GEOLOGIJA 50/2, 323–334, Ljubljana 2007
Strukturne razmere v coni Savskega preloma na obmo~ju Zahodnih Karavank
Structural conditions within Sava Fault zone in the Western Karavanke mountains,
NW Slovenia
Vanja KASTELIC
Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ka fakulteta, Oddelek za geologijo, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija; vanja.kastelic@ntfgeo.uni-lj.si
Ključne besede: Savski prelom, Karavanke, tip deformacij, geometrija prelomov Key words: Sava Fault, Karavanke Mts., deformation style, fault geometry
Izvle~ek
Raziskano je bilo obmo~je Zahodnih Karavank v coni Savskega preloma. Opravljeno je bilo detajlno strukturno kartiranje geometrije prelomnih con in meritve mikrotektonskih elementov. Glavna smer prelomov je orientirana v smeri E-W s strmimi vpadi proti N in prevladujo~im kinematskim smislom ob njih izraženim kot zmiki. Poleg horizontalnih premikov je ob omenjenih prelomih pri{lo tudi do vertikalnega premika, kar potrjuje kom-presijski napetostni režim, dobljen z inverzijo mikrotektonskih podatkov. Poleg omenjene glavne smeri prelomov sta prisotna {e dva vezna prelomna sistema, ob katerih so bili v transpresivnih razmerah bloki manj kompetentnih kamnin kot klini dvignjeni nad bolj kompetentne kamnine. Starost omenjenih deformacij povezujem s postkolizijskimi procesi alpske orogeneze, zabeleženi potresi na tem obmo~ju pa govorijo o aktivnosti tudi v recentnem obdobju.
Abstract
The investigated area of Western Karavanke lies in the zone of Sava Fault - the southern most part of the Periadriatic Fault zone. The work is based on detail structural mapping of the fault zones combined with measurements of microtectonic data used for paleostress tensor inversion. The prevailing orientation of fault zones in the studied area is generally E-W oriented with steep dips towards N with strike-slip kinematics as the main slip sense recorded on them. Alongside horizontal deformation, records of vertical movements on these faults are also to be seen in the field and the inversion data confirm such kinematic style with compressional stress regime. Two systems of connecting faults that lie between two strands of E-W oriented faults are also present in the studied area. Along both of them blocks of more deformable rocks were extruded on more rigid rock units. I connect the age of this style of deformation to post-collisional processes connected to Alpine orogenesis, and recent earthquakes in the area prove the ongoing active deformation of the area.
Dosedanje raziskave
Najstarej{e tipkano poro~ilo o geolo{kem kartiranju Karavank in Julijskih Alp je napisal Petters (1856). Kvartarne sedimente sta prva raziskovala Morlot (1850) in Brückner (1891), Hauer (1856) pa je raziskal leži{~a sadre pri Dovjem. O kvartarnih
sedimentih, predvsem pa o poledenitvah v pleistocenu so pisali v obdobju po letu 1900 Penck in Brückner (1909), Ampferer (1918), Melik (1932) in Bohinc (1935) (po Jurkov{ek, 1985b). V prvih povojnih letih (1946, 1951) je Rakovec pisal o triasnem vulkanizmu in o paleogeografiji Julijskih Alp, kasneje pa je s {tudijami o tektonski
324
zgradbi Slovenije (1956) {e enkrat posegel na obmo~je Karavank in opisal geolo{ki razvoj zahodnih Karavank (1966). Med leti 1964 in 1968 je o geolo{kem razvoju zahodnih Karavank, pisal Ramov{. Za potrebe cestnega predora pod Karavankami sta Premru in Buser (1979) napisala zelo natan~no {tudi-jo o geolo{ki zgradbi manj{ega ozemlja zahodno od Mojstrane, ki jo dopolnjujejo podatki iz vrtin. Splo{en pregled o geolo{kem razvoju ozemlja Karavank in Julijskih Alp na listu Beljak pa je podal (Jurkov{ek, 1985a,b). V letih med 1977 in 1985 so obravnavani del Karavank kartirali geologi Geolo{kega zavoda v okviru izdelave osnovne geolo{ke karte v merilu 1 : 100.000, poleg katere sodi tudi tolma~ lista Beljak in Pon-teba.
Leta 1995 so Bren~i~ in soavtorji izdali ~lanek o hidrogeologiji zahodnih Karavank, kjer so priložili tudi geolo{ko karto v merilu 1 : 100 000 ozemlja med Korenskim sedlom in Golico skupaj s profili. Nadalje je Bud-kovi~ leta 1999 izdal ~lanek o geologiji slovenskega dela Karavan{kega cestnega predora, kjer je objavljena tudi geolo{ka karta in profil {ir{e okolice lokacije predora s podatki o geologiji, litologiji in strukturi kamnin. Litostratigrafija, dopolnjena s podatki iz cestnega predora Karavanke, je opisana v ~lanku Ogorelca in sodelavcev (1999). Novej{e raziskave, ozemlja v okolici Kamnika, je opravil Vrabec (2001), kjer se je ukvarjal s strukturno analizo cone Savskega preloma, vendar se izsledki te raziskave navezujejo tudi na obmo~je zahodnih Karavank, ki prav tako pripadajo coni Savskega preloma.
