Igra spoštovanja tudi za slovenske otroke? Tržaški zdravniki kritični do reforme zdravstva V Doberdobu nočejo pozabiti AlFeGO ALU in PVC stavbno pohištvo asMumunum, GSM: +386 41 70 30 82 tztwjfe, tamelne zavese-.) JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 59 (21.296) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu Goran Obradovič s.p. Partizanska 123j 6210 Sežana PETEK, 13. MARCA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, ju, parlament - Podtajnica Silvia Velo Okoljsko ministrstvo spet uradno izrazilo podporo uplinjevalniku pariz - Grški premier na zasedanju OECD Cipras: Zadolženost Grčije je nevzdržna Vse ostrejši spor med Atenami in Berlinom PARIZ - Grški premier Aleksis Cipras je včeraj na zasedanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj povedal, da je grški dolg »nevzdržen«, vendar bi ga bilo mogoče s prestrukturiranjem preusmeriti k zniževanju. Za to bi bila potrebna vsak skromna gospodarska rast. »Samo zniževanje dolga pa samo po sebi ne zadostuje. Četudi nam bi ga uspelo izničiti, se bo takoj spet povečal, če ne bomo uspeli premagati globokih vzrokov, zaradi katerih je nastal«, je dejal Cipras in poudaril, da država v tem trenutku potrebuje vsaj nekaj proračunske zmogljivosti. Medtem so se med Atenemi in Berlinom še bolj zaostrili odnosi. Grčija je namreč uradno izrazila protest Nemčiji zaradi »žaljivih« izjav na račun grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa, je včeraj sporočilo grško zunanje ministrstvo. Na 11. strani trst - Pred škedenjskim tunelom V jutranjem verižnem trčenju več poškodovanih Boris Kobal na čelu kulture v Izoli Na 3. strani Pestra pomlad v Dolini Na 8. strani V Doberdobu izbirajo upravitelja rezervata Na 12. strani RIM - Italijansko okoljsko ministrstvo nima nič proti gradnji uplinje-valnika pri Žavljah, ki po mnenju pristojne tehnične komisije ni v nasprotju z prostorskim (regulacijskim) načrtom tržaškega pristanišča. To je danes v okolj-ski komisiji poslanske zbornice potrdila podtajnica na ministrstvu Silvia Velo v odgovoru tržaškemu poslancu Arisu Prodaniju. Odgovor podtajnice je v sozvočju z naklonjeno okoljevarstveno presojo plinskega terminala Gas Natural, ki jo je s sklepom 6.februarja letos sprejela strokovna-tehnična komisija ministrstva. Enako stališče je ministrstvo pred nekaj dnevi posredovalo furlanski poslanki SEL Sereni Pellegrino. Na 3. strani italija - Šolstvo Več pristojnosti ravnateljem in več umetnosti RIM - Vlada Mattea Renzija je odobrila zakonski predlog, ki bo še kar spremenil italijanski šolski sistem. Predlog uvaja večje pristojnosti za ravnatelje, ki bodo imeli glavno besedo pri izbiri učnega kadra na osnovi posebnih seznamov. Proračuni posameznih šol bodo odslej na razpolago na spletu, kjer bodo na ogled tudi kurikula šolnikov. Profesorjem bo dodeljena letna vsota 500 evrov za »kulturne stroške«, šolski programi bodo večjo pozornost namenili glasbeni, umetniški in telesni vzgoji ter znanju angleščine učiteljev in profesorjev. Na 11. strani sovodnje - Obnova je v teku V gabrski vojašnici begunci po veliki noči 9971234567007 2 Petek, 13. marca 2015 ALPE-JADRAN / nova gorica - Skupna akcija treh primorskih medijev diplomacija Nova britanska Podelili letošnje nagrade Gospodarstvenik Primorske veleposlanica v Ljubljani Nocoj po slovenskem dnevniku Rai3 gostja dr. Suzana Pertot Takoj po nocojšnjem slovenskem telednevniku bo po televizijski mreži Rai 3 Bis na digitalnem kanalu 103 na sporedu tedenski poglo-bitveni kotiček »TDD Predstavlja«. Gostja tokratne oddaje slovenskega novinarskega oddelka deželnega sedeža RAI bo psihologinja in psiho-terapevtka dr. Suzana Pertot. Perto-tova je strokovnjakinja za vprašanja vzgoje v večjezičnem okolju in je o tem napisala vrsto študij, koordinirala pa je tudi vrsto raziskav in projektov, ki so pripeljali do nastanka koristnega gradiva, nenazadnje tudi do uporabnih priročnikov za starše in vzgojitelje, ki se soočajo z izzivi dvojezičnega otroštva. Izid enega izmed teh priročnikov, ki je nastal v okviru projekta Jezik/Lingua, in sicer »Igrajmo se po slovensko - Priročnik za vzgojiteljice o razvijanju dinamike govora v vrstniški skupini predšolskih otrok« je ponudil priložnost za pogovor, ki ga bo v studiu vodila Breda Susič. Režiserka oddaje je Katerina Citer. Oddaja se bo začela približno ob 20.50. Ponovitev pa bo na sporedu prihodnjo sredo ob 20.10. Film o Danilu Žerjalu DOL PRI VOGLJAH- Razvojno združenje Repentabor prireja v soboto, 14. marca, ob 20. uri v vaškem domu v Dou pri Vogljah projekcijo igrano-dokumentarnega filma »Danilo Žerjal -pozabljeni atlet slovenskega Krasa«. Scenarist filma je Jadran Sterle, režiser Tugo Štiglic. Pri snemanju filma so sodelovali tudi vaščani Repentabra. V Izoli odprli center uporabnih predmetov IZOLA - V Izoli so včeraj uradno odprli Center uporabnih predmetov, ki temelji na spodbujanju ponovne uporabe še uporabnih predmetov. Center, ki predstavlja glavni projekt Komunale Izola na tem področju, se nahaja na izolskem zbirnem centru, kjer se predmete sprejme, po potrebi obnovi in ponudi občanom v brezplačen prevzem. NOVA GORICA - Radio Koper, Televizija Koper - Capodistria in Primorske novice so včeraj v Novi Gorici že osemnaj-stič zapored podelili nagrade Gospodarstvenik Primorske. Letošnji prejemniki so: Anka Lipušček Miklavič iz Mlekarne Kobarid, Robert Henry Appleby iz podjetja Lama Dekani in Jernej Pavlin iz podjetja Oro met. Nagrado za življenjsko delo je prejel Rudi Blažek iz podjetja Profiles, ki je svojo obrt začel pred 50-imi leti na Razdrtem, danes pa podjetje zaposluje več kot 100 ljudi. Priznanja Primorski um, namenjena strokovnjakom, ki so se izkazali pri uvajanju vrhunskega znanja v prakso, pa sta prejela vodja Centra za raziskave atmosfere prof. dr. Samo Stanič in dr. Zala Jenko Pražnikar s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Organizatorji so prvič nagradili najbolj obetavno start up podjetje. Priznanje je prejel Matej Peršolja, ki je na razvil sistem Carlock, namenjen spremljanju vozila prek mobilnega telefona. Podelitvi priznanj je sledil pogovor s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, ki je povedal, da vlada zeli začeti postopek za poenostavitev nekaterih upravnih postopkov, ker je Slovenija zasuta s predpisi in tudi EU na tem področju žal ne ravna pametno. »Vse to nam ubija zdravo pamet. Vsak uspešen podjetnik ve, da je ključne premike naredil tedaj, ko je začel razmi- Nagrajeni primorski gospodarstveniki s premierjem Mirom Cerarjem bumbaca šljati z zdravo pametjo. Tudi pravniki bi je morali imeti več. In to je nek proces, ki ga poskušamo začeti s to vlado,« je v pogovoru z novinarko Radia Koper Ingrid Kaš-ca Bucik povedal Cerar. Na vprašanje, ali je v tej državi res vse narobe in kaj je potrebno, da se ponovno vzpostavi kredibilnost države v tujini, da ne bo plen, pač pa zanimiva za vlagatelje, je Ce-rar odgovoril, da so tudi v urejenih državah vsak dan problemi. »Vendar tega se je pri nas nakopičilo ogromno, ker smo stvari pometali pod preprogo in za to smo vsaj delno odgovorni vsi državljani, s kakšnimi izjemami, ki so bili glasni in pogumni kritiki. Kajti mi smo leta in leta pristajali na določene sporne prakse.« Cerar je med ukrepi za gospodarsko rast navedel politično stabilnost, pravno državo, ustvarjalnost, pogum. »Enostavno moramo premagati te naše zavore v glavah, da se nič ne da, in da se nič ne morem. Prav tako bomo morali nehati iskati krivca pri nekom drugem,« je dejal Cerar. Kdo so letošnji nagrajenci? Anka Lipušček Miklavič zgodbo o uspehu Mlekarne Planika piše z nekaj več kot 50-članskim kolektivom. Skoraj sedem desetletij je minilo od ustanovitve Mlekarne Planika Kobarid. Njihovi izdelki pod blagovno znamko Planika in Bohinjka so najvišje kakovosti, kar dokazujejo številna priznanja. Lama Dekani je eden največjih evropskih proizvajalcev pohištvenega okovja in blažilcev. Njihov večinski lastnik Titus International je leta 2011 svoj delež prodal trojici menedžerjev z Robertom Henryjem Ap-plebyjem na čelu. Skupina je v petih letih kljub krizi povečala število zaposlenih za dobro tretjino, rasel je tudi dobiček. Podjetje Oro Met, ki je specializirano za proizvodnjo orodnih plošč in CNC obdelavo ohišij bodočih orodij, se je razvilo v enega od vodilnih domačih dobaviteljev orodjarske industrije. Podjetje več kot polovico prihodkov ustvari z izvozom. V podjetju pod taktirko Jerneja Pavlina je zdaj že več kot 50 zaposlenih s postojnsko-pivške-ga območja. Matej Peršolja je soustanovitelj in direktor več start-up podjetij. Z ekipo sodelavcev je razvil sistem Carlock, namenjen spremljanju vozila prek mobilnega telefona, ki ga prodajajo po vsem svetu. Matej Peršolja veliko energije vlaga tudi v razvoj spodbudnega okolja za start-up podjetja v regiji. Rudi Blažek, nagrajenec za življenjsko delo, je pred 50-imi leti na Razdrtem začel svojo obrt in si v očetovem skednju uredil skromno delavnico. Podjetje Profiles zaposluje 107 ljudi. Večino izdelkov izvozijo, po velikosti proizvodnje pa se uvrščajo v sam svetovni vrh. Rudi Blažek je kljub 74-im letom še poln energije in načrtov, velik del dneva še vedno posveča podjetju. Je vizio-nar, ki je ob podpori družine dosegel, da je podjetje rastlo in ustvarjalo dodano vrednost. Sam pa je ostal zvest svojim načelom poštenosti in delavnosti. Samo Stanič, ki je prejel nagrado Primorski um, vodi Center za raziskave atmosfere, ki se osredotoča na daljinsko zaznavanje procesov v ozračju ter na študij pojava burje. Kot dekan Fakultete za aplikativno naravoslovje si prizadeva uveljaviti vrhunski, eksperimentalno usmerjen način poučevanja ter vzpodbuditi zanimanje za študij fizike. Nagrado Primorski um je prejela tudi Zala Jenko Pražnikar s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Tam je docentka za področje biokemije. Študentom poskuša na zanimiv in enostaven način približati biokemijske procese v celicah. Želja po znanju in raziskovanju jo je pripeljala do sodelovanja v številnih znanstveno-razi-skovalnih projektih. (km) Sophie Honey arhiv LJUBLJANA - Predsedniku Borutu Pahorju je včeraj poverilna pisma predala nova britanska veleposlanica v Sloveniji Sophie Honey. Po srečanju je dejala, da si bo prizadevala za utrjevanje dobrih odnosov med Slovenijo in Veliko Britanijo, upa pa tudi na rast blagovne menjave med državama, so sporočili z britanskega veleposlaništva. Napovedala je še, da bodo na veleposlaništvu podpirali britanska podjetja, ki želijo vlagati v ali trgovati s Slovenijo. »Želim si sodelovanja, ki bo usmerjeno v ustvarjanje novih delovnih mest in povečevanje gospodarske rasti v EU,« je dodala. Po odhodu prejšnjega veleposlanika je britansko veleposlaništvo v Sloveniji od aprila lani vodil odpravnik poslov Christopher Yvon. Sophie Honey je študirala fiziko in filozofijo, pridobila pa je tudi diplomo iz ekonomije. Ima dva majhna otroka, na britanskem zunanjem ministrstvu je delala od leta 1999 in je bila med drugim pomočnica ministra za evropske zadeve, kjer je pokrivala področje pro-titerorizma in Bližnjega vzhoda. Pred prihodom v Slovenijo je delala na finančnem ministrstvu. Pahorju sta včeraj poverilna pisma predala tudi nova madžarska veleposlanica Edit Szilagyine Batorfi in nov veleposlanik Čila Mario Fernandez Baeze. postojna - Vse boljši rezultati v turizmu Postojnska jama in Predjamski grad top destinaciji med evropskimi znamenitostmi POSTOJNA - Postojnska jama in Predjamski grad sta se zaradi izjemne priljubljenosti med azijskimi obiskovalci uvrstila na lestvico TOP Choice 2015 v kategoriji svetovnih znamenitosti, Jamski dvorec pa v kategoriji restavracij. Gostov iz neevropskih držav je med obiskovalci Postojnske jame skoraj tret'ina. Rast števila obiskovalcev z oddaljenih trgov se s prepoznavnost'o Postojnske jame kot pomembne evropske znamenitosti nadaljuje, je ob tem za STA povedala pristojna za odnose z javnostjo v družbi Postojnska jama Sabina Paternost. Uvrstitev na lestvico TOP Choice je pomembna za promocijo te destinacije na Kitajskem, Japonskem in v drugih azijskih državah. V strukturi obiskovalcev Postojnske jame je gostov iz neevropskih držav približno 30 odstotkov, gostje iz Južne Koreje pa so po številu na drugem mestu, takoj gosti iz Italije. Obiskovalcev iz Južne Koreje je bilo še v letu 2010 manj kot 6000, lani pa že več kot 66.000. V Postojnski jami in Predjamskem gradu imajo na voljo av-diovodenje v 15 jezikih, med njimi v kitajskem, japonskem in korejskem, prav tako tudi prospekte, letake, jedilne liste in druge oznake. »Gostje so našo pozornost opazili in našo ponudbo ocenili z odlično oceno,« je še povedala Paternostova. Priznanje Top Choice podeljujejo na podlagi mnenja strokovne komisije spletnega portala Liarong in mnenj obiskovalcev na azijskem trgu. Pogled na Predjamski grad arhiv / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 13. marca 2015 3 poslanska zbornica - Stališče podtajnice Silvie Velo o načrtu v Žavljah Okoljsko ministrstvo spet podprlo plinski terminal Poslanec Aris Prodani: Vprašanje je sedaj izrazito politične narave RIM - Okoljsko ministrstvo nima nič proti gradnji uplinjevalnika pri Žavljah, ki po mnenju pristojne tehnične komisije ni v nasprotju z prostorskim (regulacijskim) načrtom tržaškega pristanišča. To je včeraj v okoljski komisiji poslanske zbornice potrdila podtajnica na ministrstvu Silvia Velo v odgovoru tržaškemu poslancu Arisu Prodaniju. Odgovor podtajnice (podobno stališče je ministrstvo že izrazilo poslanki SEL Sereni Pellegrino) je v sozvočju z naklonjeno okoljevarstveno presojo plinskega terminala Gas Natural, ki jo je s sklepom 6.februarja letos sprejela strokovna-teh-nična komisija ministrstva. Za ministrski resor, ki ga vodi Gian Luca Galletti, je »zadeva uplinjevalnik« torej končana. Zadnja beseda o terminalu sedaj pripada ministrstvu za gospodarski razvoj, ki se mora o tem obvezno posvetovati z deželno upravo. Slednja, kot znano, nasprotuje uplinjevalniku. Poslanec Prodani (po odstopu iz Gibanja 5 zvezd je sedaj član mešane parlamentarne skupine) je v komentarju za Levo tržaški poslanec Aris Prodani in desno območje, kjer načrtujejo gradnjo plinskega terminala arhiv Primorski dnevnik ocenil, da se usoda uplinjevalnika s tehnične sedaj seli na politično raven. V igro še bolj izrazito vstopajo krajevni dejavniki, začenši z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki je prav pred nekaj dnevi potrdila svoj ne žavelj-skemu načrtu. Pri tem ne gre pozabiti, da je predsednica FJK Debora Serracchiani med najtesnejšimi političnimi sodelavkami predsednika vlade Mattea Renzija. Uplinjevalnik postaja torej tudi stvar odnosov znotraj Demokratske stranke. Prodani ugotavlja, da je vlada En-rica Lette zavzela še kar jasno naspro-tovalno stališče do terminala, Renzije-va vlada pa okleva in si jemlje čas za razmislek. Podtajnica Silvia Velo je v zvezi s preteklostjo izpostavila, da okoljsko ministrstvo aprila leta 2013 ni preklicalo okolje varstvene presoje za uplinjevalnik iz leta 2009 (okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo, premier Silvio Berlusconi), temveč jo je »le« za šest mesecev zamrznilo. Podtajnica se sedaj sklicuje na zamrznitev odloka, tedaj pa se je v javnosti in v parlamentu uradno govorilo o preklicu, kar je pred poslanci takrat potrdil vladni podtajnik Claudio De Vincenti. Zadeva ni postranskega pomena in priča o zmedi, ki o tem vprašanju vlada v Rimu. Po takratnih ocenah (april 2013) bi terminal negativno pogojeval razvoj pristanišča, če sodimo po februarski oko- ljevarstveni presoji pa naj bi bile sedaj te ovire odpravljene. Kaj se je v tem času zgodilo, da je pristaniška oblast spremenila odklonilno mnenje in poslala v Rim uplinjevalniku naklonjena stališča? To bo moral pojasniti Zeno DAgostino, pred kratkim imenovani izredni komisar pristaniške oblasti. Vladna podtajnica je Prodaniju pojasnila, da je ministrska komisija pristojna le za tehnično-znanstvene ekspertize, za vse ostalo so pristojni drugi. V prvi vrsti ministrstvo za gospodarski razvoj, ki ga vodi ministrica Federica Gui-di. Zadnjo besedo o žaveljskem uplinje-valniku bo vsekakor imel Renzi. S.T. špeter - Nova uspešna komedija Beneškega gledališča, ponovitev danes v Gabrjah Nekoliko drugačen praznik žena Marina Cernetig se je z občutenini besedami spomnila na preminula kulturna delavca Marjana Bevka in Alda Klodiča ŠPETER - Beneško gledališče je doživelo nov uspeh. Kot je že tradicija, so namreč v Benečiji tudi letos proslavili Dan žena z novo komedijo Beneškega gledališča. Kako so beneški igralci priljubljeni in kakšno pričakovanje vlada za njihove igre v domačem slovenskem narečju, je dokazal tudi 8. marec, ko je bila večnamenska dvorana v Špe-tru tako polna, da je moral marsikdo igro gledati stoje. Sicer je bil to nekoliko drugačen Dan žena. Dogodek je kot ponavadi organizirala Zveza beneških žen v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo in Beneškim gledališčem, letos pa je to za Benečijo tradicionalno druženje zaznamovala smrt, le nekaj dni prej, Marjana Bevka, ki je bil skoraj četrt stoletja glavni režiser Beneškega gledališča. Z njim je namreč začel sodelovati februarja leta 1992, ko so skupaj pripravili prav igro za 8. marec. Poleg tega pa je beneško skupnost pred mesecem dni pretresla tudi izguba Alda Klodiča, ki se ga bodo s posebnim dogodkom, kot je uvodoma napovedala ravnateljica Inštituta za slovensko kulturo in dolgoletna igralka Beneškega gledališča Marina Cernetig. »Marjan Bevk je najbolj zaslužen za to, da so naše gledališče spoznali tudi izven Benečije, veliko je delal z mladimi in nam vedno pravil, naj bomo ponosni, na to, kar smo,« je o režiserju še Publika na praznovanju povedala Marina Cernetig. Predsednica Zveze beneških žen Bruna Dorbolo pa se je spomnila prvih prireditev za dan žena, ki so jih priredili v Nadiških dolinah in izpostavila vlogo, ki jo je takrat imel Aldo Klodič. »Po potresu,« je še dodala, »smo pomislile, da bi tudi me, kaj povedale, in da bodo ljudje poslušali naše besede. Težko je bilo najti primeren prostor, iskale smo v vseh Nadi-ških dolinah in tudi takrat nam je Aldo pomagal.« Alda Klodiča so se med prireditvijo spomnili tudi z njegovimi pesmimi, ki nm sta jih prebrali Martina Tomasetig in Katja Canalaz, ki ju je na klavirju spremljal Davide Tomasetig. Nato pa je napočil čas za novo komedijo Beneškega gledališča z naslovom '8 žensk' . Avtor je Robert Thomas, za priredbo v beneškem narečju pa je poskrbela Marina Cerne-tig. Gre pa v bistvu za kriminalko. V neki hiši, kjer živi bogata družina, najdejo truplo moškega, poglavarja družine. Morilka je gotovo ena izmed osmih žensk iz te hiše (mati, dve hčerki, nona, dve teti in dve služabnici), ki so žrtev lepo poznale. Med preiskavo pridejo na Prizor iz igre nm dan vse slabe lastnosti te družine. Umor ostane nepojasnjen, resnica je zavita v meglo... do konca zgodbe, ki se zaključi s presenečenjem. Protagonistke komedije so Anna Bernich, Breda Berginc, Cecilia Blasutig, Marina Cernetig, Bruna Chiuch, Emanuela Cicigoi, Emma Golles in Teresa Trusgnach, režiser predstave pa je Danijel Malalan. Igro bodo ponovili danes zvečer ob 20. uri v kulturnem centru v Gabrjah, v nedeljo pa se bo mogoče s komedijo po-smejati v Kulturnem domu v Kobaridu ob 17. uri. (NM) izola Boris Kobal na čelu centra za kulturo Režiser in kulturnik Boris Kobal IZOLA - Tržaški igralec, režiser in kulturni delavec Boris Kobal je postal vršilec dolžnosti direktorja izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve (CKŠP). Kobala je na to funkcijo predlagal župan Igor Kolenc, na sinočnji seji pa ga je soglasno (22 glasov za) imenoval izolski občinski svet. Nekateri svetniki so imeli pomisleke nad proceduro imenovanja. Kobal je na mestu vršilca dolžnosti ravnatelja nadomestil Branka Pišlarja, ki je odstopil iz osebnih razlogov. V roku se je za direktorsko funkcijo prijavilo šest kandidatov, pristojna občinska komisija pa je ocenila, da nihče od prijavljenih ni primeren za to mesto. Župan Kolenc je zato predlagal, da za eno leto CKŠP prevzame Kobal (v Izoli ima stanovanje) in to s prvim aprilom. Kobala sodeč po poročanju Dela podpirajo domači kulturni delavci, ker upajo, da bodo lažje uresničili skupne projekte. Novi vršilec dolžnosti direktorja izolske ustanove je v občinskem svetu predstavil svoje okvirne delovne načrte in se večkrat navezal na svoje tržaške korenine ter na Slovence v Italiji. V Izoli bo Kobal na nek način spet podoživljal Trst. Povedal je, da je vesel, ker bo spet ustvarjal v večjezičnem in večkulturnem okolju. Med konkretne načrte, ki jih namerava izpeljati, je srečanje gledaliških skupin narodnih manjšin, kar mu v Trstu ni uspelo uresničiti. Kobal je izhajal iz prepričanja, da odprtosti ni nikoli dovolj; med drugim se je zavzel za tesnejše sodelovanje s krajevno avtohtono italijansko skupnostjo ter z vse bolj uveljavljeno filmsko prireditvijo Kino Otok. Kobal ima dolgoletne izkušnje z vodenjem gledališč. V Ljubljani je bil deset let direktor tamkajšnjega Mestnega gledališča in nekaj časa tudi umetniški direktor Slovenskega stalnega gledališča. Kobal je tudi zelo znana televizijska osebnost. Prejšnjo soboto je na TV Slovenija debitiral z novo razvedrilno oddajo Ne se hecat skupaj z Nino Osenar. CKPŠ deluje od leta 1998, rodil pa se je dve leti prej kot Center za šport Izola, ki se je nato preoblikoval v javni oziroma občinski zavod. Trenutno ima 22 zaposlenih, lani je imela izolska ustanova za 1,5 milijona evrov prihodkov in odhodkov. 4 Četrtek, 12. marca 2015 APrimorski r dnevnik C Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Peticija z zahtevo po zaprtju koksarne in plavža Škedenjska železarna razdvaja ljudi in politiko Škedenjska železarna razdvaja. Ljudi, ki ob njej živijo, in tiste, ki v njej delajo. Pa tudi samo levosredinsko koalicijo v tržaškem občinskem svetu. To je bilo mogoče na glas zaznati med sinočnjo sejo mestne skupščine. Na dnevnem redu je bila razprava o peticiji, s katero je 247 občanov zahtevalo zaprtje tako imenovanega »toplega dela« škedenjskega industrijskega obrata: koksarne, plavža in vseh tistih delov, ki proizvajajo onesnaženje Škednja in njegove okolice. Povod za peticijo je dal Ne-vio Tul, domačin. Na balkonu njegovega stanovanja so izvedenci tržaške univerze avgusta 2011 zajeli prgišče prahu, ki ga je tja nanesel veter iz železarne. Ugotovili so, da je v njem stopnja benzena in drugih škodljivih snovi 2.888-krat višja od dovoljene, in da 1.800-krat presega tako imenovano kancerogeno stopnjo. V peticiji so podpisniki zahtevali, naj občinski svet vzame v poštev možnost »zaprtja toplega oddelka železarne in predvsem koksarne.« Kajti tisti obrati škodijo zdravju občanom, ker se železarna nahaja v neposredni bližini stanovanj, pa tudi družbenih struktur, kot so jasli, vrtci, rekreacijska središča, športni objekti, domovi za ostarele, mladinska središča in trgovski centri. V odsotnosti Nevia Tula je dokument predstavil Ettore Bellanti. Izpostavil je družbene in zdravstvene razloge za zaprtje »toplega dela« železarne, kritično pa se je obregnil tudi ob krajevno politiko, ki je dolga leta izkoristila železarno za svoje »igrice.