32 Kaj so oz. kakšen je namen Izobraževal- nih lističev Scientix NA-MA? Prva serija Izobraževalnih lističev Scientix NA-MA (Scientix Activity Sheets (SAS)) je nastala na Zavo- du Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) v okviru projekta Scientix 2 z namenom popularizirati ter poudariti možnosti in priložnosti za aktivno učenje naravoslovja in matematike. Pripravila jo je skupi- na svetovalcev področne skupine za naravoslovje in matematiko (NA-MA) na ZRSŠ. Izobraževalni lističi (IL) prinašajo primere dejavnosti in ideje, ki usmerjajo k aktivnemu, samostojnemu učenju, so- delovanju (participaciji) in vključevanju vseh otrok/ učencev/dijakov. Vsebina izobraževalnih lističev (IL) Izobraževalni lističi (IL) so razvrščeni v tri večje sklope: 1. NA-MA EKSPERIMENT ali POSKUS (nlat. experimentum iz lat. experiri – izkusiti, poskusiti, preiskati) je znanstveni postopek in temelj po- uka naravoslovja. Z eksperimenti otroci/učenci/ dijaki spoznavajo osnovne naravoslovne pojme in pojave, poglabljajo razumevanje, povezujejo znanje in razvijajo eksperimentalne raziskoval- ne veščine. Z eksperimenti ugotavljamo, razis- kujemo, dokazujemo, potrjujemo ali zavračamo hipoteze in teorije. 2. NA-MA DEJAVNOSTI spodbujajo samostoj- ne aktivnosti otrok/učencev/dijakov v različnih izvedbenih oblikah. Prednostne dejavnosti pri naravoslovnih predmetih so povezane z ekspe- rimentalnim delom oz. učenjem z raziskovan- jem; z vizualizacijo: delom z modeli, prikazi/ upodobitvami, simulacijami itd.; s projektnim sodelovalnim delom; s terenskim delom; smi- selno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije itd. 3. NA-MA RAZVIJA PISMENOST, tako naravos- lovno, matematično in digitalno kot bralno pis- Izobraževalni lističi Scientix NA-MA Jaka Banko in mag. Andreja Bačnik Zavod RS za šolstvo menost in druge. Razvoj pismenosti se pri učen- cih odraža v zmožnostih pridobivanja informa- cij, povezovanja znanja, sklepanja, interpretiran- ja, kritičnega primerjanja in vrednotenja infor- macij; ustvarjanja celostnih pomenskih predstav in razlag pojavov; uporabe znanj v novih, kom- pleksnih situacijah itd. Posamezne pismenosti opredeljujejo gradniki z opisniki po stopnjah. Prva serija izobraževalnih lističev NA-MA prinaša naslednje IL v posameznem sklopu: Zasnova in didaktična uporaba izobraževalnih listi- čev (IL) Prva stran IL predstavlja: – osnovne informacije o skupnosti za naravoslov- no izobraževanje Scientix, – opredelitev sklopa, v katerega IL spada, – kratko predstavitev, teoretska izhodišča aktiv- nosti, prikazana na drugi strani IL (glej primer IL Izdelava in raziskovanje lastnosti leče (Jaka Banko) v nadaljevanju). Druga stran IL je neposredno namenjena samos- tojni aktivnosti otrok/učencev/dijakov pri pouku in širše. Fizika v šoli 33 Didaktični prispevki Primer izobraževalnega lističa, uporabnega pri pouku fizike Vsak IL je samostojna celota, ki jo lahko učenec uporabi posamično tako pri pouku naravoslovnih predmetov in matematike kot za različne šolske (krožke, tematske dneve) in zunajšolske dejavnosti. Lahko pa se IL uporabljajo tudi kot zbirka (mapa) predvsem za učitelje, ki hkrati poučujejo več nara- voslovnih predmetov. V pripravi je že naslednja se- rija IL in tako se bo zbirka postopoma dopolnjevala. Vsi IL z dodatnimi didaktičnimi napotki in infor- macijami so objavljeni v Sodelov@lnici NA-MA: https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=9357 oz. http://url.sio.si/nN7, ter v digitalni bralnici ZRSŠ: http://www.zrss.si/zalozba/digitalna-bralni- ca. Brezplačno lahko IL za razred učencev naročite na …. ter hkrati podate svoje mnenje in predloge za nove IL. NA-MA