Regionalni pregled
Raziskano obmo~je leži v Zahodnih Karavankah v coni Savskega preloma med naselji Kranjska Gora, Gozd Martuljek ter Srednji Vrh. Strukturno obmo~je sodi v enoto Južnih Alp, ki jih na severu od enote Vzhodnih Alp lo~i cona Periadriatskega preloma (Slika 1). Periadriatski prelom predstavlja cono prevladujo~ih desno zmi~nih prelomov ob katerih je bila izvedena postkolizijska faza alpskih orogenetskih procesov. Ocenjena ko-li~ina desnega zmika zna{a vsaj 100 km in je povezana z bo~no ekstruzijo enote Vzhodnih Alp pred proti N vrivajo~im klinom Jadranske plo{~e v ~asu po miocenu (Ratschbacher et al., 1991; Frisch et al., 1998). De-
Vanja Kastelic
formacije so se zaradi specifi~nih pogojev na obmo~ju Panonskega bazena najprej izvr{ile vzdolž Srednjemadžarske cone, po združitvi Alcapa enote z enoto Tisza pa vzdolž Sav-sko-Dravskega grabna na obmo~ju vzhodne Hrva{ke (Fodor et al., 1998).
O Karavankah, ki so na svojem južnem delu omejene s Savskim prelomom, je Laubscher (1983) domneval, da so terciarna transpresivna pahlja~asta struktura (flower structure). Vzdignjene naj bi bile zaradi desnih premikov ob Periadriatskem linea-mentu, ki so mlaj{i od oligocenske intruzije tonalita vzdolž lineamenta (Vrabec, 2001). Po raziskavah Polinskega in Eisbacher-ja (1992) pripadajo deformacije iz obdobja miocena do recentnega obdobja, desnozmi~-nim NW–SE usmerjenim prelomom, ki se odcepljajo od Periadriatskega lineamenta ali pa ga sekajo in razmikajo v dimenziji do nekaj kilometrov. Po podatkih istih avtorjev iz raziskav na avstrijski strani Karavank, na obmo~ju Celov{kega bazena, so preko 1000 metrov klasti~nih srednjesarmatijskih in kvartarnih sedimentov ob položnih trans-presivnih narivnicah, narinjene paleozojske in mezozojske kamnine. Pravtako so tudi na obmo~ju na{ih severnih Karavank kamnine, ki pripadajo Karavankam narinjene na srednje miocenske sedimente (Placer 1996), bo~no pa miocen nalega na mezozoik Karavank (Placer, ustno sporo~ilo v Vrabec 2001). Opisan zapleten odnos bi bilo možno razložiti z narivom sarmatijskih plasti ~ez starej{e predterciarne enote. Te naj bi bile pri narivanju v južnem delu dvignjene in ve~inoma erodirane. Tudi to bi pomenilo, da se je transpresivno narivanje za~elo {ele po sarmatiju (Vrabec, 2001).
Južno mejo cone Periadriatskega preloma predstavlja Savski prelom. Slemenitev Savskega preloma se prostorsko spreminja. Na svojem zahodnem delu (na obmo~ju NE Italije) je prelom poznan pod imenom Fella prelom (slika 1) in je zastopan z E–W sle-menitvijo, prevladujo~a kinematika vzdolž tega dela odseka pa je reverzna do reverzno-desnozmi~na ob ploskvah z vpadi generalno proti severu. Na obmo~ju Zgornjesavske doline in naprej proti vzhodu, prelom spremeni svojo smer in postaja vedno bolj orientiran v smeri NW–SE. S spremembo slemenitve preloma je prisotna tudi sprememba v kine-matiki premikov. Na obmo~ju Slovenije je prevladujo~i smisel premika desni zmik in na podlagi razmika zna~ilnih oligocenskih vulkanoklasti~nih kamnin, je le ta dolo~en v
Strukturne razmere v coni Savskega preloma na obmo~ju Zahodnih Karavank
325
Slika 1. Regionalna strukturna karta obmo~ja. SF = Savski prelom; FF = prelom Fella;
PAF = Periadriatska prelomna cona; IF = Idrijski prelom; SAF = Južno-alpska narivna cona.
Izsek v desnem spodnjem kotu karte prikazuje preiskano obmo~je s sivim pravokotnikom.
Figure 1: Regional structural map of the area. SF = Sava Fault; FF = Fella Fault;
PAF = Periadriatic fault zone; IF = Idrija Fault; SAF = South-alpine thrust front.