« Sledila je cela kopica posegov svetnikov tako desnosredinske opozicije (v podporo peticiji), kot levosredinske večine. Prav iz njenih vrst je bilo slišati »razglašeni glas«: vodja skupine Sel Marino Sossi je v bistvu podprl peticijo in pozval župana, naj poseže pri lastniku železarne, Arvediju, za soočenje o vprašanjih, ki jih peticija načenja. Njegov poseg ni bil prav nič po godu svetniku Cosolinijeve liste Robertu De-carliju. Potem ko je omenil, da so bili Ške- denjci dolga leta opeharjeni, se je znesel prav nad stranko Sel, ki bi se morala - enkrat za vselej - odločiti, ali je še sestavni del večine, ali ne. Zato je pred glasovanjem zahteval sklic seje večine, da bi na njej razčistili vlogo in položal stranke Sel v njej. Ob tem se je vzdušje v dvorani razvnelo. Seji je prisostvovalo številno občinstvo (na sliki FotoDamj@n). Iz vrst Ške-denjcev je bilo slišati očitke politikom, ki nočejo zavzeti jasnega stališča o zaprtju koksarne. Iz vrst zaposlenih v železarni so leteli očitki na Škedenjce, češ, ali bodo prišli odslovljeni delavci k njim na kosilo. Seja se je tako - ob še drugih posegih svetnikov obeh strani - zavlekla v noč. M.K. krajevne uprave - Občinska komisija o reformi in zvezi občin Le posvetovalna vloga? Številni svetniki razočarani, ker mestna skupščina ne bo v zvezi občin odločala o ničemer Tržaška občinska komisija za institucionalne zadeve je pred dnevi razpravljala o deželni reformi krajevnih uprav. Pobudo za razpravo je dal predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, in sicer z namenom, da bi se mestni svetniki seznanili z novostmi, ki jih reforma uvaja. Njegovo pobudo so podprli tako predstavniki levosredinske večine kot desnosredinske opozicije. Na seji, ki sta se je udeležila tudi župan Roberto Cosolini in direktor deželne službe za institucionalne in krajevne zadeve Gianfranco Spagnul, so posvetili veliko pozornost tehničnim vprašanjem o delovanju načrtovane zveze vseh šest občin tržaške pokrajine, medtem ko je bilo vprašanje zaščite slovenske manjšine le bežno omenjeno, ker naj bi ostala raven zaščite za prebivalce tržaške občine v novi zvezi občin nespremenjena. Župan Cosolini je ome- nil, da so na vrsti številna srečanja za pripravo statuta bodoče zveze občin. Če se posamezne v zvezi sodelujoče občine ne bodo dogovorile za skupen statut, bo dežela posredovala (v bistvu »vsilila«) svojega, temeljnega. Na seji pa ni bilo odgovorjeno na vprašanje, kaj bi se zgodilo, ko bi ena občina vključila pred odobritvijo statuta kak amandma k besedilu, in tako spremenila statut. Cosoli-ni je nadalje namignil, da naj bi tržaška občina ohranila celo vrsto sedanjih pristojnosti, vezanih na lastno ozemlje, tudi v zvezi občin, medtem ko naj bi za pristojnosti na ostalem ozemlju zveze bile pristojne druge občine. Številne svetnike je presenetila izključno posvetovalna vloga, ki naj bi jo v novi zvezi občin imel občinski svet. Slednji ne bi mogel nič več odločati, izdajal bi le svoja mnenja o posameznih zadevah, kar so mnogi udeleženci seje ocenili negativno. Reforma krajevnih uprav naj bi vodila v prihranek, na seji pa ni nihče vedel, koliko naj bi ta prihranek znašal. Direktor Spagnul je le izjavil, da prva tri leta ni pričakovati prihranka, potem pa naj bi bil ... Na seji je bil govor tudi o resoluciji, ki jo je predstavil svetnik Gibanja petih zvezd Paolo Menis. V njej zahteva preklic ali kvečjemu zamrznitev reforme krajevnih uprav. Svetniki so nadalje menili, da bi bil potrebno novo srečanje na to temo, in sicer ob prisotnosti deželnega odbornika za krajevno avtonomijo Paola Pa-nontina, na kateri naj bi vzeli v pretres tudi vprašanje demokratičnosti te reforme. Kajti, ko bi zvezo občin na Tržaškem že ustanovili, v skupščini županov opozicija ne bi bila zastopana. M.K. občina trst Otroška Igra spoštovanja kmalu tudi v slovenščini? »Trdno verjamemo v enakopravnost in enake možnosti, zato želimo slovenskim otrokom ponuditi iste didaktične pripomočke, ki so na voljo italijanskim vrstnikom. To seveda velja tudi za Igro spoštovanja, ki bi jo radi prevedli v slovenščino. Za prevod in ustrezno izobraževanje vzgojiteljic slovenskih vrtcev pa potrebujemo dodatna sredstva. Preverili bomo, ali jih je mogoče pridobiti v sklopu kakega čezmejnega evropskega projekta.« Tako nam je podžupanja Fabiana Martini povedala ob robu včerajšnjega srečanja z novinarji, ki ga je Cosolinijeva uprava sklicala, da bi še enkrat pojasnila, kaj je Igra spoštovanja. Del javnosti in medijev namreč meni, da je igra perverzna in da otroke sili celo v pornografske igrice. Še enkrat poudarjamo, da se Igra spoštovanja ne dotika spolnih tem, da ne gre za zgodnjo spolno vzgojo, sta s podžupanjo ponovila župan Cosolini in odbornica Antonella Grim: to je igra, ki želi deklicam in dečkom sporočiti, da imajo enake pravice. Problem neenakosti med spoloma ni banalen in močno pogojuje razvoj italijanske družbe, če je res, da je Italija na podlagi raziskave Evropskega inštituta za enakost med spoloma (EIGE) na repu lestvice: manj enakopravne so samo ženske v Grčiji, Bolgariji in Romuniji ... Občinski upravitelji so izrazili tudi solidarnost osebju občinskih vrtcev in oddelka za izobraževanje, ki so se znašli pod velikim pritiskom in bili celo tarče žalitev. Na račun sredine skupščine v vrtcu Cuccioli (v katerem je eksplodirala celotna »afera«) pa je bilo slišati, da je velika večina staršev potrdila zaupanje vzgojiteljem. Odločitev, da eksperimentirajo le dve od enajstih iger, je narekovala praktična izbira (izbrali so pravljico Red in Blue ter igralne karte, torej igri, ki sta že »pripravljeni«), kar ne pomeni, da so ostale ocenili kot neprimerne; občinski funkcionarji zatrjujejo, da so vse pedagoško utemeljene in strokovno podkovane. Igre spoštovanja se skratka ni treba bati, zato bo Občina nadaljevala na tej poti: v prihodnje verjetno tudi v slovenskih vrtcih. Predsednica društva La-by Benedetta Gargiulo pa je napovedala, da jo bodo ponesli tudi po Italiji, saj dobivajo v teh dneh vabila od vsepovsod. (pd) KRAJEVNE UPRAVE - Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina: ali bo prispel bivši »Dipiazzov tajnik« Terranova? Štiri občine še vedno brez tajnika Štiri okoliške občine - Devin-Na-brežina, Zgonik, Repentabor in Dolina -so še vedno brez občinskega tajnika. Dolinska občina že več kot eno leto, ostale tri kraške občine pa od konca januarja, to je odkar se je poslovil dotedanji tajnik Giam-paolo Giunta. Tri kraške občine so imele na podlagi konvencije skupnega občinskega tajnika. Po odhodu Giunte je devinsko-na-brežinska občina kot vodilna v konvenciji izdala razpis za tajniško mesto, na katerega so se odzvali štirje kandidati. Ena od kandidatk je zatem odstopila, ostali trije kandidati (dva kandidata in kandidatka) pa naj ne bi odgovarjali potrebam treh občin. Vprašanje občinskih tajnikov v okoliških občinah je že nekaj let tako rekoč »nerešljivo«. Po upokojitvi občinskega tajnika Casimira Cibija namreč na Tržaškem ni občinskih tajnikov z znanjem slovenskega jezika. Občine so bile zato prisiljene zaposliti občinske tajnike, ki niso Santi Terranova obvladali slovenščine (na primer Giunta v treh kraških občinah in Fiorenzo Garufi v dolinski), katerim so pomagali domači pomožni tajniki, ki obvladajo slovenski jezik. Po odhodu občinskih tajnikov so Marko Milkovič fotodamj@n opravljanje njihove vloge prevzeli v roke pomožni tajniki, kar pa je - zakonsko -lahko le začasna, terminsko omejena rešitev. Zato so se župani odločili, da poiščejo novega tajnika. Po neuspešnem razpisu kaže, da naj bi postal kandidat za tajnika sedanji občinski tajnik v miljski občini San-ti Terranova. Slednji je predvsem v Trstu dobro znan. V času županovanja Roberta Dipiazze je bil namreč več let občinski tajnik, za omejeno obdobje pa istočasno tudi tako imenovani generalni direktor občine. Takratna levosredinska opozicija v tržaškem občinskem svetu je večkrat (predvsem z vodjo svetniške skupine Demokratske stranke Fabiom Omerom) ožigosala njegove ocene in odločitve ob tolmačenju spornih proceduralnih točk na sejah mestne skupščine. Terranovo pa »dobro pozna« tudi predsednik vzhod-nokraškega rajonskega sveta Marko Mil-kovič. Ko je pred dobrimi petimi leti prispel na sejo občinske urbanistične komisije, da bi sledil razpravi o novem občinskem prostorskem načrtu - zanimala ga je, ker je načrt predvideval med drugim no- ve gradnje na območju vojašnice pri Banih - mu je občinski tajnik prepovedal prisotnost na seji, češ da je »načrt tajen,« in Milkovič je bil primoran zapustiti dvorano. Podobno se je zgodilo rajonskemu svetniku Slovenske skupnosti Sergiju Petaro-su iz okraja Škedenj, Čarbola, Sv. Sobota in Sv. Sergij, ki ni smel prisostvovati seji, na kateri je občinska komisija razpravljala o ugovorih k prostorskemu načrtu. Po zmagi levosredinske koalicije na tržaški občini župan Roberto Cosolini ni potrdil Santija Terranove, kar je bilo tudi razumljivo, saj je bil tajnik nasprotne, desnosredinske občinske uprave. Slednji se je zatem zaposlil kot občinski tajnik v Gradežu, pred kakim letom pa je tej funkciji dodal še funkcijo občinskega tajnika v miljski občini. Ko bi prevzel mesto občinskega tajnika še v ostalih okoliških občinah, bi vodil tajniške posle kar v šestih občinah. M.K. / TRST Petek, 13. marca 2015 5 prometna nesreča - Poškodovalo naj bi se devet oseb, ena od njih huje Trčenje med avtobusom, kombijem in tovornjakom Včeraj zjutraj okrog 8. ure se je v prometni nesreči na hitri cesti, ki pelje iz Milj proti Trstu, poškodovalo devet oseb, ena od teh huje. Vpletena so bila tri vozila, poleg voznikov pa je bilo udeleženih veliko potnikov. Zgodilo se je pred škedenjskim tunelom v smeri proti Trstu, blizu železarne. Avtobus s hrvaško registrsko tablico je od zadaj trčil v kombi oz. mini avtobus, ki je stal za tovornjakom s posebnim tovorom. Trk je bil tako močan, da je kombi, ki je bil poln milje - Zračna puška Neznanec ustrelil in ranil županovo mucko Glede na okoliščine so bile posledice nesreče pravzaprav omejene, čeprav je voznik kombija težje poškodovan fotodamj@n potnikov, stisnilo med tovorno vozilo in avtobus. Glede na okoliščine bi lahko bile posledice nesreče še veliko hujše. Na kraj nesreče so prispeli reševalci službe 118 s tremi rešilnimi avtomobili in tremi rešilci, vzroke nesreče so ugotavljali miljski karabinjerji, na delu so bili tudi gasilci in tržaški mestni redarji. Poškodovane, med katerimi jo je najhuje odnesel voznik kombija, so odpeljali v glavno in katinarsko bolnišnico, nekatere pa so oskrbeli na kraju nesreče. Kot so povedali na re- Zadružne in ljudske banke Novinarski krožek na Korzu Italija 13 bo danes ob 18. uri gostil predavanje na temo »Zadružne kreditne in ljudske banke ter njihov odnos s teritorijem«. Aleksander Podobnik, generalni direktor ZKB, Enrico Trevisiol, direktor tržaške podružnice zavoda Banca Etica, in Virgilio De Marchi, generalni direktor BCC Štaranzan in Vileš, bodo spregovorili o posojilih malim in srednjim podjetjem, še posebej tistim, ki so se znašla v krizi. Veliki Trst - predavanje V avditoriju nekdanje ribarnice bo danes med 17.30 in 19. uro potekalo predavanje, ki je uokvirjeno v spremljevalne dogodke razstave Veliki Trst. Današnje srečanje bo oblikovala Claudia Morgan, ki bo predavala o amaterskih fotografih, ki so v svoj objektiv ujeli podobe Trsta v obdobju med 1891 in 1914. Predavanje bo izhajalo iz razstavljenega gradiva, ki oblikuje bogato dokumentarno razstavo. ševalni službi, so štiri lažje poškodovane potnike avtobusa odpeljali v glavno bolnišnico, štiri potnike kombija pa so z rumeno urgentno kodo pripeljali v katinarsko bolnišnico. Najhuje je bil poškodovan voznik kombija, ki je bil ukleščen v vozilu, iz razbitin so ga morali potegniti gasilci. Utrpel naj bi resne poškodbe prsnega koša in trebušne votline ter zlom leve roke in noge, je sporočila reševalna služba. Karabinjerji in redarji so bili še dolgo na terenu, promet pa je bil močno oviran v obe smeri. Odsek so spet odprli ob 13.50, medtem ko je bil končni del hitre ceste še naprej zaprt zaradi del (danes bo ponovno odprt, dela se bodo nadaljevala v ponedeljek). Okrog 14.30 je prišlo do nesreče tudi v katinarskem predoru, avtomobila sta trčila približno kilometer pred izvozom za Katinaro v smeri proti Trstu. Dve osebi sta se lažje poškodovali, v tem primeru pa so bile posledice v prometu po navedbah prometne policije manjše. na Pomorski postaji Danes in jutri se bodo v Trstu mudili mladi podjetniki in industrialci, ki bodo sodelovali pri XXVIII. državnem srečanju mladih podjetnikov s severozahoda. Osrednji dogodek bo na programu jutri na Pomorski postaji, kjer bo potekal posvet o industriji, internacionalizaciji, infrastrukturi in Italiji. Srečanje se bo začelo ob 10. uri. V S. Marcu o knjigi grškega Županova mucka Penny facebook »Streljali so na Penny. To so naredili v samem središču Milj. Nisem mogel verjeti.« S to objavo na svojem profilu na Facebooku in s priloženo sliko je miljski župan Nerio Ne-sladek v noči na četrtek naznanil, da je neznanec hudo ranil njegovo mucko. Novica je povzročila val ogorčenja med njegovimi prijatelji, ki so napisali na desetine (morda stotine) komentarjev. Župana je včeraj čudilo, da je novica tako hitro obkrožila tržaško pokrajino, saj to ni prva mačka, ki je bila žrtev nasilja. Razložil je, da je Penny v torek zvečer ob vrnitvi domov šepala. »Pomislila sva, da gre za udarec ali ugriz. V sredo pa se je počutila res slabo. Pri veterinarju so rentgenski žarki pokazali, da je v tački izstrelek, ki ji je zdrobil ko-ščice.« Šlo naj bi za kroglico večje zračne puške. Nekateri so že namignili, da bi lahko šlo za napad na župana, Nesladek pa to možnost izključuje: »To je samo idiot, ki strelja na mačke. V Miljah se je to menda že zgodilo, našli ga bomo.« Penny pa bo počasi okrevala. Poskus vloma v bar Moški je v noči na četrtek poskusil vlomiti v zaklenjen bar v Ulici Vasari, a ga je opazil mimoidoči občan, ki je pravočasno obvestil policijo. 28-letni iranski državljan, ki ima stalno bivališče v Trstu, je skušal s silo dvigniti roleto, po zaslugi očividca pa sta ga presenetili dve izvidnici policije. Hotel je zbe-žati, a so ga policisti prijeli in ovadili. Trenutno je v hišnem priporu. zdravstvo - Zdravniška zbornica o reševanju zdravstvene blagajne finančnega ministra Do varčnejšega sistema z zdravstvenim observatorijem Ker zdravstveni sistem temelji (tudi) na zdravem finančnem stanju, je njegova reforma zdravstvenega sistema izjemnega pomena. S tem se strinja tudi tržaška zdravniška zbornica, ki je včeraj predstavila svojo vizijo dobre zdravstvene reforme. Odlično obiskano srečanje, na katerem je bilo veliko občanov in občank, je uvedel predsednik zbornice dr. Claudio Pandulo, ki je predstavil osnutek tako imenovanega Zdravstvenega observatorija, ki se predstavlja kot nekakšen antipod zdravstveni reformi. Predsednik zdravniške zbornice Pandulo je uvodoma potožil, da politiki skoraj nikoli ne prisluhnejo željam in potrebam zdravnikov, zaradi česar so osnovali dotični observatorij. V nadaljevanju so zdravniki predstavili skrb zbujajoč položaj medicine v Italiji in pomanjkanje specialistov, čeprav naša regija slovi po relativno dobrem zdravstvenem sistemu. Dr. Dino Trento je poudaril, da tisti, ki vedo, kaj zares potrebujejo pacienti, niso politiki ampak zdravniki. »Urediti moramo ambulantno zdravljenje. Za zlom okončin ni potrebno pacienta pošiljati na urgenco, to bi lahko uredili ambulantno. Tudi slikanje pljuč bi lahko opravljali ambulantno. Če bi imeli na razpolago ambulantno diagnostiko, bi zdravstvena blagajna privarčevala veliko denarja. Po drugi strani pa bi razbremenili urgenco in zdravnike, ki delajo v njej,« je ocenil dr. Trento. Kot je pristavil, bi to pomenilo veliko boljšo oskrbo za bolnike, saj bi bili ti končno deležni dovolj pozornosti v splošnih ambulantah. Boljšo oskrbo bi omogočili zlasti kroničnim in starejšim bolnikom, ki na urgencah tvegajo, da se njihovo zdravstveno stanje še poslabša. Da zdravniki delajo v korist bolnikov in ne zdravstvene blagajne, je opozoril dr. Walter Zalukar, direktor urgence v ka-tinarski bolnišnici, ki je spomnil, da se je pred približno desetimi leti pojavila zamisel o vzpostavitvi tako imenovanega ambulantnega centra (Centro prime cure). Cilj ambulantnega centra je bil omo- gočiti kroničnim bolnikom, še posebej starejšim, takojšnjo diagnozo, brez pošiljanja v bolnišnico, kjer bi njihovo zdravje bilo ogroženo. Predlagatelji tega centra so želeli okrepiti specialiste po celotnem teritoriju, skrajšati čakalne vrste na urgenci in zmanjšati število hospitaliza-cij starejših oseb. »Če politiki želijo bolj polno (manj prazno) zdravstveno blagajno, bi naše predloge morali upoštevati«, je bil kritičen Zalokar. Da je bolnišnica namenjena akutnim bolnikom, in ne pacientom, ki želijo na urgenci opraviti le preglede, je opozoril dr. Claudio Tiribel-li, ki je spomnil, da bi slikanje pljuč ali krvne teste zdravniki lahko opravljali am- bulantno in to v par minutah. »Če v sodobnem času to ni mogoče, potem to pomeni, da s sistemom nekaj ni v redu«, je bil kritičen govornik. Svoje stališče so izrazili še nekateri drugi predstavniki tržaške medicinske stroke, ki menijo, da zaradi varčevalnih ukrepov ne sme trpeti kakovost storitev. Ponovili so, da bi politiki lahko veliko privarčevali, če bi prisluhnili zdravnikom in jim omogočili opravljanje laboratorijskih in drugih preiskav (seveda za te storitve potrebujejo ustrezne zavode). »Le na ta način nam ne bi bilo treba pošiljati pacientov k specialistom oz. na urgenco. To zdravstvene storitve že močno draži.« (sč) gospodarstvo - Pobuda Confindustrie Poslovno uspešni z digitalnim razvojem Digitalizacija kot pot do učinkovitejšega poslovanja je bila v središču včerajšnjega posveta v avditoriju muzeja Revoltella. Strokovni seminar so organizatorji, stanovska organizacija Confindustria Digitale v sodelovanju z javnimi in zasebnimi ustanovami, naslovili #Territori-digitali, na njem pa so med drugim predstavili rezultate, ki jih dosegajo podjetja, ki na vseh ravneh delujejo digitalno. Navzoče predavatelje in občinstvo je pozdravil župan Roberto Cosolini, ki je prepričan, da bomo gospodarski razvoj lahko dosegli le z digitalnim poslovanjem. V tem župan vidi prihodnost in nov izziv, tudi za javne ustanove, ki so v sodobnih časih dolžne v digitalne stike vključiti storitve, ki so jih doslej opravljali po drugih kanalih. Na srečanju so strokovnjaki opozorili, da so naša mala in srednja podjetja v primerjavi s tujino vse preveč tradicionalna in premalo digitalna. Kot primer so navedli podatek, da je leta 2014 le pet odstotkov italijanskih podjetij preko spleta ustvarilo en odstotek prihodka od prodaje, kar je zelo malo v primerjavi z 12 odstotnim prihodkom od prodaje v Franciji, 17 odstotnim prihodkom v Španiji, 20 odstotnim v Veliki Britaniji ter 23 odstotnim v Nemčiji. Prav zaradi v Italiji zelo težkega prehoda na digitalno poslovanje, se je Confindustria Digitale odločila pripraviti serijo strokovnih seminarjev, kakršen je bil včerajšnji v Trstu. V prihodnjih mesecih bodo podobna srečanja izvedli v različnih italijanskih mestih. Zanimiv je bil tudi popoldanski del srečanja, na katerem so sodelovali študentje in različna zagonska (start up) podjetja. V kavarni San Marco bo danes ob 19. uri govor o italijanskem prevodu knjige grškega finančnega ministra Yanisa Varoufakisa Il minotauro globale, ki je izšla pri založbi Asterios. Na predstavitvi, ki jo prireja Lista Tsipras in jo bo vodil novinar Pierluigi Sabatti, bodo govorili založnik Alexandros Delithanas-sis, univerzitetni profesor Piergiorgio Ardeni in deželna odbornica za delo Loredana Panariti. O palestinskih zapornikih V Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14) bo danes od 18.30 ure dalje govor o zatirani svobodi Palestincev ter o palestinskih zapornikih. Na ogled bo tudi razstava o palestinskih zapornikih, med katerimi so moški, ženske in otroci. Razstava v Devinskem gradu V Devinskem gradu bodo danes ob 16. uro odprli razstavo, na kateri bodo obiskovalci lahko spoznali zgodovino De-vinskega gradu med prvo svetovno vojno in njegove stalne goste. Med njimi je bil tudi pesnik Rainer Maria Rilke. Z razstavo, ki je sicer uokvirjena v projekt »Hermada 1914 . Glasovi vojne v obdobju miru«, se bo odprla sezona obiskov gradu. Otvoritve se bo udeležila tudi Tatjana Rojc, ki bo kot gostja podala uvodni nagovor. Cikel dogodkov združenja Arci Trst Teritorialni odbor ARCI iz Trsta pripravlja pester program, v sklopu katerega bodo med 11. in 18. marcem vrteli filme, uprizarjali igre ... Drevi ob 21. uri bo v krožku Officina v Ul. Manzo-ni 9/11 predstava »Il corpo lesbico«, ki je povzeta po istoimenskem romanu Monique Wittingove. V nedeljo bo pestro v Lonjerskem parku, kjer bodo ob 12. uri predstavili projekt socialnega kmetijstva »Le Colline hanno gli Orti«. Ob 18.30 bodo v krožku Officina zavrteli film »Io sono con te«. V ponedeljek, 16. marca, pa se bo ob 18. uri v krožku ARCCS v Ul. F. Savero 154 začela druga ura tečaja slovenskega jezika. 6 Petek, 13. marca 2015 TRST / tppz - Ob stoletnici rojstva V nedeljo sprehod po Tomažičevem Trstu Pokrajinski svet ZSKD o novostih za društva in pripravah na Slofest Zveza slovenskih kulturnih društev vabi člane na Pokrajinski svet za Tržaško, ki bo zasedal jutri, 14. marca, ob 10. uri v Centru Anton Ukmar Miro pri Dom-ju (sedež društva SKD Fran Ven-turini). Letošnje meddruštveno srečanje bo potekalo v znamenju pomembnih sprememb, ki se bodo zgodile v prihodnjih mesecih in ki bodo vplivale tudi na splošno delovanje in bodočnost tako Zveze kot društev. Ob tem bo tekla beseda o srednjeročnih projektih Zveze slovenskih kulturnih društev, od priprave zbornika ob sedemdesetletnici Zveze do pobud namenjenih še zlasti mladim članom društev: prva med vsemi bo program izobraževanja. Društva bo Pokrajinski odbor ZSKD za tržaško pokrajino seznanil tudi z intenzivnimi pripravami na Slo-fest, ki so potekale v preteklem obdobju. Letos mineva 100 let od rojstva tržaškega Slovenca, antifašista, komunista in narodnega heroja Josipa To-mažiča - Pina, bolj znanega z imenom Pinko Tomažič. Ob tem pomembnem jubileju pripravlja tržaški partizanski pevski zbor, ki nosi po njem ime, kar nekaj spominskih dogodkov. Prvi bo na sporedu že v nedeljo. Namen »Sprehoda po Pinkovem Trstu« je pevcem, članom in prijateljem prikazati lik Pin-ka Tomažiča, čas in okolje, v katerem je živel, ter obenem opozoriti na prisotnosti Slovencev v tržaškem mestnem središču. Program bo dvojezičen. Sprehod se bo začel ob 10. uri na Velikem trgu, kjer je bil 28. oktobra 1945 svečan pogreb Pinka Tomažiča in ostalih žrtev drugega tržaškega procesa. Od tam bo pot vodila do krajev, ki so vezani na Tomažičevo življenje oz. na prisotnost Slovencev v samem središču mesta: Zoisova hiša in Marenzi-jeva palača, bife »Da Pepi«, Rusi most, Narodni dom, Ulica sv. Frančiška, sodišče in zapor v Ulici Coroneo. Na vsakem postanku bo mogoče prisluhniti kratkemu zgodovinskemu opisu in raznim tekstom - pismom, poeziji, odlomkom iz dnevnikov ali literarnih del. Sprehod bo trajal predvidoma dve uri, ob 13. uri pa bo na strelišču na Opčinah krajša slovesnost v spomin na Pinkovo smrt. 15. decembra 1941 je namreč prav tam padel pod streli fašistov z Viktorjem Bobkom, Ivanom Ivančičem, Simonom Kosom in Ivanom Vadnalom, ki jih je fašistično sodišče obsodilo na smrt na tako imenovanem Drugem tržaškem procesu. Tako na openski slovesnosti kot na sprehodu se bodo članom in članicam zbora pridružili tudi taborniki Rodu Modrega vala. Danes teden, v petek, 20. marca, prav na dan Pinkovega rojstva, bo delegacija TPPZ položila venec na grob na pokopališču pri Sv. Ani (ob 11. uri). 17. oktobra pa bo zbor obiskal Villor-bo pri Trevisu, kjer bo na vabilo občinske uprave nastopil na proslavi ob 70-letnici prekopa posmrtnih ostankov ustreljenih. priseljenci - Srečanje o težavah tujcev Potrebno je poznati okolje, v katerem živimo Mlade je nagovorila Lidija Radovanovič Spoznavanje okolja in značilnosti družbe, v kateri živijo priseljenci, je bilo v ospredju na srečanju, ki ga je priredila občinska konzulta priseljencev v torek popoldne v občinskem rekrea-toriju Toti. Srečanje so organizirali v okviru niza srečanj za mlade z naslovom »Contamin/azioni«, ki ga prireja tržaška občinska uprava v sodelovanju z združenjem Arci Servizio civile. To so mesečni sestanki na različne teme, od okolja do civilne službe, dela, umetnosti, gledališča itd. Torkovega srečanja se je udeležilo kar lepo število mladih, ki so izvedeli za številne probleme, s katerimi se soočajo priseljenci v Trstu, a tudi s priložnostmi, ki so pred njimi. Udeležence je uvodoma nagovorila tržaška občinska odbornica za vzgojo, šolstvo, univerzo in raziskovanje Antonella Grim, nakar je delovanje konzulte priseljencev predstavila njena podpredsednica Lidija Radovanovič, po rodu iz Srbije. Ta je govorila o številnih birokratskih ovirah, s katerimi se morajo soočati tujci v Italiji, poudarek pa je bil na tem, da se je potrebno informirati in torej črpati čim več informacij iz različnih virov. Pomembno je, da si ustvarimo lastno misel o okolju, v katerim živimo, je opomnila. V tem okviru je omenila tudi vprašanje dži-hadistov in Islamske države ter pove- repentabor - Nov čezmejni gledališki projekt Svakinja, da te kap Uspešno sodelovanje Razvojnega združenja Repentabor in KD Kraški dom Jutri v KD na Colu »Trg je od vedno središče dogajanja na vasi. Tu se sklepajo nova prijateljstva, pletejo nove romance in pišejo nove zgodbe. Tako je tudi na naši vasi, sploh v zadnjih mesecih. Potekajo priprave na poroko, župan pripravlja projekt obnovitve trga in osamljena gospa na vasi sreča gospoda svojih sanj. Ampak do tam je še daleč. Kaj pravzaprav počne župan na vasi? Kdo je novinka, ki se je preselila na vas? In kdo je sanjski gospod osamljene Milke?