Št. 115. V Gorici, dne 5. oktobra 1901. Tečaj XXSCL Izhaja trikrat na teden r šestih lzdunjlh, in sicer: vsak torek, četrtek ta soboto, ssjatranje iz-danje opoldne, večerne Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter, s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse teto ....... 13 K 20 h, ali gld. 660 p6(,leta . .H'<^^-±*&+«Jfk»«-*-.*«~$M«m~ Četrt lota.......3 j 40 , , , 1-70 PosamiSne številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejoma npravništvo v Gosposki ulici Stv. It v Gorici v »Goriški-Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. tire zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. uro. >'a naroČilu brez dopos* ,ne naročnine se ne oziramo. „J»UI3lbRrC**ižhajaTteodvi8no od cSoCo* vsak« petek in stana vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz " Šolski ulici in Jellersitz v Xu»Kkt ulici; — v Trstu v tobakarni LaVre-ačiS na 'trga deliftCasorma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. (Večerno izdan je.) Uredništvu se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od S. do 12. dopoludne ter od 2. do o. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniSivo se nahaja v Gosposki ulici št 11. Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iipravuištvu. Oglasi in poslanica io računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-lirat (> kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vt>čjc črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loeo gorica, f,Goriška Tiskarna" A. Gabršček tiska in zalaga razen «SoSo» in »Primorca* še ^Slovansko knjižnico1*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v cSlov. knjižnici* se raČunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narodJ «Goi% Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal Proti vtikanju duhovščine v volitve. Ni jim zadosti, da imajo po cerkvah vsako nedeljo politično shode, dočim se narodno-napredni stranki prepovedujejo javni shodi, nPrimorski List* klice vso duhovščino še na večje delo. Med ljudstvo morajo, shode naj prirejajo, vsi od zapečka (od katerega jih js včasih celo v slučajih nujne potrebo težko spraviti) stran, vsi na delo! Vsi morajo gibati od prvega, do, zadnjega ter porabiti vse svoje moči za agitacijo pri volitvah. Večkrat že smo govorili v listu, kako nespodobno, kako nečastno je za duhovnika, ako se meša v volitve tako, kakor delajo naši politiknjoči nunci, Zloraba vere in carkve v politične svrhe se ne more skladati z nauki Krista iti radi tega iudi ne z vzvišenim duhovniškim poklicorn. Tega pretežna večina duhovščine s svojimi višjimi pastirji vred noče več razumeti, marveč se meša v volitve na prav nedopusten način, ker zlorablja svojo dostojanstvo in svete nauke Kristovc. Današnji dan pa so tudi višji pastirji Usti, ki gonijo duhov.ŠČioo na volišče pod grdo pretvezo, da gre za sveto vero, in It višji pastirji izdajajo celo volilne oklice, kaj čudne, neverjetno zveneče vsebine. Ljubljanski škof Anton Bonaventura na primer je bil izdal letos oklic, v katerem pravi, da je treba volileem pri volitvah žive vere in strahu Božjega ter naj volijo može katoliškega prepričanja, kajti edino taki bodo tudi v deželnem zboru pazili (') na Boga iti Njegovo sveto voljo. Končno je zaukazal v svrho srečnega izida volitev molitve ter razpostavljenje Najsvetejšega. Ali se ne glasi to kakor bogo-kletje? Ali ni to nekaj gorostasnega?—- Kako lepo in vzvišeno, prav po naukih Krista pa se glase v takem pogledu besedi blago-pokojnega dalmatinskega nadškofa Fulgen-cija G are v a, ki je bil dvakrat posegel med duhovščino glede na vtikanje v volitve, ali posegel tako, kakor veli vzvišeni nauk Izveli-čarja in kakor to prisioja duhovniškemu poklicu. Poslušajmo njegove lepe, vznesene besede: „Kar je nekaj easa, opaža se pri duhovščini tudi te škofije, in pGsebno pri mladih duhovnikih, neko nedovoljeno uplivanje na stranke, katere žalibog ločijo deželo, ter da se tudi aktivno vdeležujejo agitacije pri po- | litičnih volitvah v veliko škodo duhovniškemu poklicu in v nič manjše pohujšanje ljudstva. Taka dejstva morajo globoko žaliti naše srce, ko vidimo, kako brezpotrebno trati duhov* ščina dober de! močij, odločnosti in delavnosti, ki bi se morale vse obrniti v čairt Božjo in zveličanje duš, zadnji in edini namen našega poklica. Da imajo duhovniki svoje zmerno politično prepričanje, da i/.vršu-jejo svojo volilno pravico, kakor drugi, tega se jim ne prepoveduje, ker so tudi oni državljani pred zakonom; ali da se oni postavljajo na čelo agitaciji in da se živahno vdeležujejo bojev različnih strank, to je za nje absolutno nečastno in jim je prepovedano po vsakem cerkvenem iti svetem zakonu, kur to ni njihov poklic. Poklic duhovnika pa je poklic m i r u in složnosti; duhovniki imajo objemati v svoji nebeški ljubezni, katera jih mora navduševati, vse narode in stranko: oni morajo imeti potrpljenje z onimi, ki se ž njimi ne strinjajo in bili narodom učitelji in voditelji mejsebojue ljubezni in potrpljenja. Okrožnica, katero so pred leti razposlali francoski škofje svojim dušnim pastirjem, se je glasila: Bodite pred vsem možje ljubezni, ne mešajte se v nobeno stvar, ki razburja ali vstvarja razpore, ne dajte so nikomur rabiti kot orožje, ne pozabite, da jutri bp.dfbj pastirji premaganih in premagalcev, ne držite se nobene stranke, ampak svoje vesti. In v resnici, duhovniki morajo izvrševali svoj poklic nasproti vsem vernikom, brez razlike strank; zato naj se vzdržujejo vsakega vtikanja, ki bi utegnilo škodovati duhovniškemu dostojanstvu, dajati pohujšanje pri nasprotnih strankah, škodovati zaupanju in veljavi, katero po pravici vživa duhovnik pri ljudstvu vsled svojega nebeškega poklica. Odločno pa se prepoveduje duhovščini na podlagi svete pokorščine, govoriti o volitvah in strankah v cerkvi, v drugih svetih krajih, v župnijskih uradih, in na ka-koršen si bodi način uplivati de»anski in z duhovniškim dostojanstvom v tem ozira". Tako lepo je govoril katoliški škof Garev. Alt ni to kakor nalašč izgovorjeno za naše sedanje razmere nad nami? Te besede so naslovljene na našo politikujočo duhov- ščino, potrjujejo pa vse tisto, kar mi pišemo v tej stvari. Tako je sodil ta blagi namestnik Kri-slov, tako jo sodil jugoslovanski škof, sedaj pa čujmo še, kaj pravi monsignor Bono-m o 11 i, škof v Gremoni. V neki njegovi publikaciji čitamo to-le: • „.... tutto considerab il parroco, sia viuto, sia vincitoro (nelle elezioni) si trovoro. sempre in condizioni diffieili per rispetto agli inlcressi religiosi ed in fondo in fondo avra. piu danno che vanlaggio dal suo intervento allo urne eome capo, ed anehe šolo come favoreggiatore manifesta del partito.... Per me, lo dico francamento, fa pena il vedere un parroco che si getta nel turbine dello elezioni, in cui hanno tanta parte gli interessi personali, le ire, gli odi, le aceuse o le ca-lunnio dei pavliti. La veste sacerdotale no sarii facilmenle imbrattata, so non lacerala, Per me il parroco, a somiglianza di Crislo che rappresenta, 6 1'uonio della pace, pudre di lulli; pudre dei buoni o dei cattivi per condurre lulli a salvezza, e nella sua co • dotla deve esser tale, che al bisogno non gli si chiuda mai la porta in faccia. Percio non si metla mai a capo di un partito nelle elezioni, n'6 apertamente aiuti quesli o quei can-didati. II betic dolle anime nol permette ed il carattere di pastore e di padre nol con-seute: il diritto ed il dovere di cittadino in questo caso deve cedere al diritto ed al dovere di parroco... Piu il parroco si man-terrii al di sopra dei litigi e dei rumori di parte o si mostrera, padre del suo popolo e mag-giore sarii la sua azione morale." Slovensko bi se glasilo to prosto