The figure in the right lower corner of the images shows the investigated area with a grey rectangle.
koli~ini 30–60 km (npr. Fodor et al., 1998). Na obmo~ju osrednje in vzhodne Slovenije se Savski prelom združi s Šo{tanjskim in Labotskim prelomom in predstavlja povezavo cone Periadriatskega preloma z Dravskim grabnom (Vrabec & Fodor, 2006). Starost deformacij ob Savskem prelomu je ocenjena kot post srednje miocenska (Vrabec, 2001). Da so se transpresijske deformacije v Karavankah resni~no dogajale {ele v obdobju poznega miocena in celo kvartarju, pri~a tudi kvartarna aktivnost NNW–SSE usmerjenega preloma Stola, ki pripada desnozmi~ni skupini prelomov, ki sekajo Periadriatski lineament, na severu pa tudi kvartarne sedimente Celov{kega bazena (Vrabec, 2001). Torej imamo v sistemu Savskega preloma in drugih desnozmi~nih prelomov, ki se iz Peri-adriatskega lineamenta odcepljajo, opraviti s {e danes aktivnim prelomnim sistemom (postpaleocenska starost).
Geolo{ke razmere
Izbrano obmo~je sem detajlno geolo{ko kartirala v merilu 1 : 5000 ( topografska karta Mojstrana 31). Teren je bil v preteklosti kartiran že nekajkrat ( npr. Jurkov{ek 1985b, Budkovi~, 1997) vendar le v regionalnem merilu 1 : 25000 za karte OGK v merilu 1 : 100 000. Ker ozemlje leži v coni Savskega preloma, so kamnine tudi temu ustrezno pretrte, brez sklenjenih profilov in izdankov. Tako je bilo delo {e težavnej{e, saj je bilo za dolo~itev starosti posameznega ~lena opraviti tudi mikroskopske analize vzorcev. Potrebno je bilo dolo~iti mikro-faciese in jih primerjati z že obstoje~imi podatki (npr. Jurkov{ek 1985a, Ogorelec et al., 1999). Tipi~en litostratigrafski razvoj je prikazan v litostratigrafskem stolpcu (slika 2).
326
Vanja Kastelic
Slika 2. Litostratigrafski stolpec, zna~ilen za preiskani teren na obmo~ju Zahodnih Karavank. Figure 2. Representative litho-stratigraphic coloumn for the investigated area of Western Karavanke.
Trogkofelski apnenec (P1)
Najstarej{i litostratigrafski ~len, ki se pojavlja na kartiranem ozemlju je spodnje permski masiven trogkofelski apnenec. Prvi
izdanki omenjenega ~lena se pojavijo že v Gozd Martuljku, takoj ko se teren za~ne dvigovati (slika 3). Spodnja meja tega ~lena je tektonska in zastopana z strmim desnozmi~-nim prelomom, vzporednim Savskemu pre-
r
w
%
(C CTQ
0 sc
o o"
C
p-
w
er
Slika 3. Geološka karta preiskanega območja s tipičnim profilom za raziskano območje. Barve, šrafure in oznake se ujemajo s tistimi na sliki 2. Figure 3. Geologie map and typical depth profile of the investigated area. Colors, patterns and marks correspond to the ones used in Figure 2.
12
328
Vanja Kastelic
lomu. Tudi zgornja meja tega ~lena, ki sem jo sledila nad strmimi stenami pod uravnavo Srednjega vrha, je tektonskega zna~aja. Izdanki tega apnenca se torej pojavljajo v obliki pasu, ki se kontinuirano vle~e {e ~ez meje kartiranega obmo~ja, po podatkih Bren~i~a et al., (1995) na zahodu približno 6 kilometrov iz Gozd Martuljka, kjer se ob prelomu izklini, na vzhodu pa približno 5 kilometrov iz naselja Gozd Martuljek, kjer ga odreže prelom v smeri NE–SW.
Omenjeni apnenec je po podatkih Jur-kov {ka (1985a) razvit v grebenskem faci-esu. Ta ~len naj bi v konkordantnem zaporedju ležal nad zgornje karbonskimi Auerni{kimi plastmi, po strukturi pa pripada rekristaliziranemu biomikritu, biosparitu do intrasparitu (Ogorelec et al., 1999). Na kartiranem obmo~ju je razvit kot bel, svetlo-siv do rožnat rekristaliziran apnenec. Na ve~ mestih sem v omenjenem apnencu zasledila le~e temnorde~ih klastitov-meljevcev, ki se ponekod pojavljajo med posameznimi bloki apnenca, v njihovi podlagi, ali kot klini in zapolnitve razpok. V spodnjem delu ~lena je apnenec lokalno razvit v obliki tektonske bre~e, kjer sicer prevladujejo kosi trogkofel-skega apnenca, vmes pa se pojavljajo posamezni kosi temnosivega do ~rnega apnenca, ki verjetno pripada auerni{kim plastem.
Skitske kamnine (T1)
Od vseh stratigrafskih ~lenov so kamnine skitske starosti na kartiranem ozemlju zastopane z najve~ litolo{kimi razli~ki. Skit-ske kamnine se pojavljajo takoj nad tektonsko mejo, ki jih lo~uje od spodaj leže~ih trogkofelskih apnencev, v uravnavi Srednjega Vrha. V osrednjem delu karte je njihova meja tektonskega zna~aja in jih lo~uje od cordevolskega (schlernskega) dolomita, na vzhodnem delu karte pa jih omejuje kompleksen tektonski stik in jih lo~i od anizij-skih apnencev in dolomitiziranih apnencev.