« piše v gledališkem listu komedije Svakinja, da te kap. Premierno uprizoritev v polnem vaškem domu v Dolu pri Vogljah je občinstvo sprejelo z navdušenjem in dolgim končnim aplavzom, ki je igralcem ter režiserki in sce-naristki Anji Škabar spet potrdil uspešno izveden projekt. Hudomušno in za spoznanje satirično zgodbo o dogajanju na glavnem trgu neimenovane kraške vasice začini prihod nove »vaščanke« Tine (Petra Škabar), mlade, nečimrne, klepetave mladenke, ki se z Obale preseli na Kras in povzroči pri domačih ljudeh nemalo zmešnjave. Novoizvoljeni župan (Gianni Soban), ki zanalašč zanjo zahaja v vas, v njej vidi predvsem zabavno kratkočasje, županova hči Kaja (Nuša Živec) se upravičeno zgraža nad očetovo premlado simpatijo, mladenič Tine (Jan Škabar) se živahni in ekstra-vertirani vzgojiteljici iz vrtca vseskozi pri- kuplja in upa na bolj intimen odnos, prijateljici Jolanda (Tanja Pangerc Žnidaršič) in Irena (Jana Može Kariž), ki se pripravljata na Jolandino poroko, se je sploh ne moreta otresti, osamljena Milka (Nataša Škrk) in nevestina mama Jožica (Ana Ška-bar) pa se z njo odpravita po nakupih, kar povzroči še kaj več kot zgolj »prazn t'kuin« ... Igra je nastala pod okriljem Razvojnega združenja Repentabor, kjer zadnja tri leta vodi gledališko sekcijo režiserka Anja Škabar, tri svoje igralce pa je prispe- valo KD Kraški dom z Repentabra. Scenografijo so izdelali bodoči aranžerski tehniki srednje šole ŠC Srečko Kosovel iz Sežane, za izbor in obdelavo glasbe pa sta poskrbeli Anja in Petra Škabar. Svakinja, da te kap je že druga igra, ki je nastala iz čezmejnega sodelovanja obeh društev iz nekdanje skupne repen-tabrske občine. Jutri ob 19. uri bo na ogled v Kulturnem domu na Colu, v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri pa v Kulturnem domu na Proseku. (I.S.) fotodamj@n dala, da pride v Italijo le 5 odstotkov vseh ljudi, ki bežijo pred njimi, saj je večina prebežnikov razpršena v sosednih državah. Na srečanju so nato predvajali tudi video s pričevanji nekaterih priseljenk iz Srbije, iz Albanije in iz drugih vzhodnoevropskih držav, ki so se nastanile v Italiji in ki se kljub večletnemu bivanju v Trstu še vedno redno soočajo s problemom obnavljanja dovoljenja za bivanje. (ag) Včeraj danes Danes, PETEK, 13. marca 2015 KRISTINA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.07 - Dolžina dneva 11.46 - Luna vzide ob 00.48 in zatone ob 10.35. Jutri, SOBOTA, 14. marca 2015 MATILDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,6 stopinje C, zračni tlak 1021,6 mb ustaljen, vlaga 27-odstotna, veter 6 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 9. do nedelje, 15. marca 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. tu Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Cenerentola«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Foxcatcher - Una storia americana«. CINEMA DEI FABBRI - 21.15 »Io sono Mateusz«; 16.00 »Dancing with Maria«; 18.00 »Pitbull«. FELLINI - 17.00, 19.15, 21.30 »Bird-man«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Suite francese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00 »The Search«; 16.15, 21.30 »Vizio di forma«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Nessuno si salva da solo«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.45 »Annie«; 17.00 »Avtošola«; 16.10, 18.00 »Bacek Jon film«; 18.15, 20.40 »Chappie«; 18.40 »Duff - Dežurni bajs«; 22.40 »Kingsman - Tajna služba«; 20.50 »Mortdecai«; 21.00 »Ostrostrelec«; 15.50, 18.10, 20.25 »Pepelka«; 18.30, 20.00, 22.30 »Petdeset odtenkov sive«; 16.40 »Sedmi palček«; 16.45 »Velike oči«; 19.00, 21.10 »Žarišče«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Non sposate le mie figlie«; 16.40 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; Dvorana 2: 18.20, 20.30, 22.15 »Focus«; Dvorana 3: 18.40, 22.20 »Whiplash«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 4: 16.30, 20.10, 22.00 »Kingsman - Secret Service«; 17.00, 19.05, 21.15 »Cenerentola«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 17.10, 19.00, 21.30 »Cenerentola«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ma che bella sor-presa«; 16.20, 19.00, 21.40 »Blackhat«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Focus«; 21.10 »Nessuno si salva da solo«; 16.40, 17.10, 18.50 »Spongebob -Fuori dall'acqua«; 19.10, 21.45 »Kingsman - Secret Service«; 21.40 »Cin-quanta sfumature di grigio«; 19.30 »Non sposate le mie figlie!«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.15 »Cenerentola«; Dvorana 2: 16.30 »Cenerentola«; 18.30, 19.50 »Dancing with Maria«; 21.15 »Focus«; Dvorana 3: 17.15, 20.20, 22.10 »Ma che bella sorpresa«; Dvorana 4: 16.30 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 18.10, 20.10, 22.10 »Suite francese«; Dvorana 5: 17.00, 19.50, 22.15 »Foxcatcher - Una storia americana«. Loterija 12. marca 2015 Bari 26 16 73 89 90 Cagliari 54 90 70 87 77 Firence 75 39 60 29 25 Genova 40 67 26 5 21 Milan 81 17 36 5 21 Neapelj 59 39 82 23 14 Palermo 19 20 12 77 65 Rim 83 8 3 79 46 Turin 5 34 3 54 72 Benetke 25 15 66 24 4 Nazionale 52 2 72 59 5 Super Enalotto Št. 31 7 36 38 63 73 90 jolly 78 Nagradni sklad 8.878.085,13 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 6 dobitnikov s 5 točkami 32.598,60 € 568 dobitnikov s 4 točkami 350,98 € 22.083 dobitnikov s 3 točkami 17,88 € Superstar 67 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 35.098,00 C 117 dobitnikov s 3 točkami 1.788,00 C 1.935 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 12.346 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 26.627 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € www.primorski.eu1 / TRST Sobota, 14. marca 2015 7 Na tržaškem konservatoriju 'G. Tartini'je z odliko dokončal magistrski študij klasične kitare Janoš Jurinčič Iskreno mu čestitajo vsi domači □ Obvestila ¿j Čestitke Naša ALINA bo danes torto imela, na njej bo 2 svečki ugasnila. Polno radostnih, srečnih in razigranih dni ji želijo sestrica Sofia, mama, očka, vsi nonoti, teta in stric. Danes v Križu naša draga mama NIVES 80 let slavi. Vse najboljše ter še na mnoga, predvsem pa zdrava leta, ji iz srca želijo Rado s Sandro in Damjana z Brunom. Hura, hura, naša draga nona in bisnona NIVES 80 let ima. Koš poljubčkov in voščil ji pošiljajo Katrin, Alex, Ian, Aleš, Asja, Marko, Ilenja in Andrea. Danes slavi 90. letnico rojstva VOJKO ŠVAGELJ. SKD Barkovlje mu iskreno čestita, mu vošči lepe trenutke in doživeto praznovanje v krogu vseh, ki ga imajo radi. Vse najboljše draga nona SONJA ti želijo Luka, Ivan, Niko in Jakob! Ptički žvrgolijo, na Kontovel letijo, STANKICI zapet - vse najboljše za prelepih ... let. Poslala jih je Neva, ker prijateljico rada ima in ji čestita iz dna srca. Na konservatoriju G. Tartini je z odliko zaključil magistrski študij iz kitare JANOŠ JURINČIČ. Iskrene čestitke ter še veliko glasbenih uspehov mu želimo vsi pri MOPZ Kraški dom. H Šolske vesti DNEVI POMLADI SKLADA FAI 2015 - Dijakinje in mentorice Prešerna in Slomška vas v soboto, 21. marca, vabijo na ogled kavarne San Marco in nekdanje Vojaške bolnice. Za slovenski ogled kavarne se zberemo v Ul. Donizetti ob 9.45 ali ob 11.45. Za obisk Vojaške bolnice se zberemo ob 10.15 v notranjosti pred stavbo, na križišču med ulicama Fabio Severo in Coroneo (sledi odhod na ogled kavarne). Vsak ogled traja približno 45 minut. M Izleti PUST BOLJUNEC - SKD F. Prešeren: v nedeljo, 15. marca, izlet v okolico Chioggie k najditeljem Lovreta. Odhod ob 8.15 pred gledališčem F. Prešeren v Boljuncu, prihod v večernih urah. Vabilo vsem pustarjem, članom in prijateljem. Vpis v društvenem baru na G'rici v Boljuncu do danes, 13. marca. KRU.T obvešča udeležence izleta v Vi-cenzo v soboto, 14. marca, da je odhod avtobusa s trga Oberdan (izpred Deželne palače) ob 7.00, postanek v Sesljanu (hotel na št. 51, nasproti banke) ob 7.20. Lepo prosimo za točnost! OMPZ F. BARAGA vabi na ogled škofjeloškega pasijona v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri. Informacije in prijave do 14. marca na tel. št. 320-2694860 (sestra Angelina) ali 340-1395070 (ga. Erika). V primeru dežja bo izlet v nedeljo, 29. marca. VINITALY 2015 - V ponedeljek, 23. marca, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Informacije in prijave na tel. 040-7606491 ali trieste@onav.it. SKD PRIMOREC - Trebče v svet 5: večdnevni izlet v Črno goro od 30. maja do 2. junija. Info na tel. št. 040214412 (v večernih urah). Prisrčno vabljeni! ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE, Skupina Fortunato Pavisi v Trstu, Ul. Mazzini 30, organizira na sedežu danes, 13. marca, ob 20. uri konferenco na temo »Odnosi med človeškimi čutili in organi«. Predavala bo zdravnica in umetnostna terapevtka Patrizia Anderle. Vljudno vabljeni. AŠD MLADINA vabi v nedeljo, 15. marca, v Trbiž na 27. Pokal prijateljstva treh dežel, ki šteje za 4. tekmo Primorskega smučarskega pokala. Društvo vabi vse svoje člane in tekmovalce, da se množično udeležijo smučarske tekme. Vpisovanje do danes, 13. marca, na tel. št. 347-0473606. SPDT sklicuje 61. redni občni zbor v drugem sklicanju danes, 13. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Frančiška 20. Na občnem zboru bo možnost plačila članarine za l. 2015. Vabljeni. V MARIJANIŠČU na Opčinah bo imel dr. prof. Jože Bajzek danes, 13. marca, ob 20. uri šesto predavanje iz sklopa 7. predavanj na temo »Sv. Pismo -knjiga življenja«. Na ta srečanja so vabljeni še posebej starši otrok v ve-roučnem obdobju in vsi, ki želijo poglobiti svoje znanje o Sv. Pismu. Naslov predavanja je: Evangelij po Luku (Odrešenik sveta - Kaj je Jezus povedal v prilikah). OBČINA DOLINA vabi na slovesnost ob poimenovanju sedeža občinske Civilne zaščite in Združenja prostovoljnih gasilcev Breg po Mauriziu Si-goniju, odličnem prostovoljnem gasilcu in članu občinske skupine Civilne zaščite v soboto, 14. marca, ob 10.30 na sedežu občinske Civilne zaščite in Združenja prostovoljnih gasilcev Breg. POKRAJINSKI SVET ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 14. marca, ob 10. uri v prostorih SKD Fran Venturini (Center Anton Ukmar-Miro) pri Domju. SKD VIGRED in KD Rdeča zvezda vabita v nedeljo, 15. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgoniku, na 23. dobrodelno revijo Vsi smo prijatelji. Prispevki bodo namenjeni združenju Agmen, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi ob 100-le-tnici rojstva Pinka Tomažiča v nedeljo, 15. marca, na voden sprehod po Pinkovem Trstu. Odhod ob 10. uri s Trga Zedinjenja, sprehod traja pribl. 2 uri, ob 13. uri kratka svečanost na openskem strelišču. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. marca, na odprtje razstave Umetniki za Karitas z letošnje 20. slikarske kolonije na Sinjem vrhu. Dela bosta predstavili Jožica Ličen in Anamarija Šti-bilj Šajn. V drugem delu večera bo Jurij Paljk odgovarjal na vprašanja Jane Barba o svoji novi knjigi Kaj sploh počnem tukaj. Začetek ob 20.30. KRU.T IN SPDT vabita na srečanje iz sklopa »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot, v ponedeljek, 16. marca, ob 17.30 na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8 (2. nadstr.). Prijave in info na Kru.tu, tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it. SKGZ vabi delegate članic in članov v ponedeljek, 16. marca, ob 18. uri v drugem sklicu na Občni zbor in ob 19. uri v drugem sklicu na Izredni deželni kongres, ki bosta zasedala v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Tečaj za osebe, ki pomagajo v podjetju bo v torek, 17. marca. Potekal bo od 18. do 21. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. št. 040-362941. SKD DRAGO BOJAN organizira v prostorih društvene gostilne v Gabrovcu prvi tečaj bioenergetske prehrane, ki ga bo vodila strokovnjakinja Lina Lo Faro. Vršil se bo ob torkih od 18.15 do 20.15 in sicer: 17., 24., 31. marca ter 7. aprila. Informacije na tel. št. 3402741920 (Mirela). SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno predstavitev s praktično izkušnjo lekcije »Terapevtskega plesa brez forme«, ki bo v torek, 17. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Vodi Mateja Šajna. Prosimo za predhodno prijavo na tel.: 349-6483822 (Mileva). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DUHOVNA PRIPRAVA na Veliko noč, pod vodstvom dr. Jožeta Bajzeka, bo v sredo, 18. marca, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Docce 34; ob 16. uri sv. maša, nato poglobitev in premišljevanje. Vincencijeva Konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po spodbudi za globlje doživljanje svoje vere in notranji obnovi. ONAV - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina vabi na večer posvečen Šampanjcu. Pokušnjo bomo izpeljali v sredo, 18. marca, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpis na tel. 333-9857776, trieste@onav.it, www.onavtrieste.jimdo.com. SKD LONJER-KATINARA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v sredo, 18. marca, ob 8. uri in v drugem sklicanju v četrtek, 19. marca, ob 19. uri. Kdor tega še ni storil, bo lahko poravnal članarino za leto 2015. SKD VIGRED vabi v sredo, 18. marca, ob 18.30 v Štalco v Šempolaj na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak, na temo »Kako lahko s pravo prehrano zdravi in krepki zakorakamo v pomlad«. ŠC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v sredo, 18. marca, ob 18.45 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu, Ul. Cicerone 8. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: prvi sklic bo v četrtek, 19. marca, ob 19.30 in drugi pa v torek, 24. marca, ob 20.00. UČIMO SE GLEDATI IN NARISATI (prostor, tihožitje in portret) - delavnica risanja z akademsko slikarko Ka-terino Kalc v organizaciji SKD Primorec bo začela v torek, 24. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Za prijave in informacije tel. št. 3333671734 (Giuliana). OBČINA ZGONIK prireja srečanje o varnosti občanov, v sodelovanju s ka-rabinjersko postajo iz Devinščine, v sredo, 25. marca, ob 17.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku. Vabljeni! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je zasedanje Deželnega sveta sklicano za petek, 27. marca, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu. Zasedanje bo potekalo v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru. SKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča, da do ponedeljka, 30. marca, zbirajo prijave za nastop na 11. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin. Informacije in prijave na cerovlje-mavhinje@libero.it. 0 Prireditve SKD SLAVEC , Ricmanje Log - Ri-cmanjski teden 2015: danes, 13. marca, ob 20.30 komedija v tržaškem narečju »Come liberarse de la moglie e esser felici co un'altra dona«, nastopa dramska skupina Proposte teatra-li - F.I.T.A; nedelja, 15. marca, ob 10.00 koncert Pihalnega orkestra Ricmanje po vaških ulicah. Istočasno bodo na vaškem trgu stojnice z domačimi proizvodi ter pokušnja vina na dvorišču Kulturnega doma; v četrtek, 19. marca, ob 20.30 Domači večer s koncertom ZMePZ Slavec - Slovenec in nastop Iztoka Cergola in Mateja Grudna s tragikomedijo U(tri)n(ki). SKLAD MITJA ČUK - v sklopu meseca Slovenske kulture, vabi na ogled likovne razstave umetnikovih del zasebne zbirke Grom v prostore Bam-bičeve galerije na Opčinah, Proseška ul. 131. Urnik razstave še danes, 13. marca: 17.30-19.00. Info na tel. 040212289. SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje »Prehrana in gibanje naložba v prihodnost« danes, 13. marca, ob 19. uri na sedežu Sklada, Proseška ul. 131. Predavanje bo vodil Tibor Pranjic -osebni trener, svetovalec za prehrano ter izvrsten predavatelj. Izvedeli bomo veliko o zdravem načinu življenja ter gibanju. ZIMSKA PRAVLJICA - Matej Susič razstavlja akvarele na zimsko tematiko v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu. Ogled še danes, 13. marca: od 14. do 18. ure. DSMO K. FERLUGA vabi v soboto, 14. marca, ob 17.30 na Števerjanski likof v Miljah, ob razstavi Vladimirja Klanjščka Težnje v muzeju Cara (Ul. Roma 9). Ogled razstave z Markom Kravosom in degustacijo briških vin, nastopa harmonikarski duo učencev GM Bachi - Tull. Razstava do 22. marca: urnik in info www.benvenutia-muggia.eu, www.likof.org. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 14. marca, ob 19. uri v kulturni dom na Colu na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor. Scenarij in režija Anja Škabar. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 15. marca, na sporedu zadnja predstava v letošnji abonmajski sezoni. Gledališče iz desnega žepka iz Ljubljane bo izvedlo igrico Gospa Pehtra. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Bran-desia 27). KONCERT NA REPENTABRU - v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri bo v cerkvi na Repentabru postni koncert Bibličnih pesmi op. 99 Antonina Dvor-žaka. Dela bosta izvajala organist prof. Tomaž Simčič in solistka Tamara Stanese. Recital Tomaž Susič. Vabljeni na bogat duhovno - umetniški večer. MLADINSKI DOM BOLJUNEC - Dokumentarni film V »bunkerju« gestapa v Trstu: o patru Placidu Cortese-ju in drugih manj znanih žrtvah nacizma pred 70. leti, bo spregovoril časnikar Ivo Jevnikar v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Mladinskem domu. Vabljeni! POGLED S PRIMORJA - V Srenjski hiši v Boljuncu je na ogled razstava vojaških uniform in opreme, pisem, dokumentov, značk in osebnih predmetov ter ostalin iz prve svetovne vojne, ki jo je priredilo društvo Zenobi. Ogled je možen ob sredah, sobotah in nedeljah, od 14. do 18. ure. SKD TABOR vabi na Openska glasbena srečanja v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopa orkester flavt glasbene šole Zagorje in MlPZ Zagorje, dirigent Nataša Burger. ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi na ogled veseloigre Svakinja da te kap dramske skupine Razvojnega združenja Repentabor, ki bo v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD SLOVENEC vabi v petek, 20. marca, ob 20.00 v Srenjsko hišo v Boršt na otvoritev razstave ročnih del, kva-čkanih in šivanih okraskov, porcela-ne in slik skupine »Nekdanja dekleta - Le ragazze di ieri« iz Rojana in Grete. Sodeluje ZVS iz Barkovelj pod vodstvom Aleksandre Pertot. Razstava bo odprta tudi v soboto, 21. marca od 10.00 do 16.00. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom Slovenske prosvete in ZSKD, vabi v ponedeljek, 23. marca, ob 20.30 na Pozdrav pomladi - Izbor opernih in operetnih arij, v izvedbi opernih pevcev Miriam Spano - sopran, Silvia Bonesso - mezzosopran, Francesco Cortese - tenor, Damjan Locatelli - bariton. Pri klavirju Tamara Ražem Locatelli. SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu. 0 Mali oglasi LJUBITELJEM psov podarim male psičke mešane pasme (mama je kav-kaška ovčarka). Tel. št.: 338-8961853 ali 040-2070123 (v večernih urah). NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723. POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAM 1000 kv.m. zazidljivega zemljišča v Barkovljah. Tel. 333-4807372. PRODAM nov, nerabljeni trosedežni usnjeni beli kavč. Cena po dogovoru. Tel. 335-5283387. PRODAM sliko - portret leta 1918, slikar Albert Sirk. Tel. 327-4429357. V CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 3274429357. V MAČKOLJAH damo v najem stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 3483667766. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206. Eoi Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 15.03. Tel. 040-391790 AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. marca. Tel. 040-229439 Id Osmice JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Iva An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800, 342-0996537. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. Prispevki V spomin na Dragota Košuto daruje Zmago Košuta s Proseka 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Lojzeta Kapuna darujeta Savica in Ottavio 20,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na sestro Mileno in svaka Mariota daruje Bruno z družino 50,00 evrov za AŠK Kras in 50,00 evrov za SKD Rdeča zvezda. V spomin na sestro Mileno in svaka Mariota daruje Bruno z družino 100,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na prerano preminulo Ber-nardko Gulič daruje Majda Artač 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Sonjo Vrabec vd. Gruden darujeta Sonja in Stojan 50,00 evrov za SKD Vigred in 50,00 evrov za Skupino prostovoljcev Devin, Nabrežina, Križ. 8 Petek, 13. marca 2015 TRST / občina dolina - Na županstvu predstavili spomladanske dogodke Odprte meje v novem času tudi za otroke in kolesarje Začel se je Ricmanjski teden - Glinščica in krajevni proizvodi na sejmu v Celovcu Prireditve so včeraj predstavili na dolinskem županstvu fotodamj@n kultura - Priznanje Borisu Pahorju letošnja nagrada Cinzia Vitale Pisatelj Boris Pahor (na sliki) je letošnji dobitnik nagrade Cinzia Vitale, ki jo podeljuje istoimensko kulturno združenje predsednika Roberta Vitaleja. Lani je ta nagrada šla v roke Elettri Marconi, hčerki znanega italijanskega izumitelja Guglielma Marconija. Pahorju bodo nagrado izročili 27. marca na sedežu oficirskega krožka v Trstu. Na prireditvi bodo dijakom in dijakinjam Zavoda združenega sveta Jadranskega morja izročili študijsko štipendijo Nelson Mandela. Združenja Cinzia Vitale je Pahorja označilo kot enega največjih slovenskih pisateljev evropskega formata. kà S sinočnjim odprtjem slikarske razstave Zorana Tokoviča Blaženost krajine v galeriji Babne hiše se je začel Ricmanjski teden, s tem pa tudi bogat niz spomladanskih prireditev v dolinski občini. Jutri bodo v Boljuncu uradno imenovali sedež civilne zaščite in Združenja prostovoljnih gasilcev Breg po pred kratkim preminulem Mauriziu Sigoniju, slovesnosti naj bi se udeležil tudi slovenski obrambni minister Janko Veber. Prihodnji konec tedna bo na vrsti prireditev Odprte meje v novem času v sodelovanju z Občino Hrpelje-Kozina, ob običajnem pohodu bosta na sporedu tudi kolesarska izleta na Beko. Prireditve pa se bodo nadaljevale tudi aprila in maja, na čelu z Majenco (od 7. do 12. maja). Župan Sandy Klun, podžupan Goran Čuk in odbornica za šport in rekreacijo Franca Žerjal so predstavili program na novinarski konferenci na dolinskem županstvu. Ricmanjski teden, ki ga soorganizirata SKD Slavec in Občina Dolina, se bo nadaljeval do četrtka, 19. marca, prireditev pa je vključena v projekt Okusi in vonjave v krajevnih navadah skozi podobo breške žene - Brežčice, ki ga sofinancira LAS Kras in v sklopu katerega bodo na voljo tudi stojnice s tipičnimi krajevnimi proizvodi. Jutri ob 10.30 bodo v Boljuncu slovesno imenovali krajevni sedež civilne zaščite in ZPG Breg po pokojnem Mauriziu Sigoni-ju, prostovoljnem gasilcu, načelniku občinske skupine civilne zaščite, odborniku in pozneje podžupanu Občine Dolina ter občinskemu svetniku v Občini Devin-Nabrežina. Sigoniju se bodo poklonili s to gesto, in sicer na podlagi sklepa občinskega sveta, župan Klun pa je napovedal celo navzočnost slovenskega obrambnega ministra Janka Vebra. Ob tej priložnosti bodo odkrili spominsko ploščo in predstavili novo protipožarno vo- zilo, ki so ga nabavili s sredstvi deželne civilne zaščite. Odprte meje v novem času (20. in 21. marca) bodo letos posvečene zlasti najmlajšim, novost pa predstavljata čezmejna kolesarska izleta. Navzoči so bili predstavniki Občine Hrpelje-Kozina, ki soorganizira dvodnevni dogodek, gozdne straže in društva Mountain Bike 360. »Idejo Evrope moramo podkrepiti že pri otrocih, petek bo posvečen prav njim,« je dejala Franca Žerjal. Dopoldne bodo na sporedu učne delavnice in lov na zaklad v Naravnem rezervatu doline Glinščice v sodelovanju z gozdno stražo in Naravoslovnim didaktičnim centrom v Bazovici, otroci si bodo ogledali tudi razstavo o prvi svetovni vojni Pogled na Primorje v Boljuncu. Prijavilo se je že več šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom ter iz Hrpelj-Kozine. Prihodnji petek ob 20. uri bodo v srenj-ski hiši v Borštu odprli razstavo ročnih del skupine Nekdanja dekleta, sobota pa bo posvečena pohodu po Poti prijateljstva. Odhoda iz Boljunca in z Beke sta predvidena ob 10. uri, srečanje na meji pa ob 11. uri. Kolesarski izlet bo potekal po dveh progah: izkuše-nejšim je namenjena proga Boljunec-Dolina-Socerb-Beka-Botač-Boljunec (odhod ob 11. uri), družinam pa proga Socerb-Beka-Socerb (zbiranje do 11.45 na Socerbu). Za ta dva izleta je potrebna predhodna prijava na tel. št. 040-8329237 ali 340-9897957 (elektronski naslov info@riservavalrosandra-glin-scica.it). Goran Čuk je naštel še več spomladanskih prireditev, ne nazadnje Majenco. Občina Dolina pa bo od 10. do 12. aprila skupaj z Občino Devin-Nabrežina in s konzorcijem Promotrieste promovirala domače proizvode in dolino Glinščice na sejmu prostega časa v Celovcu. (af) pomladni dnevi fai - Prihodnji vikend vrsta ogledov Vabilo v obnovljeno vojaško bolnico, kavarno San Marco, svetilnik in na postajo Pomladni dnevi FAI so prijetna vsakoletna stalnica, s katero nas trume mladih prostovoljcev spominjajo, da živimo v krajih, ki so polni kulturnih, zgodovinskih in naravnih lepot. In ker teh krajevnih zanimivosti in lepot največkrat ne poznamo, so dnevi, ki jih prireja Fondo ambiente italiano, kot nalašč za boljše poznavanje mesta, v katerem živimo. 