prevedeno po smislu: »Premotrivši vse, duhovnik, naj bo zmagan, naj bo zmagalec (pri volitvah), se bo nahajal vedno v težkih odnošajih glede na verske interese in konečno bo imel več škode nego dobička od svojega posredovanja pri volitvah kot načelnik, in tudi samo kot po-speševatelj razglasa kake stranke.... Za me, rečem odkrito, je muka, videti duhovnika, ki se vrže v vrvenje volitev, v katerih so toliko udeleženi osebni interesi, jeza, sovraštvo, obtožbe in obrekovanja strank. Duhovniška suknja se pri tem lahko zmečka, ako ne raz-trže. Za me je duhovnik, v spodobi Krista, katerega zastopa, mož miru, oče vseh; oče dobrih itt slabih, da privede vse v odrešenje, in v svojem obnašanju mora biti lak, da se mu po potrebi nikdar ne zapro vrata pred nosom. Zato naj se ne sili nikdar za načelnika kaki stranki pri volilvah, in očitno naj ne podpira ne leh ne onih kandidatov. Blagor duš ne dopušča in značaj pastirja in očeta se s tem ne sklada: pravica in dolžnost meščana v tem slučaju se mora vkloniti pravici in dolžnosti duhovnika..., Cjm več se drži duhovnik nad prepiri in razsajanjem strank, ter se kaže očeta svojega ljudstva, toliko večje bo njegovo moralno delovanje," Tako sodijo o poklicu in o nalogah duhovnika pametni in prosvilljeni katoliški škofje, prav v velikem nasprolstvu z našimi, — In kaj so vse godi po naših cerkvah? Tu se ne čuje drugega nego politika, med katero pomošavajo hudiče, udrihanjo po osebah, laž in obrekovanje. Naprednjakom no kaže več hoditi k maši. Nikdar niso varni, da bi ne bili žaljeni. Kako pogostoma morajo čuti na svoja ušesa, ko ne morejo črhnili niti besedice v odgovor, kako m jih napada s prižnico ali izpred oltarja, kako se hujskn ljudstvo proti njim, kako se jim preti, materijeluo jih uničiti, vse radi politike. Radi tega pa se čuje po mnogih krajih glas, da naprednjaki ne le da ne bodo sami več hodili v cerkev — ako bo ta grda gonja nadaljevala -ampak prepovedo hoditi tudi svojim ženam in otrokom. To je nekaj strašanskega, kaj počno ti politikujoči nunci in kaj bodo še počeli sedaj do konca deželnozborskih volitev po naših cerkvah! Opustili so ves nauk Kristov, pozabili na svoj poklic, da morajo biti pastirji zmagaleev in zmaganih, biti oznanjevalci miru in ljubezni, da je prepovedano, odrekati komu zakramente vsled drugačnega politiškega mišljenja, pozabili so popolnoma na duhovnika in današnji dan so naši politikujoči nunci edino le politični mešetarji brez vsakega sramu, zmožni pa za hudodelstva in sleparstva ter zapelja-vanie kmeta v nesrečo. Zato pa vera peša in gre po farjih dol, kakor je prišla po farjih gor! Peša, in ako pojde lako naprej, prijadramo v doglednem času do popolnoma drugih verskih odnošajev v deželi! Kdo bo trpel škodo, to je na dlani..,. Deželnozborske volitve so pred durmi. Možje! Zopet bodo hodili nad Vas politikujoči nunci ter bodo Vas nadlegovali tako, kakor smo opisali, v cerkvi in zunaj cerkve; besede Quo vadis? Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewiez. — Poslovenil Podravski. (Iialje.) »Ali jih pomiluješ?« »čemu prelivate toliko krvi? Ali si Cul, kaj je govoril oni s križa? Gorje nam!« »Slišal som,« odvrne tiho Vestin. »Toda to so požigalci.« »To ni resnica U »In sovražniki Človeškega rodu.« »Ni resnica.« »In zastrupovalci vode.« »Ni resnica.« »In morilci otrok.« »Ni resnica U »Kako?« vpraša Vestin ves začuden. »Ti si sam trdil to, ko si jih izdal Tigelinu v roke!« »Za to me je tudi obkoljila noč in smrt se mi. bliža, časih se mi zdi, da sem umrl in vi z menoj vred.« »Ne, umirajo samo oni, mi pa ostajamo živi. Toda povej mi, kaj vidijo oni, kadar umirajo?« *> Kristusa.« »Ali je to njihov bog? Ali je to močan bog?« Toda Kilon odvrne takisto vprašajoče: »Kakšno baklje imajo danes goreti v vrtu? Ali si Bul, kaj je rekel cesar?« Cul sem in vem. Imenujejo se sarmentitii in se-maxii... Oblečejo jih v bolestne tunike, namočene v smolo, privežejo jih k stebrom ter zažgo. Samo, dabi| njihov bog ne poslal radi tega na mesto kake nesreče! j To je strašna kazen !« i »Ljubše mi je to — ne poteče vsaj toliko krvi,« I odvrne Kilon. »Naroči sužnju, naj mi podrži posodo z vinom k ustom. Rad bi pil, toda ne morem, ker se mi; roka trese od starosti...« j Pa tudi ostali so se med tem razgovarjali o kri-j stijanih. Domicij Afer se jim je rogal. »Toliko jih je, da bi lahko pričeli meščansko vojno,« je dejal; »ali se še spominjate, da smo se jih bali v slučaju, ako bi se hoteli braniti.« A oni umirajo kakor ovce.« »Naj le poskušajo umirati drugače,« reče Tigelin. Na to se ozre Petronij: »Motite se. Oni se branijo. <• »Kako?« * S potrpežljivostjo.« »To je nov način.« »Gotovo. Nii, ali morete reči, da umirajo kakor navadni lopovi? Ne! Oni umirajo tako, kakor bi zločinci bili oni, ki jih obsojujejo k smrti in to je vse rimsko ljudstvo.« »Kakšna bedastoča je to!« zakliče Tigelin. »Hie Abdera!«*) odvrne Petronij. Toda drugi, iznenadeni z resnico njegovih besed, se začudeno pogledajo ter rekč: »Resnica, nekaj posebnega in zagonetnega tiči v njihovem umiranju.« »Pravim vam, da vidijo svojega boga!« zakliče od strani Vestin. Med tem se nekoliko augustijancev obrne h Kilonu. *) Himska poslovica, ki pomeni: To je pravi tepoo! »Hej, starec, ti jih dobro poznaš t povej nam, kaj oni vidijo?« Grko odpljune vino na tuniko ter odvrne: »Vstajenje.« Na to se jame tresti tako, da se oni, ki so sedeli blizo, spuste* v glasen smeh. XVII. Vinicij že več dnij ni bil po noči doma. Petronij si je mislil', da je nemara izmislil nekak nov načrt ter se sedaj posvetuje o tem, kako naj reši Ligijo iz eskvi-linske ječe; ni pa hotel ga izpraševati, da ne navali kakšne nesreče na ta podjetje. Ta znameniti skeptik je postal v nekem oziru prazno veren, ter je zlasti od onega Časa, ko se mu ni posrečilo, rešiti deklico iz mamertinske ječe, nehal verjeti v svojo zvezdo. Sicer pa tudi ni pričakoval, da bi se posrečil Vinici ju njegov opravek. Eskvilinska ječa, narejena v naglici iz onih hiš, katerim je prizanesel požar, ni bila v resnici tako strašna kakor stari Tulianum poleg Kapitola, za to pa so jo stokrat bolj pozorno stražiti. Petronij je bil zagotovljen popolnoma, da so Ligijo premestili semkaj samo radi tega, da ne umre ter se ne izmuzne amfiteatru; torej, si je tudi lahko domiš-ljoval, da so jo čuvali kakor oko v glavi. »Očividno je,« je dejal sam sebi, »da sta jo cesar in Tigelin namenila% za nekak poseben prizor, straš-nejši od drugih, in Vinicij gotovo poprej umre, nego so mu posreči, rešiti jo. Tudi Vinicij je bil tegubil že vso nadejo na rešitev. Sedaj je mogol to učiniti samo Kristus. Mladi tribun se je sedaj pobrlnil samo za to, da bi jo mogel obiskovati v ječi. Božje ne slišite že dolgo Časa in je tudi ne | boste, pač pa preklinjanje .liberalcev" ter j klicanje hudičev iz pekla nad vse tiste, ki hočejo misliti s svojo glavo ter voliti po J svojem prepričanju. Možje volilci, naši somišljeniki ! Odbili ste že dvakrat grde naskoke ' klerikalcev na Vas, dvakrat že ste pokazali na volišču, da ste možje, ki se ne strašijo terorizma iz farovžev, pokažite to tudi ob bližnjih deželnozborskih volitvah. Ko bodo pa Vas nadlegovali črni politiki, takrat pa jim povejte, kaj sta rekla škofa Garev in Bonomelli, in tako jim zavežete jezik na najlepši način. V ostalem pa, naši somišljeniki, bdimo in stojmo na str a žil To je sedaj naša prva naloga, vse drugo, tudi obra-čunanje s politikujočo duhovščino, pride ob svojem času. Gospodje naj se le pripravijo. Sejali so veter, želi pa bodo velikanski vihar. Podružnica »Slomškove zveze" - klavern stvor. Atentat, kateri so napravili klerikalci na naše učiteljstvo, se je korenito izjalovil. V četrtek se je vršil v goriški čitalnici ustanovni shod podružnice »Slomškove zveze" za goriški in gradiSčanski okraj. Udeležba od strani učiteljstva je bila nad vse pričakovanje pičla, tako pičla, da smo celo mi mislili na večjo udeležbo. Učiteljev in učiteljic je bilo tako-le okoli 10—12, med temi le 4 klerikalni učitelji : Rastja, Cenčič, Balič in Zoriut. Shod je bil napovedan na 10. uro, ali ker ni bilo udeležnikov, so čakali lep čas, dokler se ni nabralo več nuncev, da je bilo vsaj nekaj. Shod je otvoril kojščanski nadučitelj Cenčič, tisti, ki je bežal 1. 