Spodnji ~len, ki na terenu tudi prevladuje, je zastopan z rde~im sljudnatim meljevcem s posameznimi polami rde~ega kremenovo sljudnatega pe{~enjaka. Ta ~len se pojavlja na uravnavi Srednjega Vrha, rde~i meljevci pa nastopajo tudi kot tektonski vklju~ki v trogkofelskem apnencu. Pe{~enjaki so razviti kot drobno do srednjezrnati sjludnati kremenovi pe{~enjaki (slika 4). Med liti~-nimi zrni prevladujejo monokristalna in polikristalna polzaobljena zrna kremena. V vzorcih so prisotna tudi posamezna mu-
skovitna zrna. Njihova povitost nakazuje na deformacije ob diagenezi, oziroma na kas-nej{e pritiske, ki so povzro~ili deformacije teh zrn. Nad opisanim ~lenom se pojavljajo plasti sivega lapornatega apnenca debeline 10–50 centimetrov, z zna~ilnim svetlorjavim povr{inskim oprhom, v menjavi z olivno-zelenosivimi vmesnimi polami (debeline do treh centimetrov) laporovca z {kolj~no favno. Med ve~ razli~nimi {koljkami sem dolo-~ila {koljko Anodontophora fassaensis. V teh plasteh sem s pomo~jo laminacije dolo~-ila vpad plasti, ki zna{a 130/60. Nekoliko metrov vi{je se lokalno za~nejo pojavljati bloki temnosivega oolitnega apnenca, ki vi-{je prehaja v mo~no prekristaljen dolomit, kjer se v sivi osnovi pojavljajo rde~i ooliti. Še vi{je prehaja oolitni dolomit v spariten mo~no prekristaljen rožnat dolomit z belimi kalcitnimi žilicami. Nad tem razvojem se za~nejo pojavljati izdanki temnosivega apnenca, svetlosivega laminiranega dolomita ter lapornatega apnenca do apnenca. Le-ta je razvit kot biomikrit do biomikrosparit, lokalno pa pore in razpoke zapolnjujejo sparitna kalcitna zrna. Stratigrafsko vi{je se za~nejo lokalno pojavljati rde~i sljudnato kremenovi pe{~enjaki in izdanki svetlosive-ga tanko laminiranega mikropsaritnega dolomita z porami zapolnjenimi z sparitnimi dolomitnimi zrni z zna~ilno razkolnostjo po rombu. Tako v osnovi, kot tudi med sparit-nimi dolomitnimi zrni se pojavljajo posamezna zrna muskovita.
Skupna debelina skitskih plasti, ocenjena glede na vpad plasti in korelacijo z podatki, dobljenimi pri starej{ih kartiranjih (Jur-kov{ek, 1985a) zna{a 300 metrov.
Anizijski apnenec in dolomitiziran apnenec (T21)
Kamninam anizijske starosti pripadajo prekinjeni, blokovni izdanki svetlosivega do belega apnenca in dolomitiziranega mikro-sparitnega apnenca s hematitnimi žilicami. Izdanki teh kamnin se pojavljajo nad temi na vzhodnem delu v pobo~ju nad potokom Hladnik. Izdanki anizijskih kamnin so mo~-no prekristaljeni in ne vsebujejo fosilnih ostankov, tako da sem si pri dolo~itvi njihove starosti pomagala predvsem z primerjavo kamnin, ki jih opisuje Jurkov{ek (1985a) v tolma~u osnovne geolo{ke karte za list Beljak in Ponteba. Isti avtor opisuje tudi pojav plasti svetlosivega apnenca in dolomitizira-nega apnenca na obmo~ju Karavank vzhod-
Strukturne razmere v coni Savskega preloma na obmo~ju Zahodnih Karavank
329
no od Kranjske Gore. Bloki anizijskega apnenca na pobo~ju proti kmetiji Vav~ar prehajajo v rde~e meljevce do glinavce, ki pa že pripadajo ladinijski starosti.
Ladinijske kamnine (T22)
Najnižji ladinijski ~len je rde~ meljevec, ki lokalno prehaja v svetlozelen meljevec (vpad plasti 30/30), v menjavi z rde~im gli-navcem do skrilavim glinavcem. Ta ~len zvezno prehaja vi{je po poti proti kmetiji Vav~ar v izdanke, kjer se za~nejo pojavljati sivi do svetlorjavi laporovci. Te kamnine so v novej{em ~asu poimenovali kot Sol~avske plasti (Buser, 1998). Nad njimi se za~nejo pojavljati izdanki konglomerati~ne ukov{ke bre~e. Kamnina je sestavljena iz klastov velikih do nekaj centimetrov, precej monotone sestave in rde~im, lokalno tudi rumenim, vezivom. Sestava polzaobljenih karbonatnih klastov je dolo~ena kot anizijski dolomit ter skitski apnenci (Jurkov{ek, 1985a; Buser, 1998). Nad Ukov{ko bre~o, se v pobo~ju nad kmetijo Vav~ar, pojavljajo kosi temnorde~e-ga do vijoli~nega ingembritnega tufa. Osnova tufa je izredno drobnozrnata (verjetno prekristaljena) do steklasta z vtro{niki belo-rumenih, že mo~no sekundarno spremenjenih glinencev.