23. pomladni dnevi bodo zaživeli čez dober teden, 21. in 22. marca, letošnja ponudba pa je izredno bogata. Pod naslovom »Trst 1914. Metamorfoza obmejnega mesta« (gre za projekt Pokrajine Trst, ki ga financira Dežela FJK) bodo namreč javnosti predstavili kar štiri mestne zanimivosti: nekdanjo vojaško bolnišnico v Ulici Fabio Severo, priljubljeno kavarno San Marco, glavno železniško postajo in svetilnik. Obisk slednjega bo rezerviran za člane FAI (rezervacije sprejemajo do 20. marca na telefonski številki 040 3222059), medtem ko so na vodene oglede preostalih lokacij vabljeni prav vsi. Mladi ciceroni, dijaki tržaških višjih šol, ki so s svojimi profesorji sodelovali pri projektu, bodo radovedne obiskovalce pričakali v soboto med 10. in 13. ter med 15. in 18. uro, v nedeljo pa med 10. in 18. uro. K projektu je tudi tokrat pristopi- Tako je danes videti nekdanja vojaška bolnica v Ul. Fabio Severo fotodamj@n la skupina dijakinj in mentoric licejev Prešeren in Slomšek, tako da bo poskrbljeno tudi za vodenje v slovenskem jeziku. Ti ogledi bodo omejeni na soboto, na kavarno San Marco in nekdanjo vojaško bolnico, ki stoji na križišču med ulicama Severo in Coroneo: ta nekdanji kraj trpljenja in smrti so na pobudo tržaške univerze obnovili in preuredili v dom za študente in gostujoče profesorje. Za slovenski ogled kavarne bo zbi- rališče v Ul. Donizetti ob 9.45 ali ob 11.45, za obisk vojaške bolnišnice pa ob 10.30 (na vrtu stavbe). Vsak ogled bo trajal približno 45 minut. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci spomnila tržaška predstavnica fonda FAI Mariella Marchi, bo letos po vsej Italiji mogoče obiskati 780 zanimivosti, od cerkva do pivovarn, od naravnih lepot do palač, mlinov in še marsičesa. (pd) SKD SLAVEC Ricmanje - Log in OBČINA DOLINA RICMANJSKI TEDEN 2015 Dramska skupina PROPOSTE TEATRALI-FITA Komedija v tržaškem narečju "Come liberarse de la moglie e esser felici có un'altra dona" Danes ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih Pobuda projekta "OKUSI IN VONJAVE V KRAJEVNIH NAVADAH SKOZI PODOBO BREŠKEŽENE - BREŽČICE, KOT SIMBOL OZEMLJA". ♦ PSR S^'IMTÍÍÜÍÍÍSÍ M t milje - Jutri ob 17.30 bo v muzeju moderne umetnosti Ugo Cara Slike in briška vina Ogled razstave Vladimirja Klanjščka z Markom Kravosom in srečanje z vinarji Števerjanskih gričev Jutri ob 17.30 bo v muzeju moderne umetnosti Ugo Cara v Miljah, ul. Roma 9, Števerjanski likof v Miljah v okviru razstave Vladimirja Klanjščka Težnje - Tendenze. Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga prireja skupaj z Vinoteko Števerjanski griči poseben dogodek v znamenju umetnosti in vina. Pesnik Marko Kravos bo posvetil svojski poklon prijatelju slikarju, s katerim bo vodil skupni ogled razstave. Glasbeno kuliso bo poustvaril harmonikarski duo, v sestavi Andrej Bachi in Mitja Tull, ki sta učenca Glasbene matice v razredu prof. Fulvija Jurinčiča. Sledila bo degustacija briških vin rebula, friulano, mal-vazija, collio bianco in merlot, v režiji vinoteke Števerjanski griči, to je društva mladih vinarjev, ki že več let prirejajo v Šte-verjanu enogastronomsko prireditev LIKOF. Ta bo letos od 5. do 7.junija. Teden pred Vinitaly bodo v muzeju Cara v pokuš-nji vina kmetij Korsič Rudi, Mužič, Paraschos Evangelos, Gra- dis'ciutta, Simon Komjanc, Ivan Vogrič, Draga, Franko Terpin, Skok in Humar. Prišli bodo predsednik Fabjan Korsič in člani Vinoteke Nataša Kocijančič, Fabijan Mužič, Simon Komjanc. Kot sta pri odprtju razstave naglasili miljska podžupanja Laura Marzi in števerjanska županja Franca Padovan, je to prvi korak na poti zbližanja med občinama. Števerjanski vinarji bodo s svojo žlahtno kapljico počastili slikarja sovaščana, ki obhaja 70-letnico plodnega življenja in dela ter dali možnost vsem ljubiteljem, da okusijo njihovo najnovejšo proizvodnjo. Razstava, ki jo prireja Odborništvo za kulturo Občine Milje, v sodelovanju z Občino Števerjan, Društvom Juliet in Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, v okviru programa PRACC 2015, bo na ogled s prostim vstopom vse do nedelje, 22.marca, od torka do petka, od 17. do 19.ure; v soboto od 10. do 12.ure in od 17. do 19.ure; v nedeljo od 10. do 12.ure; v ponedeljek zaprto. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 13 . marca 2015 9 TA TEDEN Dopisovanje med vojnimi ujetniki ureja ženevski urad Rdečega križa. »Dopisovanje ujetnikov zadaja tako švicarski poštni upravi nemale sitnosti. Dandanes je v Bernu in v Ženevi zaposlenih več nego sto moških in ženskih uradnikov samo z ujetniškim dopisovanjem. To pomenja velike izdatke za Švico, ker se pisma ujetnikov odpravljajo brez poštnine. »Journal de Geneve « priobčuje sedaj nekaj zanimivih štvelik o stalno rastočem delu švicarske pošte, število uje-tniških pisem, ki gredo vsak dan skozi bernski poštni urad, znaša okrog 150.000. Število zavojev znaša na dan 4000 do 12 tisoč. Število poštnih pošiljatev, ki gredo skozi glavno kontrolno mesto je zrastlo na dan na 15.000. Od začetka vojne pa do 1. januarja je dunajska pošta oddala 11 milijonov poštnih pošiljatev vseh vrst za ujetnike v Švico. V tem času je bilo poslanih 221.687 poštnih denarnih pošiljatev v znesku nad polčetrti milijon frankov francoskim ujetnikom v Nemčijo in iz Nemčije na Francosko 61.000 poštnih pošiljatev v znesku 1,200.000 frankov. Z rastočim številom PRED 100 LETI ujetnikov tudi raste število poštnih pošiijatev. To ogromno delo pa je še otežkočeno s tem, da veliko pošiljatev nima pravega naslova. Poštne pošiljke je treba zabeleževati v posebnem registru. Vrednost pošiljatev se mora preračunavati iz frankov v marke in obratno. In samo za to delo je bilo treba v Bernu namestiti 60 uslužbencev. Zamoti so večkrat zaviti tako slabo, da jih je treba previjati. Za to delo je bila ustanovljena posebna pisarna, ki so jo nazvali - klinika za zavoje. To delo se ne more izvrševati birokra-tično, temveč zahteva veliko inteligence in sočutja. Stoti-soče ljudi, ki niso nikdar pisali nikomur, piše sedaj v tujino in to je zelo kočljiva stvar. Neka uboga žena je na primer pisala svojemu možu na Francosko, dobila pa je svoje pismo nazaj s pripombo »Decede«, kar znači umrl. Žena seveda ni razumela te pripombe in je napisala novo prisrčno pismo svojemu možu in naslovila v »Decede«, ker je mislila, da je to novo mesto, kamor so prepeljali njenega ujetega moža... « TATEDEN £ PB IHOfl S KI ON EYN1K PRED 50 LETI Na stadionu Prvi maj so v teh dneh proslavili dan žena. »Manifestacija, ki jo je priredila tržaška sekcija vse-državnega združenja UDI, je žela velik uspeh, saj so ženske iz Trsta in okolice in številni moški popolnoma napolnili dvorano. Spored manifestacije je predvideval otvoritvene govore predstavnic tržaškega združenja UDI: Iole Burlo in Nadje Pahor. Nato je sledil kratek kulturni spored, pri katerem so sodelovali: gledališka igralka Marisa Fabbri, ki je članica Stalnega gledališča, štirje člani Prosvetnega društva z Opčin, ki so recitirali štiri pesm. Topel pozdrav manifestaciji je poslal tudi predsednik deželnega sveta dr. Ri-naldini. Nato je sledil nastop pevskega društva iz Križa, ki je zapel štiri pesmi in sicer Komandant Stane, Katjuša, Pesem XIV divizije in Naša vojska. Posebno ta zadnja izvedba je žela veliko navdušenje med občinstvom, ki je zahtevalo naj jo zbor ponovi. Iole Burlo je v svojem govoru poudarila, da je treba napeti vse sile, da državne oblasti proglasijo tržaško Ri-žarno za državni spomenik, ker je bila prav tržaška Rižarna edini kraj v Italiji, kjer so nacisti množično ubijali in se-žigali protifašistične in protinacistične borce. Nadja Pa-horjeva pa je v svojem kratkem nagovoru povezala letošnjo proslavo ženskega dne z dvajseto obletnico odporniškega gibanja in z borbo vseh žena za svojo emancipacijo. Tako Pahorjeva kot Burlova sta orisali pomen proslave, ki je med drugim vključevala tudi podelitev zaslužnih spomenic vsem ženam, ki so se v Trstu in na našem ozemlju udeležile osvobodilne borbe. Gre za okoli 1500 spomenic, od katerih pa so jih razdelili nekaj čez 300. Ob zaključku manifestacije je še spregovorila poslanka v skupščini SRS Marija Aljančič, ki je prikazala udeležbo jugoslovanskih žena v osvobodilni borbi. Posebej je treba še pripomniti, da je Aljančičeva poudarila povezanost borbe tržaških žena z ženami v Jugoslaviji.« ŽARISCE V duhu posta Maja Lapornik_ Post mnogi doživljajo predvsem kot strogo omejitev hrane in vsesplošnega uživanja v določenem času, v tem smislu je vezan na verski kontekst. V sodobnosti je post za mnoge, ki vanj verjamejo, postal tudi terapevtska metoda zdravljenja različnih bolezni. Slovar slovenskega knjižnega jezika pa besedi pridaja tudi splošni pomen omejevanja, ne le omejevanja hrane ali užitkarstva. Če ga torej izvzamemo iz njegovega verskega konteksta, ki je primaren, bi verjetno zlahka pritrdili trditvi, da doživlja velika večina ljudi post predvsem kot čas neke temeljne strogosti, odrekanja. Njegova pravila so v tem smislu jasna, za marsikoga prestroga in zato težje sprejemljiva. Na tak pomen oz. tako sporočilnost posta sem se namreč vnovič spomnila ob prebiranju takih ali drugačnih pisem ter posledičnih odgovorov, ki so izraz naših medsebojnih polemičnih osti. Nisem prva, ki razmišljam o naših "medzamej-skih prepirih', da si izposodim oznako izpred nekaj dni. Strinjam se, da je teh osti preveč in da ne prispevajo k našemu skupnemu delu ter pre-potrebnemu sodelovanju. Bržčas pa so te napetosti tudi neizpodbitni pokazatelj, da se v naši sredi nekaj za- tika, da je nekaj narobe. Pa ne le v medsebojni komunikaciji, za katero se velikokrat zdi, da ne izbira izbrane govorice. Si je ne želi ali je ne zmore več? Problematičen se zdi že sam odnos, ki ga imamo do izpovedovanja in kresanja različnih misli, stališč in pogledov. In razmišljam, zakaj to različnost, ki je nihče ne skriva, kar nas lahko le veseli, največkrat doživljamo, nasprotno, kot problematično. Vtis je namreč tak. V teoriji sicer ubrano razglašamo, da je mavričnost stališč naše bogastvo, predpogoj rasti in razvoja, v vsakdanji resničnosti pa je javna in glasno izražena kritika vselej prej moteča kot sprejeta, prej običajni "nebodigatreba" kot vsebinski izziv, ob katerem bi se lahko preverjali, morda celo zrasli in zoreli. Človek dobi nehote vtis, da različnost naših stališč in pogledov ne prispeva in ne koristi k poglobitvi presoje in boljšim odločitvam, ampak zmore in konec koncev konkretno največkrat pripelje le do besednega obračunavanja na straneh naših medijev ali na spletnih omrežjih, kot da bi bilo že vse vnaprej določeno. Nekaj epizod javnih kritik tvori sicer častno izjemo, a ne predstavljajo večine primerov. Imam neprijeten, upam varljiv vtis, da se tudi naša različnost uravnava nekako po dnevni potrebi: včasih je dobrodošla, saj smo široki in odprti, včasih je nekoliko moteča, saj ni zaželjene enotnosti, včasih postaja nadvse zoprna in odvratna, saj smo se že itak o vsem dogovorili. Pogrešam neko uglajenost, da, celo neko strogost, disciplino v naši medsebojnosti, pogrešam utemeljeno strokovnost v presoji tega ali onega odprtega vprašanja. Pogrešam nek zdrav in sproščen humor, ki zmore in ceni predvsem neko temeljno spoštovanje in žlahtnost. In vedenje, znanje. Odnos, ki je sam izraz vsega tega. Ko nam drugi namenijo boleče bodice, smo seveda zlahka prizadeti. V zadnjem času smo brali kar nekaj prizadetih vrstic, celo pozivov v tem smislu. In vendar -ali je naša reakcija ista, ko (ne vedno zelo izbrane besedne) bodice uperimo in izstrelimo sami? Žal, ni tako. Želimo si večje žlahtnosti v medsebojnih odnosih, potrebujemo večjo in bolj poglobljeno strokovnost presoje. Le-te si vse bolj utrjujeta pot v okviru civilne družbe in postajata pomemben kažipot vsem ostalim. Naši napori naj bodo usmerjeni v moč argumentov, ne pa v argument moči oz. oblastne pozicije. knjiga - Branko Jeglič - Roža v viharju »Kot da sem na obisku pri Kosovelovih« Kosovelova rojstna hiša v Tomaju SEŽANA - Ni dolgo tega, ko me je obiskala prijateljica Marija Hribar, ravnateljica knjižnice Jožeta Udoviča v Cerknici, s katero sem rada sodelovala, ko sem bila še v službi: v Kosovelovi knjižnici v Sežani. Poleg drugega mi je prinesla tudi knjigo in dodala, »vem vem, da te bo zanimala zaradi Kosovela«. Dodala je še, da je pravkar izšla in, da je sama še ni utegnila prebrati. Ko je po kratkem obisku odšla, sem knjigo vzela v roke in je nisem mogla odložiti, dokler je nisem do konca prebrala. Ves čas branja se mi je zdelo, kot da sem na obisku pri Kosovelovih v Tomaju, v družbi Srečkovih sester: Tončke, Anice in Karmele in poslušam njihove zanimive pripovedi o Srečku. H Kosovelovim sem pogosto zahajala. Zdelo se mi je, da sem poklicno zadolžena, da vzpostavim tesnejše vezi s to izjemno družino in ker delam v knjižnici, ki nosi ime po Srečku Kosovelu, si prizadevam delovati v pesnikovem duhu in širiti njegove ideje. Še danes sem hvaležna, da mi je bilo dano vsa leta mojega službovanja v knjižnici prijateljevati in spoznati to zanimivo družino, kajti njihovo hišo sem doživljala kot kulturno trdnjavo, ki izžareva svojo kulturnost, ne le na Krasu, temveč daleč naokrog. Tam sem se tudi srečevala in spoznavala mnoge pomembne in zanimive ljudi, predvsem iz kulturnih krogov, ki so tja prihajali, ne le iz Slovenije, temveč tudi iz daljnih dežel, da bi spoznali kraj, v katerem je pesnik preživel kratko življenje. Knjiga, ki ji namenjam nekaj misli nosi naslov: Branko Jeglič -Roža v viharju. In že se mi oglašajo pripovedi Srečkovih sester, ki so mi pogosto govorile o Branku Jegliču, ki je bil Srečkov najboljši prijatelj in ga je imel neizmerno rad. Povedale so mi, da nikoli ni mogel preboleti, ko je izvedel, da je komaj sedemnajstleten umrl. Ker sem velika ljubiteljica Kosovela in ga pogosto prebiram, sem v zbranih delih sicer zasledila ime B. Jeglič, a kaj več o njem ne. A knjiga, ki je pravkar izšla, mi je odstrla globlja spoznanja in razumevanje prijateljstva, ki se je stkalo med dvema mladima pesnikoma, ki je žal trajalo le devet me- arhiv secev. Zbližala ju ni le mladostna zagnanost, temveč tudi ideološka miselnost, vizionarska naravnanost in želja po spreminjanju v boljši svet, posebno domovine. Enako kot Kosovel je občudovanja vreden Branko Jeglič, ki se je na pot literature podal že kot petnajstleten dijak. Svoje literarne prispevke je objavljal v rokopisnem listu Iskrice, v Podbrezju, kjer je kratek čas živel, je ustanovil dijaški krožek Kres, svoja dela je objavljal, podobno kot Kosovel, v Zvončku, Slovencu, Mladiki in Domu in svetu. Knjiga Roža v viharju razkriva še druge lastnosti, ki so ju združevale, npr. ljubezen do narave, oba sta bila tudi ljubitelja umetnosti. Jeglič je bil odličen pianist, Srečko pa je igral na violino. Srečko je zelo cenil Jegliča, saj je bil sprva celo njegov mentor. Po njegovi smrti, je hotel nadaljevati njegovo delo, a ker je bil tudi sam poln ustvarjalnega duha in načrtov, je še sam po nekaj letih - komaj dvaindvajset let star omagal. Ob prebiranju mladega B. Jegliča, me je presunilo, kako je tudi njega kot Kosovela spremljala slutnja prezgodnje smrti. Občudovanja vreden je predgovor v knjigi, ki ga je napisal Srečko Kosovel in je bil namenjen za izid knjige leta 1922, torej je moralo miniti skoro sto let, da smo dobili knjigo v branje. Zasluga za izid ima kulturno društvo Tabor Podbrezje, ki goji spoštljiv odnos do svojih pomembnih rojakov. Vso Jegličevo zapuščino pa skrbno hrani Marta Udovič, poročena Jeglič, ki je leta 1955 diplomirala iz dela Branka Jegliča. Knjiga vsebuje izbor poezije, krajše proze, dopisovanje Branka Jegliča z Ivanom Lahom, dopisovanje Srečka Kosovela s Sergejem Jegli-čem (Brankovim bratom), pomenljive misli o Branku Jegliču pa je na zadnjih straneh knjige zapisala Nataša Leben. Zaključila bi s pohvalo vsem, ki so poskrbeli, da je knjiga izšla, dasiravno pozno, saj smo obogateni z branjem dveh zanimivih osebnosti iz naše literature. Navidez skromna knjiga, pa se mi zdi majhen a dragocen biser dodan k zgodovini slovenske književnosti. Lučka Čehovin 1 G Petek, 1B. marca 2G15 KULTURA / stalno gledališče fjk - Plesni festival - Pomlad 2015 Eleganten uvod s solisti slovitega ansambla New York City Ballet Sprehod med klasičnim baletom in sodobnim plesom - Poklon G. Balanchineu in J. Robbinsu Med klasiko in sodobnostjo. Od vsega začetka se New York City Ballet elegantno giblje med omenjenima poloma. Ustanovitelj, sloviti koreo-graf George Balanchine, je leta 1948 učinkovito prenesel evropsko tradicijo na ameriška tla, ki so mu takoj navdihnila drugačen, bolj sproščen in večkrat tudi igriv pogled na plesno umetnost. Najbolj ameriški pečat je skupini, ki velja za eno najpomembnejših na svetovni plesni sceni, vdihnil Jerome Robbins, ki je začel sodelovati z newyorškim plesnim ansamblom v poznih letih '60. In s poklo-nom tema dvema velikima mojstroma je zaobjet plesni nastop solistov prestižne ameriške skupine. Z njim, Veliko gala predstavo newyorških zvezd, je Stalno gledališče FJK v torek, 10. marca, začelo festival TS ples 1.0 - Pomlad 2015. Newyorški principals, kot imenujejo glavne soliste, so tržaški program začeli z Robbinsom in zaključili z Balanchinom, vmes pa so izvedli odlomke iz del drugih koreografov. Kot je običaj na gala predstavah, sestavljenih iz plesnih drobcev, so tudi znani baletni solisti praviloma plesali v parih ali posamezno, samo ob zaključku so se nastopajoči, štiri plesalke in pet plesalcev, predstavili skupaj v duhoviti Balanchinovi točki na Gershwinovo glasbo. Koreografijo Other Dances Jeroma Rob-binsa na Chopinovo glasbo je kot odličen uvod v predstavo izvedel par Ashley Bouder - Joaquin De Luz. Dodaten čar je uvodni točki dala prisotnost pianistke Enrice Ruggiero. Po kratkem odmoru se je zvrstilo več kratkih točk. Najprej danski Ashley Bouder in Joaquin De Luz v koreografiji Other Dances paul kolnik pogled na južno italijansko tradicijo: par Spartak Hoxha - Alexa Maxwell je izvedel odlomek iz baleta danskega koreo-grafa Augusta Bournonvillea Blom-sterfesten i Genzano (v italijanskem prevodu Infiorata a Genzano), glasbo je napisal Edvard Helsted. Tehnični dovršenosti navkljub je bila morda najmanj privlačna točka programa, predvsem pa je bila opazna časovna zaznamovanost (balet je nastal leta 1858). Po manj znanem svetovno poznan balet: odlična Emilie Gerrety in Andrew Veyette sta odplesala kratek odlomek (ples Belega laboda) iz Labodjega jezera po koreografiji Leva Ivanova in na slovito glasbo Čajkov-skega. S solistično točko izrednega Joaquina De Luza se je program prevesil v sodobnejši čas: principal je odplesal koreografijo Davida Fernan-deza Five Variations on a theme na glasbo J. S. Bacha. Verjetno je bila najbolj zanimiva točka programa. Za zaključek veliki George Balanchine: najprej «ruski», nato pa tipično «ameriški». Plesni par Joseph Gordon - Indiana Woodward je dovršeno izvedel Pas de Deux na glas- bo Čajkovskega. Zadnji del programa je zapolnila privlačna koreografija Georgea Balanchinea Who cares?, igrivo napisana na glasbo Georgea Gershwina. Newyorški principals so to priljubljeno točko že večkrat odplesali v Trstu, vendar te - vsaj v taki izvedbi - nikoli ne naveliča. Na znane Gershwinove popevke so tokrat v gledališču Rossetti plesali (po abecednem redu): Ashley Bouder, Joaquin De Luz, Emilie Gerrity, Joe Gordon, Spartak Hoxha, Alexa Maxwell, Amar Ramasar, Andrew Veyet-te in Indiana Woodward. (bip) Glasbena izmenjava med Trstom in Celjem Razdalja med Trstom in Celjem se je skrajšala v znamenju klavirske glasbe. Učenci Glasbene matice in glasbene šole Celje so izvedli izmenjavo, za katero je zamisel nastala na klavirskem tekmovanju Tomaž Holmar, kjer je predsednik slovenske Epte (društvo klavirskih pedagogov) Primož Mavrič prisluhnil izvajanju nekaterih učencev iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli in jih povabil na izmenjavo. Najprej so se v Trst podali pianisti iz celjske šole, ki so zaigrali na sedežu GM januarja letos, Rok Dolenc, Maks Zu-liani, Simon Kravos in Katarina Vi-sintin iz Glasbene matice pa so se pred kratkim izkazali na bogatem koncertu v veliki koncertni dvorani glasbene šole Celje. Zaigrali so solo, štiriročno in šestročno. Idealni pogoji za dober nastop, lep okvir, toplina publike in prisotnost številnih profesorjev klavirja iz Celja in okolice so postali spodbudna osnova za nadaljevanje tega sodelovanja, kot si je zaželel tudi ravnatelj celjske šole Simon Mlakar. (ROP) Večer z Marijem Čukom v knjižnici v Komnu Drevi bo v knjižnici v Komnu literarni večer s pesnikom in pisateljem Marijem Čukom. Njegova zadnja pesniška zbirka z naslovom Ko na jeziku kopni sneg, ki je jeseni 2014 izšla pri tržaški založbi Mladika s spremno besedo akademika prof. Borisa Paternuja, doživlja velik odmev, kar za pesniške zbirke v zadnjih letih ni ravno pogost pojav. Srečanje s poezijo Marija Čuka bo sooblikovala predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm prof. Marija Pirjevec. Literarni večer, ki ga prireja Kosovelova knjižnica Se-žana-Knjižnica Komen v sodelovanju z založbo Mladika, se bo začel ob 18.30 in bo potekal v knjižničnih prostorih. sežana - Koncert v dvorani Kosovelovega doma Zbor Carmina Slovenica pričaral barve in ritme južnega Balkana Zbor Carmina Slovenica je v ponedeljek, na dan, ko je prejel visoko priznanje državnega Srebrnega reda za zasluge, nastopil v polni dvorani Kosovelovega doma v Sežani s programom Balkanika. Skoraj dvourno pevsko in glasbeno potovanje po državah in ljudskih tradicijah balkanskega območja je očaralo publiko z intenzivnim doživetjem, zaporedjem živo-barvnih skladb, živahnih plesnih ritmov, strastnih melodij. S koreografijami, al-ternacijo solističnih in zborovskih točk, a cappella petjem in izvajanjem z instrumentalno spremljavo (Goran Krmac - tuba, Janez Dovč - harmonika, Nino Mu-reškic - tolkala), kontaminacijami žanrov, v katerih je izvirno ljudsko sporočilo ostalo vedno v ospredju, so dekleta svetovno najbolj priznanega ambasadorja slovenskega zborovskega petja pričarala vaške praznike in cerkvene obrede v jezikih in stilih, ki od severa do juga zaznamujejo geografsko območje s posebno bogatim zakladom prepoznavnih ljudskih izrazov. Koncert se je koledniško začel v Sloveniji s spevnimi pastirskimi in kmečkimi idilami deklet v belih oblekah, nakar se je pot kmalu usmerila v vedno močnejše barve in ritme južnega Balkana, kjer črna barva prevladuje, da bi na njej še izraziteje izstopali kontrasti strastnih in radostnih občutkov. Ljudski glasbeni svet ohranja v teh priredbah svoje najbolj prepoznavne značilnosti, ki so vezane ne samo na melos in ritme, a tudi in predvsem na način izvajanja, na proizvajanje glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS zvokov, ki so tipični za določene pevske tradicije, na obvladanje melizmatičnih, močno okrašenih melodičnih linij, na doživljanje živega utripa ritma, ki je bistveni element značilne ekspresivnosti. Ob tem je program tudi fascinanten primer nadgrajevanja ljudske glasbene osnove, ki spontano, na skupni improvizacijski poti, ponuja povezave z jazzom, a se na koncu dotakne tudi dance glasbe s priredbo in koreografijo, ki še izraziteje evidentirata sposobnost ustvarjanja, osvajanja in podajanja izvirnega in ne-muzejskega pristopa k ljudskemu zakladu. V projektu Balkanika ta zaklad ostaja zvest svojim koreninam in je hkrati svež, avtorski, posodobljen, primeren za mlade glasove. Carmina Slovenica je veliko več kot »samo« zbor: je umetniški projekt z unikatno identiteto, znotraj katerega se mlade pevke izobražujejo v pevskih in odrskih veščinah. »Vokalno gledališče« temperamentne