1899. pred škefom iz Kojskega, ko je prišel birmat, ter načenčal nekaj, kar ni imelo nikakega smisla. Shod je bil otvorjen in oglasil se je tudi šempaski župnik-župan Blaž Grča, zaščitnik onega Hustja, ki je v šoli take nesramne reči, kakor smo svoj čas pravili, učil otroke v Šem-pasu, da so ga morali s tekočim šolskim letom kazensko prestaviti — ter je govoril ginljivo, kakor on zna. Pred vsem je omenjal pičlo udeležbo: »Malo nas je, malo, ali naše društvece je kakor tista kepica, ki se vali s hriba navzdol ter postaja vedno večja in pride v dolino kot plaz. Tako bo napredovalo tudi naše društvo ter se razvilo mogočno". Veliko fantazijo je razvijal, kakor se vidi, Blaž Grča. Mi mu povemo že danes, da ga je ta velika fantazija jako varala in da iz tiste .kepice« ne bo nikdar »plaza8. Gospod nune Blaž, ?e potolažite se in nikar ne sanjajte več o »kepici" in »plazu*. Potem se je bil splašil tudi dr. Drejc Pavlica ter je pozdravit zborovaiee v imenu »Prismojenca* tako klobasarsko, kakor se glasi njegov uvodni članek v »Pri-sniojeneu* od četrtka pod zaglavjem: »Živila goriška podružnica >Slomškove zveze«". Končno se je oglasit še kanonik Sede j, ki je tudi pozdravil ustanovitev podružnice. Na to pa je bila vsa reč pri kraju. Zborovalci so se razšli menda v prepričanju, da pojde slabo s podružnico »Slomškove zveze". Meda dobe Se jednega ali dva, ki se vpiše vsled pritiska, toda tisto bo tako malo, da ne ostane nič drugega nego to, da se mora reči: Podružnica je jako klavern stvor. Vse napredno učiteljstvo je ostalo daleč proč od tega shoda ter je te prejšnji in isti dan obsodilo nakane klerikalcev, katere so le take, da žele iz učiteljev napraviti zopet mežnarje. Vse tiste njihove sladke besede o slogi in ljubezni so le mamljivo vabilo, za katerim preži past, v katero naj bi se vjeli učitelji. Obžalovanja so vredni oni možje med učiteljstvom, ki sedajo na limanice svojih črnih »prijateljev* še dana?nji dan, ko je ves ostali del učiteljev že prosvitljen ter hodi svoja pota, po katerih ga vodita razum in prosta volja. Klerikalci so mogli razvideti na tem shodu, da našega učiteljstva ne dobe nikdar več v svoje črne kremplje, da je »srednji vek" za slov. učiteljstvo na Goriškem minul, ter da jim ostane le »kepica*. Može, kakor sta" Rustja in Cenčič, pa nasr učiteljstvo kaj rado prepušča gospodom v črni suknji. Te naj le imajo, po teh jim ni žal. — Udeležba pa je bila tudi tako pičla, da so volili v odbor celo nekega naprednega učitelja. — Ni jih bilo niti toliko, da bi iz svojih ljudij sestavili odbor, morali so poseči tudi po prej navzočem učitelju, ki ni član zveze! Klaverna usoda je določena podružnici »Slomškove zveze" v goriško - gradiščanskem okraju, klaverna tako, da morajo gg. nunci, ako so sploh še zmožni za to, uvideti, da med njimi in med učiteljstvom je nastala nepremostljiva razdalja, dokler duhovščina ne krene na drugo pot, na ono, katera jej je predpisana po vzvišenem njenem poklicu, in dokler se ne odreče svoje gospodstvaželjnosti, kakor nad drugimi, tako tudi nad učiteljskim stanom.------- Zaman je bit ves »pomp" po »Gorici" in »Prismojencu" o lej podružnici, zaman so bili »navdušeni" članki, ker izjalovil se je korenito naskok na naše učiteljstva od strani preljubeznivih naših klerikalcev. Zaman pa so bili tudi vsi teroristični poskusi po farovških listih. Nič ni pomagalo, ker naše učiteljstvo je obrnilo lirbet svojim starim zgodovinskim »prijateljem*, ostala jim je le »kepica". Svetujemo jim, naj skrbno varujejo vsaj tisto »kepico", da ne posije na njo solnce spoznanja ter se jim ne razprši v nič še ta mali ostanek iz »srednjega veka*. Poraženi so, zgubili so bitko naši volčji prijatelji v ovčjih obtekah, zato pa bodi čast našemu naprednemu in zavednemu učiteljstvu, ki je stalo trdno kakor en mož proti naskoku klerikalcev ter ga je odbilo tako krepko, da do drugega naskoka ne pride več. Čast takemu učiteljstvu, »kepici" pa naše odkritosrčno pomilovanje! isi razne novice. Deželni zbor goriški in Istrski sta razpuščena, kakor naznanja brzojav z Dunaja. Nove volitve bodo v novembru in morda tudi v decembru, pri nas skončajo bržčas že prihodnji mesec. Odlikovanje. — Na I. dunajski vrtnarski razstavi, koja se je otvorila 2. t. m., so dobili udeležniki iz občine Št. Andrež za razstavljeno zelenjavo, pridelano na polju, sledeča državna darila: 2 srebrni, 1 bronasto svetinjo in 5 dukatov. Osebne vesti. — Davčni pristav Ivan T e n č i č je imenovan oficijalom, davčni praktikanti Lud. pl. B e n i g n i, Ferd. V o-dopivec, Ivan Butus, Umb. Bončina in Evg. Pinter so imenovani pristavi. Telovadno društvo »Goriški Sokol" priredi jutri v nedeljo dne 6. oktobra s prijaznim sodelovanjem »pevskega in glasbenega društva v Gorici" vrtno veselico pri Katarini-ju s sledečim vsporedom: 1. Ivan pl. Zaje: »Rojakom* ; 2. telovadba na orodju; a) na drogu; b) na bradlji; 3. I. Bendl: »Svoji fc svojim" ; 4. telovadba v skupinah s palicami; o. F. S. Vilhar: »Slovenec i Hrvat"; 6. prosta zabava. Med posameznimi točkami igra oddelek vojaške godbe tuk. pešpolka. Pričetek točno ob 37» pop. Ker je čisti dobiček namerf u nabavi »Sokolove" zastave, se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se preloži veselica na naslednjo lepo nedeljo. Opozarja se posebno si. občinstvo na pevske točke, med katerimi je tudi ona krasna Bendlova: »Svoji k svojim", s katero pesmijo si je naše pevsko in glasbeno društvo steklo obilo pohvaie pri razvitju društvene zastave pevskega društva »Kolo" v Trstu. ^GorFlke^ SlOTelice- ter vrle okoličane in rodoljube z dežele vabi k mnogobrojni udeležbi uljudno odbor. Zopet prepovedan shod. — Narodno-napredna stranka je sklicala na jutršnji dan javni shod na Pečinah (tolminski okraj) Tolminsko glavarstvo je shod prepovodalo z običajnim razlogom o javnem miru in redu. Katoliško društvo nuncev kobariškega okraja je imelo že dve nedelji zapored javna shoda na Ljubušnjem in v Drežnici; tu se glavarstvo ni balo za javni mir in red ter shoda dovolilo. Glavarstvo se torej ni balo, da bi naša stranka motila mir in red na klerikalnih shodih, — boji se pa, da bi se to zgodilo na shodu naše stranke jutri na Pečinah. — Kdo bi ga motil? Naprednjaki gotovo ne, torej — klerikalci. Res je sicer, da se klerikalci prizadevajo na vse moči, da bi delali škandale na naših shodih; tako dobro voljo so pokazali tudi v Cerknem, — toda strah c. kr. okrajnega glavarja Prbziga v Tolminu je vendarle prevelik! Ako se ničesa ne boje naši prvaki, čemu bi se bal g. Prinzig? Ali pa je iskati povoda prepovedi drugod?! Saj je vendarle čudno, da klerikalci smejo i''licati javne shode — nam pa jih glavarstvo prepoveduje? Vsakdo mora nehote sumiti, da uživajo klerikalci tu neko protekcijo. Ako se to obisllni, — bo naše ljudstvo vedelo, kaj mu bo misliti o razmerah v deželi in o — zvezah don Gre-dolčiča! Na Pečinah pa bo zaupen shod; vabila so se odposlala že včeraj. Kdor ga nt dobil, se lahko oglasi pred shodom in dobi ga. Znani razsajači seveda ne! Dr. AIcKhIJ Uojic, bivši deželn« poslanec, zdravnik v ulici Contavalle v Gorici, poživlja na odprti dopisnici, poslani uredništvu, brezimnega pisca »Soče", dw se imenuje in naznani