Po izdatnem dež- ju v zadnjih dneh bo od 1. do 7. maja lepo in toplo nad 25 stopinj Celzija. Okiog 8. maja bodo plohe in nevihte z ohla- ditvami. Tudi v nedeljo, 9. maja bodo še posamezne plohe, Alojz Cestnik TEDNIK izaaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in upra- va: telefon (062 ) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.