Cordevolski (schlernski) dolomit (1T31)
Izdanke kamnin cordevolske starosti najdemo na severnem delu kartiranega obmo~-ja, kjer jih prelomni kontakt lo~uje od skit-skih kamnin, ter na severovzhodnem delu terena, kjer ležijo nad ladinijskimi plastmi. Kamnine cordevolske starosti so v tem delu razvite kot neplastnat svetlosiv do bel dolomit z algo Diplopora annulata. V dolomitu so lepo razvidne stene prelomnega zna~aja. Opazovala sem jih ob srednji in zgornji poti ob potoku Hladnik in v strugi potoka Jerman nad Srednjim Vrhom. Stene prelomnega zna~aja kažejo zanimivo “marogasto” strukturo.
Kvartarni sedimenti (Q)
Kvartarni sedimenti so na kartiranem ozemlju zastopani s tremi ~leni. Na obmo~-ju naselja Gozd Martuljek so ti razviti kot fluvialni nanosi srednjezaobljenega proda reke Save. Na vzhodnem pobo~ju potoka Hladnik in lokalno na majhnem obmo~ju nad Kacjanovim poljem se pojavlja til s pi-
sano litolo{ko sestavo (skitski oolitni apnenec, rde~ kremenov pe{~enjak, cordevolski dolomit) in zna~ilno bimodalno porazdelitvijo velikosti zrn, vendar pa je ta material že presedimentiran in pome{an s pobo~nim gru{~em. Na ve~ mestih se na terenu pojavlja pobo~ni gru{~; tu gre za nezaobljene kose kamnin (trogkofelskega apnenca in corde-volskega dolomita), ki se pojavljajo na po-bo~jih in so vezani na tektonsko delovanje.
Strukturne razmere
Na kartiranem ozemlju sem izmerila ve~ prelomnih con, ki so vzporedne Savskemu prelomu z subvertikalnimi prelomnimi ploskvami, ki rahlo povijajo (vpad 10/90 in 190/90) (slika 4). Prelomne cone so razvite v trogkofelskem apnencu, kjer se odražajo v strmih prelomnih stenah. Obprelomne cone so {iroke nekaj deset metrov in se izražajo predvsem kot razpoklinske, deloma poru{e-ne cone, medtem ko zdrobljenih con nisem zasledila, saj predvidevam, da so bile te ob erozijskih procesih odstranjene.
Na uravnavi Srednjega Vrha se pojavljajo skitske kamnine, predvsem rde~i meljevci in pe{~enjaki, v katerih se deformacije odražajo na druga~en na~in. Tu sem potek prelomnih con dolo~evala predvsem na osnovi morfologije. Travnata podro~ja so razvita v zna~ilni “terasasti” obliki. Prostorska raz-{irjenost in vpad teh teras se ujema z azimuti prelomnih sten v trogkofelskih apnencih. Omenjena izravnava je bila v ~asu pleistocenskih poledenitev preoblikavana in izravnana kot posledica ledeni{kega erozij-sko-akumulacijskega delovanja. Po podatkih geolo{ke karte obmo~ja od Korenskega sedla do Golice (Bren~i~ et al., 1995) je le nekaj kilometrov zahodneje od omenjene lokacije na isti nadmorski vi{ini ohranjen morenski material. Tega sem lokalno na{la ohranjenega tudi nad skitskimi kamninami v useku nad potjo, ki poteka po severnem obrobju Kacjanovega polja. Potemtakem morajo biti premiki ob teh strmih desnoz-mi~nih prelomnih ploskvah post pliocenske starosti, saj so preoblikovali poprej ledeni-{ko izravnano obmo~je.
V cordevolskih, oziroma schlernskih dolomitih sem mestoma izmerila vpade prelomnih ploskev, ki ustrezajo generalni smeri vpadov nižjeleže~ih prelomnih con. Prelomne stene se v tej enoti pojavljajo na ve~je razdalje in niso tako izrazite kot tiste v trog-
Slika 4. Strukturna karta preiskanega območja.
Figure 4. Structural map of the investigated area. Blue color represents more rigid rocks, while the yellow color stands for less rigid, more easible deformable rocks. Red lines represent fault zones with depicted values of measured dip direction/angle of dip values. Red wavy marks represent
zones of faulted rock exposures.
!
58
Strukturne razmere v coni Savskega preloma na obmo~ju Zahodnih Karavank
331
kofelskih apnencih. To bi lahko nakazovalo na dejstvo, da vpliv Savskega preloma proti severu po~asi slabi. Ob opisanih strmih de-snozmi~nih prelomih se je poleg horizontalnih premikov verjetno zgodil tudi vertikalni premik. Ti so ob posamezni prelomni coni toliko mo~nej{i, ~im bližje je ta cona Savskemu prelomu.
