Kako praznui šola državne praznike! (Rofcrat na 1. pokrajirski skuvščini U.IU.) Predno raznravliam o označcnem Dredmetu. dotakniti sc nioram pc.irlavia: \ crske vaie. Kai s-nui.tran;o pod imciiorn verskc vaic? Ta rojein ie zcU) raztegljiv in jja :\-s v nek.atcrili kraiili nciunesttH; izrabliajo. V očch tiašili Ijubih žmvnikov in kaHanov spada no-l t-.i nuiuin vse. kar jc l.ili. v na\adi \ bla/.ciii k'-_jjkordatski-dobi. Kai na rraviio rostavna določila. ki j-'> zaenkrat šc v vcljavi? Zakon z dne 25. maia 1>S68. leta, drž. zak. št. 48. s katerirn so. izdajaio načelnc diiločbe o razmcrju šole in cerkvc: § 2. Brez kvara za to nadzorno pravico ie orepušče.no dotični cerkvi ali verski dnižbi. da verski ipoiik in pa bogo^lužie za različne vernike v l.judskih in sredniih šolah oskrbuje. vodi in n e p o sredno nadzira. § 5. Zakon z dne 14 rnaja 1869. drž. zak. št. 62, se sdasi: Odredbe cerkvenih oblastev o verouka in boeoshižtiih vajali ie šolskemu voditelhi (§ 12.) oznaniati po okrajnem šolskem nadzarstvu. Takirn iikiizom, ki se ne uiemaio z občnim šolskim redom, odicka se oznanitev. § 48. isteea zakona pravi med druciin: Šo-lskesra vouitel'a dolžnost ie. nadzranje šolske mladine pri redno npstavlienih bogoslužnili va.iali udeleževati se po učiteliih dotičnctra veroizipovedovanja. Ministerijalni ukoz z dnc 20. avgusta 1S70. 1. § 50.. odstavek dniKi se glasi: Odredbe cerkvenesa oblastva o bo¦jroslužiu nai okrajnn š.olsko oblastvo po krainem solskem oblastvu oznani šolskeiiui voditeliu. Aiko bi se oforaino šolsko oblastvo razprlo s cerkvenim oblastvom znradi tega koliko nai bode boeoslužja. tedai razsodi o tem deželno šolsko oblastvo. Šoli ie dolžnost. po učiteljih dotičnc vere skrbeti. da se na učence disciplinarno oazi l.ri boposlužnostih. uvedeniii v zmislu § 5. drž. šol. zak. Kai se vse raaume pod imenom bceoslužie ali verskc vaie ne nove nobcn naras.raf. Pač eovori malo boli natančno Tzvršilen predpis dokončneimi šolskemu in učneniu redirc. kr. dež. šol. sveta za Kranisko. Pod zay.lav.ie.n: Pouka urosti dari ob vcrskih vaiah izpovecli in obha.iilu za ka.oliške nčencc določi. oziraje se na kraine r.;\ztnere šolski voditeli sporazunmo z veroučitel.iem. ki se nai v ta namen sporaznnii tudi z d-išnim pastirstvom. ¦Dotičnim učencem ie dati v ta nalnen poiika prosto ali ves dan. ali en p')noldan z naslednjim dopoldnevom. Za nrciern samo sv. zakramenta izrpovedi ie d:_ti učenceni nrosto samo pol dneva. Pri tem ic okrainemu šolskenm oblaslvu naziti na to. da nb dneh .we..eina sv. zakramentov niso poaika rrosti oni razredi. ki ni v njih nobeneua ali ne več nego četrina iz^povedancev ali obhaiancev. V srnislu teh postavnih določil spatla k v.ofmu verske vaie. ki iih mora učitel.istvo nadzorova.i samo preieman.ie sv. zakramentov .n nič druzega, kajti le takrat ie pouka prosto. Takozvane šolarske maše bodisi ob de.lavnikih ali ncdeljah. nima.io postavne L-odlage. so lc privleček konkordatske dobe. Tedenske maše so proti vsem pe'iai/oškim piravilom. Zvečine so ]>o mestih. kier se piričnc pomk že ob 8. url. Olrak inara vstati ob šestih. Tak otroK ie še ves zaspan in slabovoljen. Jesti ne niore ničesar. kvečjemu svue čašo kave l>o sili. Morda \rzame kos kriilia s sabo. a!i tudi ne. V šolo pride po 7. uri. V verskem oziru ninia maša zanj nobenega b.asrodeineea vpliva. ker ie še preveč zaspan ali len ali oboie skupai. Tak dan je otrok iz ravnotežja, v šoli raztresen in nepazliiv. dan takorekoč izgublien. Te rnaše se ne ujcmaio z občnim šolskim redom ter se iim po že citiranem § 5. zakona z dne 14. ma.ia 1869. odreka oznairtev. Če odpadejo te maše lahko pozimi, nai še ooleti.  