slučaj, ko je »infamno zlorabil itd." Dr. Rojic se nam ne izmuzne tako po ceni. »Soča" je krvavo žalila njegovo čast. Zato smo pripravljeni pred porotniki mu povedati, kar mu tiče. Ali je dr. R. res tako neumen, da bomo kar v »Soči" objavljali vsemu svetu tajnosti, katere je on infamno zlorabljal? — Torej: pred porotnike s »Sočo!" Pobalinstvo dvatisočletne kulture. — Vse primorske pokrajine stoje pod vtisom nečuvenega pobalinstva, katero so izvršili zastopniki dvatisočletne kulture nad izglednim dr. R^bafem. Z ulice je zanesla ta kultura barabstvo celo v sejo mestnega zastopa svetovnega mesta Trsta ter tam nastopila tako, kakor nastopajo hudodelski pc* alini. — Ti zdivjanci so dosegli v podivjanstvu parlamentarnih običajev — kakor pravi »Information" — najvišji rekord. Dalje ni mogoče iti, s tem dejanjem je bilo zanikano v tržaškem mestnem svetu prvo načelo parlamentarnega življenja, načelo prostega izražanja mislij. Umevno je samo po sebi, da tako ve- likansko kršenje pravic prosto voljenih ljudskih zastopnikov ne more ostati in ne ostane brez graje. Primorski Slovani čutimo to velikansko razžaljenje in ga umejemo ti m bolj, čim bolj kliče isto po maščevanju, katero mora zadeti prej ali slej te laške divjake med nami in ž njimi tiste, ki jih podpirajo in drže po koncu, ker niso nič boljši od njih! Na realki t Gorici je letos dijakov nekaj nad 300, med temi Slovencev nekaj nad 100,* torej tretjina, kar kaže, da se razvija tudi med Slovenci bolj in bolj smisel za praktične študije, za katere se Nemci in Lahi prav pridno brigajo že dolgo časa in zato tudi jedo dober kruh med Slovenci. Posne-majmo naše sosede v tem pogledu! Kukavičje jajce — zopet v »Edinosti". — Kedarkoli se bliža kak resen trenutek za narodno - napredno stranko, vselej prihrumi v »Edinosti* kak poseben »rodoljub", ki hočeskaliti vodo tako,.._ da bodo lože ribarili — klerikalci. Tudi „Ed." od četrtka je objavila kar uvodni članek »iz učiteljskih krogov", ki brenka s težko roko pesem o krivicah, ki se gode učiteljstvu. Ker je deželni zbor vrnil odboru načrt zakona o upokojevanju in oskrbovanju vdov in sirot, imenuje ta čin »sra-motenje učiteljskega stanu" itd. in govori v tonu, ki mora boleti vsakogar, kdor ni slep in gluh za razmere v naši deželi. Položaj v deželnem zboru sta ustvarjala in vladala Pajer in Gredolčič, toda vsa nervoznost član-karja v »Ed." zadeva le našo stranko. Za »lovske pse" hočemo učitelje ob volitvah! Kaj bo pomagano učiteljstvu, ako bo tudi jeden učitelj v deželnem zboru, saj bo le glas vpijočega v puščavi! — Učiteljstvo se lovi za .strankami, t. j. trguje s svojim sodelovanjem .. . Kdor tako piše, dokazuje, da je edino le učitelj, in to take vrste, kakoršnih nas Bog varuj. Ako katerega učitelja n i Č dr u-g e g a ne veže na našo stranko nego pričakovanje, da ta ugodi njegovim zahtevam, — potem naj gre z Bogom! Naša stranka je veliko preidealna in prepoštena, da bi trgovala na tako sramoten način. Ono učiteljstvo, ki spoznava program narodno-napredne stranke, pač no more drugače nego okleniti soje, saj v okvirju tega programa so varovani vsi interesi učiteljstva. Kdor pa nima drugega pred očrni nego to, kar naglasa člankar v »Ed.", ki je pripravljen, okleniti •se katere koli stranke, •— ta je nevaren in nezanesljiv živelj za vsako stranko, zato daleč proč ž njim. Mi ga nočemo! Naša stranka ni še imela odločilnega vpliva v deželnem zboru. Zato je naravnost neverjetno, da je mogočo tako in enako besedičenje. Seveda prihaja vedno iz peresa, ki nima nikake pravice, obračati se na narodno - napredno stranko. Največ kvasijo Usti, ki niso še prsta zganili za našo stranko! Gotovo je tudi ono kukavičje jajce iz takega peresa. »Ed.* ga jq v svoji »objektivnosti* seveda hlastno zgrabila. Volitve se bližajo! Oglasi se lahko še mnogo »rodoljubov* z Goriškega, torej — dober tek l »Prismojencc* In prvi vipavski kmetijski shod. — »Prismojenec* nadaljuje svoje lumparije proti prvemu kmetijskemu shodu v Kasovljah. Posebne resolucije imemuje komedijo, omenja pa obširneje komedijo kamenjskega župnika Kosca, katero je hotel igrati na shodu, ali je korenito pogorel. Ta nune je prišel na shod z grdim namenom, delati tam politiko, akoprav je dobro vedel, da so pametni in razsodni pri-redniki shoda izključili vsako politiko z istega. To revše je hotelo podučevati državnega poslanca g. Osk. Gabrščeka, v kak klub naj vstopi itd., aH je bilo zavrnjeno, ker s politiko se shod ni pečal. Ali kljubu temu ima »Prismojenec" drzno čelo trditi, da so se na shodu razpravljala tudi politična vprašanja, in reči, da so se bali ljudstvu pove- Od nekaj časa mu ni dala miru misel, da je Na-! zarij mogel dospeti v mamertinsko ječo, ponudivši se| v službo za iznašanje mrličev, ter je sklenil, da se hoče sam ravnati po njegovem vzgledu. Z ogromnim zneskom podkupljen nadzornik »smradnib dolin' ga je naposled sprejel med svoje slu-žabništvo, katero je vsako noč pošiljal v ječe po mrtva trupla. Nevarnost, da bi Vinicija vteguili spoznati, je bila zelo majhna. Čuvale so ga: noč, obleka sužnjev in slaba razsvetljava v ječi. Komu bi naposled tudi moglo priti na misel, da bi se patricij, unuk in sin konzula, mogel nahajati med temi prostaki, ki so bili izpostavljeni strašni vonjavi iz ,smradnih dolin' ter se poprijeti posla, h kateremu je pritirala ljudi samo največja revščina in nezgoda. On pa je, ko je napočil zaželjeni večer, si z veseljem opasal svoja bedra in si obvezal glavo z robcem, namočenim v trpetinovec ter z razburjenim srcem v družbi z drugimi odšel v Eskvilin. Pretorijanske straže jim niso delale ovir, ker so bili vsi preskbljeni s ,tesseri', katere je centurij pri medli luči svetilnice pregledal. Kmalu so se odprla pred njimi velika železna vrata, in oni so vstopili. Vinicij je zagledal pred seboj veliko obokano klet, iz katere so držala vrata v druge kleli. Slaho brleča svetilniea je osvetljevala prostore, prenapolnene z ljudmi. Nekateri so ležali poleg zida ter spali, ali pa so bili že mrtvi. Drugi so ostali okrog velike posode z vodo, ki je stala na sredi kleti, ter mučeni od vroč-niee, jo poželjivo pili; tretji so sedeli na tleh, podprti z lakti ob kolena, ter objem&i glavo z rokami; tu pa tam so spali otroci, stiskajoči se materam k prsim. Naokrog je bilo slišati tu jok in glasno urno dihanje bolnikov, tam tarnanje ali šepetanje molitve, tu polu-1 glasne pesmi, ali pa kletve stražnikov. V podzemlju se je razširjal grozen smrad. V mračnih globelih so se rojile temne postave, a bliže pri brlečih Iučih so se videla bleda upadla, gladna in prestrašena lica, s kalnimi ali od vročnice iskrečimi se očmi, z zasanelimi ustnicami, s kaplicami znoja na čelu in z razmršenimr lasmi. Po kotih so glafsno sto-1 kali bolniki: nekateri so prosili vode, drugi pa, da I jih naj peljejo v smrt. A ta ječa je bila vendar manj strašna od one stare v Tulianumu. Pod Vinieijem soj zadregetale pri pogledu na to noge in sapa mu je I zaostala v prsih. Pri mislih, da se Ligija nahaja sredi te revščine in groze, so se mu jezili lasje na glavi in komaj je potlačil v svojih prsih obupen krič. Amfi-j teater, zobje divjih zverin, križi — vse je bilo bolje j nego to grozno podzemlje, kjer je bilo vse polno trupel in kjer se je od vseh kotov glasil klic : j »Feljite nas k smrti!« Vinicij stisne pesti, ker je čutil, da slabi in da j ga zapušča zavest. Vse, kar je preživel doslej, vsa njegova ljubezen in bolečina se spremeni samo v jedno željo, da umre! Med tem se oglasi poleg njega glas nadzornika ,smradnih dolin*. »Koliko imate danes trupel?« »Nemara kakih dvanajst,« odgovori jeden stražnik, »toda do jutra jih bo še več, ker nekateri že umirajo tam poleg zida.