Na mo~ne prelomne cone so vezane manj izrazite desnozmi~ne subvertikalne prelomne cone v generalni smeri NNW–SSE z vpadi 120/80 in 200/85. Te se pojavljajo v vmesnem pasu med dvema mo~nej{ima conama v generalni smeri E–W. Razvite so kot razpoklinske, poru{ene in zdrobljene cone, ob njih pa sem ve~krat zasledila tudi tektonske bre~e. Potoka Jerman in Hladnik sta si v smeri teh con vrezala strugi in iz smeri NE–SW se na tem obmo~ju njuna struga spremeni smer v NNW–SSE.
Tretji sistem prelomnih con se pojavlja lokalno in je od vseh treh najmanj izrazit. Gre za subvertikalne prelomne cone razvite v smeri NE–SW z generalnim vpadom 170/85. Na terenu mi ni uspelo dolo~iti smisla premika ob teh prelomih, saj nisem nikjer na{la zanesljivih mikrotektonskih kriterijev.
Glede na trenspresivne razmere, ki so in {e vedno vladajo v coni Savskega preloma, so bili kamninski bloki (trogkofelski apnenec) lokalno kot klini dvignjeni ob obeh prelomnih sistemih. Danes ti predstavljajo rahle dvige v morfologiji povr{ja (npr. vzpetina na kateri je postavljen Mladinski dom). Ta je zgrajena iz trogkofelskega apnenca, v podlagi katerega se pojavlja rde~ meljevec, ki je zaradi svoje duktilnosti predstavljal podlago za deformacije in je bil ob prelomih deformiran skupaj z apnencem.
Podatke za mikrotektonske analize sem izmerila na {estih razli~nih lokacijah (slika 6). Na vsaki od teh lokacij sem izmerila smer in kot vpada prelomne ploskve, odklon lineacije tektonskih drs na posamezni prelomni ploskvi in s pomo~jo mineralnih akrecijskih tvorb dolo~ila relativno smer premika. Dve skupini meritev sem izmerila v cordevolskem dolomitu, ostale {tiri skupine podatkov pa sem izmerila v trogkofelskih apnencih. Na prvi lokaciji (slika 5, lokacija 1) sem v cordevolskih dolomitih izmerila enajst mikrotektonskih podatkov, za kon~-no analizo pa sem uporabila deset podatkov. Podatki prikazani s pomo~jo kompresijskih in tenzijskih kvadrantov kažejo na kompre-sijske razmere, ki so na tem obmo~ju vladali zaradi deformacij ob desnem zmiku ob Sav-
skem prelomu in NW–SE usmerjenih regionalnih pritiskih.
Na naslednji lokaciji (slika 5, lokacija 2) sem pravtako v cordevolskih dolomitih izmerila osem podatkov, ki sem jih upo{tevala v nadaljni analizi. Po obdelavi podatkov so kon~ni rezultati pokazali na zmi~notekton-ski režim. ^eprav sta obe lokaciji druga od druge oddaljeni le nekaj deset metrov, sta napetostna režima razli~na. To si je mo~ razložiti z manj{im {tevilom podatkov, kjer že vsaka posamezna meritev dosti doprinese k skupnemu rezultatu, ali pa z lokalnim za-brisanjem posameznih faz na enem od obeh izdankov. Kljub razli~nima tektonskima režimoma pa se na obeh lokacijah ujemata podatka o smeri maksimalne glavne napetosti, ki je usmerjena v smeri NW–SE.
Naslednji skupini meritev mikrotekton-skih elementov sta bili izmerjeni v trogko-felskih apnencih ob cesti Gozd Martuljek– Srednji Vrh malo pod uravnavo (slika 5, lokacija 3). Na prvi lokaciji je bilo izmerjenih pet podatkov, od katerih sem jih upo{tevala {tiri, na drugi lokaciji pa je bilo izmerjenih osemnajst podatkov, upo{tevanih pa dvanajst. Na obeh lokacijah je ugotovljen zmi~-notektonski režim. Smer maksimalne glavne napetosti je v tem primeru v smeri N–S, v drugem primeru pa je pri{lo do rahlega zamika te osi v smeri NNE–SSW. Podatki vzeti na lokaciji 9–10 poleg desnozmi~ne faze kažejo tudi na levozmi~ne premike, ki bi lahko pripadala starej{i kompresiji, lahko pa gre la za lokalne leve zmike znotraj mlaj{ega napetostnega režima v smeri NNW–SSE.
Na naslednji lokaciji (slika 5, lokacija 4) sem izmerila skupno {est podatkov, od katerih sem jih upo{tevala pet. Kon~ni podatki kažejo na kompresijsko-zmi~ni tektonski režim s smerjo maksimalne glavne osi napetosti v smeri NE–SW. Prav tako smer kažejo tudi meritve opravljene na naslednji lokaciji (lokacija 5, 6), z razliko, da je tu prevladujo~i tektonski režim zmi~notektonski. Razlika je najverjetneje posledica majhnega {tevila meritev ker pa so v obeh primerih podatki vzeti v mo~no pretrith conah, pa je možno, da je ob prelomih pri{lo do rotacij. Možno je tudi, da so bili posamezni bloki lokalno izpostavljeni transpresivnim razmeram kot posledica premikov ob veznih prelomih, kar se odraža v lokalno spremenjeni smeri maksimalne glavne osi napetosti.