Karmine Šilec je osvojil svet, saj so različne zasedbe in glasbeni projekti skupine prepotovali vse celine. Pred kratkim so Toksični psalmi doživeli zmagoslavni uspeh na festivalu vizionarskih glasbeno gledaliških del v New Yorku (o koncert so na primer pisali v časnikih The Guardian in New York Times). Prihodnji teden pa se bo Carmina Slovenica predstavila na festivalu uprizoritvenih umetnosti Zlata Maska v Moskvi. ROP Hawkdope Black rainbows Stoner, fuzz, heavy psych rock Heavy Psych Sounds, 2015 Ocena: ★★★★★★★VH _ " ■___ Jutri se bo nad Rimom pojavila črna mavrica. Vremenska napoved ni ravno verodostojna, dejstvo pa je, da bo jutri izšla nova plošča italijanske stoner rock skupine Black Rainbows. Album nosi naslov Hawkdope, izdala pa ga bo neodvisna glasbena založba Heavy Psych Sounds, katere lastnik je ravno lider benda Gabriele Fiore. Bend Black Rainbows je nedvomno glasbeni biser italijanske stoner rock scene. Puščavska glasbena zvrst je sicer v Italiji bolj malo razvita, rimska skupina pa se je v zadnjih treh letih odločno uveljavila tudi na evropski sceni, kjer velja danes za eno izmed glavnih stoner - psych rock zasedb. Pevca in kitarista Gabrieleja Fioreja sem spoznal že pred leti. Med iskanjem materiala za diplomsko nalogo o italijanskih neodvisnih glasbenih založbah, sem takrat naletel na njegovo Heavy Psych Sounds. Gabriele mi je takoj priskočil na pomoč in z veseljem odgovarjal na moja vprašanja. Kmalu nato sem prvič prisluhnil njegovemu bendu Black Rainbows, še danes se spominjam kako me je glasba prevzela. V njej zaznamo puščavske ritme iz devetdesetih let, tu mislim na bende, kot so Kyuss, Fu Manchu in Monster Magnet, pomešane s psihedeličnim rokenrolom iz sedemdesetih (beri MC5, Hawkwind in Blue Cheer). Fantom (poleg Fioreja sestavljata bend še basist Dario Iocca in bobnar Alberto Croce) je tako uspelo ustvariti originalno in eksplozivno glasbeno mešanico, ki pride še posebno do izraza na njihovih nastopih. Tudi nova, peta plošča Hawk-dope sledi tem glasbenim koordinatam. Album sestavlja devet komadov za malo več kot petinštirideset minut izvrstne glasbe. Tako v prvi pesmi The Prophet kot tudi v vseh drugih igra glavno vlogo Fiorejeva kitara in njeni fuzz efekti. Naslednja Wolf Eyes je neke vrste fuzz bluz komad, v pesmi No Fuel No Fun pa zaznamo ro-kenrol Iguano Iggyja Popa in Kalifornijce Fu Manchu. Waiting For The Sun je krajši akustični intermezzo, Jesusjudge tipična stoner pesem, po komadu Killer Killer Fuzz pa je na vrsti še zaključna, psihedelična space rock skladba The Cosmic Picker. Album Hawkdope je torej heavy - fuzz - stoner - rokenrol glasbena nevihta ... Kapo dol! / ITALIJA, SVET Petek, 13. marca 2015 1 1 pariz - Grški predsednik vlade na zasedanju OECD Cipras: »Grški dolg je nevzdržen« Po Scheublejevi izjavi zaostritev odnosov med Atenami in Berlinom PARIZ - Grški premier Aleksis Cipras je včeraj na zasedanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj povedal, da je grški dolg »nevzdržen«, vendar bi ga bilo mogoče s prestrukturiranjem preusmeriti k zniževanju. Za to bi bila potrebna vsak skromna gospodarska rast. »Samo zniževanje dolga pa samo po sebi ne zadostuje. Četudi nam bi ga uspelo izničiti, se bo takoj spet povečal, če ne bomo uspeli premagati globokih vzrokov, zaradi katerih je nastal«, je dejal Cipras in poudaril, da država v tem trenutku potrebuje vsaj nekaj proračunske zmogljivosti. Grški premier je na zsedanju OECD naglasil, da ni mogoče vztrajati zgolj pri strogem varčevanju. Kar je preveč, je preveč, je poudaril Cipras in zatrdil, da je treba hitro naprej s strukturnimi reformami. Medtem je Grčija uradno izrazila protest Nemčiji zaradi »žaljivih« izjav na račun grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa, je včeraj sporočilo grško zunanje ministrstvo. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble naj bi namreč pred dnevi grškega kolega opisal kot »neumno naivnega« pri nastopanju pred novi-narji.Tiskovni predstavnik grškega zunanjega ministrstva Konstantinos Kutras je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal, da je grški veleposlanik v Berlinu izročil protestno noto, da bi izrazil grško nezadovoljstvo nad »žaljivimi« oznakami. Po besedah Kutrasa je Schäuble z opazkami na račun Varufakisa sprožil dvom v sposobnost vlade, da izvede svoje naloge. Schäuble je grškega ministra pred novinarji po ponedeljkovem srečanju evropsku- pine v Bruslju označil za naivnega pri nastopih pred novinarji, potem ko se mu je Varufakis sam potožil nad obravnavo, ki jo je deležen s strani medijev. Schäuble je v odzivu včeraj že zavrnil očitke, da je Varufakisa užalil. »Svojega kolega nisem užalil, to je nesmisel,« je nemški minister po pisanju dpa dejal na očitke. Odnosi med Grčijo in Nemčijo so precej napeti, odkar je leva Siriza januarja na grških predčasnih volitvah zmagala z obljubami o končanju varčevanja in dolžniške krize. A Nemčija je javno nasprotovala vsem poskusom Grčije o novih pogajanjih o pogojih evropske finančne pomoči. Grčija pa je odgovorila z novimi zahtevami po vojni odškodnini od Nemčije zaradi zločinov nacistov v času druge svetovne vojne. Grški finančni minister Varufakis z novinarji ansa italija - Renzija vlada odobrila predlog šolske reforme Ravnateljem večje pristojnosti Zadnja beseda o vladnih ukrepih sicer pripada parlamentu - Ne ravno množični protesti študentov in dijakov tudi kurikula šolnikov. Profesorjem Posnetek z včerajšnjega protestnega shoda študentov in dijakov v Rimu ansa RIM - Vlada Mattea Renzija je odobrila zakonski predlog, ki bo še kar spremenil italijanski šolski sistem. Renzi se ni odločil za vladni odlok, temveč za zakonski predlog, ki bo do- živel presojo senata in poslanske zbornice. Parlamentarna obravnava sprejetih ukrepov bo v vsakem primeru trajala nekaj mesecev. Predlog določa večje pristojno- sti za ravnatelje, ki bodo imeli glavno besedo pri izbiri učnega kadra na osnovi posebnih seznamov. Proračuni posameznih šol bodo odslej na razpolago na spletu, kjer bodo na ogled italija - Javno financiranje medijev »Manj časopisov, manj svobode« RIM - Manj časopisov, manj svobode. To je naslov kampanji za ohranitev javnega financiranja časopisov, ki jih izdajajo zadruge in neprofitne ustanove, med katerimi je tudi Primorski dnevnik. Med pobudniki so novinarski sindikat FNSI, sindikalna zveza CGIL ter nekatera združenja, ki se ukvarjajo z novinarstvom in z založniško dejavnostjo. Izračunali so, da je zaradi skrajno neurejenih razmer na založniškem področju pod vprašajem obstoj okoli dvesto občil. Pobudniki pozivajo Renzijevo vlado in parlament, da vendarle odobrita tolikokrat obljubljene in nikoli uresničene ukrepe za ohranitev t.i. neprofi-tnih medijev in tistih, ki jih izdajajo zadruge ter narodne manjšine. Konec izhajanja teh občil bi predstavljal zelo hud udarec ne le za svobodo tiska in informiranja, temveč tudi za samo italijansko demokracijo. Pod vprašajem so torej občila in obenem okoli tri tisoč delovnih mest med novinarji, tiskarji, oblikovalci in vsemi, ki dnevno ustvarjajo te medije. Zaprtje teh občil bi konec koncev pomenil tudi velik udarec za državne blagajne, saj bi morala država poskrbeti za t.i. socialne blažilce, kot so dopolnilna blagajna, prispevki za brezposelnost in podobno. dunaj Prekinitev ognja zaenkrat drži Ovse podvojila misijo v Ukrajini DUNAJ - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je na včerajšnjem zasedanju na Dunaju podvojila število članov opazovalne misije v Ukrajini s sedanjih 470 na tisoč ter ji podaljšala mandat za leto dni, do 31. marca 2016. Odločitev so sprejele vse članice Ovseja, tudi Rusija in Ukrajina, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Misija Ovseja na vzhodu Ukrajine s 470 neoboroženimi civilnimi opazovalci nadzira prekinitev ognja in umik težkega orožja, za kar so se Kijev in proruski separatisti dogovorili v Minsku. Ovse je pred tem včeraj potrdil, da sta obe strani umaknili velik del težkega orožja s frontnih črt in da je v minulih tednih prišlo do zmanjšanja kršitev prekinitve ognja s tem orožjem. Poudarili pa so, da procesa umika ne morejo ustrezno preveriti, saj jim nobena stran ni dala podrobnih informacij o številu orožja in njegovi lokaciji, je povedal v Kijevu namestnik vodje misije Ovseja v Ukrajini Alexander Hug. Poudaril je, da je vodja misije Ertugrul Apakan te informacije zahteval že ob podpisu dogovora o prekinitvi ognja pred mesecem dni v Minsku. Poudaril je še, da razmere na Ukrajinski vojak pri oklepniku ansa vzhodu Ukrajine ostajajo nestanovitne, saj se kršitve prekinitve ognja nadaljujejo na strateških območjih, kot je letališče mesta Doneck in okolica mesta Mariupol. Strani se medtem medsebojno obsojata za kršitve prekinitve ognja. Separatisti v regiji Doneck so tako včeraj obtožili ukrajinsko vojsko, da je v zadnjih 24 urah na njihove položaje streljala več kot 50-krat. Kijev pa je separatiste obtožil, da so na njihove položaje v istem obdobju streljali najmanj 28-krat. Od začetka konflikta aprila lani je bilo po podatkih ZN na vzhodu Ukrajine ubitih že več kot 6000 ljudi. (STA) bo dodeljena letna vsota 500 evrov za »kulturne stroške«, šolski programi bodo večjo pozornost namenili glasbeni, umetniški in telesni vzgoji ter znanju angleščine učiteljev in profesorjev. Kjer bo mogoče, bodo omejili število učencev in dijakov v posameznih razredih. Premier Renzi je izrazil zadovoljstvo, da je ministrski svet složno sprejel te ukrepe in izrazil upanje, da jih bo parlament čim prej odobril. Posebno zadovoljen je kulturni minister Dario Franceschini, ki je pozdravil »novo zanimanje« italijanske šole za glasbo in umetnost. Manj zadovoljni z reformo so dijaki, ki so v številnih italijanskih mestih protestirali ne toliko proti vladnim ukrepom (slednji včeraj dopoldne še niso bili znani), kot proti klavrnemu stanju italijanskega šolstva. Demonstracije niso bile ravno množične, ponekod je prišlo do napetosti s policijo in tudi do manjših incidentov. Najbolj napeto je bilo v Milanu, kjer je policija s silo preprečila protestnikom pohod na sedež deželne vlade Lombardije. Policisti so uporabili solzilec, nihče pa ni bil ranjen. ZLATO (999,99 %%) za kg 34.936,61 -36,37 SOD NAFTE (159 litrov) 57,41 $ -0,81 EVRO 1,0613 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. marca 2015 evro (povprečni tečaj) valute 12. 3. 11. 3. ameriški dolar japonski jen bolgarski lev češka krona danska krona britanski funt madžarski forint poljski zlot romunski lev švedska krona švicarski frank norveška krona hrvaška kuna ruski rubel turška lira avstralski dolar braziljski real kanadski dolar kitajski juan indijska rupija južnoafriški rand 1,0ai3 128,29 1,9558 1,0a3a 7,4575 0,70910 303,a0 4,1 B71 4,4373 9,1141 1,0a3a 8,5910 7,a450 a4,2140 2,7517 1,3771 3,3031 1,3432 a,a458 aa,27a2 12,9a32 1,0578 128,33 1,9558 1,0a55 7,4591 0,70355 304,17 4,13a5 4,4445 9,1204 1,0a55 8,a570 7,a310 a5,a5a8 2,7721 1,3899 3,3102 1,3432 a,a245 aa,4101 13,0055 1 2 Petek, 13. marca 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu sovodnje - Število gostov bodo določili po ogledu poslopja V gabrski vojašnici begunci po veliki noči Pred veliko nočjo po vsej verjetnosti nekdanja karabinjerska vojašnica v Gabr-jah še ne bo nared za nudenje zatočišča afganistanskim prebežnikom. Tako predvideva Francesco Schiavone, predsednik konzorcija za solidarnost, ki ga je sovo-denjskega občinska uprava v sredo povabila, da predstavnikom krajevnih društev in občinskim svetnikom spregovori o prosilcih azila, o njihovem pravnem statusu in o vprašanju begunstva nasploh. Schiavo-neju so na sovodenjskem srečanju prisluhnili občinski svetniki večine, predstavniki nekaterih društev in župnik Karel Bolčina. Uvodoma je spregovorila županja Alenka Florenin, ki je pojasnila namen srečanja. »Želimo, da kvalificirani predstavniki naše skupnosti, ki imajo za sabo članstvo svojih društev oz. so bili izvoljeni, dobijo čim bolj korektne informacije glede pravnega statusa prebežnikov in glede upravljanja teh situacij,« je poudarila županja in opozorila, da žal glede statusa prebežnikov prihaja do izkrivljenj, dvomov in nesporazumov ravno zaradi nepoznavanja resničnih razmer in zakonskih predpisov. Udeležence srečanja je nato nagovoril Schiavone, ki se z vprašanji beguncev ukvarja že preko dvajset let. Leta 1993 so namreč ustanovili konzorcij za solidarnost, ki je danes skupaj z nadškofijsko Karitas v prvi vrsti pri nudenju pomoči prebežnikom. Konzorcij je pred dvaindvajsetimi leti skrbel za sprejemanje beguncev z Balkana, najprej iz Bosne, kasneje še iz Kosova. Schiavone je v Sovodnjah zelo jasno povedal, da na Goriškem in sploh v Italiji ni nikakršnega emer-genčnega stanja zaradi prebežnikov, saj jih je v drugih državah veliko več. Po njegovih besedah je današnje stanje občutiti kot emergenco, ker Italija ne zna reševati težav, kot bi jih bilo treba. Ob vsakem valu priseljencev se denar porabi le za emergenčne posege, nikoli se pa ne investira v infrastrukture ali v sistem, s katerim bi pojav upravljali. V nadaljevanju je Schiavone spregovoril o sprejemanju prebežnikov po posameznih občinah in vaseh; v ta okvir bodo v kratkem vključene tudi Gabrje, kjer ravnokar prenavljajo nekdanjo karabinjersko vojašnico. Komaj se bodo dela zaključila, si bodo poslopje skupaj s predstavniki pre-fekture ogledali sovodenjski upravitelji. »Takrat bomo dokončno določili, koliko pre-bežnikov bomo sprejeli v Gabrjah,« pravi županja, sicer pa naj bi jih bilo v gabrski vo- Pod mejno vrednostjo Vse analize, ki so jih doslej opravili, potrjujejo, da je stopnja onesnaženosti v Tržiču pod mejno vrednostjo. To so poudarili predstavniki deželne agencije za okolje ARPA na včerajšnjem srečanju med deželno odbor-nico Saro Vito in stanovalci raznih tržiških rajonov, na katerem sta bila prisotna tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in tržiška županja Silvia Altran. Deželna odbornica je pojasnila, da so v zadnjih časih opravili kar nekaj študij o onesnaženosti v Tržiču, saj gre za temo, ki je med domačini zelo občutena - še zlasti zaradi izpustov termoelektrarne A2A. Na srečanju je direktor agencije ARPA Luca Marchesi poudaril, da je po dosedanjih analizah stopnja onesnaženosti v Tržiču pod mejno vrednostjo. Do podobnih zaključkov so prišli tudi z analizo lišajev, v katerih niso našli prekomernih količin škodljivih snovi. Direktor je napovedal, da bo ARPA namenila več pozornosti komuniciranju z občani, izboljšala bo svojo spletno stran, da bodo vsi zbrani podatki javni in dosegljivi. Zapade rok za prispevke V torek, 31. marca, bo zapadel rok za vložitev prošenj za pridobitev pokrajinskih prispevkov na raznih področij - do glasbenih tečajev do gledališča in plesa, od športnih dejavnosti do jamarstva. Seznam vseh področij, ki jih pokrajina financira, in obrazec za vložitev prošenj sta na voljo na spletni strani www.provincia.gorizia.it, dodatne informacije nudijo na tel. 0481-385287. jašnici predvidoma nastanjenih med 15 in 20. Obnovitvena dela naj bi trajala še nekaj dni, zato pa predvidevajo, da bo poslopje vseljivo po veliki noči. »Kdor ni bil prisoten, je izgubil priložnost, da bi se seznanil z zelo aktualnim vprašanjem. Zdaj so v ospredju pozornosti Gabrje, v prihodnosti bi lahko bile na vrsti tudi druge vasi,« poudarja Floreninova, medtem ko Schiavone razlaga, da bodo v Gabrjah gostili v glavnem afganistanske državljane, ki bežijo pred talibani. Če bi ostali doma, bi jih teroristi prisilno vključili med svoje vrste. Prebežniki imajo večinoma osnovno ali srednjo izobrazbo, v glavnem dobro poznajo angleščino. Njihovo potovanje v Evropo traja tudi po nekaj let. Včasih za- Gabrska vojašnica in visoka ograja okrog nje bumbaca pustijo dom, ko so mladoletni in pridejo v Italijo, ko so že presegli polnoletnost. Ko jim po večmesečnem čakanju odobrijo prošnjo za pridobitev azila, si lahko poiščejo zaposlitev in stanovanje. Med čakanjem na azil se prebežniki zelo radi učijo jezika; po Schia-vonejevih izkušnjah se navdušeno udeležujejo tudi poklicnih tečajev. V Evropi si želijo ustvariti novo življenje, saj bežijo pred nasiljem in revščino. Med sovodenjskim srečanjem je županja med drugim tudi napovedala, da se bo srečala s prebivalci Gabrij, preden se bodo v vojašnico vselili prebežniki. Na srečanju bodo domačini prejeli vse potrebne informacije, da bo sobivanje s prebežniki čim boljše. (dr) doberdob - Rok bo zapadel v četrtek Občina zbira prošnje za upravljanje rezervata Doberdobska občina zbira prošnje za upravljanje rezervata Doberd-obskega in Prelosnega jezera. Rok za njihovo vložitev zapade v četrtek, 19. marca. V zadnjih letih rezervat in sprejemni center Gradina upravlja zadruga Rogos, ki se seveda lahko spet prijavi na razpis skupaj z drugimi zadrugami, združenji, organizacijami in ustanovami. Vlagatelji prošenj morajo zadostovati vrsti pogojev, med katerimi je eden izmed najpomembnejših znanje slovenskega jezika (obvladati ga mora vsaj del uslužbencev). Do-berdobski občinski odbor je sicer skupno pripravil devetnajst zahtev. Ob upravljanju nepremičnin sprejemnega centra Gradina, gostinski dejavnosti, vodenih ogledih in raznih dejavnostih za promocijo Krasa in njegovih proizvodov bo moral novi upravitelj posvečati pozornost tudi čiščenju in vzdrževanju stez ter parkirišč; skrbeti bo moral tudi za nov botanični vrt, ki so ga uredili ob centru Gradina. Novi upravitelj rezervata bo moral posebno pozornost namenjati tudi ukrepom za učinkovitejšo rabo energije, promovirati in vzdrževati bo moral kale pri Mi-kolih, ki jih je doberdobska občinska uprava uredila v okviru evropskega projekta »Living fountains«. gorica-tržič - Zagotovilo z dežele glede kazalnikov ISEE Podaljšali rok za pomoč pri plačevanju najemnin Skupni napori goriške in tržiške občine, da bi »rešili« prispevke za plačevanje najemnin, ki jih je postavila pod vprašaj reforma kazalnika ISEE, so bili uspešni. Dežele je namreč odgovorila občinama in jima zagotovila, da bodo spremenili rok za vložitev prošenj, ki je bil začetno določen na 31. maj. »Čim prej vam bomo sporočili nov rok in postopek za vložitev prošenj, ki sta vključena v zakonskem določilu ravnokar v pripravi,« piše v dopisu, ki so ga z dežele odposlali goriški in tržiški občini. Nad odločitvijo dežele izraža zadovoljstvo goriška občinska odbor- nica za socialo Silvana Romano, ki je že svojčas opozorila, da so spremembe v izračunavanju kazalnika ISEE postavila pod vprašaj izplačilo prispevkov za najemnine stanovanj. »Centri za davčno pomoč CAF imajo kar nekaj težav pri izračunu kazalnikov ISEE, saj so postopki bolj zapleteni; posledično je prišlo do zamud tudi pri vlaganju prošenj za prispevke za najemnine. Če bi ostalo pri dosedanjem majskem terminu, bi naša in druge občine uspele zbrati le del vseh prošenj, vsaj dve tretjini prosilcev - v Gorici jih je okrog 300 - bi ne uspelo pravočasno vložiti svojih pro- šenj. Skupaj s tržiško občino, kjer so se ukvarjala s podobnimi težavami, smo skupaj pritisnili na deželo, ki je podaljšala rok za vložitev prošen,« pravi Silvana Romano in pojasnjuje, da sta na deželo pisali pristojni občinski funkcionarki tako iz Tržiča kot iz Gorice, včeraj pa so na obeh županstvih prejeli odgovor z dežele. »Zdaj čakamo, da določijo nov rok, medtem pa lahko pomirimo družine, ki so bile v skrbeh, saj so se bale, da ne bodo prišle do prispevka, brez katerega nekatere izmed njih res ne uspejo shajati,« pojasnjuje goriška občinska odbornica Silvana Romano. ajševica - Prometna nesreča Kolesar mrtev Iz neznanega vzroka je zapeljal na nasprotno vozišče V prometni nesreči, ki se je v sredo zvečer zgodila na regionalni cesti blizu Ajševice, je umrl 35-letni kolesar iz Bilj (občina Miren-Kostanjevica). Gre za četrto smrtno žrtev na goriških cestah v letošnjem letu. Kolesar je z gorskim kolesom vozil po regionalni cesti izven naselja Ajševica. Ko je pripeljal pred most čez potok Lijak, je iz neznanega vzroka zapeljal levo na nasprotno vozišče. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 50-letni voznik osebnega avtomobila, ki je s sprednjim delom vozila trčil v kolesarja. Ta je po čelnem trčenju padel po vozišču in obležal na tleh. Poškodbe so bile tako hu- de, da jim je podlegel na kraju nesreče, ki se je zgodila ob 18.25. Iz novogori-ške policijske uprave so sporočili, da kolesar med vožnjo ni uporabljal zaščitne kolesarske čelade. O dogodku je bila takoj obveščena novogoriška policija in reševalci. Zdravnica, ki je z reševalno ekipo prispela na kraj nesreče, je žal lahko le potrdila smrt kolesarja in odredila sanitarno obdukcijo na Inštitutu za sodno medicino. Na kraju dogodka so posredovali tudi novogoriški gasilci. Zaradi nesreče je bila regionalna cesta dve uri zaprta za ves promet. Obveščena sta bila tudi preiskovalni sodnik in državno tožilstvo v Novi Gorici. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 13. marca 2015 13 ronke - Občinska knjižnica nima dovolj osebja Klic na pomoč je še neuslišan Kljub porastu števila obiskovalcev in izposojenih knjig so se v Ronkah morali odločiti za nov tedenski urnik, na podlagi katerega je občinska knjižnica Sandro Per-tini odprta samo tri dni v tednu. Urnik so s petih na tri dni skrčili zaradi pomanjkanja osebja; v občinski knjižnici delata dve osebi s polnim urnikom, tretja je zaposlena z 18-urnim tedenskim urnikom, drugih uslužbencev ne smejo zaposliti zaradi omejevalnih določil pakta stabilnosti. Posledica pomanjkanja osebja je odločitev, da knjižnico zaprejo obiskovalcem ob torkih in petkih. Knjižnica je tako ljubiteljem branja na voljo le ob ponedeljkih med 15.30 in 19.30, ob sredah in četrtkih pa med 9.30 in 12. uro ter med 15.30 in 19. uro. Ronški upravitelji že dalj časa opozarjajo deželo na težave, ki jih imajo s knjižnico zaradi omejevalnih določil pakta stabilnosti, zaradi katerih ne smejo zaposliti novega osebja. Že marca lanskega leta so se o težavah knjižnice pogovorili z deželnim odbornikom Giannijem Torrentijem, v prejšnjih dneh so svoj apel ponovili na srečanju, na katerem so bili prisotni deželni odbor-nici Loredana Panariti in Sara Vito ter deželna odbornika Diego Moretti in Alessio Gratton. »Samo z dvema uslužbencama s polnim urnikom in z enim uslužbencem s polovičnim urnikom ne uspemo upravljati knjižnice in prirejati vseh pobud, ki bi si jih želeli,« je na srečanju z deželnimi upravitelji poudaril ronški občinski odbornik Ric-cardo Aviani in pozval deželo, naj jim omogoči zaposliti novo osebje mimo omejevalnih določil pakta stabilnosti. Na ronški občini, ki bo v kratkem prejela 89.000 evrov de- Slovenske knjige v ronški knjižnici želnega prispevka za večjezični urad, si želijo okrepiti vlogo knjižnice kot kulturne postojanke, ki presega občinski okvir. Aviani pojasnjuje, da so se že odpovedali nizu pomladanskih kulturnih prireditev, zdaj so pod vprašajem še poletni dogodki. »Kultura na žalost vedno največ nastrada; najbolj oškodovani so ljubitelji branja, mladi in sploh vsi bonaventura tisti, za katere je bila knjižnica pomembno kulturno središče. Upam, da bo dežela prisluhnila našim zahtevam in da nam bo odgovorila v čim krajšem času,« poudarja Ric-cardo Aviani. V ronški knjižnici je ljubiteljem branja na voljo 84.000 knjig; med njimi jih je 5000 v slovenskem jeziku. gorica - Za obnavljanje šolskih poslopij v občinski lasti Enajst milijonov Včeraj so odobrili izvršni načrt za obnovitveni poseg na šoli Ungaretti - Poleti dela tudi na šoli Trinko Trinko, 250.000 evrov za šolo Perco v »Naše šole so povsem varne; skoraj v celoti odgovarjajo najnovejšim varnostnim predpisom po zaslugi številnih in dobro premišljenih obnovitvenih posegov.