Nei.unl.iivo rni ie tudi. zaka.i nai bi nadzirak; učitelistvo maše ob nedeljah. Vsai so za to tukai starši ali n.iih namestiii'ki. Cc je duihovski oblasti toliko za aadzorstvo. nai dobi koear lioče p.roti ¦,)d§kodnini ali ne. nas nai pusti v miru. vsai nismo niežnarii. Daie si le sama sebi ubožiio iznričevalo. aiko ne mare v/držati avtoritele v c&rkvi. V počitnicah ni od naše strani nadzorstva in ven~ dr;r raditeea vera nrav nič ne peša.  Tani. kier so šolarske maše. se krodi uateljstvi! knvica. ker ie boli obremeiiieno kakor ondi. kier tejra ni. Postava ic vendar za vse cnaka. Za šolo bi hila obvezna le maša začetkom iu koncem šolskeofa leta. Ti dve maši sta pač v zvczi s šolskim rcdnm. a •lrnjre • oroč ž n.iimi! Kako praznui fnla državne praznike? Eili so časi. ko smo živeli v prcpriumju, da se mora praznovati vsaka prireditev s sv. rna.šo. drugače iic bo vsuelo. Tudi Zaveza je i. ričela svo.ia zboro\ania s sv. mašo, dokler io niso vreli v nravem •¦pomenu liesede iz cerkve. Vkljub i'.mu sc u.av loivc razvija ter stoji danes na Irdneni teinebu. Tudi dtžavni prazn:ki se praznuietu od nekdai s sv. mašo. To da vsei prireditvi večji sijai. In res, ko se ie šlo za Habsburžane, sc ie cerkcv v resnici potrudila in žrtvovala, da ;e bila taka slavnost tem inrpozautrieiša. Kak<vriiitro smo sc vn osvobodili tuie dinastije ter dobili dinasti.io naše krvi in našega iezika. se ie vnema cerkve popolnoma ohladila. Ja v nekaterih krajih io nele ..malavažuje. ampak se obnaša duhovšoina tako. da ie vzela R-iprosteinu l.iudslvu še tisto liubezen do države in dinatfi\e. ki io ie instinktivno imelo. Vse poliio oritožb prihaia, kako se vede šusterčiianska duliovščina ob takih prilikah, da bi ja ponieu dneva boli ponižala. Na.i na\edem le nar slučaiev: V srorski žiipniji kraniskesa okraia ie opravjl župnik ot>icde za 2. decelnbcr zjutrai ob 6. uri. Nekateri otroci irnaio l1-. ure dalcč v «olo. Ob štirih zHifcrai se inorajo podati otroci na pot. ako hočejo biti nravočasno v cerkvi. Kaj i>a, če ie deževno ali ceio zapade sneg? Ail se ne oravi z nainenom vzbuiati pri ljudeh iezo in oduor proti takim Draznikom. V pirav \ elikih slučajih opravi župnik svojo mašo na prav skrornen način. ko pa začuje narodno hlmno, io odkuri izpred oltarja. kakor bi ga kdo nodil. — So slučaii. ko povabi župnik vse kraievne oblasti k cerkveni slavnostt, šolskeea vodstva pa namenoma ne. (Žu/emberški Onidovc). Naloga šole ie. čimboli Kojiti ljubezen in spoštovanie do uiedinjene države in domače dinasrije. To dosežemo naivcC r.ri otrocih s primernim in dostojnim oraznovanjem državnih praznikov. Tak dan ostane otroku n&pozaben za vse življenie. Kakor se pa zdai praznuie v večini slučaiev. tevra nikdar ne dosežemo. Naša uuhovščina jfc razvijala vedno na.ivečji RomD. kadar se ie šlo za tujce — celo za neverne Turke ie tnolila — za našega r.ravoslavnega brata pa nima Ijubezni. /'al. da je tako. ali istina ie! Ali nai se nusti nčiteljstvo še nadalje šikanirati in zapostavliati pri takih pdlcžnostih? Nikakor nc! Kier neče cerkev skupno in dostomo delovati s šolo. da r.c tak praznilt primerno proslavi. aai nas.opi učitelistvo samostoino. Šolsko sob;> nai primerno" okinča. otroci nai deklarnuieio. kdo izrued učitelistva naj ima rrazniku rprimerao orcdavanie. otroci nai z.imoio narodno himno in še kako dmgo nesmico. To bi bil dostoien spomin tesra dneva. Kier je žtipnik toliko takten. da uovabi tudi šolo k cerkveni slavnosti. nal se ie le udeleži. drueačc na nikakor r.e. Rodimo dosledni in odločni!