Skupni paleonapetostni tenzor kaže na dve razli~ni fazi delovanja usmerjenih pritiskov.   Prvo,   starej{o   fazo   predstavljaja
332
Vanja Kastelic
Slika 5. Lokacije meritev mikrotektonskih indikatorjev uporabljenih za inverzijo paleonapetostnih tenzorjev. Sivi kvadranti predstavljajo obmo~ja kr~enja, beli kvadranti obmo~ja raztezanja. ^rn krog predstavlja smer delovanja maksimalne glavne napetosti, trikotnik smer minimalne glavne napetosti,
kvadrat smer srednje glavne napetosti.
Figure 5. Locations of microtectonic indicators measurements used for palaeostress tensor inversion.
Grey quadrants represent areas of contraction, white quadrants areas of dilatation. Black circles stand
for direction of the maximum main stress axis, triangle for minimum main stress axis, square for the
middle main stress axis.
Strukturne razmere v coni Savskega preloma na obmo~ju Zahodnih Karavank
333
usmerjenost maksimalne glavne napetosti v smeri NNE–SSW z kr~enjem v smeri NNE–SSW do N–S in raztezanjem v pravokotni smeri (WWN–EES do W–E ). Druga smer paleonapetostnega tenzorja, ki velja za recentno, kaže na usmerjenost maksimalne glavne napetosti v NNW–SSE smeri z kr~-enjem ozemlja v tej in raztezanjem v pravokotni smeri (smer WWS–EEN). Vzrok za razliko v tektonskem režimu znotraj tako majhnega ozemlja verjetno leži v majhni ko-li~ini mikrotektonskih podatkov in lokalnih deformacijah, ki so bile izvr{ene ob veznih prelomih znotraj transpresijske cone.
Zaklju~ki
Obmo~je Gozd Martuljka in Srednjega Vrha v zahodnih Karavankah predstavlja {ir{o deformacijsko cono Savskega preloma. Litostratigrafski ~leni prisotni na omenjenem obmo~ju igrajo pomembno vlogo pri odrazu tektonskih deformacij in s tem vplivajo na morfologijo terena. Glavne prelomne cone na kartiranem obmo~ju imajo smer 10/90 in so najbolj izrazite prav v trogkofelskih apnencih, kjer se odražajo kot strme prelomne stene. V skitskih nekompe-tentnih kamninah so veliko manj izražene in predstavljajo stopnje v travnati uravnavi Srednjega Vrha. V cordevolskih apnencih so prelomne cone razvite v obliki prelomnih sten, ki pa so manj izrazite kot v permskih apnencih. To bi lahko pomenilo, da vpliv Savskega preloma proti severu po~asi slabi. Ob prelomnih conah zgoraj opisane smeri je pri{lo poleg horizontalnega tudi do vertikalnih premikov. Na take deformacije sklepam po terasasti zgradbi uravnav in po razvitosti prelomnih sten. Ob conah bližjih Savskemu prelomu je namre~ pri{lo do ve~jih vertikalnih premikov kot ob tistih, ki so Savskemu prelomu bolj oddaljene.
Poleg prelomnih con v smeri 10/90 sta na kartiranem obmo~ju prisotni tudi prelomni coni z generalnima smerema 220/85 in 170/85. To sta vezna prelomna sistema, ki se pojavljata med dvema ve~jima prelomnima conama (10/90). Ob teh dveh sistemih so bili v transpresivnih razmerah nad skitske kamnine dvignjeni klini trogkofelskih apnencev. Deformacije ob omenjenih prelomnih sistemih so mlade, post pleistocenske in recentne. Na to kaže terasasta zgradba uravnave, ki je bila tekom pleistocenskih poledenitev lede-ni{ko preoblikovana, ter epicentri recentnih potresov v okolici Gozd Martuljka.
Rezultati meritev mikrotektonskih elementov so pokazali na kompresijske in zmi~-no tektonske režime, kar je v desnozmi~ni transpresijski coni Savskega preloma tudi pri~akovati. Za lokalne spremembe v tektonskem režimu in smereh glavnih napetostnih oseh je krivo majhno {tevilo mikrotek-tonskih podatkov in lokalne deformacije, ki so se zgodile ob sistemih veznih prelomov. Vse to vpliva na lokalni zamik napetostnega stanja, ki se odraža v rahlih odstopanjih smeri glavnih napetostnih osi. Skupni podatki pa dajo lepo sliko o dveh napetostnih fazah; starej{i v smeri NNE–SSW do N–S in mlaj{i v smeri NW–SE.
Zahvala
Za pomo~, konstruktivne napotke in nasvete se zahvaljujem dr. Jožetu ^arju in doc. dr. Marku Vrabcu.