EKSPERIMENT ali POSKUS (nlat. experimentum iz lat. experiri – izkusi, poskusi, preisk a) je znans tveni postopek in temelj pouka naravoslovja. Z eksperimen otr oci/učenci/dijaki spoznavajo osnovne naravoslovne pojme in pojave, poglabljajo razumevanje, povezujejo znanje in razvijajo eksperimentalno raziskovalne veščine. Z eksperimen ug otavljamo, raziskujemo, dokazujemo, potrjujemo ali zavračamo hipoteze in teorije. Izdelava leče in raziskovanje njenih lastnos Opčne napr ave (npr. oko, daljnogled, mikroskop idr.) temeljijo na opčnih preslikavah, ki jih omogočajo leče in zrcala. Leča je opčni elemen t, ki prepu- šča in lomi svetlobo, pri tem pa svetlobne žarke zbere ali razprši. Leče lahko preprosto izdelamo tudi sami in prek njih raziskujemo lastnos s vetlobe. Z razumevanjem lastnos s vetlobe lahko razložimo tudi številne opčne poja- ve v naravi (npr. mavrica, fatamorgana ipd.) S proučevanjem odboja in loma svetlobe se ukvarja geometrijska opk a. Skupnost za NAravoslovno-MAtemačno ( NA-MA) izobraževanje v Evropi (angl. STEM – Science, Technology, Engineering and Mathemacs ) Učiteljem učencev od 4 do 21 let, raziskovalcem, načrtovalcem izobraževalne polik e, staršem, učencem in vsem, ki jih zanima NA-MA področje in izobraževanje. Kje najdemo SCIENTIX? www.scienx.eu Kontaktna točka SCIENTIX v Sloveniji Kaj je SCIENTIX? Komu je namenjen SCIENTIX? scienx@zr ss.si Zavod RS za šolstvo SCIENTIX The community for science educatior SCIENTIX The community for science educatior Eksperimenr aj in raziskuj Vir svetlobe usmeri na lečo, opazuj in opiši prehod svetlobe skoznjo. Namig: Pri opisu si pomagaj z lomnim zakonom, ki nam pove, da se svetloba na prehodu iz ene snovi v drugo lomi. Napovej, od česa je odvisna razdalja točke od leče (goriščna razdalja), na kateri se zbere vsa pravokotno vpadla svetloba. Napoved preveri z eksperimentom. Primer prehoda svetlobe skozi zbiralno lečo Kaj potrebuješ Za izdelavo kalupa PVC trakove Lepilni trak Škarje PVC folijo (podlaga) Grelno ploščo Posodo Gel za sveče Vir svetlobe Priprava Z lepilnim trakom spoji PVC trakove in jih pritrdi na podlago. Staljen gel za sveče vlij v kalup. Počakaj, da se gel ohladi in previdno odstrani kalup. Zamisli si eksperiment, s katerim bi dobil/-a odgovor na spodnji raziskovalni vprašanji. Zakaj potrebuješ masko, da vidiš predmete ostro tudi pod vodo? Ali tudi pod vodo povečevalno steklo služi svojemu namenu? Avtor: Jaka Banko Urednica: mag. Andreja Bačnik ZRSŠ, 2016 Več v sodelov@lnici NA MA na hps://url.sio.si/nN7 Za izdelavo leče in eksperiment Izdelava kalupa Vlivanje leče Sestavna dela očesa sta roženica in leča. Njuna naloga je, da zbereta vpadno svetlobo v točki na mrežnici. Le tako vidimo sliko predmetov ostro. Povečevalno steklo (lupa) je zbiralna leča s kratko goriščno razdaljo. Dodatna znanja Izdelaj lečo in razišči njene lastnos Izdelava in raziskovanje lastnosti leče Ciljna skupina Dejavnost, opisana na IL, je primarno namenjena učencem od šestega do devetega razreda osnovne šole (11–14 let) in je preplet dejavnosti s področja fizike, tehnike in tehnologije. Lastnost gela (prož- nost) učitelju omogoča, da načrtuje in prilagodi de- javnost tudi za dijake srednjih šol. Iz leč, narejenih iz gela, lahko dijaki izdelajo in razložijo model člo- veškega očesa, pojasnijo napake očesa ter uporabo leč pri korekciji vida. 34 Didaktični napotki Ob zavedanju, da je za aktivne oblike dela potreb- nega več časa, nihče ne dvomi o prednostih, ki jih prinašajo. Dejavnost, opisana na IL, vodi učenca prek vseh faz eksperimentalnega dela z namenom usvajanja ali utrjevanja znanja s področja geomet- rijske optike. Faze prilagodimo načrtovanim ciljem in starosti otrok. Od tega je odvisen tudi predvideni čas trajanja dejavnosti. Opisana dejavnost je lahko del ene šolske ure ali samostojna aktivnost na dne- vih dejavnosti z naravoslovno-tehnično vsebino. Izdelovanje in raziskovanje leč zaradi lastnosti gela učitelju omogoča diferenciacijo pouka. Učenci lah- ko eksperimentalno preverjajo enostavne napovedi ali pravilnost odgovorov na kompleksnejša vprašan- ja. Iz gela lahko izdelamo tako prizme, optične vod- nike kot vse vrste leč, kar učitelju omogoča, da nalo- ge prilagodi tako, da bodo vsakemu posameznemu učencu v izziv. Mogoči so tudi odmik od uveljav- ljenih oblik in metod dela, kompetenčni pristop k poučevanju in uporaba znanja, spretnosti in veščin v novih problemskih situacijah. Kdo od nas si ne želi vedeti, zakaj pingvin brez maske vidi predmete ostro ne glede na to, ali je v vodi ali na kopnem, človek pa ne. S tovrstnimi nalogami (raziskovalni- mi vprašanji) poleg prilagajanja standardov znanja in zahtev učnega načrta zmožnostim posameznega učenca prispevamo h konkretizaciji učnega načrta in pokažemo uporabno vrednost pridobljenega znan- ja. Dejavnost lahko načrtujemo bodisi kot samostoj- no bodisi kot skupinsko delo učencev. Gel omogoča poučevanje strategij reševanja prob- lemov, pri katerih naj bi učenci prek opazovanja, napovedovanja, postavljanja in preverjanja hipotez, sestavljanja eksperimentov, preizkušanja, interpre- tiranja in oblikovanja ugotovitev aktivno sodelovali v vseh fazah eksperimentalnega dela. Dodatni nasveti Nekaj prednosti in omejitev izdelave in raziskovan- ja leč s pomočjo gela. – Gel omogoča izdelavo in raziskovanje lastnosti vseh vrst leč, »negativnih leč« in nekaterih optič- nih elementov. Dimenzije in število so omejeni s količino gela. – Prosojni geli so različnih barv, kar v kombina- ciji z različnimi barvnimi viri svetlobe omogoča raziskovanje absorpcije svetlobe (poleg tega je barvitost pri učencih pozitiven motivacijski ele- ment). – Ker je svetlobni curek v gelu viden, učenci pre- prosto pokažejo popolni odboj svetlobe na meji dveh optično različnih snovi. – Gel je do neke mere prožen, kar učencem omo- goča, da kvalitativno raziskujejo odvisnost go- riščne razdalje leče od krivinskega radija leče. – Kakovost leče je odvisna od kakovosti izdelave. Površna izdelava ima za posledico napako leče, po drugi strani pa so napake lahko predmet razis- kave. – Gel omogoča izdelavo kompleksnejših eksperi- mentov, ki nastanejo kot odgovor na zastavljena raziskovalna vprašanja (konkretizacija ciljev). Nekaj tehničnih rešitev iz prakse. – Uporaba gela zdravju ni škodljiva, če gela ne se- grevamo neposredno na prevroči grelni plošči. Pregrevanje gela ima za posledico: - intenzivno hlapenje gela, - večjo viskoznost (večja možnost za iztekanje gela skozi morebitne manjše špranje v kalu- pu), - deformacijo podlage iz PVC ali sten kalupa, - daljši čas hlajenja in strjevanja. – Po končani dejavnosti je gel mogoče ponovno uporabiti (število ponovitev je odvisno od koli- čine nečistoč v gelu; gel je na otip lepljiv, zato svetujemo eksperimentiranje v čistem okolju). – Med segrevanjem je treba preprečiti stik gela z vodo. Ob morebitnem stiku bo, zaradi prevelike količine zračnih mehurčkov v njej, leča neupo- rabna. – Cena gela je približno 7 € za 0,5 kg (prozorni ali barvni) ali približno 20 € za 2 kg (prozorni). – Utekočinjen gel je treba segrevati vsaj še 20 mi- nut (s tem zmanjšamo možnost za nastanek zračnih mehurčkov med ohlajanjem). – Za kalup je uporabna gladka in ne premehka plastika. Izkazalo se je, da se najbolje obnese plastika, iz katere je izdelana embalaža sladole- da (Planica).