« Tako poudarja goriški župan Et-tore Romoli in opozarja, da so v zadnjih sedmih letih v vzdrževanje in obnavljanje šolskih poslopij v občinski lasti vložili skoraj enajst milijonov evrov. Župan pojasnjuje, da so že opravili gradbena dela, ki so skupno vredna 4.843.000 evrov, okrog 5,9 milijona evrov pa je namenjenih posegom, ki so že v teku ali se bodo v kratkem začeli. Poltretji milijon evrov je goriška občina zagotovila za gradnjo novega vrtca v Ulici Carso, kjer so trenutno opravili približno tretjino gradbenih del. 1.150.000 evrov bo šlo za prilagoditev varnostnim predpisom nižje srednje šole Ascoli Favetti v Ulici Mascagni. Skoraj zaključena je gradnja dveh protipožarnih izhodov (90.000 evrov) v šoli v Ulici Zara, medtem ko je nekaj posegov za povečanje protipožarne varnosti že financiranih, gradbena dela bodo opravili med poletjem; 350.000 evrov bo šlo za nižjo srednjo šolo Ivan Ločniku in drugih 530.000 evrov za šolo Ferretti v Ulici Zara. Med letošnjim poletjem bodo nekaj prenovitvenih del, vrednih 340.000 evrov, opravili na šoli Ungaretti v Ulici Cipriani, potem ko so ravno včeraj na županstvu odobrili izvršni načrt. Ne nazadnje je ravnokar v teku obnovitveni poseg v vrtcu v Pevmi, ki je vreden 95.000 evrov. Občinska uprava že ima zagotovljena sredstva - 48.000 evrov - tudi za preverjanje dvojnih stropov vseh šolskih poslopij v njeni lasti. tržič - Županja podpisala upravni sklep doberdob - Nižja srednja šola Še zadnja dela bodo zaključena do konca meseca Do konca marca se bodo predvidoma končala še zadnja dela na nižji srednji šoli v Doberdobu. Kot smo svojčas poročali, so februarska protipožarna preverjanja pokazala, da vsa gradbena dela niso bila opravljena, kot je bilo treba. Zaradi tega so doberdobski upravitelji pritisnili na gradbeno podjetje Essebi im-pianti, ki se je v prejšnjih dneh obvezalo, da bo čim prej dokončalo vsa potrebna dela. »Zagotovili so nam, da bodo z delom zaključili do konca marca,« pravi doberdobski župan Fabio Vi-zintin in pojasnjuje, da ostaja odprto vprašanje edino glede enih protipožarnih vrat. »Podjetje jih je naročilo, vendar je treba počakati, da bodo dobavljena,« pravi Vizintin. Zaradi omenjenih težav se učenci nižje srednje šole seveda še niso smeli vseliti v prizidek, na katerega nestrpno čakajo. Čeprav so omenjene težave povezane samo z novim delom šolske stavbe, bo treba še malo počakati tudi na vselitev knjižnice v poslopje. Knjige in ostalo gradivo bodo tako ostali v večnamenskem središču v Jamljah, dokler občinske knjižnice ne opremijo. Pohištvu bodo predvidoma nekaj sredstev namenili v novem proračunu, ki ga bo doberdob-ski občinski svet obravnaval v prihodnjih mesecih. Doberdobska občinska uprava namerava v prihodnje preurediti tu- Nižja srednja šola bonaventura di dvorišče nižje srednje šole, ki ga je več let zasedalo gradbišče. Delavci so že pred nekaj tedni odstranili gradbeni material, tako da je dvorišče v glavnem spet uporabno, sicer pa si na občini prizadevajo, da bi ga čim prej uredili. Šola Ungaretti v Ulici Mascagni bumbaca Podijo berače izpred bolnišnice Ukrep je posledica vse večjega števila vsiljivih beračev - Prenočevali so tudi v notranjosti bolnišnice, kjer so poškodovali nekaj stranišč Bolnišnica San Polo bumbaca V Tržiču so prepovedali beračenje pred bolnišnico San Polo, v njeni notranjosti in tudi v okoliških ulicah, kjer so avtobusne postaje. Potrebni upravni sklep je včeraj podpisala tržiška županja Silvia Altran, potem ko je v zadnjih časih število beračev v bolnišnici in pred njo zelo naraslo. Obiskovalce bolnišnice so prosili miloščino pred vhodi, pogosto tudi po notranjih hodnikih in halah. Nekateri izmed beračev so bili tudi zelo vsiljivi, drugi so se pretvarjali, da imajo fizične in psihični težave. Denar so zbirali tudi po parkirišču, kjer so še najraje nagovarjali starejše občane. Prepoved beračenja bo začela veljati 16. marca in bo veljala do 15. junija. Kršitelji bodo tvegali globo od 25 do 150 evrov, mestni redarji jim bodo zasegli tudi zbrani denar in morebitno opremo, ki jo bodo imeli ob sebi. Seveda je na mestu vprašanje, ali bodo berači spričo ukrepa občinske uprave zapustili bolnišnico ali pa bodo s svojim »delom« nadaljevali. Že januarja sta zdravstveno podjetje in občinska uprava združili moči, da sta okrepili nadzor ob vhodih v bolnišnico, v katero so ponoči zahajali berači in klošarji. Potem ko so poškodovali nekaj stranišč, sta se zdravstveno podjetje in občinska uprava dogovorili za pripravo projekta, s katerim preprečiti vhode nočnim obiskovalcem. Takrat so odločili, da bo ponoči vhod v bolnišnico možen samo preko urgence in območja za hospitalizira- ne bolnike. Zdravstveno podjetje je sicer škodo v straniščih prijavilo silam javnega reda, ki so sprožile preiskavo. Ugotovljeno je bilo, da so bili za škodo v straniščih odgovorni berači, ki so podnevi prosili miloščino pred bolnišnico, ponoči pa so prenočevali v njeni notranjosti. Berače - gre za tuje državljane - so karabinjerji odpeljali na pregled dokumentov v svojo vojašnico; v naslednjih dneh jih v bolnišnici ni bilo na spregled, zdaj pa so se očitno spet vrnili. Na tržiški občinski socialni službi preverjajo, kako priti do sredstev, ki jih Evropska unija namenja preprečevanju izkoriščanja ljudi, ki jih kriminalne organizacije silijo v beračenje; ravno to se verjetno dogaja tudi v Tržiču. 14 Četrtek, 12. marca 2015 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - S partizansko dediščino med šolarje Nočejo pozabiti Sto trideset dijakinj in dijakov se je v spremstvu profesorjev in ravnateljice doberdobske večstopenjske šole udeležilo predstavitve ponatisa knjige z naslovom Nočemo pozabiti. Prvič so jo izdale doberdobska občinska uprava ter sekciji partizanskega združenja VZPI-ANPI iz Doberdoba in Dola-Ja-melj pred dvajsetimi leti; kmalu je pošla in ob bližajoči se sedemdesetletnici osvoboditve ob zaključku druge svetovne vojne so se člani VZPI-ANPI odločili, da jo ponatisnejo. Srečanje je potekalo v torek dopoldne na sedežu kulturnega društva Jezero. Udeležence je pozdravil predsednik krajevne sekcije VZPI-ANPI in nekdanji župan Mario Lavrenčič. V nadaljevanju je nazorno in z dijakom primernimi ritmi ter izrazi obrazložil pomembnost ohranjanja spomina na padle za svobodo, predvsem na vrednote, ki so jih branili in sproti vpijali vase hkrati s tovariši, ki so dočakali osvoboditev. Veliko se sedaj govori predvsem o prvi svetovni vojni, zato je nanizal različna izhodišča in vzgibe, ki so botrovali dogodkom na začetku prejšnjega stoletja, in tistim, ki so narekovali upor ob začetku petega desetletja: v prvem primeru je šlo za imperialistično, osvajalno vojskovanje, v drugem za upor proti osvajalcem in uničevalcem drugačnih, njihove kulture, pri nas zlasti jezika - pravi kulturni genocid. Avtor knjige Karlo Černic je podčrtal, da so od prisotnih dijakov dvajset let starejši doberdobski občani tedaj neposredno sodelovali pri opremi dvojezične publikacije, zlasti pri oblikovanju platnice in nekaj risb. Besedilo obravnava sicer zgodovino Doberdoba, a tudi širšega prostora v njegovi okolici in nakazuje evropske vojne razsežnosti. Mnogo je posnetkov, zemljevidov in listin, ki pojasnjujejo, poleg uvoda, šest pogovorov s prav tolikimi neposrednimi udeleženci in udeleženkami osvobodilnega boja. Posebej je pojasnil, da vojne sprožajo iz več vzrokov, Dijaki pred spomenikom (zgoraj) in med predstavitvijo knjige (spodaj) hkrati nevaren pojav. Da bi zbudil radovednost in sprožil željo po branju vsem darovane knjige, je omenil Bleki-jevo izdajstvo in škodo, ki jo je povzročil, ter društvenemu sedežu bližnjo hišo, ki jo je nemška vojska minirala z vaščani vred. Predstavnik sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje Jordan Semolič je napovedal odprtje borčevske knjižnice z nekaj sto naslovi, in sicer 15. aprila na ja-meljskem sedežu, ki so ga opremili in odprli lani. Izvirna pobuda je vredna že zgolj ogleda in pregleda naslovov, ki pokrivajo široko pahljačo vsebin. Zadnja je spregovorila ravnateljica Sonja Klanjšček. Zahvalila se je tudi v imenu učnega osebja in dijakov do-berdobske šole. Spomnila se je povezave v času vojne med Krasom in Laškim - sedaj se to dogaja na šolski in še na marsikateri drugi ravni. Z izbranim vzgojnim pristopom je povabila mla-dež, naj se upre poceni cinizmu, sarkazmu, zasramovanju in zapostavljanju drugih. S šibkejšimi je potrebno skupaj čutiti, saj bomo lahko kdaj tudi mi nebogljeni. Ob odhodu so prav vsi prejeli izvod živopisne knjige. (ar) karlo ferletič, bumbaca Dan žena v Doberdobu: veselo bo in ustvarjalno V prostorih društva Jezero v Doberdobu bo jutri z začetkom ob 20. uri živahno in veselo ob dnevu žena. Na praznovanju bo postreženo z večerjo, srečelovom, glasbo in skečem, ki bo -napovedujejo organizatorke - pravo presenečenje. Večletna tradicija je, da se na sedežu doberdobskega društva ob tej priložnosti zberejo domačinke in tudi ženske od drugod, da skupaj proslavijo dan, ki vodi spomin daleč v preteklost, v Boston, kjer se je emancipacija žensk v boju za boljši jutri in za enakopravnost začela s tragedijo. Ob lanskem praznovanju so organizirali tudi razstavo ročnih del domačink, ki je bila na ogled v zgornjih prostorih društva. Ker je v vasi veliko ustvarjalnih deklet in žena, so sklenili, da razstavo priredijo tudi letos. Med drugim bodo na ogled izdelki, ki so nastali v okviru tečaja pletenja in kvačkanja; potekal je ob ponedeljkih na društvenem sedežu. Razstava bo odprta jutri od 16. ure dalje, v nedeljo pa med 15. in 19. uro. goriška - Natečaj Glas ženske Zakaj ženske še vedno zaostajajo? glavni pa je vsekakor gospodarski vzgib. Opozoril je, kako se porajajo fašistična in njemu podobna gibanja, kar je mogoče časovno prenesti tudi v današnje razmere. Odklanjanje drugačnih in tujcev, čeprav so nebogljeni, brezpravni, na begu in izpostavljeni na milost ter nemilost gostujočih držav je značilen in Literarni natečaj Glas ženske, ki ga že vrsto let razpisuje pokrajina Gorica v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, poteka letos na temo Zakaj ženske še vedno zaostajajo?. »Študirajo, delajo in so uspešne na poslovnem področju. Pa vendar zaslužijo manj kot moški in se težko prebijejo na vodilne položaje. Zakaj ženske še vedno zaostajajo? Zaradi negotovosti in pomanjkanja samozavesti? So preveč pikolovske? Ker so se že kot deklice naučile, da so nagrajene samo, če so pridne in ubogljive, medtem ko so njihovi bratje in prijatelji nagrajeni, tudi če so živahni in neubogljivi? Je kriva družba, v kateri nad-vladujejo moški? Ker za številne poklice ne obstaja ženska oblika, v določenih primerih pa ima žensko poimenovanje ce- lo slabšalni, zaničevalni prizvok? Je narobe to, da ženske ničesar ne zahtevajo? Ne znajo ali jim ni do tega, da bi uveljavile svoje pravice in dosegle priznanje za svoje zasluge? Ni v njihovi naravi ali preprosto nimajo poguma, da bi se uveljavile? Ali pa se bojijo? Koga ali česa?« sprašujejo organizatorji, ki želijo s temi iztočnicami spodbuditi udeležbo srednješolk (sekcija A) in žensk, starejših od tridesetih let (sekcija B), iz goriške pokrajine v Italiji in severne Primorske v Sloveniji. Razpis je objavljen na spletni strani novogoriške občine (www.nova-gori-ca.si) in goriške pokrajine (www.pro-vincia.gorizia.it). Sodelovanje je brezplačno, prispevki naj ne bodo daljši od štirih tipkanih strani, rok bo zapadel 28. aprila ob 12. uri. gorica - Tudi sam je manjšinec Goriška je navdihnila južnotirolskega pisca Zanimalo ga je pionirstvo bratov Rusjan, prisluhnilje razlagi o Slovencih v Italiji Pri Grazii Rusjan, nečakinji prvega slovenskega pionirja letalstva Edvarda Rusjana, se je ob koncu minulega tedna zglasil Helmut Luther iz Merana, publicist in profesor iz Južne Tirolske, ki so ga pritegnile zgodba bratov Rusjan in zanimivosti Goriške. K nam je pripotoval s kom-bijem z dvema sinovoma in nečakom ter s tremi kajaki na strešnem prtljažniku; njegovi sopotniki so namreč vneti kajakaši in so se prišli spopast s Sočo na kajakaškem poligonu v Solkanu, medtem ko je on raziskoval Goriško. Helmut Luther poučuje nemški jezik na nemškem učiteljišču v Meranu, obenem je zunanji dopisnik raznih časopisov in revij na Južnem Tirolskem, v Avstriji in Nemčiji. Luther, ki je študiral v Insbrucku, se je izkazal za dobrega poznavalca zgodovinskega dogajanja na Goriškem. Najbolj ga je zanimalo pionirstvo bratov Rusjan pa tudi goriško rojstvo Juliusa Kugyja, imel je hkrati priložnost, da mu je družbeni delavec Vili Prinčič predstavil utrip goriških Slovencev; na to temo je seveda občutljiv, saj je tudi sam manjšinec v Italiji. V Gorici si je ogledal knjige in fotografije o Rusjanih, obiskal je hišo v Ulici Cappella, kjer sta brata stanovala in izdelovala svoja letala, dalje goriško letališče, sinagogo v Ulici Ascoli, park Coronini, kjer je Kugy-jeva rojstna hiša, onkraj meje pa še judovsko pokopališče v Rožni Dolini in novo-goriški spomenik bratoma Rusjan. Pred hišo bratov Rusjan foto vip Južnotirolski popotnik je prišel zbirat zgodbe z nekdanjega roba avstrijskega cesarstva, ki bi jih rad objavil v knjigi za avstrijskega bralca. Zato ni mogel mimo usode nemško govoreče skupnosti, ki je v Gorici živela do prve svetovne vojne, in goriške igralke Nore Gregor, rojene v nemško govoreči družini. Informacije o obojem je poiskal pri Hansu Kitzmuller-ju in Igorju Devetaku. goriška brda - Neizkoriščen turistični potencial Stavijo na ribe in čebele Cilj projekta Enjoy Tour je boljša promocija tipičnih pridelkov in izdelkov čezmejnega prostora Deset projektnih partnerjev iz Italije in Slovenije se je včeraj v Goriških Brdih udeležilo zaključka 30-mesečnega čezmejnega projekta Enjoy Tour, s katerim so delali na razvoju in promociji podeželskega turizma in povezavi s ponudbo kakovostnih tipičnih izdelkov. Zanimiv je doprinos projekta k čezmejnemu ribiškemu turizmu in razvoju čebelarstva. »Cilj 390.000 evrov vrednega projekta je vrednotenje tipičnih pridelkov in izdelkov čezmejnega prostora, dvig kakovosti, predvsem pa njihova promocija, trženje in vključitev v obstoječe tematske poti, kot so vinske ceste, poti okusov ...,« je včeraj pojasnil Davor Mrzlic iz novo-goriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda. Partnerji v projektu ocenjujejo, da potencial podeželskega turizma ni do konca izkoriščen ter da bi se s tem v zvezi dalo še marsikaj postoriti. Aktivnosti v okviru projekta Enjoy Tour so zelo raznolike: od usposabljanja v okviru studijskih ogledov, izmenjave dobrih praks, ocenjevanj vina in suhih mesnin, izdelave brošur z ribjimi recepti in delu na »morskem« ribiškem turizmu, čebelarski del z ureditvijo čebelnjakov in likovnimi delavnicami, do mreže-nja in povezovanja poti dobrih okusov in vinskih cest s poudarkom na trajnostnem razvoju, ki vedno bolj zaznamuje turistično ponudbo in povpraševanje. Eden od delovnih sklopov projekta se je posebej posvečal ribiškemu turizmu na območju Tržaškega zaliva. V okviru pro- Ribič pri delu jekta je nastala knjižica Ribiči priporočajo z opisi ribjih vrst tržaškega zaliva in recepti za okusne jedi. Predvsem pa so se projektni partnerji seznanili s primeri dobrih praks. Tako bi, na primer, v Sloveniji po italijanskem modelu radi uvedli t.i. ribiški turizem, za kar pa v slovenski zakonodaji ni ustrezne podlage. Rešitev? »Stvari, ki so uporabne, bi iz italijanske zakonodaje prenesli tudi v slovensko. Italijanska zakonodaja s tega področja namreč dopušča or- ganiziranje ribiškega turizma oziroma imajo posebej definiran t.i. ittioturismo, kjer ima ribič doma lahko urejen prostor za pripravo, promocijo in prodajo teh pridelkov - školjk, ulovljenih rib, kar potem tudi pripravijo in postrežejo. Gre za neke vrste ribiško "osmico". Pri nas pa zakonske rešitve glede tega ni,« pojasnjuje Mrzlic. Ribiški turizem torej tudi na slovenski strani zaznavajo kot turistični potencial, kljub temu, da ribičev, ki lovijo na morju, ni veliko. Toda med tistimi, ki so, je za takšno obliko trženja precej zanimanja, pravi sogovornik. Zanimiv je tudi delovni sklop, ki je v celoti namenjen čebelarstvu. V Idriji so na ta račun oživili star meščanski čebelnjak, v Kobaridu pa postavili novega. »Občina Idrija je že vrsto let priča propadanju edinega meščanskega čebelnjaka v Sloveniji. Trudili smo se, da bi na kakšnemu razpisu pridobili sredstva za obnovo. Projekt Enjoy tour je tretji poskus za pridobitev sredstev,« je povedala Karmen Makuc iz občine Idrija. V projekt so vključeni Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, pokrajini Gorica in Videm, občina Idrija, Idrijsko-cerkljanska razvojna agencija, ARIES Posebna agencija Trgovinske, industrijske, obrtne in kmetijske zbornice Trst, Gibanje za promocijo vinskega turizma v FJK, Informest, deželna Kmečka zveza, občina Kobarid in občina Ajdovščina. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Petek, 13 . marca 2015 1 5 Glasbena štafeta V Gorici in Sovodnjah bosta potekala koncerta, ki ju bo Glasbena matica v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice organizirala pod naslovom Glasbena štafeta. V sredo, 18. marca, ob 18. uri bo v mali dvorani goriškega Kulturnega doma najprej koncert dua Beatrice Zonta - Manuel Figheli (klavir štiriročno, klavir in harmonika); na programu bodo skladbe Kogoja, Piaz-zolle in Gershwina, vstop bo prost. V sredo, 25. marca, ob 18. uri pa bo na vrsti 8. Srečanje komornih skupin - Z glasbo v pomlad; v Kulturnem domu Jožef Češ-čut v Sovodnjah bodo nastopili učenci Glasbene matice. Gledališče v Gabrjah Nocoj ob 20.30 uri bo v dvorani kulturnega društva Skala v Gabrjah gostovalo Beneško gledališče z veseloigro Osem žensk. Gre za tradicionalni obisk beneških gledališčnikov v Gabrjah, ki so vsakič deležni prisrčnega sprejema. Avtor komedije je francoski pisatelj Robert Thomas, v beneško narečje jo je prestavila Marina Cernetig, režijo je podpisal Danijel Malalan. V bogati hiši najdejo truplo moža, družinskega poglavarja, med osmimi stanovalkami (mati, dve hčerki, nona, dve teti in dve dekli) je gotovo tudi morilka ... (vip) Gradeški muzej V hotelu Lido v Gradežu bo danes ob 18.30 javno srečanje o muzeju podvodne arheologije. Načrt so izdelali pred 30 leti, nakar so poslopje zgradili, vendar ga niso nikoli odprli, tako da danes klavrno propada. Srečanje prireja odbor OpenMuseum. Na papeževo povabilo Tudi v Gorici se bodo odzvali povabilu papeža Frančiška k sodelovanju pri pobudi »24 ur za Gospoda«. Drevi ob 20.30 bo nadškof Carlo Redaelli vodil molitev v stolnici, kjer bo jutri ob 19. uri daroval mašo. Tekaški vikend v Tržiču Konec tedna bo v Tržiču v znamenju tekaške prireditve »Le vie del sommaco«. Jutri ob 16. uri bo v mestnem središču tekma na izpadanje, v nedeljo ob 9. uri pohod po Krasu. Ženske in politika V hotelu Best Western na Korzu Verdi v Gorici bo danes ob 17.30 posvet o ženskah in politiki; prireja ga združenje Una regione in comune. Pisatelja v knjigarni V knjigarni LEG v Gorici bosta danes ob 18. uri pisatelja Paolo Morganti in Ste-fania Conte predstavila svoji knjigi »ll bosco del cervo bianco« oz. »Il gatto che apriva cassetti«. Paolo Mieli v Tržiču V Europalace hotelu v Tržiču bo danes ob 15. uri javno srečanje z novinarjem Paolom Mielijem na temo prve svetovne vojne. Pred njim bosta spregovorila zgodovinar Gregory Alegi in novinar Roberto Covaz. t\tt III I I VI I I Dijaki in bivši izgnanci Na škofijski gimnaziji v Vipavi bo jutri ob 10. uri srečanje srednješolcev iz nemškega Neumarkta s slovenskimi izgnanci, ki so med vojno kot otroci bivali v taborišču v tem nemškem mestu. (km) Obisk Anne Tatangelo V nakupovalnem središču Tiare v Vile-šu se bo danes ob 17.30 Anna Tatange-lo srečala s svojimi oboževalci, predstavila bo svojo knjigo »Libera«. gorica - V Trgovskem domu odprtje multimedijske razstave »Angel si, Nora!« Predprodaja vstopnic za predstavo Nora Gregor - Skrivni kontinent spomina v Kulturnem domu in centru Lojze Bratuž Marčevsko dogajanje v imenu Nore Gregor se začenja danes ob 18. uri v Gorici z odprtjem razstave Nora, du bist ein Engel! v pritličju Trgovskega doma, kjer bo tudi Norina pogostitev. Multi-medijsko zasnovana razstava, ki jo je uresničil Kinoatelje, ponuja vizualno sintezo dela, ki ga je opravila mednarodna skupina raziskovalcev. Norino zgodbo vzporeja z zgodovino Goriške in srednjeevropskega prostora, ki je doživljal nasilne izbrise zaradi prve in druge svetovne vojne. Poleg reprodukcij dokumentarnega gradiva in osmih prvič prikazanih eksponatov se posnetki iz Norinega življenja in gledališke in filmske kariere vrtijo na šestnajstih ekranih, o njenih igralskih dosežkih še posebej govorijo izseki iz šestih filmov. Razstava spremlja trijezično predstavo Nora Gregor - Skrivni kontinent spomina, ki bo odigrana v mestnem gledališču Verdi 27. marca ob 20.45; predprodaja vstopnic poteka tudi v Kulturnem domu (tel. 0481-33288) in Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481531445). S Kinoateljejeve razstave isonzo-soča Goriško dolgo stoletje se seli v rimski senat Razstava v Muzeju sv. Klare V rimski senat se seli razstava o goriškem »dolgem stoletju«, ki je nastala na pobudo dvojezične revije Isonzo Soča ter s sodelovanjem goriške občine in pokrajinske uprave, na ogled pa je bila v Muzeju sv. Klare, nasproti glavne pošte v Gorici. Sestavlja jo več kot 50 panojev; dogajanje na Goriškem od avstro-ogrskega cesarstva do padca meje s Slovenijo je prikazano skozi več kot 60 posnetkov velikega formata in deset nazornih zemljevidov, besedila so v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini. Odprtje bo 14. aprila ob 11. uri v knjižnici senatne palače Minerva. Dogodka naj bi se udeležili tudi župani Gorice, Nove Gorice in Šempetra, med gosti pa naj bi bili parlamentarci, člani vlade, slovenski veleposlanik in druge osebnosti. Pri združenju, ki je postavilo razstavo, napovedujejo, da bodo na odprtje rimske razstave odpeljali avtobus s 50 Goričani. [12 Lekarne U DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ bo v soboto, 14. marca, ob 20.30 premier-no uprizorila Plavtovo komedijo »Au-lularia« (Komedija o loncu) v režiji Franka Zerjala v dvorani na Humu; prva ponovitev bo 15. marca. Rezervacije sprejemajo na naslov dram-ska.druzina@sedej.org. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: 14. marca ob 20.30 »Per favore ammazzatemi la moglie!«, napisal Mauro Fontanini, nastopa Accademia Nuova Esperienza Teatrale iz Palmanove; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 14. marca ob 16.30 »Olivia Paperina«, CTA; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.0014.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). V KULTURNEM DOMU V GORICI: Ul. Brass 20 bo v sredo, 18. marca, ob 20.30 komedija »Sto svečk za Ježka« velikana slovenske komične scene, Frana Milčinskega - Ježka. 1. aprila ob 20.30 na sporedu komedija »Jezik ne jezi se« komičnega igralca Andreja Rozmana. Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma in po tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: bo v nedeljo, 15. marca, ob 16.00 gledališka lutkovna predstava »Pippo Pettirosso« v režiji Francesca Tullija Altana. V torek, 17. marca, ob 21.00 »gen-teinattesa - Il precario e il Professore«, nastopata Piero Sidoti in Giuseppe Bat-tiston; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v soboto, 14. marca, ob 21. uri bo gledališka predstava v režiji Ennija Coltortija z naslovom »Trappola mortale«. Rezervacije in informacije po tel. 0481-532317 ali na info@arti-stiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 13. marca, ob 20. uri ponovitev igre »Tartuffe« (Jean Baptiste Poquelin Molière); Informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.00 -22.10 »Cenerentola«. Dvorana 2: 17.00 »Dancing with Maria«; 18.20 - 20.20 - 22.15 »Nessuno si salva da solo«. Dvorana 3: 17.00 - 20.15 - 22.10 »Suite Francese«; 19.00 »Dancing with Maria«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.15 »Cenerentola«. Dvorana 2: 16.30 »Cenerentola«; 18.30 - 19.50 »Dancing with Maria«; 21.15 »Focus - Niente e come sem-bra«. Dvorana 3: 17.15 - 20.20 - 22.10 »Ma che bella sorpresa«. Dvorana 4: 16.30 »Spongebob - Fuo-ri dall'acqua«; 18.10 - 20.10 - 22.10 »Suite Francese«. Dvorana 5: 17.00 - 19.50 - 22.15 »Foxcatcher - Una storia americana«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Čebelica Maja«; 20.15 »Dva dneva, ena noč« (Filmsko gledališče - abonma). fi Razstave V GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino je na ogled razstava školjk in hroščev z vsega sveta. V soboto, 14. marca, ob 17.00 odprtje razstave »Ptice in ribe« na ogled do 15. maja vsak torek in petek 10.00-13.00 ter 15.00-18.00. Šole se lahko najavijo na naslov associa-zionenaturalisti.comel@gmail.com ali po tel. 342-8699900; vstop prost. Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 13. marca, ob 20.45 klavirski recital čilskega pianista Danorja Quinterosa Fuentesa; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org). H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo goriški oddelek izjemoma odprt za stranke v torek, 17. marca, od 11. do 13. ure. PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure). ONAV GORICA - (Vsedržavna organizacija degustatorjev vin), organizira obisk sejma Vinitaly v nedeljo, 22. marca. Za informacije in vpisnine po tel. 0481-32283 ali markovicdanie-la@yahoo.com. SPDG organizira v sklopu Kekčeve poti (lažji pohodi namenjeni otrokom) prvi izlet v pozdrav pomladi v nedeljo, 22. marca. Mali pohodniki in njihove družine se bodo povzpeli na hrib Volnik na tržaškem Krasu. Zbirna točka bo parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za informacije in prijave po tel. 347-6220522 (Fanika) in 338-3550948 (Matija). 