« Na to se jame hudovati nad ženskami, češ, da zakrivajo mrtve otroke, samo da jih dlje časa imajo pri sebi. »Mrtvo truplo,« je dejal, »je moči najti samo vsled smradu, in radi tega je tu smrad tako velik in še ne- prestano narašča. Rajše bi bil poslednji suženj v kakem ergastulu na deželi, da bi mi ne bilo treba čuvati teh gnjilih psov!« A nadzornik .smradnih dolin' ga je tolažil, češ, da tudi njegova služba ni mnogo boljša. Med tem se je Vinicij znovič zavedel ter jol se ozirati po podzemlju, kjer je vendai^-le zaman iskal Ligijo. Mislil si je, da je nemara žive nikdar več ne zagleda. V podzemlju je bilo več kletij, ki so bile med seboj s prekopi zvezane; grobar je vo služabnistvo je zašlo samo v one, iz katerih je bilo treba odnesti mrliče, radi tega ga je prevzel strah, da mu nemara ne bo prineslo dobička to, kar ga je veljalo tolikanj truda. Ha srečo mu priskoči nadzornik na pomoč. »Trupla je treba odnašati takoj,« je dejal, »sicer se kuga najbolj razširja po smradu trupel. Drugače pomrete tukaj vi in jetniki.« 'Za vse ječe nas je komaj deset,« odvrne stražnik, »pa tudi spati moramo.« »Torej jaz pustim tukaj četvero od svojih, ki bodo po noči hodili po ječi ter gledali, če mar ni kateri umrl.« »Vsakega mrliča naj neso k pregledovanju, kajti prišlo je povelje, da se mora mrtvim prerezati grlo, predno jih odneso v .smradno dolino'.« Na to odloči nadzornik čvetero ljudij, med njimi tudi Vinicija, da ostanejo ter pomagajo ostalim odnašati mrliče. Vinicij si oddahne. Sedaj je bil gotov, da najde Ligijo. (Dalje pride.) dati sramotno zvezo poslančevo z izdajicami i krščanskega kmetskega ljudstva. Lopov, pa j naj bo še tolikrat posvečen in naj ima Se I toliko dohtarskih naslovov, kdor to piše. Do- J kazite, s kakimi izdajicami krščanskega krnet- I skega ljudstva je zvezan naš državni posla- I nec Osk. Gabršček ? Dokažite! Dokler tega j ne storite, ste lopovi in podli lažnjivcil — j „Prisrnojenca" pač tare tukaj dvoje. J Jezi ga, da sta bila ta lep shod in ta lepa I razstava:' "vy Kasetah- -*deto^aAJJJ&fl al h. J mož, in jezi ga, ker je dfžav-ni poslanec J Oskr. Gabršček zapustil pri Vipavcih naj- | bolj ši vtis, da so bili vsi ka,r imeti za njega. I To jezi tega pobožnjaka iz pekla, zato pa J bruha svoj srd na naprednjake. J Pa še nekaj! »Prismojenee* trdi vedno, I da je prijatelj kWfa,"a"a mu? hoče pomagati, J iti na roko itd. Sleparji! — Tisti, ki iraa res I blagor ljudstva na srcu, tisti ne piše tako podlo in z očitnim namenom, škodovati, kakor to dela »Prismojenee" o shodu v Ka-sdvfjah Tri o razstavi. Kaj tak naj bo prijatelj kmeta, kateri se naravnost n o r C u j e z njegovim trudom, ga smeši ter skuša reveža spraviti ob dober glas in ga pripraviti v škodo? Tako je delal »Prismojenee* s sho- ] dom v Kasovljah, tak je torej ta »prijatelj" kmeta ! Proč ž njim! Učiteljska zborovanja, — V sredo predpoldne je bila v Gorici uradna učiteljska konferenca za goriški okraj. — Popoldne je zborovalo učiteljsko društvo za ta okraj. -V četrtek predpoldne je zborovalo ob obilni udeležbi deželno učiteljsko društvo pod predsedstvom g. Fr. Bajta. Ob istem času je bil v čitalnični dvorani klaverni ustanovni shod »Slomškove zveze*. — G g. učitelji bodo poročali o teh zborovanjih v svojih stanovskih glasilih. Klerikalna laž hi tiskarski škrat. — V »Norici" so sporočili, da je bilo na shodiču v Drežnici do 100 udeiežnikov. Od torka do četrtka je pa to število zopet niuvtsio in v »Prisrnojeneu* so hoteli sporočiti da.,., »bilo jih Jo nad 100*. —- Toda čujle smolo! Tiskarski škrat, je stegnil tu vmes svoje skrivne kremplje in v »Pristno« jeneu" je natisnil tako-le: »•—• bilo jih ne nad 100". — Klerikalni dopisnik, kaplan Ciril v Kobaridu, se je blagovolil zlagati, da jih je bilo nad 100, tiskarski škrat v »nerodni stiskami* pa je I,iž popravil, da jih ni bilo nad 100. — Ali ni to lahko tudi — »slučaj, ki ni slučaj* ? Prst božji S? —Smola pa je vsekakor, pa še velika ! Lažiijivei po poklicu. — Tako jim je prešla v meso in kri navada, lagati, da niso sposobni več, niti besede spregovorili, da ne bi lagali; o »tuših klerikalcih pač velja ljudska prislovica Za lažnjivec po poklicu: deset krat zevne, enajstkrat se zlaže. Tako so se zlagali po brzojavu v »Slovencu- zopet o ustanovnem shodu podružnice »Slomškove zveze* v četrtek. Brzojavka v »Slovencu" se gl.ssi: »Gorica, 3. okt. Podružnica Slo m-š k o v e zveze j e b i \ a danes ustanovljena ob obilni udeležbi". Kakošna je bila tista udeležba, je popisano v posebnem članku, da je bila udeležba pičla, to pa je povdarjal sam župnik Grča, ki je govoril o »kepici*. Toda kaj je tem posvečeneem za jedno laž več ali manj. Na shodu so sami konstatovali pičlost, ali ko so šli s shoda, pa so brzojavili v Ljubljano, da se je ustanovila »Slomškova zveza* ob obilni udeležbi! — Seveda ako so mislili na »obilno s t" posvečenih gospodov, ki so bili navzoči, potem pa imajo prav! Kurat Itojcc iz Bil j se je oglasil v »Prismojencu" poleg glavnega poročila o shodu na Volčjidragi še z dvema sestavkoma, katero je podpisal. Govori o vsem mogočem, le o lepi Lojziki molči!! — Predrzno človeče pa je ta nune! — V odgovoru »Soči* pravi tudi to: »Da so me napadli, suroveži, je res, saj ste jih plačali, v Št. Petru jim obljubovali piti..." Mi rečemo ku-ratu Rojcu, da je nesramen lažnjivec in ostuden obrekovalec, ki je našemu ljudstvu le v pohujšanje. — Takol Zdaj pa tožite nas, ako se upate! Lažnjivec ste in to ime Vara ostane! V »Prismojencu" napadate tudi g. Ant. S a v n i k a edino zato, ker se je udeležil shoda, dasi je —- cerkveni ključar, kateremu ste že veliko dobrot skazal! Kdo naj se ne smeje ! Vi in pa dobrote ? To povejte lepi Lojziki v Bukovict! Gosp. Savn i k je od Vas neodvisen, dasi je ključar; o dobrotah v »Ljudskih opekarnah" pa bomo še govorili! S temi nunci je pa križ! Lažejo, obre-kujejo, udrihajo po svojih bližnjih, potem že trde, kakor ta Roječ, da »delajo za čast božjo in blagor ljudstva!" Potepi! Kura ta je imel vprašati. — Kurat Roječ omenja, kakor rečeno, v članku »Soči" in njenim pristašem na shodu na »Volčjidragi" tudi g. Antona Savnika iz Bilj, ki je bil tudi prišel na shod in njegovi delavci. To se mu zdi posebno čudno, zato pravi; š e ta je prišel. — Kaj vendar brenči po glavi tega kurata, ali ga trka luna ali kaj? Kaj misli, da morajo Biljenci hoditi prašat njega, kam smejo iti in kam ne. Ta bi bila lepa! Toda iz pisave Rojčeve se razvidi, da hoče imeti on tako. Ali te želje in še marsikatere druge ostanejo le želje! Čim bolj pa bo divja), toliko bolj se' mu odtujijo ljudje v fari, in zaman bo čakal, da ga bodo hodili ljudje vprašat. Le norite še dalje, g. kurat, potem doživite še več — Volejihdrag! »Žegnani lažnlki". — A. Gabršček i je priporočal v svojem pomirjevalnem nagovoru na Volčjidragi, naj poslušalci le Citajo »Gorico" in »Prim. List* in videli bodo, kako nesramno bodo lagali klerikalci o tem shodu, — V torek je »Gorica" že začela, pa ni imela še dovolj časa; vrgla je le v naglici nekaj j lažij v svet. »Prismojenee* je imel do četrtka že več Časa. — Bilo bi prenespametno, ako I bi zavračali • iz-mišljotine žegnanega lažnika. Kake- vrste, .pobalin mora to biti, bode raz- j vidno iz tega odstavka, ki se glasi: »Dr. Turna je imel zaupni shod svojih privržencev v zaduhlih prostorih. Tam so se mu klanjali pri kozarcu vina kot svojemu bogu naprednjaki iz okolice, med katerimi je J celo največ« surovih rnladeničev, znanih pro-palic iz .Bukovice, Bilj, Renč — in le malo število razsodnih mož.* | Tako pisari žegnani lažnjivec! In kaj je i res?! — I nu, samo to, da sploh ni bilo nikakega zaupnega shoda, torej tudi--ne- v zaduhlih prostorih. — In glejte, žegnani lažnjivec je videl v zaduhlih prostorih surove mladeniče in znane p r o p a 1 i c e iz Bukovice, Bilj in Renč, kako so se v zaduhlih prostorih klanjali pri vinu svojemu bogu — dr. Turni! — Dr. Turna je bil ves čas v J družbi okoliških veljakov na dvorišču, s ka-I terimi se je razgovarjal. I Iz tega odlomka je jasno, kako ne- sramni so žegnani lažniki! Nič čudo, ako ' j prepovedujejo čitanje »Soče* in »Primorca*; J oni bi lagali še nesrainneje in ljudstvo bi j verjelo, ker bi ne izvedelo resnice! — Iz tega more presoditi vsakdo, kaj sme sploh I verjeti klerikalnim lažnjivcem'. — Udeležni-I kom na Volčjidragi naj še povemo to, kaj pravi o Gabršeekovem govoru ; pravi namreč, da je premleval stare puhlice tako nerodno, da s.0 se mu celo ženske smejale in mu ugo-j varjalc-. •— Kdor je bil navzoč, ve zdaj, kako | znajo klerikalci lagati. I JcssuitJ® v lilijah, — Torej v Biljah, kjer donunira zbesneli kurat Roječ, so vzeli iezuitje v najemu palačo grofice Marinelli-Radevčič, kamor bodo hodili na razvedrilo enkrat v tednu, kakor piše »Prim. List". Kdo ve, ako so iz tistega najema ne izcimi lastnina palače in iz sprehoda na razvedrilo enkrat na leden slalno bivanje v Biljah ? Ako se to zgodi, potem je prišel v našo okolico nov »žegen" in treba bo malce poseči v zgodovino jezuitov, da jih bodo naši okoličani | poznali. Kdo bo škof v Trstu ? *— Prvotno se je govorilo, da utegne bili naslednik pokojnega škofa Šterka prost J o r d a n v Gorici. Sedaj kombinirajo nekateri tako, da bi utegnil biti imenovan za škofa tržaško - koperskega kanonik in stolni dekan S e d e j v Gorici, čujejo se pa tudi glasovi, da bi prišel v Trst krški škof M a h n i d. »Piccolo" pa je zvedel še za nekega drugega kandidata, to bi bil neki n t; m Š k i menih -benediktinec, ki je rojen v Nemčiji. Govori se pa tudi o P e t r o n i j u, ki vodi sedaj škofovske posle kot kapiteljski vikar v Trstu. Kakor se vidi, kandidatov je dosti — ali naj bo izvoljen Peter ali Pavel, slovenska reč ne pridobi nič, ker tega ne dopušča ~ sistem! »Slovenska šolska Matica". — V kratkem se bodo začele tiskati knjige, ki jih izda »Slov. šolska Matica" za tekoče leto. Da bode odboru mogoče določiti število iztisov, opozarjajo se učitelji in drugi razumniki še enkrat, da pristopijo k društvu tudi oni, ki dozdaj še niso tega storili. Čas za pošiljanje letnine je do konca oktobra 1.1. Nadejamo se, da ga ne bode učitelja (učiteljice), ki bi ne bil član tega prekoristnega društva. Pa tudi od drugih razumnikov pričakujemo, da se oglase kot ustanovniki ali vsaj kot letniki. Odbor. Drobiž. — Neka 21 let staro ciganka Otilja Gruuvvald je prišla te dni v prodajal-nico zlatarja Savorgnanija »kupit* zlat prstan. Ko je zbirala, pa jej je eden ostal v roki. Zlatar je to zapazil ter jo dal takoj aretirati. Pred okrožno sodnijo je stal le dni posestnik Valentin štrukelj, obtožen, da je njegov pes v »bošketu" vgriznil v nogo neko Marijo Medvešček tako hudo, da je bila vsled tega 4 dni nesposobna za delo. Pes ni nosit torbe, akoprav bi bil moral po takratnem ukazu magistrata. V bližini Štruklja pa stoji drug posestnik Bregant, ki ima tudi psa, in kamor se je bila zatekla Medvešček, ko jo je pes ugriznil. Tako so ugibali nekaj časa, kateri teh dveh psov jo je ugriznil. Ali končno se je glasilu razsodba tako, da je bil obsojen Štrukelj na 20 K globe, ker se ni držal predpisov postave. 64-letna Katarina Pitamic se je peljala na Sv. Goro. Ko je izstopila, se je obleka zavila ob voz, radi česar je žena padla ter si zlomila levo ključnico. Davčna komisija je konstatovala, da je filoksera v Dornbergu v nekaterih vino- j gradih naredila veliko škodo. Tako je ponekod sad popolnoma uničen, pri nekaterih pa na V* sl» n3 '/i- Pred tukajšnjo okr. sodnijo je stal 19-letni Maks Fogar iz Červinjana, ker je hotel obč. redarju iztrgali iz rok svojega prijatelja, kat< rega je bil oni aretiral. Ker se je tudi zoperstavljal, je dobil dva meseca ječe. Obešeno so našli v bližini Gradišča ob Soči v svojem stanovanju 27-letno dekle Am. Tonello. Vrzok: nesrečna ljubezen. Slavnim županstvom naznanjamo, da smo razposlali te dni lanjske podatke »Ka- Ižipota«, da jih blagovolijo pregledati in dopolniti ter nam doposlati čimprej k večjemu j pa do 20. t. m. Pridjali smo frankovani ovitek. Kot protiuslugo pošljemo, kakor vsako leto, tudi letos vsem županstvom en izvod »Kažipota* zastonj. Uljudno prosimo, da se slavna županstva odzovejo s točnimi po-^ datki o svojih občinah ter po mogočnosti tudi popolnijo, kar v lanskem »Kažipotu" ni bilo popolno. To pripomore, da se ta ročna knjižica od leta do leta bolj prikupi na sploh vsakemu, •• —».,.,...... .,„ , j Opozarjamo na oglas gosp. Jakoba { š u 1 i g o j a, s kojim naznanja, da je otvoril novo urarsko' delavnico v Gosposki I ulici št. 25. (v hiši gosp. Kuštrina, trgovca z jestvinami). Rojakom z mesta in dežele ga j iiajtopleje priporočamo, tembolj ker slov. I urarske delavnice doslej še nismo imeli. j Listnica. — G. dopisniku iz Bolca: Dopisov brez podpisa, to je ne da bi vedeli, kdo je pošiljatelj, ne priobčujemo. Torej včeraj nato došlega ne moremo dati natis- 1 niti, dokler sam ne sporočite svojega naslova. — G-dopisniku v N. Hvala lepa za poslane i informacije, Ako potreba, jih porabimo. Zdravi! .«___«_—_ Razgled po svetu, Slovaki. — Glede na volitve v ogerski državni zbor moramo beležiti velik vspeh zatiranih bratov Slovakov, Posrečilo se jim I je, priboriti zmago na 3 krajih, Izvolili so 3 ' državne poslance, in odslej se bo razlegala tudi po ogerski zbornici beseda o zatiranih Slovakih. Tudi Srbi na Ogorskem beležijo zmago, ker so izvolili dva državna poslanca. — To so velevažni dogodki, velike pomembnosti za prihodnjost nemadjarskih narodov na Oger-skem! Dr. Engol prod svojimi volllci. — V Benešovu je nastopil češki posl, dr. Engel pred svoje volilce ter govoril o položaju na Češkem in v državi. Zagotavljal je, da bode neizprosno vztrajal pri principih poštenega svohodomisclslva in prave ljubezni do svobode brez vsake zahrbtnosti in brez ozira na trenotne uspehe. Podlaga češke politike je mnogo eličnejša kakor politika Nemcev, protim katerim pa sta sloga in edinslvo potrebna. Kot pritiulež nemškim napadom je potrebno, da se združijo vse češke narodne moči zlasti glede gospodarskih vprašanj. Najprej si morajo pridobiti Cehi politično moč, taktika jo važna šele v drugi vrsti. Interesi češkega naroda so skladni z interesi države. V državi pa odločata dve moči: vladar in vlada. Cesar je med bivanjem v Pragi opelovano priporočal obema narodnostima mir iu stfpljivost. Vprašanje je sedaj, koliko se bodo nemško stranke za te opomine brigale. Vlada je nestanovitna in zasluži največje nezaupanje. Dr. Engel priznava sposobnost, pridnost in eneržijo dr. Koebcrja, toda vpraša se, kakšno pot si izvoli. Razni sumi so opravičeni. Ali bodi prihodnost kakoršna-koli, dolžnost Čehov je, da se zanašajo le na-se in na svojo moč. Zato pa jim treba predvsem omike in gospodarskega blagostanja. Omikan in premožen narod je močan. Evropa se- zanima za Čehe, in prevdarja se, kako bi se evropske razmere izpremenile, če bi se po želji Nemcev Češka priključila drugi državi. Zatorej se zanimajo sedaj za češko vprašanje tudi v zunanjih minhterstvih. Vsak pošten Čeh naj se zaveda važnosti svojega naroda ter vztrajaj pri principu, da je stvar ! vsega naroda važnejša kot interesi posameznih j strank. Zavod sv. Jeronlma t Itimu. — Po I dogovoru med italijansko in avstrijsko-ogersko vlado se je odvzelo upraviteljstvo zavoda sv. I Jeronima vitezu Susca ter se je izročilo Ru-j dolfu grofu G o r o n i n i - Cronbergu, ki je drugi svetovalec avstro-ogerskega poslaništva pri Vatikanu. Ta vest je kolikor toliko pomirljiva za Slovane. j Kuga. — Povodom nastopa kuge v Neaplju je odposlalo ministerstvo za notranje posle vsem politiškim deželnim oblastim na-redbo radi nadzorovanja potnikov iz Italije. Na prizadetih uradih je ukreniti nemudoma vse potrebno in se morajo morebitni sumljivi slučaji takoj prijaviti ministerstvu za notranje posle. Iz Marzilja poročajo, da od tjekaj iz Neaplja došli parnik »Szaparv* je moral v karanteno, ker se je pripetil med moštvom slučaj sumljive bolezni. Potnike in del blaga I so pa izkrcali. I V južni Afriki. — Iz Johannesburga poročajo, da je bil tretji državni pravdnik v j Transvalu obtožen ogleduštva in veleizdaje, J radi česar je bil 30. pr. m. vstreljen. Kitchener postopa z ujetimi Buri barbarsko. Bržčas si je postavil nalogo, sistematično zatirati Bure. To kaže tudi število v J taboriščih burskih ujetnikov, katero kaže, da je meseca avgusta med njimi umrlo 2345 oseb, med temi 1500 otrok. V taboriščih so nastale epidemije, proti katerim Angleži ne j store ničesar. Raznotero. —- V ponedeljek je uničil j velik požar mesto Balin v Galiciji. Izgorelo je okoli 350 hiš. — Anarhist Solson, ki je poskušal umoriti perzijskega šaha ob Času I svetovne razstave v Parizu, je umrl te dni v Cavennce, kamor je bil pregnan za celo življenje. — V Barceloni na Španskem so buknili 29. pr. m. anarhistični nemiri. Več članov meščanske garde je bilo ranjenih v boju z anarhisti. — V Belgiji se je razvil med premogokopi velik štrajk, Štrajkujofiih ' je okoli 10.000. —________ Narodno gospodarstvo. Slovensko kmetijstvo in slov. kmetijske šole. Fod tem naslovom objavlja celjska »Domovina" članek, kateri smatramo tudi mi vrednim, da ga ponatisnemo. Glasi se tako-le: Poglavito zlo današnjega kmetijskega stanu po Slovenskem, in ne manj drugod, je brezdvornno skoro splošna revščina. Naloga, dolžnost slovenskega časništva (žurnalistike) je pač, vzroke kmetijske revščine slovenskega \ stanu razmotrivati. Še daljna dolžnost slovenskega časništva je pa ta, čitajoče kme-tiško prebivalstvo seznaniti s sredstvi, katera bi bila po mnenju in prepričanju strokovnjakov v stanu, dandanašnjo revščino kmetijskega prebivalstva zmanjšati, mogoče da še odpraviti. To oboje storiti, je seveda v prvi vrsti dolžnost naših strokovnih,^kmelišKih časnikov. Ker so pa kmetijski časniki med našim kmetijskim ljudstvom, žal! veliko premalo razširjeni in torej veliko premalo čitani, čemur je v prvi vrsti zopet revščina, v drugi vrsti pa strokovna nezavest vzrok — storiti hočemo to mi v našem sicer političnem listu. Vse vzroke navajati, kateri so danda-; našnjo revščino našega kmetijskega stanu [ provzročili, skoraj ne moremo, kajti to bi nas dovedlo do dolge in veliko preobširne razprave. Isto tako tudi ne moremo navajati vseh sredstev, katera naši kmetijski strokovnjaki za taka smatrajo, kakorSna bi zamogla dandanašnjo revščino našega kmetijskega ljudstva zmanjšati, oziroma odstraniti, ter blagostanju prostor pripraviti. Postopati hočemo torej na obe strani sumarično ter reči tako-le: Najpoglavitnejši vzrok revščine, siromaštva kmetijskega stanu pri nas po slovenski zemlji, in povsod drugod, kjer se po Avstriji pojavlja, je gotovo ta, da so se so-cijalno razmere kmetovalca v preteklih 50 letih popolnoma predrugačile, iu da se jim naš kmetovalec še akomodiral ni, da se ni ž njimi še tako sprijaznil, kakor bi to moral j storiti. S tem najpoglavitnejšim vzrokom v J najtesnejši zvezi je pa še ta, da so irna ravno J kmetovalec dandanes s tolikimi in takimi i uimami boriti, o kakoršnih iu kolikošnih pred 50 leti še niti slutnjo ni bilo. Takrat slišalo so je šo srečnega, blagoslanegr« kmetovalca reči: »Bog nas vari suše, toče, močo, in 1 pridelali bodemo vsega dovolj*, — Ako bi hoteli dandanes vsa zla, to je, vse uime zaporedoma našteti, katere v podobi zajedaIk, bodisi rastlinske ali živalske narave, kmetijsko rastlinstvo ali živalstvo napadajo in ugo-nabljajo, ter tako dohodke kmetovalcev© de-cimujejo ali celd popolnoma uničujejo, dosegli bi daljšo vrsto imen različnih Škodljivcev, nego je ona svetnikov v litanijah. Dandanašnih, popolnoma spremenjenih socijalnih razmer se v6 da ni mogoče pre-drugačiti, še manj pa popolnoma odpraviti. Računiti mora ž njimi kmetovalec istotaKo, kakor mora to storiti pripadnik vsakega drugega stanu v svojem stanu. Akomodirati se jim mora kmetovalec, uživeti se mora v nje, kajti one so posledica občnega dandanašnjega napredovanja človeštva, katero je doseglo tako visočlno in širino, kakoršne na svetu še nikoli ni bilo. V času občnega napredka živimo, kateri je podoben silno naraslemu hudourniku, ali silno narasli reki. Kdor s tem mogočuo naraslim hudournikom, s to mogočno naraslo reko ne plava, kdor se jej še celo zoperstavlja, bodisi obrtnik, trgovec, osobilo pa kmetovalec — utone. Da zamore pa kmetovalec s to deročo reko plavati, da zamore i on napredovati v svojem stanu, spoznati mora zahteve, katere občni napredek tudi od njega, to je, od njegovega stanu zahteva. Te spoznati pa zamore le po istem sredstvu, po katerem, so jih že spoznavali i drugi stanovi, kateri so deročo reko že preplavili po — šoli. Ko je ob priliki neke slavnosti neki nemški general nemškemu vojskovodji, maršalu Mollke-ju, kakor slavnemu zmagovalcu pri Sedanu napil, odgovoril mu je Moltke : »Bei Sedan hal der deutsche Schulze ge-siegt*. V našem jeziku glasi se ta stavek tako-le: »Pri Sedanu je zmagal nemški učitelj*. In kaj je hotel slavni Moltke s tem reči? Kaj neki drugega, kakor to, da je izdela v bitki pri Sedanu omika, izobraženost, inteligenca nemškega vojaka. Ako hočemo, da tudi i naš slovenski kmetovalec v svoji stroki napreduje ter se na površju deroče reke vzdrži, i storiti zamore to le na podlagi duševne omike, strokovne izobraženosti. ,Z uma svitlim i mečem", kakor pesnik veli, ne pa z poruja-venjem uma, je v stanu slovenski kmetovalec ! v vrsto napredujočega človeštva vstopiti, ter j se v istem vzdržati. Zato mora biti prva skrb slovenskega gospodarja, kateri hoče _v i svojem stanu napredovati ter tako sebe in svoje v istem pri zaželjenem dobrem izhajanju, ne pa v bedi vzdrževati, da skrbi pred vsem za občno izobrazbo svojih, kmetijstvu namenjenih otrok, potem pa še posebno za strokovno kmetijsko izobrazbo istih. Z največjo marljivostjo in vestnostjo v kmetijskem gospodarstvu izvedene stare navade, spojene tudi z največjo štedljivostjo in skromnostjo, ne zamorejo dandanes kmetovalca pri nekdanjem dobrem izhajanju vzdrževati, kajti sama fizična sila je smislu in smotru napredka neplodna, neizdatna. Šole, šole, in zopet šole je treba kmetovalcu, kakor vsakemu drugemu stanu, ako hoče napredovati. ' (Daljo pride.) Naznanilo. Podpisani si dovoljuje najuljudneje naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je dvoril urarsko delavnico v Gosposki ulici St. 25 (v ii g. Kuitrina) kjer bode sprejemal vse poprave toli žepnih kakor tudi nazidnin in drugih ur po najnižjih cenah. V zalogi ima žepne ure v vseh velikostih, nazidne, budilke ter ure z nihalom itd. — Vsako popravo bodisi žepne ali nazidne ure se jamči jedno leto. ______V_ zalogi jnia .Ju.dl_šiyalne_^pje_iwj/io- vejsih sistemov. Gene zmerne. Vsak stroj se jamči pet let. Zagotavljaje strogo kulantno postrežbo se najtopleje priporoča svojim rojakom udani Jakob fkllgoj, Proda se vila hiša «* * «*» *««« m s posestvi in Hiša je z dvemi nadstropji in več sobami na lepem kraju v goriški okolici. Ima obširne hleve ter gospodarske prostore. Vzdržuje se lahko do 16 glav govedi. Posestvo in travniki so v bližini hiše na ravnini. — Naslov pove naše upravništvo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela ,&JMf^m- briških, dal in drna vina ' ^>JI?pl matinskih in iz vipavskih, 4f'f§gv isterskih furlanskih, «F vinogradov. Dostavlja na tlom in razpošilja po železnici na vse kroje avstro - ogerske monarhije v sodili od ftfi litrov r.aprej. Na zahtevo poJilja tudi uzotve. Cene zmi.'ne. Postrežba poštena V^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanee, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Ali ste gluh? Vsaka gluhota ali nagluba je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluho rojeni so neozdravljivi. C§esno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. Preišče in sporoči se Vam brezplačno. Z nialo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Mednarodni zavod za zdravljenje nses (Interuationale Ohrenheil-anstalt), 596 ta Salle A ve., Chieago, HI. Gostilna JM Rajhu" v Gorici na Kornu toči izvrstna bela in črna domača, vipavska in briška vina ter vedno sveže marčno pivo; z izborno huhinjo lahko postreže gg. gostom in o vsakem dnevnem času z mrzlimi in gorkimi jedili. Ima tudi obširne prostore za voznike ter lepa prenočišča za popotnike. Skrbel bode in se trudil zadovoljiti gospode goste s hitro postrežbo, ukusnimi jedili ter pristnim vinom. Se toplo priporoča udani Josip Droč, gostilničar. ta J ČUDO IZ ŠVICE. Podpisana tvrdka razpošilja vsaki osebi, kateregakoli stanu, proti povzetju, za nezaslišano ceno K 2*00 colnine prosto, izv>slno ter dobro, 2& ur idočo uro s 2-letnim jamstvom. Razun tega dobi poleg vsaka oseba še elegantno Pno verižico. x\ko ura ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Razpošilja edino švicarsko zastopstvo ur v Krakovem. Pošni predal št. 29. ^AAA1AAAAAAA4AAAAAAAA4AAAI>1A4AW 4?YYl Samo 5 kron stane 4VS klg najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepoti išečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopušča. — Razpošilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A, Feith. Dunaj, V/2 Matzleins-dorferstrasse 76. 'ITTTVVTVTTVTTVVTTTTfTTT registrovana društva z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4>%%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po Q% in na vknjižbe po 5 %%. Uradnje vsaki dan od 9. do 12. ure -------dopol. in -od-2; dn 3. ure popoL razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.536. Poštao-kao. račun št?. 837.315. Seidel I Neumannov pisalni stroj „IDEAL* Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdel.i 4-6 iztisov, na kon-ceptnetn papirju 8-10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro-Oprsko: & Doiat! Dunaj III. 3- Heumarkf 9. Iščejo se zastopniki za deželo. Milijon dam uporablja »FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšamo sredstvo za kožo, lase in zobe! Sajnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko linost in obliko z uporabo „Feeolina". »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljišč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedee, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno iu lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolinc je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrnili, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-aOj 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.-. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Feith, Dunaj, VIL. Mariahilferstrasse 33, 1. Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo No Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo Galoše prave ruske 999999990000 za dame in gospode se dobe pri 9 o o 9 J. DRUFOVKA v Gorici Gosposka uliea št. 3. o o o o o Naročbam z dežele naj se doda dolgost čevlja. Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. VINDTŠ-A v Pragi na Smihovu (Praha-Smiehovl Vinohrail.skn ulice čislo S16 se priporoča k popolnemu uzetrnemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča, joeih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje sfe pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti, jVavadae priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za [ opolnn telo vadnire pošilja na zahtevi bnzplačno in pošiniuc prosto. 3 Popravo izvrfiitfe »fr najnižjih cenah. Lekarna uristofolutti t Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znarafco sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moe teh kapljic je nepre-kosljiva To kapljico vredijo redno prebavljanje, Se so jih dvakratna dan po jedno žlicico popije. Okrepe po- 1 Varstvena znamka, foarjeni ŽCtOCtOC store, da zgine t? kratkem času omotiea in živofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za naroGitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. KADILCI! ' ZAHTEVAJTE POVSOD OC/fRETNE PAPIRČKE kV KORIST 0R0ŽBI SV (failA IN ^ETODA i \riATem 50 NAJBOLJ^ OD VSEM OROOIH / GLAVNA^ALOGA- JOS.ŠTGM-lRST> Zastopstvo za Gforico in okolico ima Ani Jeretič v Oorici. Dobre ure in po ceni! s 3-Ielnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike ffanits Konrad, , - tovarna ar ter Izvoz zlatnine] Most (Češko). Dobni ura Rem. iz niklja 11. 3-75; srebrna ura Rita. fl. 5*80; srebrna verižica fl. t 20; budilnik iz niklj a fl. 1-05. lvrdka je oiilikovana s c. kr. orlom; ima zlate] in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznahiihL pisem. - Ilustrovsin cenik zastonj! 1 ,OHva" društvo absolventov trgovske akademije v Kraljevem fcfradcu priporoča brezplačen pričetni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: „©liTa" - Kraljevi Gradec. privil. civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec M. POVERAJ V GORICI na Travniku št. 5. Naznanjam častitim gospodom odjemalcem iu damam, da sem se preselil s svojo krojaenico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v e prostore na Travnik št. 5. P. n^ občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jagcr, spodnje hlače ter nogoviee, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan, Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi. Blago se prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca. Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežcm vsakemu naročilu in po vsaki modi. Naznanilo. Podpisani naznanja, da je otvoril brivsko podružnico v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček), kjer bode mogel postreči eenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one 7, dežele, bolj nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-i h mi delavskimi nijčmi, da lahko obljublja ločno in hitro postrežbo. V zalogi ima vodno v veliki izbori vse potrebščine te stroko kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfurnarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah. Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani Anton Pucelj, lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo. Ivan Bcdnarik priporoča svojo knjiyoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Pivopivci pozor! Podpisani nnsnanja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. t. m. naprej razun navadnega piva tudi neko specijuliteto, katero prodaja pod imenom Granal - Porter. To pivo je varjeno na bavarski način, ter za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako finega in prijetnega okusa. Bolebnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo celo od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in redilnosti. Sploh pa zadovolji pivo „6i'anat- Porter" vsakega pivopivca kot izvanredna okusna in krepka zimska pijača. Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah. Za blagohotna naročila se toplo priporoča Josip Rovan, zalagatelj vrhniškega piva. Žela 1881. v # Gorici ustanovila lvrdka EJilearjIislildl (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Pij Giamii, tapetar v Gorici je preselil stojo oiloii iaiico v ulico Morelli št. 43. vsa v spadajoča dela po najnižjih cenah brez konkurence.