Literatura
Ampferer, O. 1918: Über Die Savaterrassen In Oberkrain. Jb. Geol. R.A. 57, Wien.
Bren~i~, M., Budkovi~, T., Ferjan~-i~, L., & Polting, W. 1995: Hydrogeologie der Westlichen Karawanken. – Beiträge zur Hydrogeologie, 46, 41.
Brückner, E. 1891: Eiszeitstudien In Den Südöstlichen Alpen. X. Jahresbericht d. Geogr. Ges. von Bern, Bern.
Bohinc, V. 1935: K Morfologiji in glaciologiji Rate{ke pokrajine. – Geogr. vestnik, 11, Ljubljana.
Budkovi~, T. 1999: Geology of the Slovene Part of the Karavanke Road Tunnel. – Abhandlungen der Geologischen Bundesanstalt, 56/2, 34–48.
Fodor, L., Jelen, B., Márton, E., Ska-berne, D., ^ar, J., & Vrabec, M., 1998: Miocene-Pliocene tectonic evolution of the Slovenian Periadriatic fault: Implication for Alpine-Carpathian extrusion models. – Tectonics, 17, 5, pp. 690–709.
Frisch W., Kuhlemann J., Dunkl, I. & Brügel, A. 1998: Palinspastic reconstruction and topographic evolution of the Eastern Alps during late Tertiary tectonic extrusion. – Tecto-nophysics, 297, 1–15.
Hauer, F. 1856: Gypslager Von Längenfeld In Krain. Jb. Geol. R.A. 7. Wien.
Jurkov{ek, B. 1985a: Osnovna geolo{ka karta Jugoslavije 1 : 100 000, list Beljak in Ponteba. Zvezni geolo{ki zavod Beograd.
Jurkov{ek, B. 1985b: Osnovna geolo{ka karta Jugoslavije 1 : 100 000. Tolma~ za list Beljak in Ponteba. Zvezni geolo{ki zavod Beograd.
Laubscher, H. P. 1983: The late Alpine (Peri-adriatic) intrusions and the Insubric Line. – Mem. Soc. Geol. Ital., 26, 21–30.
Melik A. 1932: O diluvijalni poledenitvi v Karavankah. – Geogr. vestnik, 8, Ljubljana.
334
Vanja Kastelic
Ogorelec, B., Orehek, S. & Budko-vi~, T. 1999: Litostratigraphy of the Slovenian Part of the Karavanke Road Tunnel. – Gabhan-dlungan der Geologischen Bundesanstalt, 56/2, 99–112.
Peneck, A. & Brückner, E. 1909: Die Alpen Im Eiszeitslater. Chr. H. Tauchnitz, Leipzig.
Placer, L. 1996: O premiku ob Savskem prelomu. – Geologija, 39, 283–287, Ljubljana.
Polinski, R. K. & Eisbacher, G. H. 1992: Deformation partitoning during polyphase oblique convergence in the Karawanken Mountains, Southeastern Alps. – Journal of Structural geology, 14/10, 1203–1213.
Premru, U. & Buser, S. 1979: Litostrati-grafski opis, tektonski opis, v poro~ilu: drobne f., predor Karavanke, geolo{ko-geotehni~no poro-~ilo za razpisni projekt. Tipkano poro~ilo, arhiv GZL, Ljubljana.
Rakovec, I. 1946: Triadni Vulkanizem Na Slovenskem. – Geogr. vestnik, 8, Ljubljana.
Rakovec, I. 1951: K paleogeografiji Julijskih Alp. – Geogr. vestnik, 23, Ljubljana.
Rakovec, I. 1956: Pregled tektonske zgradbe Slovenije. Prvi Jugosl. geol. kongres, Ljubljana.
Rakovec, I. 1966: Geolo{ki Razvoj Zahodnih Karavank. Tipkano poro~ilo, arhiv In{t. za geol. VTO Montanistika, Ljubljana.
Ramov{, A. 1964: Geolo{ki razvoj Zahodnih Karavank. Tipkano poro~ilo, arhiv In{t. za geol. VTO Montanistika, Ljubljana.
Ramov{, A. 1968: Biostratigraphie Der Klastischen Entwicklung Der Trogkofelstufe In Der Karawanken Und Nachbargebieten. – N. Jb. Geol. Paläont. Abh., 131, Stuttgart.
Ratschbacher, L., Frisch, W., Linzer, H. G. & Merle, O. 1991: Lateral extrusion in the Eastern Alps, part 2.: structural analysis. – Tectonics, 10, 257-271.
Vrabec, M. 2001: Strukturna analiza Savskega preloma med Trstenikom in Stahovico. Neobjavljeno doktorsko delo. Univerza v Ljubljani, NTF, 94 str.
Vrabec, M. & Fodor, L. 2006: Late Ceno-zoic tectonics of Slovenia: structural styles at the North-eastern corner of the Adriatic microplate. In: Pinter, N. (Ed.), The Adria microplate: GPS geodesy, tectonics and hazards. NATO Science Series. I V, Earth and Environmental Sciences, 61, 151–168.