0 Prireditve ANMIL (VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE DELOVNIH INVALIDOV) prireja dan odprtih vrat na sedežu v Ul. Cantore 2 v Gorici v soboto, 14. marca, od 9. do 17. ure. V JAMLJAH: na sedežu društva Kre-menjak v Prvomajski Ul. 20 bo v soboto, 14. marca, ob 19. uri nastop gojencev harmonikaške šole in ples gojencev tečaja zumba kids. Sledila bo komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo« v izvedbi kulturnega društva Tuhinj iz Kamnika. KD SOVODNJE vabi v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri v Kulturni dom Jožef Češčut v Sovodnjah na družabnost ob dnevu žena. Članice društva se bodo predstavile s skeči, Karnivaline bodo popestrile večer s plesi. O pomenu praznika bo misel podala društvena odbornica Karin Tommasi. OBČINA SOVODNJE OB SOČI in Založništvo tržaškega tiska vabita v torek, 17. marca, ob 18.30 v občinsko knjižnico na srečanje z Markom Korošicem, avtorjem knjige »Čar prostora, o oblikovanju slovenskih arhitektov v Furla-niji Julijski krajini«. Srečanje je omogočila Fundacija Goriške hranilnice. □ Obvestila V GORICI: v župnijski dvorani Incon-tro v Podturnu bo danes, 13. marca, ob 17.30 predavanje o pluralnem islamu, govoril bo Michele Brignone, urednik revije Oasis. Predavanje je vključeno v niz, ki ga posvečajo spoznavanju islamske vere. ALCI obvešča, da bo v soboto, 14. marca, od 15.00 do 18.00 na sporedu delavnica Družinskih postavitev. Prijave na marisa@zskd.eu, tel. 0481531495 (pon.-pet. 9.00 - 13.00), ali sms na tel. 327-0340677. SLOVESNOST V LAZCU PRI TEMNICI bo v nedeljo, 15. marca, ob 11. uri ob spomeniku v Lazcu. Slavnostna govornika bosta Miroslav Jerkič, general v pokoju, in Fabio Vallon, tajnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Trst. SKGZ vabi delegate članic in članov v ponedeljek, 16. marca, ob 18. uri v drugem sklicu na občni zbor in ob 19. uri v drugem sklicu na izredni deželni kongres, ki bosta zasedala v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). V SOVODNJAH: v dvorani Zadružne banke bo v ponedeljek, 16. marca, ob 18. uri strokovno srečanje na temo »Poslovanje s tujino: kreditiranje in jamstva«. Srečanje bo vodil Nazario Soccio - strokovni izvedenec pri Iccrea BancaImpresa. Pobuda v priredbi Zadružne banke Doberdoba in Sovodenj. V GORICI: v Tumovi dvorani v KB centru/51 bo v sredo, 25. marca, ob 18. uri predavanje o zdravi prehrani. Predavala bo Marija Merljak. Večer prireja Društvo Slovenskih upokojencev. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 12.00, Valeria Brandolin vd. De Fornasari iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Laura Battista por. Piccioni (iz splošne goriške bolnišnice ob 9.30) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Marcello Zanet (iz splošne goriške bolnišnice ob 13.00) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.00, Rosa Visintin vd. Vecchi (iz bolnišnice v Palmano-vi) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 10.00, Luciano Sossi (iz splošne goriške bolnišnice ob 9.30) in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giacomo Laudicina iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. 1 2 Sreda, 11. marca 2015 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Zlati cepin v Slovenijo Med letošnjimi prejemniki zlatega cepina, najbolj prestižnega priznanje za izjemne dosežke v alpinizmu na mednarodni ravni, so tudi Slovenci Luka Lindič, Marko Prezelj (na fotografiji) in Aleš Česen s prvenstvenim vzponom v severni steni 6657 metrov visokega Hagshuja. Smer so ocenili z najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice: ED, 70°-90° III, 1350 m, 20 h + 4,5 h (prv.). To je že šesti zlati cepin za Slovenijo v 23-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najpomembnejši alpinistični vzpon. Marko Prezelj bo postal prvi alpinist na svetu s tretjim zlatim cepinom Tina najbogatejša KRANJSKA GORA - Tina Maze in Marcel Hirscher pred odločilnim delom zimske sezone v svetovnem pokalu vodita po zaslužkih od denarnih nagrad. Slovenska šampionka Ma-zejeva je skupno zaslužila 316.814 švicarskih frankov, avstrijski as Hirscher pa 395.173 švicarskih frankov. Oba bosta ta vikend skušala nadaljevati uspešne nastope. Ženske se bodo v Areju pomerile v veleslalomu (15.55 in 18.55), moški prav tako v veleslalomu v Kranjski Gori (9.30 in 12.30). formula ena - V nedeljo prva dirka kraljevskega razreda motošporta v Avstraliji Lov na »srebrno puščico« S prvim in drugim prostim treningom se je danes ponoči začela nova sezona Formule 1. Že peto leto zapored se je karavana kraljevskega razreda motošporta za prvo etapo svetovnega prvenstva zbrala v Avstraliji, in sicer v Melbournu (start dirke v nedeljo ob 6.00po TV Slo 2, ob 14.00 Rai 1, kvalifikacije jutri ob 7.00). Po lanski revoluciji, le rahle spremembe v pravilniku Če je bila sezona 2014 revolucionarna, saj so lani novi 1,6-litrski šestvaljni tur-bomotorji nadomestili 2,4-litrske osem-valjnike, bomo letos priča le rahlim spremembam v pravilniku. Vsekakor ni izključeno, da bi se v F1 odločili v prihodnjih sezonah za nove revolucije, predvsem v primeru, ko bi današnja Formula 1 ne znala več pritegniti številne publike. Tako kot lani bo ob turbo šestavaljniku prisoten sistem ERS (Energy Recovery System), kateri spremeni v kinetično energijo toploto, ki se sproži ob zaviranju in delovanju motorja. Motorji bodo imeli 600 konjskih moči, manjšo spremembo pa so doživeli dirkalniki, ki bodo lahko letos težji v primerjavi z lansko sezono, saj bodo lahko - s praznim rezervoarjem za gorivo - tehtali 702 kg (lani 691). Menjalnik bo osemstopenjski, pravilnik pa moštvom prepoveduje, da bi se menjalnika dotikala med sezono. Vsak dirkač bo imel v prvenstvu na razpolago le štiri motorje (lani pet), dodatna »Power Unit« pa bo na voljo, če bo vseh dvajset dirk v prvenstvu potrjenih - Velika Nagrada Nemčije je še pod vprašajem. Poleg tega predvideva letošnji pravilnik nekaj več kazni, med katerimi tudi t.i. »five second time penalty« in »ten second time penalty«, to se pravi, da bodo kaznovani dirkači morali mirovati v garaži 5 oz. 10 sekund, ne da bi se mehaniki lahko dotaknili dirkalnikov. Do sprememb le zaradi lanskih nesreč oz. polemik FIA se je letos odločila za nekatere spremembe v pravilniku, da bi se izognila Koledar dirk 15. 3. Avstralija/Melbourne 29. 3. Malezija/Sepang 12. 4. Kitajska/Šanghaj 19. 4. Bahrajn/Sahir 10. 5. Španija/Barcelona 24. 5. Monako/Monte Carlo 7. 6. Kanada/Montreal 21. 6. Avstrija/Spielberg 5. 7. Velika Britanija/Silverstone 19. 7. *Nemčija/ 26. 7. Madžarska/Budimpešta 23. 8. Belgija/Spa-Francorchamps 6. 9. Italija/Monza 20. 9. Singapur/Singapur 27. 9. Japonska/Suzuka 11.10. Rus/Soči 25.10. ZDA/Austin 1.11. Mehika/Ciudad de Mexiko 15.11. Brazilija/Sao Paulo 29.11. Abu Dabi/Abu Dabi * Opomba: prizorišče še ni določeno določenim »nevšečnostim«, ki so se pripetile v lanski sezoni. Potem ko so lani neuspešno preizkusili sistem dvojnega točkovanja na zadnji dirki, ki bi lahko celo odločal o končem prvaku, so se letos odločili za ukinitev omenjenega nesrečnega pravila, tako da bo točkovanje na vseh dirkah enako. Huda nesreča, ki se je pripetila Julesu Bianchiju na lanski VN Japonske - zaradi katere življenje francoskega dirkača še vedno visi na nitki -, je privedla do tega, da bodo letos uvedli neke vrste »virtualnega« varnostnega avtomobila. V primeru nevarnosti na določenih delih steze se bo po- in Ferrari pripravili dobre dirkalnike, veliko pa je neznank. Red Bull lahko računa na odličen avtomobil, ki ga je načrtoval Adrian Newey, tvega pa, da mu bo proizvajalec motorjev, oz. Renault, nudil preslab še-stvaljnik v primerjavi z Mercedesovim. Za nameček se marsikdo sprašuje, ali se bo Daniel Ricciardo po odhodu Vettla znašel v vlogi prvega dirkača, medtem ko je Rus Da-niil Kvjat že na prepihu in ni izključeno, da bi ga lahko sredi sezone nadomestil sedemnajstletni Max Verstappen, sicer dirkač pri ekipi Toro Rosso. Na Mercedesov motor lahko pa računa Williams, ki z dvo- kletom Nicole Scherzinger, v preteklosti pa je oddaljenost od slovite pop pevke večkrat privedla do rezultatske krize britanskega dirkača. O dobri formi Fer-rarija priča tudi dejstvo, da je na - sicer oddaljenem - tretjem mestu Sebastian Vettel. Zmaga Nemca omogoča, da se začetno vsoto stave pomnoži kar petnajstkrat. Sledijo mu Ricciardo (21), Bottas (26) in Raikkonen (29). Med konstruktorji pa je zmaga na papirju že oddana Mercedesu (1.07), medtem ko je kvota za Ferrari, Williams in McLaren enaka, in sicer 17. Nemški pilot Ferrarija Sebastian Vettel (levo) in Anglež Lewis Hamilton (Mercedes) bosta bržkone v letošnji sezoni glavna favorita za naslov ansa javil napis »VSC«; to bo pomenilo, da bodo morali dirkači upočasniti vožnjo, ne da bo za to potreben vstop varnostnega avtomobila. Potrjeni Avstrija in Rusija, vrača pa se Mehika Koledar je v primerjavi z lansko sezono v bistvu nespremenjen. Manjša sprememba je ta, da bo letos VN Bahraj-na (19. aprila) po in ne pred VN Kitajske (12. aprila). Po lanskem uspehu sta bili potrjeni VN Avstrije (v Zeltwegu, ki je oddaljen približno tri ure in pol vožnje od naših krajev) in VN Rusije v Sočiju. Letošnja novost pa je VN Mehike. Za dirko na dirkališču Hermanos Rodriguez vlada precejšnje zanimanje, saj je F1 zadnjič obiskala Mexico City leta 1992, ko je dirko osvojil Nigel Mansell. Mercedes favorit, Ferrari napreduje? Mercedes je lani osvojil 16 od 19 dirk, na letošnjih zimskih testiranjih pa je dokazal, da bo ponovno favorit. Nemški konstruktor se je med zimo osredotočil na zanesljivost dirkalnika (edina prava šibka točka v lanski sezoni), saj sta Lewis Hamilton in Nico Rosberg v Barceloni in Jerezu skupno prevozila kar 6.121 kilometrov. Če naj bi torej Mercedes veljal za absolutnega favorita, vlada veliko zanimanje za zasledovalce. Zgleda, da so Red Bull, Williams jico Massa-Bottas želi ponoviti lansko nadpovprečno uspešno sezono. Velika pričakovanja pa vzbuja Ferrari. Težko je verjeti, da bi lahko Scuderia ponovila lansko porazno sezono, ko je Alonso stal le dvakrat na stopničkah, ne da bi osvojil niti enega prvega mesta. Zimska testiranja so dokazala, da je prihod Sebastiana Vettla vlil novega elana ekipi v Maranellu, tako da je Ferrari zaenkrat moštvo, ki je najbolj napredovalo v primerjavi z lansko sezono. Je pa res, da je Scuderia tudi v prejšnjih letih opravljala solidna testiranja, med sezono pa je popolnoma razočarala. Poleg Vettla bo velika okrepitev zagotovo prihod britanskega inženirja Jocka Clearja iz Mercede-sa, čeprav je tudi v tem obračunu nemški konstruktor še vedno zmagovalec, saj ima velike zasluge za uspešen dirkalnik Nemcev ravno Aldo Costa, ki ga je Ferrari odslovila. Mercedes in Hamilton absolutna favorita za stavnice Športne stavnice so vedno zanesljiv vir o favoritih. Če pogledamo kvote stavnice Williamhill, je Lewis Hamilton nesporni favorit, saj je njegova kvota le 1.57 (lani 3.25). Na drugem mestu je njegov moštveni kolega Nico Rosberg (3.75), marsikdo pa ugiba, da bi lahko Nemec presenetil Britanca, ki ponovno doživlja »čustveno razburkano obdobje«, saj se je Lewis (ponovno) razšel s svojim de- Afera Fernando Alonso in neznanka McLaren Ravno McLaren - ob povratku nekdaj bankrotirane Marussie pod imenom Manor - je največja neznanka letošnje karavane. Angleško ekipo so letos opremili z motorji znamke Honda, ki je povratnik v F1 po večletni odsotnosti. Šestvaljniki so se zaenkrat izkazali za zelo nezanesljive, saj je trojica But-ton-Alonso-Magnussen med testiranji prevozila skupno le 1.751 km zaradi številnih okvar. Poleg tega bo McLaren začel prvenstvo v okrnjeni postavi. V Avstraliji ne bo Fernanda Alonsa, ki je v Barceloni doživel eno izmed najbolj »nejasnih nesreč« zadnjih let. Španec naj bi takrat izgubil spomin, tako da je bil nekaj dni prepričan, da še vedno vozi gokarte in da bi rad nekega dne nastopal v F1. Zaradi sponzorjev in številnih denarnih interesov (Alonsova »vrednost« naj bi znašala kakih 40 milijonov evrov letno) so dogodek pri McLarenu minimizira-li, strokovnjaka, kot sta Briatore in Eccle-stone, pa sta izrazila veliko dvomov glede omenjene zadeve. Ne gre niti izključiti dejstva, da naj bi bil muhasti Alonso že naveličan McLarna in da naj bi že razmišljal o novi selitvi. Vsekakor naj bi bil Španec 100% nared za drugo dirko prvenstva v Maleziji. Obvezna pa je raba pogojnika, saj zelo verjetno ne bomo nikoli izvedeli resnice. Tudi taki skrivnostni dogodki pa botrujejo k temu, da je F1 izredno očarljiv šport, ki po povprečni televizijski gledanosti zaostaja le za Olimpijskimi igrami in SP v nogometu. Albert Voncina smučar. skoki V boju za globus Prevc še zaostaja za Freundom TRONDHEIM - Svetovni prvak Freund (135 in 139 m) je včeraj z velikim naskokom prehitel Petra Prevca (137,5, 136). V skupnem seštevku svetovnega pokala ima Freund po sedmi zmagi v sezoni zdaj 1443 točk, Prevc zaostaja za 34, Kraft pa za 46 točk. NOGOMET - Evropska liga, prve tekme osmine finala: Zenit - Torino 2:0, Wolsburg - Inter 3:1, Brugge - Be-šiktaš 2:1, Dnipro - Ajax 1:0, Everton -Dinamo Kijev 2:1, Villarreal - Sevilla 1:3, Napoli - Dinamo Moskva 3:1, Fiorenti-na - Roma 1:1. KOŠARKA - Evroliga, TOP 16, skupina E, 10. krog: Galatasaray - Crve-na zvezda 68:91, Barcelona - Maccabi 89:71, Real Madrid - Alba Berlin 93:62; skupina F: Nižni Novgorod - Laobral Vitoria 89:85. KOLESARSTVO 1 - Belgijec Jens Debusschere je dobil sprint druge etape kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Član Lotta je imel več moči od Slovaka Petra Sagana in Irca Sama Bennetta. V zadnjih 100 metrih je prišlo do skupinskega padca, v katerega je bil udeležen tudi slovenski sprinter Mezgec. KOLESARSTVO 2 ,- Avstralec Richie Porte, kolesar ekipe Sky, je zmagovalec četrte etape dirke Pariz - Nica. V skupnem vodstvu je Poljak Michal Kwiatkowski. Od Slovencev je najvišje končal Simon Špilak, kolesar Katjuše je osvojil 10. mesto. ZANIMIVOST - Butan je odigral prvo zgodovinsko kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji 2018. Reprezentanca države izpod Himalaje (209., zadnja, na jakostni lestvici FIFA) je v azijskih kvalifikacijah z 1:0 premagala Šrilanko. Pittin na stopničkah TRONDHEIM - Karnijec Alessandro Pittin iz Cerciventa je na tekmi nordijske kombinacije za svetovni pokal osvojil tretje mesto. Z dobrim nast-pom na 10-kilometrski progi je nadoknadil kar 20. mest. Zmagal je Norvežan Magnus Moan, za 13,3 sekunde je premagal Nemca Fabian Ries-sleja, Pittin pa je zaostal še 4,9 sekunde več. Jakov Fak 10. KONTIOLAHTI - Biatlonci so na svetovnem prvenstvu v Kontiolahtiju na Finskem opravili z najdaljšo 20-kilo-metrsko preizkušnjo. Zmage se je veselil Francoz Martin Fourcade (43:37,4/1). Med Slovenci je bil po pričakovanjih najboljši Jakov Fak (1:45,5/2) na 10. mestu. Upokojil se je Matt ST. ANTON - Olimpijski prvak v slalomu Avstrijec Mario Matt je včeraj končal svojo športno kariero. Po razočaranju letošnje sezone svetovnega pokala, kjer ni dosegel niti enih stopničk, se je mesec pred svojim 36. rojstnim dnevom odločil, da se športno upokoji. Italija v deseterici ZÜRICH - Na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze Fife na vrhu ni prišlo do sprememb. Prva trojica ostaja Nemčija, Argentina in Kolumbija, novinka med deseterico je Italija. Slovenija je v primerjavi s staro lestvico izgubila eno mesto in je zdaj 48. / ŠPORT Petek, 13. marca 2015 17 jadranje - Začetek sezone 420 Cilji so visoki Cilji jadralcev v razredu 420 so letos visoki. Če upoštevamo tudi skrite želje trenerjev, bodo vstopnico za vpoklic v reprezentančno ekipo in posledičen nastop na svetovnem in evropskem prvenstvu lovile tri posadke Sirene. Cilju sta najbližji aktualni svetovni prvakinji Carlotta Omari in Francesca Russo Ci-rillo (Sirena/SVBG, na fotografiji FOTODAMJ@N), ki sta že v pripravljalnem obdobju pokazali pravo formo in bosta najbrž brez težav dosegli vpoklic v izbrano vrsto. Potrditev zlata na SP na Japonskem je zaenkrat še skrita želja, trener Matjaž Antonaz pa je že napovedal, da bosta jadralki v deželi vzhajajočega sonca lovili vsaj eno do treh kolajn. Med kandidate za uvrstitev na SP, kamor bo odpotovalo le sedem najboljših ženskih in moških posadk v članski in mladinski konkurenci, je trener Antonaz, ki letos vodi skupno ekipo Sirene in SVBG, navedel še Mattea Omarija in Cecilio Fedel (Sirena), ki bosta sicer tekmovala v močnejši moški konkurenci, iz regate v regato pa kažeta na- predek. Tretjo posadko, ki si je zastavila visok cilj, pa sestavljata Jana Germani in Sara Zuppin (Sirena), ki sicer trenirata pri Triestini della vela. Mladinki (U17) se bosta skušali prebiti med najboljše mladinske dvojce in si tako zagotoviti nastop na Japonskem. »Šele prva regata nam bo sicer povedala, kje smo in kako moramo nadaljevati, računamo pa, da bomo na višjih mestih,« je napovedal trener Sandi Dekleva. Prve visoke uvrstitve veljavno za sestavo končne lestvice in posledični vpoklic v reprezentanco bodo posadke lovile že ta konec tedna blizu Livorna na prvi od štirih državnih regat. Tam bosta nastopali tudi posadki Čupe Luca Carciotti in Nikolas Starc ter Sebastian Cettul in Luka Paljk, ki bodo na državnih regatah predvsem pridobivali izkušnje. »Zadovoljni bomo, če se bosta posadki redno uvrščali med štiri-deseterico in si zagotovili nastop na državnem prvenstvu,« je pojasnil trener Matija Spinazzola, s katerim sodeluje tudi Jaš Farneti. Pri Čupi trenira še dvojica Giulio Michelus in Jakob Podvršič, ki pa se prve regate ni udeležila zaradi pomanjkanja prostora na prikolici. Jadralci bodo nastope začeli danes, tekmovali pa bodo vse do nedelje. Nato jih čaka regata v Crotoneju, med 1. in 3. majem bodo nastopali v Trstu (regata v organizaciji Sirene in SVBG), nato še v Senigalii. (vs) odbojka - V državni B2-ligi Najprej (miren) obstanek Združena ekipa Olympie (jutri) in Sloga Tabor Televita (v nedeljo) na domačem igrišču - Ekipi se želita oddaljiti od dna lestvice odbojka ZSloga previdno, ZKontovel pa želi prebiti led Zalet Slogo v deželni C-ligi čaka vse do velike noči naporen koledar tekem. Prvi težki preizkus bo na vrsti že jutri (ob 18.00), saj v Repen prihaja drugouvrščeni Eastvolley. Na prvi tekmi so igralke Zaleta izgubile s 3:0, tokrat pred domačimi gledalci pa želijo stopiti korak naprej. Cilj je ohranitev četrtega mesta. Trener Edi Bosich je sicer zelo previden, ne izključuje pa presenečenj: »Vse bo odvisno, kakšna bo motivacija nasprotnic. Esatvolley je praktično že izključen iz boja za prvo mesto in napredovanje, zato morda ne bo igral na nož kot v prvem delu prvenstva. Po poti so izgubile že marsikateri niz, nazadnje v prejšnjem krogu proti Rizziju,« je napovedal trener. Je pa to kompletna ekipa, z dobrima blokerka-ma, podajalko, ki je lani igrala v B1-li-gi v Lombardiji, in učinkovito kape-tanko, ki napada s krila. »Edina šibka točka je korektor,« je še navedel trener, ki bo imel na razpolago vse igralke. Izjema je Vitezova, ki bo igrala 1. divizijo, zato bo na klopi sedela Crissanova, ki redno trenira enkrat tedensko. Zalet Kontovel v play-offu ženske D-lige pa bo v Fontanafreddi lovil prve točke. Po porazu v prejšnjem krogu želijo igralke predvsem reagirati: »Ne smemo se obremenjevati z rezultatom. Važno bo, da pokažemo to, kar znamo. Igrati moramo sproščeno,« se glasi recept trenerke Veronike Zuzic, saj so nenazadnje z uvrstitvijo v play-off že dosegle pomemben cilj sezone. Med tednom so igralke Zaleta Kontovela dobro trenirale, predvsem pa se prepričale, da predstave s prvega kroga ne smejo ponoviti. Fontanafreddo so v prvem delu že premagale (s 3:1), vsaj tak rezultat pa želijo odnesti domov tudi jutri. Takrat so se z nasprotnicami sicer pomerile v domači telovadnici, tokrat pa jih čaka dolga pot in še ne(po)zna-na telovadnica. Ker se Fontanafredda odlikuje predvsem v obrambi, bo učinkovit napad nujen za zmago. (vs) Danes Sokol Danes bo Sokol v košarkarski D-ligi ob 20.45 gostil v Nabrežini prvou-vrščeni Santos. Združena ekipa Olympie bo jutri v domači športni dvorani Mirka Špacapana gostila Bassano, ki ima pet točk manj na lestvici (28). »Bassano nas je v prvem delu prvenstva premagal. Pravzaprav smo bili sami krivi, da smo z gostovanja prišli domov brez točke. Bassano, ki je vsekakor izkušena ekipa, je vodila z 2:0. V tretjem setu smo bili boljši. V četrtem pa smo vodili 15:9. Sledil je padec zbranosti in poraz s 3:1. Odščipnili bi lahko vsaj točko,« se spominja trener združene goriške ekipe Fabrizio Marchesini, ki je tokrat optimist: »Upam, da se bodo fantje spomnili tistega poraza in da se jim bomo maščevali. Ta teden smo bili na treningih končno prisotni vsi. V zadnjem mesecu je marsikdo zbolel za gripo. Bas-sano sestavljajo izkušeni starejši od-bojkarji in ambiciozni mladi. Nekateri so še v lanski sezoni igrali v višjih ligah (B1 in A2). Za osvojitev vseh treh točk se moramo pošteno potruditi.« Marchesini je še dodal: »Z novo zmago bi se še dodatno oddaljili od dna lestvice. Naš primarni cilj je obstanek v ligi. Hkrati bi se tudi približali tretjemu mestu, ki še vodi v play-off.« Sloga Tabor Televita bo v nedeljo ob 17.00 igrala znova v domači telovadnici v Repnu. Na Kras prihaja v goste Carbonera (19 točk), ki se bori za obstanek v ligi. »To še ne pomeni, da nas čaka lahka naloga,« je opozoril kapetan Sloge Tabor Ambrož Peterlin. »Carbonera je na zadnji tekmi s 3:2 premagala Bassano in se bo tudi v Repnu krčevito upirala. Ne smemo jih podcenjevati. Tudi mi še nismo dosegli obstanka. Prav zaradi tega so nove tri točke dobrodošle, saj bi se tako še dodatno oddaljili od spodnjega dela lestvice.« Trener Gregor Jeron-čič bo v nedeljo imel na razpolago vse odbojkarje. Trener združene ekipe Olympie Fabrizio Marchesini fotodamj@n nogomet - Jutri Juventina in Breg na domačem igrišču V deželnih nogometnih ligah morajo do konca rednega dela prvenstva igrati še sedem tekem. Zadnji krog bo šele 3. maja (5. aprila, na velikonočno nedeljo, sicer ne bo tekem). Zaključni del promocijske lige bo še posebno zanimiv, saj se bodo za napredovanje v elitno ligo potegovale tri ekipe: Torviscosa (48 točk), Juventina (48) in San Lui-gi (46). Mednje bi se lahko s kančkom sreče vključil še Trieste Calcio (43). Juventina bo prav v zadnjih treh krogih igrala proti Trieste Calciu, Torviscosi in San Luigiju. Rdeče-belim se obeta peklensko vzdušje, ki bi jih lahko pripeljalo v raj (elitno ligo). Toda počasi: varovanci trenerja Sepulcrija bodo že jutri ob 15.00 v Štandrežu gostili tržaško Costalun-go, ki je v zadnjem krogu premagala Auroro. »Tržačani so zelo borbena ekipa. Njihov moralni vodja je 35-letni Steiner, ki še vedno zabija gole kot za stavo. Mi bomo znova imeli na razpolago Antonuttija in Manfredo. Pod vprašajem je le nastop Jana Dornika, ki se je lažje poškodoval na torkovem treningu,« je pred sinočnjim zadnjim treningom dejal športni vodja Gino Vinti. Juventina bo tudi prihodnji konec tedna igrala doma: takrat proti Seveglianu. V 1. amaterski ligi bo jutri v športnem centru Silvana Klabiana v Dolini občinski der-bi med Bregom in Domiom (ob 15.00). Trener Brega Lorenzo Cernuta ne bo imel na razpolago diskvalificiranega Nigrisa. Ciglia-ni bo zaradi službenih obveznosti srečanje bržkone začel na klopi. »Smo v dobri formi. Sem optimist,« je dejal trener Brega. (jng) Venturiniju (Vesna) trije krogi prepovedi igranja Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je s tremi krogi prepovedi igranja kaznovala napadalca Vesne Nicolo Ven-turinija. Z 200 evri pa bo bogatejša blagajne zveze, ki je Mariano (na tekmi proti Primorci) kaznovala zaradi »neprimernih besed« po tekmi na račun sodnika. primorski_sport facebook 4 ŠOLSKI ŠPORT Kosovel A klonil šele v finalu V začetku tedna so dijakinje tržaških slovenskih nižjih srednjih šol Iga Grudna iz Nabrežine, Srečka Kosovela z Opčin in Frana Levstika s Proseka nastopile na šolskem odbojkarskem pokrajinskem prvenstvu 3:3. V tržaški športni palači PalaRubi-ni je nastopilo 16 ekip, med katerimi sta 2 zastopali šolo Kosovel, 3 Gruden, 1 pa Levstik. Odbojkarice ekipe Kosovel A so se uvrstile v finale in so šele na tekmi za 1. mesto izgubile proti šoli Masih. Dekleta šol Kosovel in Levstik je vodila profesorica Erika Škerl, medtem ko je dijakinje nabrežinske šole vodil profesor Claudio Starc. Vrstni red: 1. Masih, 2. Kosovel A, 3. Codermaz, 4. Julia, 5. Gruden A, 7. Gruden C, 8. Gruden B, 10. Kosovel B, 14. Kosovel C. alpsko smučanje - Ostržek na smučeh Na državno fazo osem tekmovalcev Od jutri do srede, 18. marca bo v Abetoneju državna faza trofeje Ostržek na smučeh (Pinocchio sugli sci), na kateri nastopajo izključno mladinske kategorije. Pravico do nastopa si je na deželnih kvalifikacijah priborilo tudi osem tekmovalk in tekmovalcev slovenskih klubov. To so: Alice Valdemarin (Brdina), Caterina Sinigoi, Erik Bordon, Maks Skerk, Daniel Smid in Francesco Slavich (Devin), Alex Ostolidi in edini deček Mattia Del Latte (Mladina). Babyiji in miški bodo tekmovali v veleslalomu med soboto in torkom, dečki in naraščajniki pa v sredo. Tekma ima dolgo zgodovino: na njej so nastopili tudi bivši in sedanji tekmovalci svetovnega pokala ter olimpijski prvaki kot so Deborah Compagno- ni, Janica Kosteic, Tina Maze, Federica Brignone in drugi. Zadnja tekma PSP na Trbižu Četrta in zadnja tekam letošnjega Primorskega smučarskega pokala bo 27. Pokal prijateljstva treh dežel v organizaciji SK Devin, ŠD Šentjanž in SK Snežnik. Tokrat se bodo tekmovalci iz Slovenije in Italije pomerili v veleslalomu na progi D na Trbižu. Start bo ob 10. uri. Zmagovalni klub bo osvojil tudi prehodni pokal za Memorial Luci-jana Sosiča. Organizatorji zbirajo prijave do danes do 18. ure, prihod pa so že napovedali prijatelji s Koroške. AW3-—T W - If ■ -- " . i - Dijakinje nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabrežine ... ... in dijakinje nižje srednje šole Srečka Kosovela z Opčin šepet uli M Petek, 13. marca 2015 Slovenija gre naprej! - enakopravnost zakonskih zvez Državni zbor Republike Slovenije je pred tednom dni sprejel novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki istospolnim parom priznava, da se lahko poročijo in posvojijo otroka. »S tem Slovenija vstopa v 21.stoletje«, je prepričan Matej T. Vatovec iz Združene levice, glavne pobudnice novele zakona. Kako je pravzaprav urejen pravni red, ki omogoča istospolne poroke ter posvojitve istospolnih parov v različnih državah? Kaj pa tisti, ki priznava pravice parom, ki niso poročeni? Kje se istospolni pari lahko poročijo? Slovenija je 21. država na svetu in 13. v Evropi, ki je legalizirala poroko istospolnih partnerjev. Nizozemska je to storila leta 2001 kot prva država na svetu, možne pa so tudi posvojitve otrok. V Belgiji se lahko istospolni pari poročajo od leta 2003, otroke pa lahko posvajajo od leta 2006. V Kanadi je poroka priznana od leta 2005, prav tako v Španiji, hkrati pa tudi pravica do posvojitve. V Južni Afriki sta poroka in pos- vojitev priznani od leta 2006. Norveška je že leta 1993 priznavala status istospolnih parov, od leta 2009 pa so z zakonom priznane tudi poroke in posvojitve; Švica priznava neporočene pare od polovice 90. let, poroke od leta 2009, posvojitve pa od leta 2003. Islandija priznava posvojitve od leta 2006, poroke pa od 2010. Istega leta sta poroke priznali Portugalska in Argentina, ki priznava tudi posvojitve. Danska priznava poroke od leta 2012, bila pa je prva država na svetu, ki je že leta 1989 priznavala istospolne neporočene pare; priznava tudi posvojitve. Francija in Urugvaj priznavata poroke od leta 2013, Anglija od leta 2014, čeprav že od leta 2005 priznava pravice neporočenih parov, od 2012 pa so možne posvojitve. Škotska od leta 2014 priznava neporočene pare in poroko. Luksemburg priznava neporočene pare od leta 2004, poroko in posvojitve pa od 2014, Finska od 2002 priznava neporočene pare, od 2014 pa poroke in posvojitve. Mehika priznava neporočene pare od leta 2006, poroko od leta 2009, priznava pa tudi posvojitev. ZDA priznavajo poroko v 38. zveznih državah in v prestolnici, Brazilija pa priznava istospolne poroke od leta 2013. Kaj pa heterospolni pari brez poroke? Nezakonske zveze, torej zveze brez poroke, so v večini držav priznane in pravno urejene. V Evropski uniji so edine države, ki teh zvez ne priznavajo, oziroma jih zakonsko ne urejujejo, Italija, Grčija, Ciper, Litva, Latvija, Poljska, Slovaška, Romunija in Bolgarija. Italija je naredila korak naprej, ko je leta 2013 končno izenačila status zakonskih in nezakonskih otrok, med katerimi zdaj ni več razlikovanja. Neporočeni pari pa, čeprav ustavno priznani, še vedno čakajo na ureditev njihovega statusa, ki bi jim zagotavljal enake socialne pravice, pravno varstvo in vse okoliščine, kakor so jih deležni poročeni pari. Izreden korak naprej je storila Italija leta 2014, ko je na podlagi odločbe Sodišča za mladoletne, prvič v zgodovini Italije, istospolni par posvojil otroka. Tri vprašanja Mitji Blažiču, aktivistu za človekove pravice O sprejetju zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih smo se pogovorili z Mitjo Bla-žičem, ki je aktivist za človekove pravice in novinar. Leta 2009 je z nekdanjim partnerjem zmagal na Ustavnem sodišču v zadevi Blažič in Kern proti Sloveniji v zvezi z neustavnostjo 22. člena Zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Od leta 2009 do 2012 pa je vodil kampanjo Za vse družine, za pravice vseh otrok, za človekove pravice! Ste vsebinsko spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pričakovali? Ali ste z njo zadovoljni? Za odpravo sistemske diskriminacije isto-spolnih parov in družin si civilna družba prizadeva že od leta 1989. Sprememba ni nenadna, ampak rezultat 26-letnega dela. Z novelo ZZZDR sem zadovoljen, saj v celoti odpravlja diskriminacijo istospolnih parov in družin iz naših zakonov. Koalicija Za otroke gre! je vložila podpise za referendum o zakonski zvezi. Vas skrbi, da bo referendum res izveden in da se v tem primeru lahko zakon ponovno spremeni? 90. člen Ustave pravi, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Novela ZZZDR je točno tak zakon. O dopustnosti referenduma bo po kriterijih ustave presojalo Ustavno sodišče. Upam, da referenduma o človekovih pravicah ne bo dopustilo. Menite, da bo spremenjeni zakon odpravil diskriminacijo istospolno usmerjenih? Junija bo potekal teden Parade ponosa. Zakaj je po Vašem mnenju Parada še potrebna? Zakon bo odpravil zakonsko diskriminacijo istospolnih parov in družin. Država ne bo več diskriminirala. Ljudje pa bodo v vsakdanjem življenju še naprej imeli številne predsodke o LGBT osebah, zato bo potrebno še veliko dela za zmanjševanje tudi družbene diskriminacije. S parado ponosa obeležujemo zgodovinski spomin na začetek sodobnega gibanja za pravice LGBT-oseb, ki se je začelo leta 1969 s stonewallskim uporom v New Yorku. Hkrati je festival ustvarjalnosti in kulture LGBT-skupnosti, ima pa tudi politični in osveščevalni namen. V vseh državah, ki parado ponosa poznajo, je to praznik vseh, ki so jim človekove pravice, spoštovanje raznolikosti in sprejemanje različnosti pomembne vrednote. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Klasični licej, zakaj ne? Samo tri vpisi na klasični licej za šolsko leto 2015/2016. Kako je mogoče? Že res, da imamo več višjih šol zato, da si vsak izbere okolje, ki je zanj najprimernejše, vendar verjamemo, da bi bil klasični licej primeren za več kot tri bodoče viš-ješolce! Toda kje se je pojavila težava, da so dijaki rajši izbrali druge (kakovostne, vendar mogoče ne najprimernejše zanje) šole, namesto klasičnega liceja? Ali celo italijanske liceje? Verjetno ni stvar samo izbire dijakov, ampak je problem kompleksnejši - zato smo se pri Šumu odločili, da nagovorimo tri skupine ljudi, ki bi lahko pripomogle k večjemu ravnovesju pri vpisih. Apel profesorjem Na klasičnem liceju so večinoma profesorji dobri, celo odlični - vendar to ni razlog, da bi zahtevali absolutno odličnost od dijakov. Novodobni klasični licej bi se moral otresti strogih, togih idej in se res zgledovati po starogrškem modelu in biti šola, kjer se spodbuja razmišljanje in mentalno odprtost, kjer se ruši meje in gradi bodočnost s poglobljenim spoznavanjem preteklosti. In vsakdo, ki je radoveden, inteligenten, kreativen, željan znanja, bi našel svoje mesto v tej novodobni atenski šoli. Prosimo vas: naj ne bo klasična več šola, ki nagrajuje marljivost in delavnost in zapostavlja (včasih) radovednost in prekomerno navdušenost, zato da bi se naredilo in doseglo več. Nikar ne spodbujajte ideje, da je klasična »elitna šola«. Naj ne bo več razredov, ki izgubljajo dijake tekom let, zaradi občutka, da ne zmorejo oziroma, da ni zanje. Naj bo klasična tako odprta šola, da lahko potencialno sprejme vse. Kdor je v dvomu glede izbire sladoleda, vpraša sladoledarja za nasvet. Če bi bila večina bivših »klasikov« zaposlenih v sladoledarni, bi ta kaj kmalu propadla. Saj vemo, da se vam je prevajanje Kvintiljana večkrat zdelo nesmiselno (da ne govorimo o grških glagolih na - vu|i) in da je nasploh bolj zabavno blatiti kot hvaliti. Toda ste zaključili prav ta licej in se niste odločili za drugo šolo nek- Šepeta se je v četrti višji gimnaziji, mar ne? Ali ste bili pre-leni, da bi se ubadali z diferencialnimi izpiti, ali pa vam je ta šola res nekaj dala in je bila v končni fazi prava za vas. Saj ne pravimo, da je treba klasično samo hvaliti, vendar vsaj bodite nevtralni in objektivni. Nikar ne strašite, ali, še slabše, govorite o tem, kako je »klasična« šola za najboljše in najmarljivejše. Klasični licej je šola za inteligentne ljudi in v to kategorijo spada marsikdo. Apel srednješolcem Izbira ni enostavna. Naj vas še dodatno prestrašimo: višja šola bo v določeni meri odločala o vaši bodočnosti. Zato je treba izbiro jemati resno in vaša odločitev je vaša, ne od vaših staršev, profesorjev ali prijateljev. Kot prvo: če ste izbrali italijanske višje šole, premislite še enkrat. Vam zagotovimo, da znanje slovenščine, ki ste si ga pridobili do zdaj, absolutno ni dovolj. Kot drugo: gotovo med vami niso samo trije dijaki primerni za klasični licej. Ne bomo Vam razlagali o tem, da »klasična« ne poskrbi samo za kakovostno »možgansko telovadbo«, ampak tudi za neverjetno globino - na vseh področjih, v vseh smislih. Naj vam povemo samo, da to ni šola, v katero moraš investirati ves svoj čas - bo vedno čas za prijatelje in obšolske dejavnosti. Naj bo vaša izbira enostavna: če ste bolj humanistično nagnjeni, če ste pametni, radovedni in kreativni (fantazija je bistvena pri prevajanju!) ter željni znanja in spoznavanja, je »klasična« šola za vas. Vse ostalo je stranskega pomena. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. marca 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dol-ci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Show: Forte forte forte RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.40 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Nad.: Il commissario Rex 22.55 Nad.: The Good Wife 23.55 Film: Fearless (akc., '06, i. J. Li) _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico 2015, 3. etapa 16.15 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: The Code (akc., '09, i. M. Freeman, A. Banderas) 22.55 Sfide _RAI4_ 11.20 Heroes 12.50 18.35 Andromeda 13.45 19.20 Rai Player 13.55 20.15 Star Trek Enterprise 14.40 90210 1 5.20 Heartland 16.10 The Lost World 17.00 Novice 17.05 Streghe 19.25 Stargate Atlantis 21.15 Film: Hugo Cabret (fant., '11) 23.25 Film: Brivi-do di sangue (triler, '98, i. J. Law) _RAI5_ 14.05 La Terra vista dal cielo 15.05 Wild Italy 16.05 Gledališče: De Pretore Vincen-zo 18.35 Novice 18.45 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.50 Divini devoti 20.30 Rai Player 20.40 Memo - L'agenda culturale 21.15 Dok. film: Piazza Garibaldi 23.15 Scaramouche Scaramouche 23.20 David Letterman Show RAI MOVIE 13.5017.50 Rai Player 14.00 Film: The Ladykillers (kom., '04, i. T. Hanks) 16.00 Film: Ritorno a Tamakwa (kom., '93) 17.45 Novice 18.00 Film: Mezzogiorno di fuoco (ve-stern, '52) 19.30 Film: Venga a fare il sol-dato da noi (kom., It., '72) puntamento al cinema 15.40 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 17.30 Novice 17.35 Nad.: Batticuore 18.25 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Una grande famiglia 23.05 Fiction Magazine _RETE4_ 6.50 Serija: Miami Vice 8.35 Nad.: Cuore ri-belle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.00 Film: I nomadi (dram., '60) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei fa-mosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Il bosco 23.15 Grand Hotel Chiambretti _ITALIA1_ 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: The O.C. 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Merlin 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.40 Serija: Dr. House -Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Show: Colorado CIELO IRIS 12.35 Film: L'avvertimento (det.) 14.45 Film: Le avventure del barone di Munc-hausen (fant.) 17.05 Film: Donne in bianco (kom.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.15 Film: Betrayed - Tradita (dram., '88) 23.25 Film: La parte degli angeli (kom., '12) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.0519.10 Rai Player 12.15 Nad.: Medicina Generale 13.10 19.20 Nad.: Terra Nostra 14.05 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Ap- 21.00 Film: Al vertice della tensione (akc., '02, i. B. Affleck, M. Freeman) 23.25 Film: The Hunting Party (pust., '07, i. R. Gere) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 Serija: Moonlighting 8.3012.55, 18.55 Dnevnik 8.50 11.00, 12.00 I menu di Be-nedetta 9.00 Chef per un giorno 10.00 19.00, 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 SOS Tata 17.00 Cambio moglie 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Il por-tolano 11.00 Aktualno: Musa Tv 11.15 21.00 Ring 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Veliki post: Beati i perseguitati 18.0018.55, 23.35, 0.00 Trieste in diretta 20.00 20.55, 23.30 Il bollettino della neve 20.05 Happy Hour _LAEFFE_ 12.45 18.10 Jamie - Ricetta a cinque euro 13.1517.40 Pepe quanto basta 14.2018.40 Il cuoco vagabondo 15.40 L'artista vaga-bondo 19.45 Novice 20.00 Speciale Wings for Life World Run 20.15 Racconti sulla bel-lezza 21.10 Nad.: Mildred Pierce 23.10 Film: Il gusto degli altri (kom.) 12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.30 MasterChef Australia 16.30 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Hell's Kitchen Italia 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: Perfect Stranger (krim., '07, I. H. Berry, B. Willis) 23.15 Dok.: Sesso, affari e politica _DMAX_ 12.30 20.20 Rimozione forzata 13.20 Container Wars 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Cattivissimi amici 15.55 Top Gear 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 23.55 Airport Security 18.35 Affare fatto! 21.10 Oro degli abissi 22.00 Finding Bigfoot: cac-ciatori di mostri SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.2018.25 Kviz: Vem! 11.05 Ugriznimo znanost 11.55 Panoptikum 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške serije 16.20 Osmi dan 17.30 Dok. serija: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.10 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 9.40 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.25 Infodrom 8.35 Moja soba 10.15 Dobro jutro 12.35 Dok. odd.: Vzpon Angele Merkel 14.05 Dok. odd.: Londonski City - Finančniki v nemirnih vodah 15.20 Avtomobilnost 15.55 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 17.00 Biatlon: SP, štafete (ž), prenos 18.30 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (ž), pon. 18.55 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos 19.50 Nogomet: vrhunci evropske lige 20.30 Dok. serija: Božanske ženske 21.20 Nan.: Starši v manjšini 21.50 Nad.: Popravljena krivica 22.35 Film: Sramota (dram., '11, i. C. Mulligan) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 City Folk 15.10 Vesolje je... 15.40 Film: Poročno potovanje po italijansko (kom.) 17.10 Dogodki 17.25 Sredozemlje 18.00 Gospodarstvenik Primorske 201418.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Folkest 2012 21.45 23.30 Avtomobilizem 22.15 Biatlon: SP, štafete (ž) _POP TV_ 7.00 Risanke 8.25 9.10, 11.00, 12.15 Tv prodaja 8.40 Serija: Morske deklice 9.25 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 11.15 16.00 Nad.: Barva strasti 12.3015.00 Nad.: Dubrovniška zora 13.30 Serija: Lepo je biti sosed 14.30 Serija: Ana kuha 17.0018.55, 22.15 Novice 20.00 Film: 007 - Jutri nikoli ne umre (akc., '97, i. P. Brosnan) 22.45 Film: Gostja v srcu (dram., '13, i. G. Pearce) 23.15 Eurojackpot _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5011.50 Nad.: Bud-va na morski peni 8.45 Risanke in otroške odd. 10.20 16.15 Serija: Veliki pokovci Petek, 13. marca Rai 4, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Hugo Cabret ZDA 2011 Režija: Martin Scorsese Igrajo: Asa Butterfield, Chloe Moetz, Sacha Baron Cohen in Ben Kingsley Življenje malemu Hugu Ca-bretu res ni prizaneslo. Po očetovi smrti je deček pristal pri stricu, ki skrbi za glavno uro pariškega perona. Kmalu pa Hugo izgubi tudi strica in ostane, sirota, prepuščen samemu sebi. Njegov čeprav zelo revni vsakdan je vsekakor poln pustolovščin, dokler ga nekega dne ulovi prodajalec igrač, ki mu je Hugo že nekajkrat ponagajal in mu za kazen izprazni žepe. V enem od teh je deček hranil očetovo beležko in zapiske. V njih je bila zapisana dragocena skrivnost: formulo s katero naj bi nekoč lahko spet popravil zarjavelega robota, ki sta ga z očetom našla pozabljenega v nekem muzeju. Film je Scorsesejev poklon sedmi umetnosti in Georgesu Meliesu, hkrati pa tudi ena najbolj čarobnih zgodb zadnjih let. 10.45 12.45, 13.00 Tv prodaja 11.00 16.50 Serija: Odvetnik z ulice 13.15 18.55 Serija: Komisar Rex 14.15 Film: Ljubezen pri štiridesetih (rom.) 16.00 17.45, 22.00 V živo iz hiše Big Brother 20.00 Big Brother 22.30 Film: 8 milj (dram., '02, i. Eminem, K. Basinger) PLANETTV 10.55 Tv prodaja 11.25 Nad.: Moja družina 12.1018.00 Nan.: Castle 13.05 Nad.: Su-lejman Veličastni 14.10 Ellen 15.05 Nan.: Zasebna klinika 16.00 21.00 Bar 17.00 Nan.: Havaji 5.0. 18.55 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Ustreli! 22.55 Nan.: Obveščevalec 23.50 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Posameznik in družba - sodeluje psihologinja in psihoterapevtka dr. Marina Flego; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja - 25. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Bo-trstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Ron-čel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 12. marca 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 1010 1020 XX H Nad severno, zahodno in srednjo Evropo ter deloma nad zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka. Od severa doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši in bolj suh zrak. Danes bo povsod večinoma jasno do delno oblačno, čez dan bodo možne krajevne pooblačitve. Pihal bo šibak, ob morju pa močan veter. Danes bo v vzhodni Sloveniji pretežno oblačno, drugod bo precej jasno, čez dan pa bo v osrednji Sloveniji občasno več oblačnosti. Veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 1, v alpskih dolinah do -5, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem okoli 14 stopinj C. Zjutraj bo povsod prevladovalo delno oblačno vreme. Več oblačnosti bo v popoldanskih urah. Niso izključene šibke padavine, zlasti v višjih legah. Pihal bo šibak, ob morju pa močan veter. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, le na Primorskem občasno delno jasno. ; £ Sonce vzide ob 6.21 in zatone ¿g ob 18.07 o Dolžina dneva 11.46 Luna vzide ob 00.48 in zatone ob 10.35 Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Težave bodo izrazitejše v vzhodni polovici države. b^ Danes: ob 1.27 najvišje 26 cm, ob 8.43 najnižje -23 cm, ob 17.18 najvišje 4 cm, o ob 20.53 najnižje 0 cm. ;! Jutri: ob 2.52 najvišje 19 cm, ob 10.55 naj' nižje -24 cm, ob 18.46 najvišje 15 cm, ob 23.41 najnižje -1 cm. Morje je mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .190 Vogel ................105 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............120 Cerkno...............110 Rogla ................145 Piancavallo.............x Forni di Sopra ......... 80 Zoncolan ..............70 Trbiž ................... 60 Osojščica ..............60 Mokrine .............115 Na gramofonski plošči prvi Presleyev singl NEW YORK - Na dan glasbenih prodajaln, ki ga tretjo soboto v aprilu praznujejo neodvisni glasbeni založniki in prodajalci, bodo po svetu začeli prodajati več kot 400 gramofonskih plošč, na katerih bodo tako stare uspešnice kot nove izdaje. Med njimi bo tudi prvi singl Elvisa Presleyja z naslovom My Happiness. Prvi Presleyjev singl bo izšel pri Third Man Records, založbi in prodajalni v Nashvillu, ki je v lasti rockovskega glasbenika Jacka Whitea. Na drugi strani pa bo skladba That is When Your Heartaches Begin. Založba se je potrudila, da bi ohranila vtis izvirnega posnetka iz leta 1953, vključno s preprostim zaščitnim ovitkom plošče in nalepkami, napisanimi s pisalnimi stroji, kot je bilo takrat običajno. AHMEDABAD - Neprekinjeno preletelo razdaljo 1500 kilometrov Arheologi v Luksorju odkrili grobnico faraona 18. dinastije KAIRO - Ekipa ameriških arheologov je v Luksorju odkrila grobnico faraona 18. dinastije. Grobnica datira v obdobje novega kraljestva, njene stene pa krasijo upodobitve slavij in prizorov iz vsakdanjega življenja. Kot so sporočili z egiptovskega ministrstva za kulturno dediščino, prizori iz vsakdanjega življenja prikazujejo, kakšne prakse so prevladovale v tistem času v Egiptu. Grobnica je bila v preteklosti verjetno oplenje-na, saj so nekateri prizori in napisi na stenah poškodovani. Luk-sor je mesto v južnem Egiptu na obrežju Nila z okoli 500.000 prebivalci. Poznano je kot največji muzej na prostem. Prvi rekord letala na sončni pogon AHMEDABAD - Solarno letalo Solar Impulse 2, ki je v ponedeljek iz Abu Dabija začelo svojo pot okrog sveta, je že dan kasneje postavilo rekord za tovrstna letala. S poletom iz Maskata v Omanu do zahoda Indije je namreč preletelo skoraj 1500 kilometrov, kar je najdaljši neprekinjen let za solarno letalo. Organizatorji poleta trdijo, da je s pre-letenimi 1468 kilometri padel rekord, ki pa ga mora sedaj potrditi še Mednarodna letalska zveza (FAI). Ob pristanku v mestu Ahmedabad v indijski zvezni državi Gujarat je za krmilom letala sedel 57-letni Švicar Bertrand Piccard, ki skupaj s svojim so- narodnjakom Andreem Borschbergom stoji za projektom in se z njim menjava za krmilom ob posameznih postankih solarnega letala. Polet med Maskatom in Ahmedabadom je trajal manj kot 16 ur. Borschberg je pred tem s Solar Impulse 1 leta 2013 letel neprekinjenih 1386 kilometrov po ZDA, kar je bil dosedanji rekord. Letalo Solar Impulse 2 je pot začelo v ponedeljek v Abu Dabiju in se napotilo v omansko prestolnico Maskat, kjer je po 13 urah in dveh minutah poleta tudi pristalo. Najdaljši polet brez postanka naj bi trajal pet dni. Letalo bo prek Tihega oceana med kitajskim Nanjin- gom in Havaji preletelo razdaljo 8500 kilometrov. Nato bo poletelo še do New Yorka. Postanki so predvideni še na Srednjem zahodu ZDA in bodisi na jugu Evrope ali severu Afrike. Konec julija ali v začetku avgusta naj bi se letalo vrnilo v Perzijski zaliv. Letalo, izdelano iz karbonskih vlaken, ima razpon kril kar 72 metrov, kar je več kot boeing 747, a tehta le 2,3 tone. Krila so prekrita s 17.000 sočnimi celicami, ki poganjajo brezkrtačne elektromotorje. Ti lahko letalo poženejo do hitrosti 140 kilometrov na uro. Podnevi sončne celice polnijo litijske baterije, ki poganjajo propelerje ponoči. Europalace, Ulica Cosulich 20, Tržič ob 9.30. Ali sulla Storia/Na krilih zgodovine Javni posvet, sodelujejo zgodovinarji: Paolo Varriale Massimo Rossi Matija Ravbar ob 15.00. Prva svetovna vojna: Kraji, spomini, kulture Fabio Todero zgodovinar Irsml Paolo Mieli pisatelj, novinar, predsednik RCS n m o z Italla-Slovenia s!ovenij™i^iïja /kUSTO n Comune di Monfalcone Občina Tržič Progetto Alisto/Ali sulla storia finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Projekt Alisto/Na krilih zgodovine je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev Ulteriori informazioni sul progetto/Dodatne informacije o projektu: http://www.alisto.eu Ministère dell'Economia T t i e delle Finanze e REPUBLIKA SLOVENIJA SLU2BA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO