Št. 1-2 (1847-48) Leto XXXVI NOVO MESTO	četrtek.
10. januarja 1985 Cena: 40 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
j V Kočevju bodo gradili ilom za učence
al bo pri novem vrtcu — V njem bo 72 ležišč
jlOČEVJE — Čeprav je sedanji jm za učence v Kočevju, ki nosi ime narodnem heroju Dušanu Remihu, dobrih dvajset let, ni več meren, saj ne ustreza normativom frraževalne skupnosti Slovenije.
ftudije so pokazale, da bi bila ureditev doma predraga pa tudi jova zmogljivost bi bila prevelika, 3 so se dogovorili da bodo zgradili dom, ki bo imel 72 ležišč v osteljnih sobah. Stal bo ob Cesti na iion blizu novega vrtca. Gradnja se aredvidoma začela že spomladi.
Jenar za gradnjo stanovanjskega i doma bo zagotovljen iz sklada za dnjo in adaptacijo študentskih in tškihdomov. Domjepremajhen,da Tiel svojo kuhinjo, zato se kočevske ojnoizobraževalne organizacije do-'arjajo o gradnji skupne kuhinje. Za n gradbeni del bi zagotrvil denar n tako, da bi odprodal sedanjo nsko stavbo, osnovna šola Zbora toslancev kočevje pa bo prispevala emo za novo kuhinjo.
J. P.
V Novem mestu nova fotogalerija
Razstava fotografij Branka Lenarta »Tito v reprodukcijah«
NOVO MESTO — V soboto, 5. januarja, zvečersov Domu kulture odprli razstavo fotografij »Tito v reprodukcijah«'graškega profesorja fotografije na tamkajšnji visoki šoli za fotografijo Branka Lenarta. Gre za cikel 40 fotografij, ki so nastale v štirih letih, ko je ustvarjalec obiskoval domovino. Lenart je Slovenec, ki pa že od otroštva živi v Avstriji.
Z otvoritvijo te razstave je prireditelj Foto-kino klub Novo mesto naznačil redno galerijsko dejavnost v novi fotogaleriji. Vodja galerije Bojan Radovič je povedal, da so si zastavili ambiciozen načrt vrste stalnih razstav, na katerih bodo predstavili tudi domače fotografske ustvarjalce. Fotografija je odprta vsak torek, petek, soboto in nedeljo od 16. do 20. ure. Vsak petek ob 18. uri pa je klubski dan, na katerega vabijo vse, ki jih zanima delo v fotografskem klubu.
Krupa nam je izostrila zavest
Območna vodna skupnost Dolenjske je sprejela poročilo o delu v minulem letu — Hitra pomoč Beli krajini — Kako prodreti v republiške načrte_
NOVO MESTO — Ni še dolgo od tega, ko smo vsi obravnavali vodno skupnost kot skupnost za varstvo zraka in pod. Toda zadnji, za okolje in vode niti najmanj prijetni dogodki, so v naši zavesti nekaj premaknili. Skrb za čistejše reke, za boljšo pitno vodo, nasploh za okolje, je s stranskih tirov prišla v ospredje družbenega interesa.
Najhujša katastrofa je lani prizadela Belo krajino, kjer je bila s poliklorira-nimi bifenili zastrupljena Krupa. pa v Novem mestu, kjer so imeli težave s čistilno napravo, in še kje. Območna vodna skupnost je — tako so ugotavljali na seji skupščine ob koncu leta —
POSVETI S SEKRETARJI ZK
NOVO MESTO — V zadnjih dneh pred iztekom starega leta je v Novem mestu predsedstvo občinskega komiteja ZK organiziralo posvet s sekretarji osnovnih organizacij. Ker je osnovnih organizacij čez 150, je bil posvet organiziran v več skupinah, kar je omogočalo bolj sproščeno razpravo. Obravnavali soaktivnosti komunistov po razpravah o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ in priprave na letne programske konference, ki se bodo vrstile med 1. januarjem in 15. februarjem.
Danes
nov
podlistek!
Na sredinskih straneh našega idnika se je končal zanimivi otopiš T. Križnarja po Afriki, S danes naprej boste na istem -ostoru lahko prebirali nov Jtdlistek, »Dolga pot Gabrovih« Gre za nekolike preurejene i skrajšane zapiske Jožeta amovša, terapevta, ki je polagal kot strokovnjak ^neki ilenjski družini, da je izšla iz jisk in težav, ki jih prinaša s iboj alkoholizem. Imena m faji so delno izmišljeni, vendar • >e za resnične dogodke in re-Jične ljudi. Ker je alkoholizem a Dolenjskem precej razširjen, anj pa so poznane poti, ki voljo iz tega družbenega zla, bo ajbrž branje pripovedi, kako ga neki družini uspelo premaga-, poučno in zanimivo za s.rši rog bralcev. __
SE BO PONOVILO LETO 1929? — Naše kraje je zajel pravi polarni mraz, ki ga že lahko primerjamo s tistim, kije v začetku februarja 1929 leta zajel Evropo. Takrat je bila ena najhujših zim v celem tisočletju. V Sloveniji tedaj skorajda ni bilo kraja, ki bi bil »toplejši« od -25 stopinj, v mnogih krajih pa seje živo srebro spustilo celo pod -30 stopinj. Zemlja je zmrznila 1,3 m globoko, čez Krko pa so vozili z vozovi. V torek dopoldan, ko smo v Kandiji posneli to fotografijo, je bilo v Novem mestu -23 stopinj, v Slovenski vasi na Kočevskem pa kar -32 stopinj. Led na Krki je bil nekaj metrov od brega že dovolj trden, da človek stoji na njem (na sliki), seveda pa ga kljub temu še ne priporočamo preizkušati. Več o mrazu na Dolenjskem preberite na zadnji
strani. (Foto: Janez Pavlin)
•
Skupaj ceneje kot vsak zase
dziv na večino pobud MS ZKS Posavje za enotno reševanje skupnih zadev
REŽICE —■ Pogostna kritika je v Posavju le zalegla in naletela na inejša tla. Praksa kaže, da sicer ne teče vse gladko, da pa črnoglednost 4 temu ni več na mestu. Vedno več je skupnih akcij, ki jih je spodbudi! pbčinski svet ZKS in ki se bo za njihovo uresničitev zavzemal še naprej, letar sveta Vojko Dvojmoč je ob začetku novega leta naštel nekaj nalog, j v regiji že zastavljene in so skupnega pomena za vse posavske občine.
tdnje sodi predvsem uresniče-
* dogovorjenega programa gospode stabilizacije in odpravljanje jčijskih žarišč. Za Posavje je po dimdčevem mnenju zelo pomembno fino gospodarjenje s prostorom.
* pri tem je napravljen korak ej. v teku je melioracija Krke in priprave za izgradnjo hidroelekt-so se začele.
ilik napredek je to, da seje v okviru radarske zbornice Posavja sestala -Ina, ki bo ocenila, kaj je bilo iz ^ročnega programa gospodarske-t socialnega razvoja Posavja izpe-; . in kaj ne. Skupina bo obenem Hala, kaj ni uresničljivo-, ter fevala vse nove zamisli.
idravstvu se lotevajo predlogov za nalizactjo v praksi. Gre predvsem Totnejše reševanje nekaterih stoki jih zdaj opravlja vsaka občin-lužba zase.
' I
V Posavju tudi nimajo enotnega pristopa do zaposlovanja in socialne politike, vendar se tudi te stvari že izboljšujejo. Strokovne službe SIS se ob sodelovanju Zveze sindikatov lotevajo skupnega planiranja, štipendiranja in zaposlovanja.
Naslednje skupno področje, ki gaje omenil Dvojmoč, je poenotenje politike komunalnih storitev ter racionalizacija pri gradnji odpadnih in sanitarnih deponij. Kar pa zadeva prelivanje komunalnega dinarja, je akcija vendarle stekla, čeprav se je tri leta močno zatikala. Medobčinski svet se bo torej v precej primerih lahko izognil ponavljanju zahtev in sklepov iz prejšnjih let in se posvetil novim nalogam, ki bodo regijo navznoter tesneje povezovale na najrazličnejših področjih.
J. TEPPEY
jOb koncu tedna bo prevla-valo deloma jasno, vendar vedno hladno vreme.
ZVESTOBA ZA ZVESTOBO
Ob tem rdečem klicaju, torej na najbolj poudarjenem mestu, vam. dragi bralci, sporočamo to, kar ste medtem že obču-. tili v denarnici: v rokah držite dražji Dolenjski Ust. Posamezen izvod stane od novega leta 40 din, celoletna naročnina pa 1.500 din. Naj smo še tako tuhtali in obračali številke stroškov se občutni podražitvi nikakor ni clalq izogniti. Dolenjski list res zmore marsikaj, ne zmore pa gospodarskega čudeža. Ce hoče izhajati, mora stroške sproti plačali pa pika! Ne bomo vas obremenjevali s številkami o vrtoglavi rasti stroškov, verjamete nam 'lahko, da smo še bolj od vas zainteresirani, da je Dolenjski list poceni in dostopen vsem ljudem. Nihče ni bolj kot mi kaznovan, če se začne osipati naklada, zato nam je žal za vsakega naročnika. Rekli boste: kaj pa družbena pomoč? Res. naša družba namenja veliko denarja za informiranje, žal le malo za Dolenjski Ust. Njen denar se kol voda v pesku porazgubi za razne zastonjske občinske in tovarniške lističe, ki jim kot podarjenim konjem ne gledamo na zobe, stanejo pa — vkup sešteto — velike denarje. Mi tega ne moremo spremeniti, zato nam preostane le, da vas ob podražitvi prosimo za zvestobo. Našo zvestobo za zvestobo vam bomo skušali pošteno povrnili s tem, da bomo delali dober časopis.	,
UREDNIŠTVO
v obeh primerih hitro ukrepala in za saniranje obeh težav namenila 30 oziroma 20 milijonov dinarjev. Seveda je to lahko naredila, ker se je v preteklem letu nateklo več denarja, kakor so pričakovali kljub rebalansu plana. Nekaj denarja pa so namenili še za saniranje naprav, ki so bile poškodovane v lanskih poletnih neurjih, 10 milijonov dinarjev pa so prispevali za odpravljanje posledic nesreče pri Krškem, kjer so bili tudi ogroženi viri pitne vode.	i
Delegati na seji skupščine, zlasti pa namestnik predsednika skupščine
• Na seji skupščine je bilo slišati glas ribičev, katerih predstavnik je opozoril, da tudi Krki grozi katastrofa, saj je že krepko ogrožena flora in favna v njej. Predlagal je, naj se ustanovi odbor za čistejšo Krko ter več del in ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili večjo zaščito vodnih tokov na območju Dolenjske.
Zveze vodnih skupnosti Slovenije Janez Mihevc, so menili, da smo na
SLOVENSKA NOC V MUENCHNU
MUENCHEN —Januarja bo v Miienchnu vrsta slovenskih prireditev pod pokroviteljstvom Dušana Šinigoja, predsednika slovenskega izvršnega sveta in Franza Josefa Straussa, bavarskega ministrskega predsednika. Zaključna prireditev »Slovenska noč« pa bo 25. januarja v Olimpijski hali. To bo že peta tovrstna prireditev, vendar letos veliko obsežnejša, saj društvo Triglav praznuje 10-lctnico.
Sprejet načrt za novo naselje v Dol. Toplicah
Spet so odprte razvojne možnosti tega kraja
- DOL. TOPLICE —Na desnem bregu Sušice je predvideno novo naselje, v katerem bo blokovska gradnja zadoščala do leta 2000, zasebna pa za najmanj pet let. Dolenjske Toplice so po večletnih prizadevanjih le dobile zazidalni načrt, ki omogoča razvoj kraja.
»Na kamenju« je ime bodočemu naselju, ki bo bržkone kmalu začelo rasti na 106.000 m’ površine, na kateri je predvidenih 19 dvonadstropnih stanovanjskih blokov, 22 vrstnih in 17 posamičnih zasebnih hiš. trgovina za osnovno preskrbo, gostinski objekt, tri delavnice za storitveno obrt in vrtec. Otroška igrišča bodo ob blokih, naselje pa bo popolno komunalno opremljeno.
Več let je vsa gradnja v Dolenjskih Toplicah čakala na zazidalni načrt, ki je bil vobčinski.skupščini sprejet konec lanskega decembra. Uresničitev celotne zamisli o naselju »Na kamenju« bo po sedanjih cenah veljala okrog 900 milijonov dinarjev, predvidena pa je postopna izgradnja naselja. Najprej bodo v gradnji zasebne stanovanjske hiše in nekaj blokov.
V Dolenjskih Toplicah, kjer zadnjih deset let ni bilo pravega razvoja samo zaradi manjkajočega zazidalnega načrta. so zlasti velike potrebe po stanovanjih, saj samo v zdravilišču potrebujejo okrog 30 družbenih stanovanj, interesenti za gradnjo pa so tudi v osnovni šoli, v čevljarstvu Bor, na postaji milice in v Gozdnem gospodarstvu.
R. B.
NAMESTO NOVOLETNIH
ČESTITK
NOVO MESTO — Medobčinske družbenopolitične organizacije Dolenjske so namesto novoletnih čestitk namenile za nakup medicinskih instrumentov
10.000	din. Članom organizacij se ob tej priložnosti zahvaljujejo za sodelovanje v lanskem letu in jim želijo srečno 1985.
Dolenjskem še premalo povezani in tudi premalo zahtevni, kadar gre za uresničevanje planov zaščite vodnih virov, hidromelioracije in podobno. Prav pri hidromelioracijah bi la”hko dosegli večjo povezanost in dobili tudi več denarja iz republiških virov. Vendar bo potrebno preseči prislovično zaplankanost, ko vsaka kmetijska zadruga sama zase rešuje ta vprašanja, namesto da bi se lotili skupaj večjih kompleksov tako kot drugod. S skupnimi močmi bi lažje reševali tudi probleme Bele krajine, kjer bo potrebno najti nadomestne vodne vire. Doslej zagotovljena sredstva bodo zadostovala, le za polovico del, čeprav pričakujejo) pomoč JLA, mladine in drugih. Zato bo morala nekaj prispevati še SOZD Iskra, sploh pa bo potrebno vso zadevo vnesti tudi v slovenske načrte.
J. SIMČIČ
BERITEDANES!
PRVI ODLOK O ZAŠČITI VODNEGA VIRA
ADLEŠIČI — Pred kratkim so v Črnomlju sprejeli odlok o zaščiti vodnega vira vodovoda Adlešiči z namenom, da tako zavarujejo vodni vir pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi škodljivo vplivalo na higiensko neoporečnost ali kakovost pitne vode. To je prvi odlok v črnomaljski občini za zaščito vodnega vira, pripravljajo pa tudi hidrološka poročila za ostale vodne vire v občini, tem poročilom pa bodo sledili odloki o zaščiti teh virov.
na 4. strani:
• V vrtcih nove cene
že veljajo
na 5. strani:
• Telefon pomeni veliko, še več pa solidarnost
na 6. strani:
• Leto vost
boja za kako-
; na 7. strani:
• Že tisoči Jakčev dom
obiskali
i na 8. strani:
, ® »Tudi Rorni dobri delavci«
smo,
na 9. strani:
• Najslabša je polresnica
• Komentarji Dolenjskega lista
i na 11. strani:
• Nov podlistek: Dolga pot Gabrovih
| na 12. strani:
• V gradu morilo kori- V stoljubje
i na 20. strani:
• Mraz je res prišel z Arktike
V IMV NE BO VRTCA
NOVO MESTO — Že lani je novomeška tovarna IMV ponudila otroškemu varstvu svoj prispevek k reševanju predvsem perečih problemov varstva zaposlenih v tej tovarni. Na razpolago so dali dve stavbi — nekdanji zasebni hiši, ki jih je tovarna odkupila za svoje potrebe, načrti za adaptacijo pa so pokazali, da bi bila preureditev dražja kot novogradnja. Vrh tega sta omenjeni stavbi v Žabji vasi predvideni za rušitevobnovih prostorskih potrebah IMV in bi tako vrtec tu le začasno deloval. Ob takih razmerah so se v skupnosti otroškega varstva skupno z IMV odločili to zamisel opustiti, predlagajo pa novogradnjo vrtca v Žabji vasi, kjer že raste eno največjih novih mestnih naselij.
Učitelji v tovarnah
Letošnje izobraževanje bo nekoliko drugačno
NOVO MESTO — Bližnje zimske šolske počitnice bodo prosvetni in pedagoški delavci iz novomeške občine izrabili tudi za družbenopolitično izobraževanje. Izobraževanje bo tokrat potekalo nekoliko drugače kot minula leta, ko so udeleženci prisluhnili predavanjem o zanimivih temah. Na predvideni dan, 25. januarja, bodo v skupinah po 30 do 50 učiteljev obiskali nekatere proizvodne delovne organizacije v Novem mestu, Žužemberku, Straži in Šentjerneju ter s člani njihovih kolektivov izmenjali informacije in izkušnje vsak s svojega delovnega in interesnega področja. Glede na to, da se z letošnjim letom izteka za proizvodne in šolske organizacije prav gotovo zanimivo in poučno petletno razvojno obdobje, obenem pa bo to leto posvečeno pripravam na novo »petletko«, bo izmenjava izkušenj koristna za oboje. Kajpak se tudi letos ob koncu delovnega programa obeta kulturni spored razvedrilne narave.
IGK bo prenehala z delom
Konec proizvodnje keramičnih ploščic v Račjem selu pri Trebnjem — Nov proizvodni program_
RAČJE SELO — Delavski svet delovne organizacije Novoles jc tik pred novim letom sprejel odločitev, da Industrija gradbene keramike preneha z delom. To naj bi se zgodilo v prvem četrtletju, v tem času pa bodo pripravljeni tudi projekti preusmeritve v lesno proizvodnjo. Sicer pa vzrokov za tako odločitev, ki je zorela od lani
aprila, menda ni potrebno več ponavljati. Izguba je kljub vrsti ukrepov še naraščala, saj stroškov za energijo in surovine niso mogli pokriti niti s povečano proizvodnjo niti s povišanimi cenami. Z novim proizvodnim programom bo Novoles zaposlil tudi vse delavce, ki so doslej delali v IGK.
I
NOVOLETNI KONCERT — Sevniška gasilska delavska godba seje tudi tokrat pred polno dvorano izkazala z novoletnim koncertom. Kapelnik Mirko Horvatič jcjiajprizadevnejšim podelil priznanja. Prejel gaje tudi klarinetist Ludvik Žuraj ml. (ne levi). (Foto: A. Železnik).
/ .juhi'j/uisko j>is n/o
Trg bo vse bolj ločeval slabe od dobrih
Naloge v letu 1985
LJUBLJANA — Odkar smo slišali ali prebrali govore različnih uglednih mož ob novem letu, nam je postalo povsem jasno, da bomo letos dosegli kakovosten napredek v razvoju gospodarstva samo, če bomo povečali obseg proizvodnje in izvoza, predvsem pa bolj gospodarno kot doslej ravnali s surovinami, energijo, bolje izkoriščali proizvodne zmogljivosti, upoštevali ih izkoristili znanje in sposobnost vsakega posameznika in vseh ljudi.
Pred nami pa je še vrsta drugih pomembnih nalog. Čaka nas soočenje z delovanjem novih ukrepov za bolj stvarno ugotavljanje dohodka, začetek urejanja težavnega problema tečajnih razlik in nujno povečevanje lastnih obratnih sredstev (z lastnimi silami). Čaka nas tudi idejni spopad s tistimi, ki ne morejo ali nočejo razumeti, da uveljavljanje trga tudi neusmiljeno razkriva razlike med uspešnostjo posameznih organizacij združenega dela. Temeljno merilo za družbeno potrebnost proizvodnje in s tem njeno upravičenost postaja tudi pri nas trg. Spremembe kakovosti gospodarjenja bomo dosegli le, če bomo brez prizanašanja sebi in brez pritiska naekonomsko politiko uveljavljali takšne kriterije produktivnosti tn ekonomičnosti, kakršni veljajo na svetovnem trgu.
Spremembe bo doživel tudi devizni sistem. O njem in njegovi dograditvi obstajajo najbolj nasprotujoče si ocene. Slišati jih je bilo tudi v razpravah o sklepih 13. plenuma centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. O tem je Andrej Marinc, predsednik CK ZKS, na 13. seji CK ZKS rekel takole:
»Prav je, da zastopamo načelna stališča, ki objektivno ustrezajo delavcem v celotnem sistemu združenega dela in ki zagotavljajo družbeni napredek. Očitno bi bilo skrajno škodljivo odstopiti od načela, da imajo tiste organizacije združenega dela, ki devize v celotnem proizvodnem in reprodukcijskem procesu ustvarijo,pravico, da jih uporabijo po dogovorjenih kriterijih za svoje obveznosti do tujine in reprodukcijske potrebe, da jih imajo zlasti pravico združevati za modernizacijo in za nove skupne proizvodne in izvozne programe in da jih obvezno združujejo za skupno dogovorjene družbene potrebe. Preprečiti je potrebno vsakršne špekulacije in zagotoviti učinkovito uveljavljanje dinarja kot edinega plačilnega sredstva v Jugoslaviji. Dolžni smo storiti vse, da bo gospodarstvo imelo materialni interes za izvoz in stabilnejše pogoje gospodarjenja, vključno z devizami.
Kdor bi želel sprejeti v temelju drugačne usmeritve, ki niso skladne s sistemom združenega dela in ustavnim položajem delavcev v njem, se mora zavedati vseh us-oč h posledic — tako za likvidno. *. države kot za s- ieri razvoja družbenih odnosov ••
Osnovni idejni spr >ad z vsemi posledicami, pozitivnimi in negativnimi, poteka zdaj med etatizmom in samoupravljanjem. Njegova vsebina je presežna vrednost. Kdo bo gospodaril z njo — to je bistvo razrednega vprašanja tudi v razmerah socialističnega samoupravljanja. Če imamo jasno naravnan kriterij o tem, da je ustvarjalec presežne vrednosti delavec v najširšem pomenu besede, potem za vse, ki socialistično mislijo, ni negotovosti, kako delovati na vseh ravneh in v vseh okoljih ter
i, resojati konkretne družbene zmere.
VINKO BLATNIK j
VOJAKI NA OBISKU
V torek, 25. decembra, so našo šolo obiskali vojaki iz kasarne Milana Majcna v Novem mestu. Pripravili so nam prisrčen program. Pevski zbor je zapel ne>,aj partizanskih pesmi, njihov violinist pa nam je zaigral čudovit čardaš. Ogledali smo si tudi tilm o ladji Galeb, s katero je tovariš Tito plul po poteh mirurn enakopravnosti med narodi. Najmlajšim je zelo ugajala risanka o gumbu.
SONJA ŽAGAR
Tako zbrana sredstva bi bila namenjena nakupu sodobne medicinske opreme za ta oddelek.	K.	B.
Upokojencem
primerno
pokojnino!
Obrtniki za bolnišnico
Novomeški obrtniki darujejo 4,4 milijona dinarjev za posodobitev »šok« sobe na internem oddelku
NOVO M ESTO — Obrtna zadruga Hrast je s pomočjo obrtnega združenja Novo mesto sredi zbiralne akcije med novomeškimi obrtniki, ki bodo prispevali vsa instalacijska in gradbena dela za posodobitev prostorov za intenzivno nego na internem oddelku bolnišnice.
Humana akcija se bo nadaljevala v združenem delu, ki naj bi prispevalo za opremo.
Ob dejstvu, da so sedanji prostori —
2 sobi, namenjeni hudim bolnikom na intenzivni negi v novomeški bolnišnici — zastareli, povsem neprimerni za sedanji čas in da bolnišnica nima sredstev, so priskočili na pomoč novomeški obrtniki.
Po dogovoru med Obrtno zadrugo Hrast, občinsko skupščino in bolnišnico bodo v dveh mesecih opravili vsa potrebna posodobitvena dela po načrtih Medica ingeniringa iz Ljubljane in Sanolabora iz Ljubljane.
Lastniki obrtnih delavnic bodo iz dohodka zbrali 4,4 milijona dinarjev, kolikor po predračunu veljajo potrebna posodobitvena dela. Občinska skupščina —davčna uprava pa jim zagotavlja, da bodo darovani zneski do konca januarja 1985 šteti kot odbitna postavka pri njihovem dohodku za preteklo leto.
Pogovori pa že tečejo, da bi zbiralno akcijo nadaljevali še v združenem delu.
ZA NAJMLAJŠE
NOVO MESTO — Občinska Zveza prijateljev mladine organizira vsako nedeljo ob 10. uri v Krkinem klubu urice razvedrila za predšolske otroke. Program je pester in zanimiv.
Socialna pomoč za delavca, ki je 40 let delal, bi bila žalitev
LJUBLJANA — Pokojnina delavke oz. delavca, ki sta se upokojila s 35 oz. 40 leti delovne dobe, mora biti taka, da bo omogočala normalno življenje. Nepravično do takih upokojencev bi bilo, če bijim bile potrebne za normalno življenje razne socialne pomoči.
To je med razpravo o uresničevanju stališč s področja socialne politike poudarilo več razpra-vljalcev na zadnji skupni seji Medobčinskega sveta SZDL in ZS ljubljanske regije.
Poudarjeno je bilo tudi, da sedanji način obračunavanja nadomestila osebnega dohodka za čas bolniške ni pravičen, kar velja še posebno za tiste, ki bolujejo dalj časa. Nadomestilo znaša namreč okoli 80 ali 90 odst. povprečnega osebnega dohodka v prejšnjem le-, tu. Ker zaradi inflacije osebni dohodki v letu dni porastejo za blizu 50 odst., pomeni to, da dobi , bolnik le okoli • polovico tistega osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če bi redno delal.
J. P.
Izvozniku pustiti več deviz
Medobčinska sveta SZDL in ZSS ljubljanske regije o  gospodarjenju v letu 1984 in o razvoju
LJUBLJANA — Poslovno leto 1984 smo zaključili še kar uspešno, zato lahko v letu 1985 hitreje rešujemo nekatere najbolj pereče zadeve. Kar 22 odst. zaposlenih v ljubljanski regiji namreč posluje pod nenormalnimi pogoji, se pravi, da poslujejo njihove delovne organizacije z izgubo ali na robu rentabilnosti, oziroma znašajo povprečni osebni dohodki pod 20.000 din. Odpravi teh težav bo treba posvetiti največ pozornosti.
To je ugotovil podpredsednik Medobčinske gospodarske zbornice Jože Drnovšek na skupini seji medobčinskih svetov SZDL in ZSS ljubljanske regije 25. decembra.
V razpravi je bilo povedanih precej že dolgo znanih in neštetokrat ponovljenih dejstev o slabostih pri obravnavi zaključnih računov, pri delu samoupravne delavske kontrole, pri
uresničevanju programov razbremenjevanja gospodarstva itd. Več razpra-vljalcev je opozarjalo ali pa kar zahtevalo, da mora izvoznikom ostajati več deviz za uvoz opreme, sicer ne bodo konkurenčni in bo izvoz padal.
J. PRIMC
Dosti zimske počitniške zabave
V novomeški občini bogat program
NOVO MESTO — Občinska zveza prijateljev mladine Novo mesto je v letošnjih šolskih zimskih počitnicah s pomočjo več kot 20 nosilcev raznih dejavnosti pripravila pester program kulturnih, športnih in drugih aktivnosti za šolanje in cicibane.
V vseh vzgojnovarstvenih ustanovah pripravljajo med 16. in 23. januarjem v dopoldanskem času lutkovne igrice, risane filme, ure pravljic ali družabne igre. V Domu kulture bodo skoro vsak dan dopoldanske fimske predstave, včasih pa še popoldne, otroške in mladinske filme pa bodo predvajali tudi v Dol. Toplicah.
Pionirska knjižnica in Ljudska knjižnica v Šentjerneju se v program vključujeta z organizacijo ur pravljic, po šolah pa organizirajo smučarske tečaje, izlete in pohode.
Posebej velja omeniti Krkin klub, ki bo vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10. in 13. uro odprl vrata za udeležence različnih aktivnosti, ki jih bodo vodile učenke zadnjih letnikov. Svoje programe nudijo še planinci in taborniki, šahisti in drugi športni klubi in smučarski klub ROG, plesni klub pa modelarji, radio klub, fotokino klub. Verjetno pa bo za mnoge zanimivo računalništvo, ki bo organizirano tudi v Krkinem klubu.
V šolah bodo otrokom vse na voljo, tako da bodo starši lahko seznanjeni, kje se bo zadrževal njihov otrok, ko bodo sami na delu.
RAZPRAVLJALI O MLADIH
TREBNJE — Pretekli ponedeljek je bila v Trebnjem seja občinskega komiteja ZK. Na seji je bila osrednja točka dnevnega reda problematika delovanja mladih. Razpravljalci so poudarili, da bo potrebno mladini posvetiti več pozornosti in jo še bolj pritegniti k delu. Koso govorili o resoluciji za letošnje leto, so med drugim poudarili, da bo vsekakor potrebno povečati proizvodnjo, če naj bo ustavljeno nadaljnje padanje življenjske ravni in skupne porabe. Več o razpravi na seji v naslednji številki.
Neznanka je le usoda IMV
V občinski resoluciji za leto 1985 je predvidena 2,5-odstotna rast industrijske proizvodnje, če...
NOVO MESTO — Lani 26. decembra so zbori občinske skupščine sprejeli občinsko resolucijo za leto 1985 in smernice za družbeni plan v obdobju 1986 — 1990.
Medtem ko je predvidena 2-odstotna rast družbenega proizvoda v letu 1985 in povečanje industrijske proizvodnje za 2,5 odst., rast kmetijske
VESELJE NA SUHORJU — Že štriindvajsetič zaporedje pokrovitelj šole na Suhorju, ljubljanski Jugotekstil — Impev, za novo leto obdaril učence te podružnične šole. Tokrat je Jugotekstiiov dedek Mraz vsakemu od 54 šolarjev prinesel trenirko in seveda novoletne sladkarije. Pokrovitelje iz Ljubljane, ki že vseh 24 let zgledno in res darežljivo skrbijo za suhorsko šolo, so domačini po gostoljubni belokranjski navadi pogostili z domačimi jedmi in metliško črnino, seveda veselje ni minilo brez plesa. (Foto: A. Bartelj)
proizvodnje in obrti za 4 odst., trgovine, prometa in zveze za 3 odst., pa bosta gradbeništvo in vodno gospodarstvo ohranila le raven iz preteklega leta. V načrtovanju izvoza so Novo-meščani glede na že doseženo raven ocenili, da v letu 1985 ne bo možno za več kot 6 odst. povečati izvoz, čeprav je v republiki začrtana 12-odstotna rast.
Že v javni razpravi je bila vrsta pripomb na besedilo resolucije. Večina je bila tudi upoštevana, zato ob sprejemanju tega pomembnega dokumenta ni bilo več tehtne razpravezdodatnimi pripombami. Delegati so ocenili, daje postavljene cilje možno doseči, čeprav gre v novomeškem primeru, denimo v kmetijstvu in rasti industrije, za večji vzpon, kot ga predvideva republiška resolucija. Pri rasti industrijske proizvodnje pa ostaja »če« —gre namreč za IMV. V resoluciji je zapisano, da bo ta cilj dosegljiv le ob predpostavki, da bo sanacijsko-razvojni program IMV uspešno izveden. V zvezi s tem pa do zasedanja občinske skupščine ni bilo nič novega in dokončnega. Pogovore glede bodočnosti IMV nadaljujejo.
Kar pa zadeva osebne dohodke zaposlenih, je v resoluciji za I. 1985 zapisano, da bodo sredstva za te namene zaostajala za 10 odst. za rastjo dohodka in se bodo nominalno povečala za 46,8 odst. Piše pa tudi, da morajo osebni dohodki postati temeljni stimulativni element za doseganje boljših proizvodnih rezultatov, kar zavezuje združeno delo k marsikateri spremembi v nagrajevanju znotraj kolektiva.
R. BAČER
Planska izhodišča so že znana
Delegati o poslovanju stanovanjske skupnosti do konca septembra 1984
NOVO MESTO — Na delegatskem rešetu novomeške stanovanjske skupnosti malo pred koncem preteklega leta je bilo tudi poslovno poročilo skupnosti za prvo devetmesečje 1984. V tem času je bil dograjen blok H s 66 stanovanji v soseski Irča vas — Brod, do konca leta pa so predali še ključe 65 stanovanj v bloku A. V gradnji je blok B s 85 stanovanji, ki bo vseljiv letos, ko naj bi pričeli graditi še 3 bloke s skupaj 150 stanovanji v tej soseski. To je trenutno tudi vse od družbeno usmerjene blokovne gradnje v občini.
V skladu združenih sredstev za vzajemnost seje v prvih 9 mesecih 1984 nabralo dobrih 69 milijonov din, v celem letu 1984 pa naj bi bilo za posojila delovnim organizacijam in delavcem za nakup stanovanj in gradnjo hiš na voljo 162,5 milijona din. Do konca septembra so odobrili posojilo 16 organizacijam v skupnem znesku nekaj nad 43 milijonov din za nakup 42
stanovanj, 43 milijonov pa delavcem za nakup stanovanja, gradnjo ali prenovo hiše. Največ. 33 milijonov,so razdelili 95 delavcem kot posojilo za gradnjo hiše. Sklad za solidarnost je v tem času razpolagal s 126,5 milijoni dinarjev. Iz teh sredstev je pridobil 13no-vih solidarnostnih stanovanj, letos pa naj bi kupil 35 do 40 novih solidarnostnih stanovanj. iz tega sklada gre denar
tudi za delno nadomestitev stanarine. V ta namen so v 9 mesecih za 116 upravičencev porabili 760 tisoč din. Glede na predvideno zviševanje stanarin v letošnjem letu pa bo subvencij verjetno bistveno več.
Med izhodišči za sestavo letošnjega plana, ki so jih delegati sprejeli in smo jih nekaj mimogrede že omenili, kaže zapisati tudi zavzemanje za čimprejšnji prehod na stanarino, ki bi zagotavljala enostavno reprodukcijo, zato naj bi jih letos povečali za 60odstotkov. Delegati so, kot smo že pisali, šli dlje in zahtevali, da stanarine letos dosežejo 65 odstotkov ekonomskih, kar pomeni okrog dvakratno povečanje.
Z. L —D.
NASA ANKETA
-Zakon »pripel« voznike
»Voznik in oseba, ki se vozi v motornem vozilu, ki ima vgrajene varnostne pasove, morata biti privezana z njimi, dokler vozi vozilo v prometu na javni cesti. Voznik in oseba, ki se med vožnjo ne privežeta z varnostnimi pasovi, se kaznujeta takoj na mestu z denarno kaznijo 100 dinarjev. Če je s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 500 dinarjev. Določba se bo uporabljala od I. januarja 1985." Tako zakon o temeljih varnosti cestnega prometa. Upajmo, da so naši ljudje še toliko redoljubni, da bodo — vsaj zaradi kazni — spoštovali zakon, čeprav se mnogi očitno ne navdušujejo nad obveznim privezovanjem v avtu in jih nobene smrtne statistike o prometnih nesrečah in mnenja strokovnjakov ne prepričajo. Dokler ni bilo obvezno, se je z varnostnim pasom namreč privezovalo redno le 10 odst. voznikov, občasno pa polovica.
ALBINCA LIČEN, referent za registracije motornih vozil pri Avtu Kočevje: »Menim, da je ukrep o obveznem privezovanju zelo pameten, ker imamo pri nas zelo slabe ceste in lahko hitro pride do nesreče. Tudi sama sem že imela prometno nesrečo, in če bi bila takrat privezana s pasom, ne bi utrpela tako hudih poškodb, kot sem jih. Vendar se tudi po tej hudi izkušnji nisem vedno privezovala, zdaj, ko je obvezno, pa se bom.«
ZORKO PUCER, strojni ključavničar v R1KO, Ribnica: »Menim, da obvezno privezovanje z varnostnim pasom ni v redu. Jaz sem se doslej včasih privezal, včasih pa ne. Če bi jaz odločal o tem, bi pustil ljudem svobodno izbiro: kdor se želi privezovati, naj se, kdor pa je iz kakršnegakoli vzroka proti privezovanju, naj se ne.«
IVAN GLAS, uslužbenec iz Sel pri Brežicah: »Zženosevsakdanzavtom voziva na delo v Brežice. Do zdaj se nisva nikoli privezovala, ker se jaz zaradi tega ne počutim nič bolj varnega. Od novega leta naprej se oba privezujeva z varnostnim pasom. Zakon je zakon in prav je, da ga vozniki spoštujemo, saj je bil sprejet z namenom, da bi obvaroval čimveč življenj v prometnih nesrečah.«
MAKIJA MIKEC, knjigovodkinja OD v mirenski Dani: »Varnostni pas ni koristen v vsakem primeru, čeprav je verjetno več primerov, ko pride prav. Jaz se doslej nisem privezovala, poslej se pa bom, čeprav mi je to zporno, saj menim, da seje treba držati pravil. Mislim, da bodo tudi drugi ravnali tako, saj je odredba namenjena večji varnosti v prometu.«
_SLA VKO MORE iz Novega mesta:
»Šofer sem že več kot 20 let in ukrep uporabe varnostnega pasu se mi zdi
upravičen, vendarnaj bi veljal le tedaj,
ko se ljudje vozijo z večjimi hitrostmi in na daljše proge. Nujnost uporabe pasu morajo ljudje sami spoznati, ne pa da se sedaj mrzlično privezujejo le zaradi kontrole in kazni. V trgovinah pa trenutno ni moč kupiti niti najbolj preprostega pasu.«
MARKO KRAŠEVEC, direktor črnomaljske uprave za družbene prihodke: »Doslej nisem uporabljal varnostnega pasu, odslej pa se bom, ker je obvezno, pač privezoval, Vprašanje je le, kako je potem lahkov manjših avtomobilih, kot je moj fičko, vožnja sploh še udobna. Seveda pri tem ukrepu nismo bili dovoli dosledni. Zakonodajalec bi moral že v času, ko je razpisal uporabo varnostnih pasov, zahtevati, da bT bili \ avtomobile vseh vrst vgrajeni tud: vzglavniki.«
JOŽICA KOZJAN izMetlike: »Pri nas vozi avto samo mož, ker jaz nimam izpita. Od 1. januarja se privežemo s pasom na vsaki vožnji, medtem ko smo se prej samo, če smo šli na daljšo pot. Ta ukrep se mi zdi pameten, čeprav se bomo vsi težko navadili, da se moramo privezati, tudi če se zapeljemo samo okoli ovinka. V našem avtu so bili na srečo že vgrajeni avtomatski pasovi in naslonjalo za glavo.«
MIHA ROSTOHAR, psiholog iz Krškega: »Varnostni pasovi so koristni, vprašanje pa je, če so se jim ljudje sposobni prilagoditi tako na hitro. Doma imam dva avtomobila. Starejši je bil registriran pred letom 1971 in varnostni pasovi niso potrebni, v drugem pa sem na daljših razdaljah že doslej uporabljal pas. Toda nimam vzglavnikov in je avto še bolj __________________ nevaren...«
ANICA KOTNIK, tajnica sveta za vzgojo in preventivo v prometu pri sevniški občini: »V bodoče se bomo torej vavtomobi-iu obvezno privezovali. To zahteva predpis, poleg tega so strokovnjaki ugotovili, daje tako bolj varno. Naš svet je pred novoletnimi prazniki s pomočjo šolarjev, članov prometnih krožkov osnovnih šol v občini, vsem voznikom delil pismena opozorila na parkirana vozila.«
i r ■ ’■
A
kmetijstvo
Njive na zamočvirjenem svetu
Na Mokrem polju se letos začnejo hidromelioracijska dela na 113 ha in prve komasacije okrog Polhovice in Gradišča — Zanimanje že tudi drugje_
MOKRO POLJE — Ni več dvoma, da bo vrsto let načrtovani projekt za melioracijo zamočvirjenih zemljišč na Mokrem polju uresničen. Investitor osnovnih del za odvodnjavanje je Območna vodna skupnost Dolenjske, vseh ostalih del pa Kmetijska zadrutja Krka —TZO Šentjernej.
Priznanja za pomoč pri obnovi vinogradov
Prostovoljci so sadili vinsko trto na 50 ha
BREŽICE — V Slovinovi sejni dvorani so se konec leta s priznanji oddolžili vsem delovnim kolektivom za pomoč pri nadaljevanju obnove od toče uničenih vinogradov. Slovesnost je bila na isti dan kot leto dni poprej.
Tokrat so že lahko več povedali o uspehih obnove s pomočjo prostovoljcev iz brežiške in sosednjih občin. Trte so lani ozelenele in z njih so poskusili že prve jagode. Del opustošenih vinogradov so še zasadili. Zdaj je obnovljenih 16 hektarov nasadov v družbenem in 35 hektarov v zasebnem sektorju. Plan obnove je bil dosežen z 92,46odst. Slabo vreme je lani nekajkrat ponagajalo in nekaterim kolektivom preprečilo delovno akcijo, zato se je sajenje trt pomaknilo na kasnejše obdobje.
Predstavniki Slovina so na prednovoletnem srečanju s prostovoljci pri obnovi poudarili, da cenijo njihovo pomoč, za kar so izrekli priznanja kolektivom Splošne bolnice, strokovne službe S I S za zaposlovanje, osnovne šole Bizeljsko in Brežice, srednje šole Brežice, vrtca Brežice in strokovne službe SIS 'materialne proizvodnje. Priznanja so podelili tudi občinskim vodstvom DPO in se posebej zahvalili svetu Zveze sindikatov in izvršnemu svetu občinske skupščine za organizacijo in vodenje akcije.
Sejmišča
NOVO MESTO — Skoraj sibirski mraz v zadnjih dneh je krojil tudi ponedeljkov sejem. Rejci so pripeljali vsega 70 prašičev, od tega 30, starih od 7 do 10 tednov, in 40, starih od 10 do 12 tednov. Prodali so le 4 živali. Zanje je bilo treba odšteti 8 tisočakov. Naprodaj je bilo še 9 glav govedi, ki so vse menjale lastnika. Cena je bila 180 do 200 din za kilogram žive teže.
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 272 pujskov, starih do 3 mesece. Lastniki so prodali 137 živali, in sicer po 300 din kilogram žive teže.
S sprejetjem občinskega odloka o uvedbi melioracijskega postopka na
KRČANI SLABSI PIVCI
KOSTANJEVICA — Zakaj in do kdaj bodo imeli vinogradniki v krški občini pravico porabiti le 250 litrov vina na odraslega člana družine, starega nad 16 let, medtem ko imajo v sosednji novomeški občini dovoljeno količino 400 litrov? Delegacija kostanjeviške krajevne skupnosti meni. da je 250 litrov premalo. zato predlaga, da se ta količina poveča na 400 litrov. Povsem resno delegatsko vprašanje, še bolj pa odgovor zanima tudi druge vinogradnike, zato bi bilo napak, če bi kdo mislil, da hočejo Krčani dobiti prvenstvo od Novomeščanov — le kot pivci...
Izpopolnjena betonska opora vinski trti
Izum Konrada Ajstra iz Krške vasi
Konrad Ajster, obrtnnik iz Krške vasi. je patentiral sistem napenjalno-nosilnih elementov za vzgojo vinske trte. Izdelek je že v prodaji pri Obrtni nabavnizadrugi Bohor po sprejemljivi ceni.
Vse več vinogradnikov uporablja v svojih vinogradih betonske stebre za oporo vinski trti. Le-ti so na določeni višini preluknjani; skozi te odprtine napeljejo kovinske žice, ki jih potem ročno zavijejo na
zanimivost
končnih betonskih stebreh. Pri tem pa so nekatere pomanjkljivosti, ki jih ni odpravila niti izpopolnitev, to je uvedba kovinskih nosilcev. Tudi mehanizem za napenjanje doslej ni povsem ustrezal, saj je dovoljeval le zategovanje, ne pa popuščanja žic.
Dosedanji pomanjkljivi in neustrezni sistem nosilcev ter nape-njalcev žic jc s svojim izumom izpopolnil Konrad Ajster. Pri tem je rešil tudi problem spenjanja podpornega in končnega stebra.
Prednosti tega izuma so mnogo-stranske. Po novem je mogoče vzporedni žici v isti višini ročno ali avtomatsko zategovati, patudi popuščati. tako da ne moreta več nagibati ali celo rušiti strebrov. Razpon med obema žicama je zdaj okrog 210 mm. zato so trte lahko bolj izpostavljene soncu in zraku, večje prostora med vršički rastlin, kar vse godi rasti in povečuje odpornosti proti boleznim. Škropljenje je učinkovitejše, pa tudi trgatev je olajšana. (Po Gospodarskem vestniku)
Kmetijski
Izkušnja, stara sto let
Naši predniki pred sto leti še niso poznali umetnih gnojil. Pač, Matija Vertovec govori v svoji prvi slovenski »Kmetijski kemiji« o apnu, gtpsu in guanu in tudi prve angleške tovarne so tedaj že mlele superfosjat iz kosti, toda vse to je bilo toliko kot nič. Poglavitno gnojilo je bil in še dolgo ostal hlevski gnoj. V vsakem kmetijskem priročniku so bila navodila, kako prav ravnati z njim.
Potem se je Fritzu Haberju in Carlu Boschu posrečilo na videz nemogoče: izumila sta industrijski postopek za spojitev dušika iz zraka in vodika, s tem odprla možnost za industrijsko izdelovanje dušičnih gnojil in zadostila obupni potrebi po gnojilih. Lahko bi rekli, da sta s tem človeštvo rešila lakote.
Po tem velikem dejanju se je poraba mineralnih gnojil neverjetno naglo povečevala, z njo pa tudi pridelki. Hlevski gnoj in druga organska gnojila so vse bolj ostajala v senci in kazalo je že, da se bo dalo shajati brez njih. Čas je vse postavil na svoje mesto. Brez organskih gnojil ni trajne rodovitnosti, ni dobre strukture zemlje, ni humusa brez mineralnih gnojil pa ni visokih pridelkov. Spet so aktualni nasveti o pravilni hrambi hlevskega gnoja in pravilni pri pravi gnojevke ali
komposta.
* Ta vsakega kmetovalca je osrednje vprašanje, kakšno razmerje bo zanj najboljše, zlasti iz vidika stroškov. Zavpd za živinorejo in veterinarstvo iz Celja pravi v svojih navodilih takole (pri tem pa upošteva povprečno našo kmetijo, ki redi eno do dve glavi velike živine na hektar);
Na srednje intenzivni kmetiji predstavljajo hlevski gnoj in druga organska gnojila dve tretjini potrebe po gnojilih. Eno tretjinoje treba dokupiti, predvsem v obliki dušičnih in fosfornih gnojil. Česeleda.je treba gnojiti na osnovi kemične analize zemlje. Zlasti dušik je nepogrešljiv, saj ga iz hlevskega gnoja približno pol izhlapi, medtem ko je učinek fosforja in kalija v domačih gnojilih enak učinku v kupljenih. Dobro je tudi vedeti, da daje na letoena glava velike živine (500 kg težka žival) s hlevskim gnojem in gnojnico 40 kg dušika 25 kg fosfornega oksida in 100 kalijevega oksida.
Inž. M. L.
območju Mokrega polja je bilo pretrgano večletno brezplodno sestanko-vanjc in prepričevanje, v katerem je celotno akcijo za pridobitev dobrih obdelovalnih površin zaviralo le nekaj posameznikov, ki se s kmetijstvom niti ne bavijo.
Površine, določene za melioracijo, so deloma zasebne, deloma družbene,
ODLAŠATI S SEKANJEM KOSTANJA, KOLIKOR SELE DA
ČRNOMELJ — Na nedavni seji zbora združenega dela črnomaljske občinske skupščine je delegate zanimalo, kako je z boleznijo kostanja v Beli krajini. Iz črnomaljskega tozda Gozdarstvo so pojasnili, da je v Beli krajini kostanjev rak že tri desetletja, intenzivneje pa se pojavlja zadnjih deset let. Stara drevesa so za bolezen skorajda neobčutljiva, od mladih pa jih je bolnih okrog polovica. V Beli krajini nimajo programa za večjo sečnjo kostanja, menijo pa, da je gospodarno odlašati s posekom, kolikor se le da, kajti po sedmih do osmih ietih rasti je kostanjev les primeren za kole, po dveh desetletjih pa za električne drogove.
vendar je teh od skupne površine 1IX hektarov samo 23 hektarov. Melioracijo bodo izvajali z enkratnim posegom hkrati na celotnem območju in bo končana spomladi 1986. Hkrati pa bo potekala tudi komasacija, ki pa jo bodo glede na prvi tak primer v občini še posebej skrbno pripravili.
Od celotne investicije bo 80 odst. sredstev prispevala brezplačno Zveza vodnih skupnosti Slovenije,za 20odst. predračunske vrednosti del pa bo investitor dobil kredit pri Temeljni dolenjski banki. S svojimi sredstvi bo sodelovala tudi kmetijsko zemljiška skupnost, predvsem pri financiranju investicijskih priprav. g BAČER
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Izredno nizke temperature so zadržale na ponedeljkov tržni dan prodajalce in kupce, tako da je bila tržnica skoro prazna. Še prodajalci stalnih stojnic na prostem so morali popustiti pred mrazom, kijim je že naredil dokaj škbde. Še najboljeje ta čas založen kiosk kmetijske zadruge, pa tudi v tem zaprtem prostoru zmrzali niso povsem ušli nekateri pridelki. Pomaranče, limone in mandarine so se podražili takoj po novem letu. kupci pa zaenkrat še segajo po njih.
Za ohranitev črede gre
Priporočila izvršnega sveta SRS za olajšave živinorejcem — Banke z ugodnejšimi obrestmi
SLOVENIJA — Povečanje cen mineralnih gnojil, zaščitenih sredstev, koruze, beljakovinskih sestavin in obresti za kreditejepb nespremenjenih odkupnih cenah živine in mesa naglo poslabšal gospodarski položaj rejcev živine in tudi mesnopredelovalne industrije. Ta nesorazmerja med cenami že povzročajo izgube, ogrožajo pa tudi stalež osnovne črede. ■
Ker je osnovna čreda eno izmed nacionalnih bogastev, ki ga ni mogoče obnoviti preko noči, je slovenski izvršni svet sprejel ukrepe, s katerimi naj bi olajšali položaj živinorejcev. Dosedanji ukrepi, med njimi tudi dogovor o odkupu koruze, še niso dali rezultatov. Zato slovenski izvršni svet priporoča občinskim skladom za intervencije v proizvodnji hrane, izvršnim svetom, organizacijam združenega dela, bankam. SISEOT in drugim, naj z nekaterimi ukrepi položaj živinorejcev vsaj olajšajo.
Občinski skladi za intervencije naj bi petino ostanka sredstev namenili za regresiranje obresti pri kreditiranju prireje mesa govedi in prašičev. Izvršni sveti občin naj namenijo vsa razpoložljiva sredstva iz preteklega leta. ki so bila načrtovana kot namenska sredstva za intervencije v porabi hrane, za pokrivanje razlik v cenah junčjega in svinjskeea mesti. Banke, ki so v
preteklem letu že sprejele nekatere ukrepe, naj bi v tem letu nudile ugodnejše kreditne pogoje za proizvodnjo. odkup in zaloge kmetijskih proizvodov. Povečati oziroma spodbujati bo potrebno tudi izvoz, interesna skupnost Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino pa naj poveča razpolagalno pravico do deviz kmetijskim organizacijam na 75 odst. Tudi zvezna skupnost za cene naj bi pri pripravi izhodišč za ccnc v tem letu upoštevala diferencirano politiko cen glede na kvaliteto mesa in glede na tržne zakonitosti. Svoje naj bi prispeval tudi zvezni izvršni svet z zmanjšanjem carinskih in drugih uvoznih dajatev in drugimi ukrepi.
J. S.
r
s
I
s
I
N
I
h
S
I
N
I
S
I
N
I
S
I
S
I
5
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
*
I
S
I
s
*
v
I
s
I
s
I
N
I
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
L.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja' Tit Doberšek
Ne bo tedna dolenjskega cvička
Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je na seji 16. decembra lani razpravljal o programu dela društva in sprejel naslednje smernice:
Glavno delo je pri podružnicah Do 28. februarja morajo podružnice sklicati zbore vinogradnikov. na katerih bodo izvolili delegate za skupščino delegatov za naslednja štiri leta. Prav tako morajo podružnice do tega dng opraviti oceno vina svojih članov, saj je to delo eno izmed osnovnih dejavnosti podružnic. Podružnice bodo priredile obširnejše prireditve po oceni vina s pokušnjo pozitivno ocenjenih vzorcev. To bo takoj po opravljeni oceni vina ali pa pozneje preko leta v obliki posebne prireditve z zabavnim programom in strokovnim predavanjem. Ocena vina mora biti opravljena po pravilniku. Za oceno vina na podružnici mora dati vsak član 21 vina od vsakega vzorca (cviček, belo vino, črnina), za stroške ocene pa mora plačati za vsak vzorec 100 din.
Tedna dolenjskega cvička ne bo Predsednik upravnega odbora društva je člane odbora seznanil s stališčem pristojnih ljudi v Novem mestu, da prireditve Teden dolenjskega cvička iz znanih razlogov ni mogoče več imeti v športni dvorani. Zato je upravni odbor društva sklenil, da v letu 1985 Tedna dolenjskega cvička, združenega s sprevodom vinogradnikov skozi Novo mesto. nebo. Po mnenju članov upravnega odbora je vzrok za ta sklep v tem. ker odgovorni ljudje v Novem mes-tti za to prireditev ne kažejo zanimanja, po pisanju nekaterih pa je soditi, da so še vedno ljudje, ki uvrščajo dolenjskevinogradnike med manj vredne. Proti tej manjvrednosti sc bori le društvo vinograd-
nikov, pri tem pa nima podporeod dolenjskih delegatov in vodilnih
oseb.
Glavna ocena in pokušnja najboljših vin bo
Upravni odbor društva je sklenil, da skladno s pravili društva opravi prerez in glavno oceno vzorcev vina po pravilniku na srednji kmetijski šoli Grm do 10. marca. Po oceni bo javna razstava in pokušnja na glavni oceni ocenjenih vin. Izdali bodo tudi Bilten z navedbo ocenjenih vzorcev vina po podružnicah in na glavni oceni. Rok za dostavo vzorcev vin za glavno oceno je 5. marec, predložiti pa je treba 3 litre za vsak vzorec. Ta vzorec bo za oceno na glavni oceni in za razstavo, to je javno pokušnjo vzorcev ocenjenih vin po glavni oceni. Vsak, kdor da vzorec za glavno oceno vina po pogojih pravilnika v količini 3 litrov, doplača za stroške ocene za vsak vzorec še 200 din.
Cene vina
Nekateri člani društva so od upravnega odbora zahtevali, naj v imenu društva zavzame ustrezno stališče do cene letošnjega pridelka vina pri pridelovalcih.
Po razpravi je upravni odbor sprejel stališče, da jc primerna sedanja cena za dolenjska vina letnika 1984 pri pridelovalcih glede na kvaliteto 1 (M) do 140 din za liter odprtega vina, oziroma polovico prodajne cene vina v gostinskih lokalih. Tako naj bi znašala cena za liter dolenjskega cvička 100 do 120 din, za liter modre frankinje in belega vina pa 120 do 140 din.
Zasebni vinogradniki se ne navdušujejo za pretirano draženje vina v gostinskih lokalih in trgovinah (mnoge delovne organizacije pri tem pretiravajo), ker sodijo, da je odkupna moč delovnih ljudi iz dneva v dan manjša in se bodo uživanju dragega vina odpovedali. To pomeni, da draženja vina ni mogoče povečevati v nedogled.
T. DOBERŠEK. tajnik društva
Več hrane in silosov
 Metlika; letos za 3 odstotke večji pridelek
METLIKA — Po resoluciji naj hi bila kmetijska proizvodnja v metliški občini letos za 3 odstotke večja kot lani. Kmetijci mislijo, da je to tnožno uresničiti, vendar morajo biti za to zagotovljeni ekonomski pogoji.
Tako načrtujejo za letošnje leto kakih 800 ton odkupa krompirja™ni 600
OBVEZNO V UTV/ASI
SKRBNO ZATEGNITI
BREZ SKRBI1- ZA' AVTOMATIZIRANO!
ton), 370 ton pšenice, koli kor znaša obveznost občine (lani preko 400 ton), 1.850.000litrov mleka. Zamlekovme-tliški občini ugotavljajo, da se odkup povečuje, kar v prvi vrsti pripisujejo dejstvu, da je pridelava m|eka spet ekonomsko zanimiva, pripomogla pa je tudi lanska dolga jesen, ko so kmetje lahko v pozno jesen krmili živino s krmnimi dosevki. Računajo, da bodo letos iz občine odkupili kakih 2.400 ton grozdja, na usmerjenih kmetijah naj bi zredili 2.200 mesnatih prašičev ter okoli 1.000 glav mlade pitane živine.
Lani so v tej belokranjski občini kmetje nanovo zgradili 2.000 kubikov silosov, tako da imajo sedaj v občini kmetje okoli 6.000 kubikov silosov, ki so zaradi dobrega pridelka silažne koruze tudi polni. Iz sklada za intervencije v kmetijstvu so kmetje dobili po 500 dinarjev za kubik na novo zgrajenega silosa, poleg tega pa so bili deležni ugodnih posojil s 13-odstotnimi obrestmi. Toliko ali celo nekaj več nepovratnega denarja bodo skušali v občini zagotoviti tudi v tem letu.
A. B.
Na steljnikih do lastne krme
Črnomaljska zadruga meliorirala 178 ha zemljišč na Lokvah in v Dragatušu
ČRNOMELJ — Leta 1959 je črnomaljska kmetijska zadruga začela na svojih posestvih v Lokvah in Dragatušu s kultiviranjem zemljišč, a dela zaradi pomanjkanja denarja niso bila dokončana. Zato se je tozd Živinoreja, ki upravlja z obratoma, vrsto let boril s težavami zaradi slabih pridelkov krme na eni strani in neusklajenih cen živine na drugi. Luni so se odločili, da dokončajo pred dvema desetletjema in pol začeto delo, s tem pa bodo zagotovili dovolj kvalitetne doma pridelane krme za vse leto.
Agromelioracijskih del lani niso zaključili, ampak se bodo nadaljevala tudi letos. Izdelali so investicijski elaborat. opravili analize tal in naredili načrt za komunikacijsko ureditev na obratih. Tu gre predvsem za ceste. Čeprav so z elaborati predvideli, da bodo stroški agromelioracij veljali 32.46 milijona dinarjev, so na natečaju pridobili manj sredstev, ki jih jc sicer zagotovila
Zveza vodnih skupnosti iz Ljubljane. Vendar to ne pomeni da bo površina.
na kateri bodo opravili posege, zaradi tega manjša, manjša botlo le vlaganja.
Sedaj tla apnijo, in sicer potrosijo po 1.5(8) kilogramov apna na hektar, pripravljajo pa žg zalogo mineralnih gnojil. ki jih bodo uporabili spomladi. Delavci Goka so že začeli urejati ceste na obratu v Dragatušu. pozneje pa bodo krčili tudi steljntkeza nova polja. Tako bodo pridobili 3(1 hektarov zemljišč. ki so bila zaraščena s steljo ali grmičev jem ali pa jih kmetijska zadru-
ga doslej ni uporabljala, ampak jih je dajala v najem kmetom. Del teh zemljišč. kijih bodo prav tako izboljšali, bodo še vnaprej oddajali v najem, vendar poslej le večjim kooperantom.
V tozdu Živinoreja predvidevajo, da bodo po melioraciji 178 hektarov zemljišč pridelali dovolj kvalitetne voluminozne krme. da bodo lahko zapolnili hlevske kapacitete skozi vse leto. Sedaj namreč prilagajajo število živine v hlevih količini pridelane hrane. Poleg tegti bodo lahko povečali čredo na obeh obratih od sedanjih okrog 4(8) na 520 glav. saj računajo, da bodo na me-lioriranih površinah pridelali okrog 3.500 ton koruzne silaže in 600 ton travno-deteljnih mešanic, to pa je za okrog tretjino večji pridelek, kot so ga na obeh obratih pospravili doslej.
M. BEZEK
Mm
Vzgojil Slovenko
Pri Alojzu Fornazariču, enem najstarejših članov Sadjarskega društva Slovenije
Čeprav skrita za hribčkom na Resi pri Krškem, je domačija Alojza Fornazariča znana vsem sadjarjem daleč naokoli. Že prvi vtis pove obiskovalcu, da je tu doma gospodar, ki ni samo ljubitelj. temveč tudi strokovnjak sadjarske stroke.
Že kot dijak kmetijske šole je prepotoval večji del Evrope z namenom, da bi se naučil čithveč sadjarskih veščin, ki si jih je potem še izpopolnjeval v dolgoletnem sadjarskem delu. Z vzgojo nove sorte breskve, ki jo je poimenoval slovenka. je dokazal sebi in drugim, da se je razvil v resničnegu mojstra na svojem področju. Kot sadjarskega strokovnjaka so ga zato vabili na številne kongrese in razstave doma in v tujini.
Alojzovo sobo v pritličju krasijo številna priznanja in diplome, med njimi tudi nagrada Kidričevega sklada, ki jo je dobil za vzgojo nove sorte breskve. Kljub temu ostaja Alojz skromen mož. ki se v prostem času rad bavi z. lovom. Ko sem ga na koncu najinega prijetnega razgovora povprašala o njegovih načrtih, je optimistično odvrnil; .-Kljub svojim 83 letom še vedno ne nameravam vreči puške v koruzo. S časom je treba iti naprej!«
ALENKA MARTINC
IZ NK.ŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
V nemogočih razmerah
Osrednjo regijsko lekarno v Novem mestu je potrebno urediti v roku enega leta
Dolenjske lekarne poslujejo kot tozd Zdravstvenega centra Novo mesto, v nobenem kraju pa nimajo z lekarno takih težav kot prav v Novem mestu. Pred kratkim je osrednja regijska lekarna dobila pogojno verifikacijo za leto dni. Če medtem zadeve ne bodo urejene, bo lekarna zaprta. Celotno problematiko je pojasnila mag. farmacije Jana Fortuna, direktorica tozda Lekarne:
»Medtem ko imajo v drugih krajih', kot v Trebnjem, Črnomlju in Metliki, že nove lekarne, posluje novomeška še vedno v neustreznih prostorih, v stari hiši in lekarni, ki je ustrezala v letih pred zadnjo vojno, zdaj pa ne več. Čeprav smo tudi novomeško lekarno že nekajkrat obnavljali in popravljali, zdaj ni več te možnosti. Odkar je
Jana Fortuna
lekarna izgubila še laboratorij — bil je najemniški in neustrezen prostor — so težave toliko hujše. Ne ustreza tudi aseptični prostor, dežurna soba, medtem ko je prostor za izdajanje zdravil — za poslovanje s strankami — trikrat premajhen.«
— Ob zadnji večji adaptaciji novomeške lekarne je bilo rečeno, da bo po obnovi poslovala tik zraven še stara lekarna, vendar do tega ni prišlo. Zakaj ne?
»Taka je bila zamisel, ki pa seje izkazala za neuresničljivo. Vmes je namreč delovni prostor za pripravo zdravil, kjer je stalen prepih, tako da je delo onemogočeno.«
— Zadnja verifikacija je pogojna. Ali že obstaja zamisel za rešitev problema?
»Zamisel ogradnji nove lekarne, ki bi ustrezala sedanjim razmeram in potrebam Novega mesta kot regijskega središča, je stara. Znanaje še od gradnje zdravstvenega centra, ko je bilo zamišljeno, da bo nova lekarna zgrajena v bližini, pri-blišno tam, kjer je zdaj kiosk s pijačami. Lokacija je določena, dlje od tega pa ni prišlo. Mi delovanju z novomeškim izvršnim svetom in občinsko skupščino najti rešitev. Mudi se, kajti na voljo imamo le leto dni časa«.
— Kakšne so siceršnje težave dolenjskih lekarn? So založene z zdravili?
»Niti takrat, ko je bila oskrba z zdravili najbolj problematična, v dolenjskih lekarnah ni manjkalo življenjsko pomembnih zdravil. Zdaj so razmere toliko boljše. Če slučajno v eni lekarni kakšnega zdravila zmanjka, ga posodi druga lekarna. Imamo vpeljano dobro sodelovanje. V splošnem pa menimo, da bi se morala lekarniška služba razvijati skladno z ostalim zdravstvom, tako pa ostaja v vseh občinah domala na stranskem tiru.«
R. BAČER
S
I
S
I
s
J
Ni pametno vse ustaviti
Komunalna skupnost je vse bolj kratke sape — Do nadaljnjega nobenih komunalnih novogradenj
NOVO MESTO — Delegati novomeške komunalne skupnosti so zadnjo skupščino v pravkar minulem letu (bila je 26. decembra) začeli tako rekoč že pod vtisom en dan starega sklepa občinskega izvršnega sveta, da v občini ne bodo gradili nobenih novih komunalnih naprav, dokler obstoječe ne bodo sanirane.
Vsem je sicer jasno, da je denarja za nove gradnje veliko premalo, toda nerešeni so ostali mnogi najtežji problemi, katerih reševanje res ni
NOVI KANDIDATURI
NOVO MESTO — Ob prenehannu mandata Marjanu Grabnarju, dosedanjemu predsedniku občinskega zbora združenega deia, p, edlaga SZDL za to funkcijo Angelco Legan, dosedanjo podpredsednico zbora. Na izpraznjeno mesto podpredsednika zbora zd-ru ženega dela pa predlagajo Jožeta Peskarja, zaposlenega v SGP Pionir. O obeh predlaganih kandidatih se bodo delegati občinske skupščine izrekli na januarskem zasedanju.
G
V vrtcih že veljajo nove cene
1. januarja so se vrtci podražili poprečno za 20 odst. — Letos novogradenj ne bo, s preurejanjem prostorov pa bo možno pridobiti nekaj novih mest
NOVO MESTO — Ob splošni rasli cen se podražitvam v vzgojno-varstvenih ustanovah novomeške občine ne da izogniti. 20-odstotna podražitev, ki velja z novim letom, pa ne bo edina, saj slovenski dogovor predvideva v letu 1985 kar 50-odstotno rast cen v vrtcih.
Na zadnji seji v letu 1984so delegati skupščine otroškega varstva obravnavali finančni položaj po stanju 30.
poceni, a bo nekaj treba ukreniti. Delegati so menili, da prav vse ustaviti le ne bi bilo sprejemljivo, da bi morali dokončati vsaj začeta dela. Sicer pa ni še nič jasno, kako bo letos, saj tudi finančni viri še niso znani.
Veliko besed je bilo izrečenih na račun novega novomeškega pokopališča (o tem pišemo še na 9. strani). Izkazalo se je namreč, da še vedno ni vseh soglasij za Marof niti za bistveno manjši načrt, tako da je vprašanje, če bo komunalna skupnost sploh lahko porabila sredstva, predvidena v te namene, z letom 1986 pa tako ne bo smela biti več investitorica. Na koncu so delegati sklenili, da mora biti do sestave plana za letos vse popolnoma jasno, kje in kakšno pokopališče, če naj bi komunalna skupnost še predvidela denar zanj.
Pod »razno« so razpravljali o prošnji IM V Novo mesto za vrnitev komunalnega prispevka za leto 1984. Gre za dobri 2 milijardi starih dinarjev, namenjeni za redno dejavnost skupnosti. Slišati je bilo, da gresta na boben komunalna skupnost in še Komunala, če vrnejo ta denar, končno odločitev pa bodo sprejeli ob zaključnem računu, ko bodo na dlani vsi poslovni kazalci.
Z. L —D.
novembra, sprejeli pa so tudi predlog za povečanje prispevka staršev k ekonomskim cenam. Ugotovljeno je, da znaša ekonomska cena za otroke od 2 do 7. let starosti 6.823 dinarjev, za dojenčke pa 10.332 din, vendar skupnost otroškega varstva k tej ceni prispeva 65 odst. stroškov. Za vsak izostali dan bodo staršem po novem odračunavali za stroške živil po 59 dinarjev.
Še vedno pa ostane v veljavi plačevanje prispevka staršev po lestvici, ki
Se tega zavedajo?
Ob novi zakonodaji glede poklicnih obolenj
Ena sama hujša nesreča pri delu bo v letu 1985. ko začne veljali nova zakonodaja, lahko spravila na rob propada manjšo delovno organizacijo, posebno če se otepa s slabimi rezultati. Novosti, ki se na lem področju obetajo, so bile sicer dogovorjene že pred dvema letoma, veljavne pa postanejo I. januarja 1985 z uveljavitvijo aneksa k temeljem plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981 — 1985.
Gre za to, da stroške zdravstvenih storitev v primerih poklicnih obolenj, nesreč pri delu in nadomestila osebnih dohodkov za čas bolniške (razen v primeru nege družinskega člana) prevzema v svoje breme združeno delo. Tako dobiva posebno veljavo služba zaščite pri delu, ki skrbi, da do nesreč sploh ne bi prišlo. Na to je skupščina novomeške zdravstvene skupnosti že večkrat opozorila, toda vprašanje je, če je kaj zaleglo.
V delovnih organizacijah bodo morali v zvezi s tem spremenili svoje samoupravne akte in prilagoditi plane. V združenem delu bi lahko šlo za dodatno obremenitev, čeprav je na ta račun prispevna stopnja za 0.30 odsi. zmanjšana. Ugotovitev velja predvsem za liste kolektive, ki imajo več poklicnih obolenj in poškodb pri delu.
Običajno se zavemo moči novega predpisa šele takrat, ko nas udari po glavi. Verjetno so se znali v večjih delovnih organizacijah ustrezno pripraviti, prav lako verjetno pa je. da manjši kolektivi s slabo kadrovsko zasedbo ob sprotnih tegobah o tem niso veliko razmišljali. Bodo, ko bo že prepozno.
R. BAČER
OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA NOVO MESTO
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali sosedje iz Šmihela št. 54 — namesto cvetja na grob pokojne Marije Sitar — 6.100 din; delavci Tiskarne Novo mesto — namesto venca za pokojnega Ivana Slapnika 5.600 din; družina Pečar — namesto cvetja na grob pokojne Justi Andoljšek 3.000.00 din; Tone Škerlj — namesto novoletnih čestitk 3.000 din. občinski odbor Rdečega križa Novo mesto—namesto
venca na grob pokojne Justi Andoljšek
5000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala.
Pretesen metliški dom počitka
V domu počitka 160 oskrbovancev; če bi lahko vzeli vse, ki se zanimajo, bi jih bilo že 200 — Načrti za 38 novih postelj na podstrešju — Težko delo, slabi OD
METLIKA — Metliški dom počitka je že dalj časa zaseden do zadnjega ležišča. Še več: vsaj 20 je prosilcev, ki bi radi takoj prišli v dom, če pa bi lani lahko vzeli vse, ki so želeli priti.v metliški dom, bi danes število oskrbovancev že preseglo 200, medtem ko jih je sedaj 160.
»Največ prosilcev je iz črnomaljske in metliške občine, precejšen pritisk je iz sosednjih hrvaških obkolpskih krajev, zanimajo pa se tudi iz novomeške in trebanjske občine pa celo iz ribniškega konca,« je povedal direktor doma počitka Ivan Škof. Zato si v domu počitka prizadevajo, da bi povečali število postelj in da bi tako lahko sprejeli več oskrbovancev. Izdelani so načrti za ureditev men-sardnih sob z 38 ležišči na podstrešju. Sedaj imajo zagotovljenih 13 milijonov dinarjev, odprto je še vprašanje sofinanciranja črnomaljske občine, o tem pa se dogovarjajo tudi s sosednjo ozatjsko občino.
Lansko leto je dom počitka komaj ušel izgubi, za kar se imajo v prvi vrsti zahvaliti razumevanju, obeh belokranjskih socialnih skrbstev, ki sta jim
odobrili nekaj več kot 2 milijona dinarjev dotacije. »Sicer pa bi gotovo imeli izgubo,« pravi Škol. »in to kljub temu da smo okrobra povišali cene oskrbnega dne. Vendar smo še vedno med najcenejšimi, če nc celonajccnejši dom počitka v Sloveniji.« Tako znese sedaj popolna dnevna oskrba v enoposteljni sobi 528 dinarjev (do oktobra lani 396 din), v dvoposteljni 486 din (prej 355) in v tri- in večposteljni sobi 432 (prej 306) din. Seveda tudi nove cene še zdaleč niso ekonomske. Poleg tega da imajo v metliškem domu nižje cene kot drugje, so v primerjavi z drugimi prikrajšani tudi pri dodatku za zdravstveno nego. Medtem ko ponekod drugje ta do-datek‘dobivajo za vse oskrbovance, v Domžalah na primer po 400 din na dan, dobi jo v Metliki ta dodatek le za
upošteva dohodek na člana družine. Delegati so razpravljali še o planskih izhodiščih za leto 1985. Očitno je, da so v Novem mestu še vedno največje potrebe po organiziranem varstvu predšolskih otrok, posebno v večjih
• Ker strokovna služba doslej na objavljena gradiva še nikdar ni dobila toliko vprašanj in včasih glasnih zahtev po pojasnilih kot ob nedavno objavljenih poprečjih osebnih dohodkov zaposlenih v vzgojno-varstvenih zavodih, so tokrat dali dodatno pojasnilo. Razburjanje je bilo povsem neupravičeno, saj se je izkazalo, da delegati niso prebrali vsega gradiva, kjer je jasno pisalo, da gre za poprečja bruto ne pa neto osebnih dohodkov, kar je velika razlika.
stanovanjskih naseljih. V novomeške vrtce pa je vključenih tudi 200 otrok, ki jih starši vsak dan prevažajo spotoma na delo iz Brusnic, Škocjana, Mirne peči. Prečne in Šmarjete.
V letu 1985 gradnja novih vrtcev glede na razpoložljiva sredstva ne bo možna, obstaja pa možnost, da bi z •
združevanjem amortizacije vrtcev in s sredstvi združenega dela preurejali prostore za potrebe družbenega varstva otrok. Predvideno je, da bo letos v organizirano varstvo zajetih 2.300 otrok. Poleg oddelkov, ki so delali že lani, bodo letos delovali še: na Otočcu 2 oddelka vse leto, v Mirni peči I oddelek vse leto, v Stopičah pa dva oddelka od 1. septembra dalje. Na Dolžu in na Dvoru dobijo 1 oddelek celoletne male šole.
Razen tega so v planu za leto 1985 priprave za investicijsko dokumentacijo za gradnjo vrtca v Žabji vasi, Irci vasi in Brusnicah. Na področju družinskega varstva je predvideno nekaj več varuhinj, širile pa se bodo tudi druge oblike vzgoje in varstva otrok. Več potujočih vrtcev in cicibanovih ur omogoča večje število strokovnega kadra v vrtcih.	r BAČER
BELA CERKEV DOBI ŠE ENO VAS
BELA CERKEV — Družinska vas, ki je doslej spadala h krajevni skupnosti Šmarjeta, je v uradnem postopku dosegla svoje: spada h krajevni skupnosti Bela cerkev. Krajani menijo, da bo zanje poslej ugodnejše, zato so dali pobudo za spremembo odloka o razvrstitvi naselij, delegati občinske skupščine pa so na zadnji decembrski seji to potrdili.
Naravnost in konkretno
Metliški borci živo in prizadeto o vseh stvareh, ki težijo občino pa tudi širšo skupnost — IMV in Krupa
METLIKA — Zadnja seja občinskega odbora ZZB NOV Metlika jespet pokazala, da borce živo zanimajo vse stvari, ki se dogajajo v tej belokranjski občini. Pa ne samo te, saj borci radi posežejo tudi širše in prizadeto razpravljajo tako o težavah kot o uspehih celotne naše skupnosti. Za razliko od marsikoga drugega pa borci o vsem razpravljajo zelo odkrito, naravnost, konkretno in svojih misli ne zavijajo v olepšujoče besede.
Zato se sem pa tja zgodi, da razprava izgubi svoj urejeni in nadzorovani tok in se spremeni v vehementno govorjenje kar povprek s številnimi medklici in pripombami. Prav tako lahko pride do tega, da kdo v takem
kakšnih 80 odst. oskrbovancev, znaša pa 205 din na dan.
»Delovne razmere v našem domu so zelo težke, več kot tretjina oskrbovancev je nepokretnib. V domu je zaposlenih 43 ljudi, od lega dva za določen čas. Na enega zaposlenega pridejo trije oskrbovanci in pol, kar je več, kot predpisujejo normativi, in več, kot je republiško povprečje. Vendar za sedaj svoje delo zmoremo, seveda pa to zahteva več angažiranosti in marljivosti zaposlenih,« je pojasnjeval Škof. »Kljub težkim delovnim razmeram. m kljub dodatkom za nočno in nedeljsko delo in pogoje dela imamo najnižje osebne dohodke v družbenih službah v metliški občini. V devetih mesecih lanskega leta je povprečni osebni dohodek v domu znašal z vsemi temi dodatki nekaj dinarjev več kot 18 tisočakov, to pa je kar 5.230 din manj od povprečja OD v družbenih službah v naši občini.«
A. BARTELJ
Novi prostori, stroji in računalnik
Letos naj bi investicije v Beti znašale blizu 700 milijonov dinarjev
METLIKA — V Beti so izdelali osnutek investicijskega plana za letošnje leto, po katerem naj bi ta delovna organizacija letos investirala nekaj manj kot 700 milijonov dinarjev. V Beti so prepričani, da bodo z lastnimi sredstvi, sovlaganjem poslovnih partnerjev ter drugimi viri zagotovili toliko denarja, edino, glede česar še ne vedo, kako bo, so soglasja za uvoz opreme.
Tudi letos nameravajo največ investirati v tozdu Kodranka. Zaradi vedno večjega povpraševanja po finejših sintetičnih prejah so se odločili za nakup teksturiranih in previjalnih strojev v vrednosti 250 milijonov dinarjev, na katerih bodo proizvedli 350 ton zahtevnejših sintetičnih prej na leto. Pri nakupu teh strojev so domači kupci pripravljeni sovlagati svoj denar. V Beti računajo, da bodo vso zadevo izpeljali do oktobra.
V tozdu Metraža so se odločili za večjo posodobitev in nabavo novih strojev. Vrednost te opreme naj bi znašala okoli 110 milijonov dinarjev, prednost pa bo imela barvama oziroma oplemenilnica.
V konfekcijski skupnosti, ki združuje vseh pet konfekcijskih tozdov, nameravajo letos urediti centralno krojilnico s procesnim računalnikom in ostalo potrebno opremo. Vrednost opreme z novimi prostori bo znašala okoli 170 milijonov dinarjev. Medtem ko so od konfekcijskih tozdov lani vdog-raditev in posodobitev investirali v Žakanju in Dobovi, bo letos na vrsti črnomaljski tozd, kjer nameravajo sanirati sedanje prostore in dograditi nove, kar bo veljalo okoli 45 milijonov dinarjev. Poleg tega imajo v načrtu posodobiti strojno opremo v vseh konfekcijskih tozdih1, za kar bodo namenili kakih 30 milijonov dinarjev.
A. B.
razgretem ozračju »mahne mimo«, a nič zato, tudi takrat odkrito in jasno pove svoje mnenje, pri katerem pa, če mu dokažejo nasprotno, trmasto in užaljeno ne vztraja.
Tako so na tej seji spregovorili tudi o metliških izgubarjih Pionirju in Met-ku. Ko je beseda tekla o resoluciji, so pripomnili, da se v resolucijah nekatere stvari pojavljajo iz leta v leto, učinka pa ni. Njihovo pripombo, daje treba občinsko resolucijo za letos zastaviti pogumneje, tako, da se bo treba za njeno uresničitev dejansko boriti, so upoštevali. Ustavili so se tudi pri suhorski IMV in pri tem bolnem medregijskem velikanu sploh. Borce skrbi usoda 230-članskega suhorskega kolektiva, ne razumejo pa, kako da je pri reševanjulMVtakomalo narejenega, čeprav so se težave pokazale že pred štirimi leti. »Na vsakem koraku sc govori o IMV, v vsaki gostilni ljudje kritizirajo počasno in neučinkovito urejanje težav, delavci so nezadovoljni, nejevolja med ljudmi kvari politične razmere. IMV je v petih občinah in v vsaki so tudi ljudje, ki so odgovorni in plačani za to, da bi naredili nekaj,da bi se stanje izboljšalo, v resnici pa je vedno slabše. Prav tako mora tudi republika jasno povedati, kajboz IM V,« ogorčeno zahtevajo metliški borci.
• Precej živahna je bila tudi razprava, ko je beseda nanesla na zastrupljeno Krupo. Borci menijo, da so ljudje o tem preslabo obveščeni, da je treba o tem bolj na široko pisati, saj se med ljudmi pojavljajo vse mogoče govorice, tudi take, da je strup lahko prišel še v druge studence. Zanimajih, kako nameravajo, če se sploh da, Krupo očistiti, od kod bo sedaj Bela krajina dobivala pitno vodo itd., itd.
Zelo so borci občutljivi za vprašanje čuvanja družbene lastnine. »Z družbeno lastnino se ne gospodari tako, kot bi se moralo, pa naj gre za vzdrževanje in ohranjanje hiš ali za odnos do dela in materiala, ko marsikdaj iz dobrega materiala delajo slabe izdelke. Take stvari bi morala naša družba bolj kaznovati,« se zavzemajo. Prav tako se borci zavzemajo za gradnjo nove telo« vadnice v Metliki, »saj bo neposredno služila našim vnukom!« so poudarili, in za nov samoprispevek, »saj so dosedanji ogromno pripomogli k napredku naše občine.«
Seveda so spregovorili tudi o svojih borčevskih težavah, o skrbi za borce. ki so vedno starejši in b«o)j onemogli, denarja pa je vedno manj. Tako je bilo predlani na klimatskem zdravljenju 50 do 60 borcev, lani samo 33, povprečna priznavalnina, ki jo dobiva 430 borcev v metliški občini, znaša za lani okoli 4.000 dinarjev, kar je pod republiškim povprečjem. I n še za to so se zavzeli: da bi imeli borci v metliškem borčevskem dispanzerju prednost, da jim ne bi bilo treba dalj časa čakati, kajti njihov zdravnik dela tudi za druge občane.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
SPEL TRGOVINA — Iz. novomeških prednovoletnih trgovskih nečednosti izločamo dve. V petek, 28. decembra, so v samopostrežbi na Ragovski mirno prodajali mleko, ki mu je rok uporabe potekel 15. decembra, česarso bili še posebej veseli okoliški dojenčki in njihove mamice. Novoletno presenečenje sosi privoščili tudi peki z »izdajo« neslanega kruha. Neuradno se govori, da so peki manjkajočo sol posodili komunalccm. Za posulje cest.
PREMOG — Mraz je prinesel na dan neprijetno resnico, da je v premogu, ki so si ga občani nabavili s silnimi zvezami in po neznanskih cenah, skoraj več kamenja kot tako imenovanega črnega zlata. O reklamacijah nihče ne razmišlja, saj bo treba premog kupiti tudi za prihodnjo zimo. Z zvezami, po neznanskih cenah in s kamenjem.
AVTOBUSI — Direktor Gorjancev Marjan Smrke je za Delo. izjavil, daje zaradi mraza izpadla četrtina avtobusov. Dobro poučeni se sprašujejo, koliko avtobusov je pravzaprav sploh bilo na cesti, saj je znano, da imajo Gorjanci precejšen izpad tudi sredi najbolj cvetočega maja.
SM UČAN.I E — Turistična agencija Globtour je meščanom na vsa usta obljubljala prevoze v smučarske Gače. Pogoj je bil sneg. Ko je ta v nedeljo dosegel primerno višino, so se na določenih mestih in ob obljubljenih urah zbralo trume smučarjev. Pa sojih imeli za norca. Ski busov ni bilo od nikoder.
RAZLIKOVANJE — Kaže, da je meja. pri kateri se začne socialno razlikovanje, 200 din. Toliko namreč stanc jutranje varstvo v novomeških osnovnih šolah. Otroci staršev, ki te vsote ne zmorejo, smejo v šolo šele tik pred začetkom pouka. Ker so šli od doma takrat kot starši na delo — ključev jim še ni zaupati, babic in tet pa nimajo — čakajo pred šolo t udi več kot pol ure. Pi minus 23 stopinj Celzija. Vozel je seveda težko razrešiti. Še najbolj logično bi bilo, če bi za vse najmanjše šolarje varstvo plačala družba, hkrati pa je težko verjeti, da starši, tudi socialno najbolj ogroženi, ne zmorejo 200 din za svojega otroka. Tolik ostane danes najskromnejše povabilo na pijačo ali pa darilni bon za podpiranje naših smučarskih milijonarjev.
us
Ena gospa je rekla, da se bo vpisala v društvo čarovnikov. Tisti, ki se je ob koncu leta zatekel v Novo mesto, je otrokom čaral po I4jurjev na minuto.
šiM
V času od 27.12.1984do2. L 1985so v novomeški porodnišnici rodile: Albina Franko iz Velikih Brusnic—Anito, Nevenka Vrbanac iz Hrsine — Tiho-mira, Spasenka Davidovič iz Žabje vasi — Miroslava, Slavojka Subotič iz Kota pri Semiču —Diano, Milena Dular iz Smolenje vasi — Tino, Jerneja Kučič iz Kostanjevice — Natašo, Darinka Žagar iz Podturna — Majo, Zdenka Pezdirc iz Dolenje vasi — Anjo, Dragica Bogovič iz Metlike — Damirja, Irena Matkovič izčrmošnjic
— Nadjo, Bernarda Keše iz Krkega — Iztoka, Jelka Kirm iz Brezovice — Marjana, Rezka Kramarič z Dolnje Pake
— Mateja, Jožica Smolič iz Velike Loke — Jano, Slavica Hrovat iz Krmelja — Alena, Irena Brula s Talčjcga vrha — Sonjo, Milka Lindič Potočne vasi — Gregorja, Sonja Dražumcrič iz Črnomlja — Ines, Marija Brula iz Jelševnika — Ano in Marija Pember iz Požunov — Danijela.
IZ NOVEGA MESTA: Djena Zulič iz Šegove 6 — Anelo, Marija Staniša, V brezov log 50—Robija, Mateja Turk iz Adamičeve 51 — Moniko, Nada Jakše s Ceste brigad 15 — Jureta, Bernarda Mesojedec s Partizanske 29 — Nivesin Jožica Grubar iz Kristanove 14 — Neno. Čestitamo!
Sprehod po Metliki J
NOVOLETNA MRZLICA JE že pozabljena, življenje teče po ustaljenih | tirnicah, možgani so se prevetrili od alkoholnih hlapov in metliški kulturni delavci načrtujejo letošnje prireditve. Prva bo že ob koncu januarja, in sicer v hotelu Bela krajina, kjer bodo predstavili pesniško antologijo Pesmi dolenjske dežele. Na večer kanijo povabili nekaj avtorjev, ki imajo v zbirki objavljene pesmi, prireditev pa bodo popestrili še z glasbeniki, recitatorji in pevci. Izkušnje s podobnimi prireditvami kažejo, da bo hotel premajhen za vse, ki bi bili radi prisotni.
KLJUB rEMU, DA JE NOVOLETNO NORENJE že skoraj pozabljeno, zapišimo, da so ga Metličani preživeli dokaj veselo. Pelo, jedlo, pilo, plesalo in streljalo se je, gostilne, hoteli in moteli so bili nabasano polni, četudi je veliko ljudi preživelo najdaljšo noč kar doma.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
DOLGO ISKANJE — Delegate zborov črnomaljske občinske skupščine je na zadnji seji — kot že nekajkrat doslej — zopet »tiščal« promet. Tokrat sta jim bili — tudi ne prvič — trn v peti »preluknjani« uiici_ Pod smreko in Partizanska cesta v Črnomlju. po katerih so si mnogi privoščili nedovoljen obvoz, ko so prekopali glavno mestno ulico. Ko so delegati želeli vedeti, kdaj bosta cesti zakrpani, je bilo v odgovor slišati nekaj o krivcih in nekrivcih. Pa je eden od delegatov jasno povedal, da v Črnomlju iščejo krivca toliko časa, da na koncu že pozabijo, da morajo ceste popraviti. Resnica pa je, da bo potrebno prej zakrpati luknje kje drugje (z denarjem seveda), potem pa bodo prišle šele na vrsto tudi tiste na cestah.
ŠOTORI NAMESTO STANOVANJ? — Razpravljalce na zadnji seji občinske konference SZDL v preteklem letu pa so bolj skrbela družbena stanovanja v blokih, do katerih se stanovalci obnašajo 'tako mačehovsko, da jih bodo v nekajjetih uničili, če bodo tako »uspešno« kot doslej nadaljevali s svojim »delom«. »Potem bomo morali dati čez nekaj let te ljudi pod šotore,« je menil eden od prisotnih na seji.
VESELI VEČER
V počastitev novega leta je bil 22. decembra v kulturnem domu v Adl-ešičih veseli večer. Pripravila gaje mlajša dramska skupina. Program je bil zelo vesel, zaključili pa so ga z nagradnim kvizom. Zal je bilo bolj malo obiskovalcev.
Ribniški zobotrebci
VOJAKI RAZVESELJEVALI — Običaj je že, da popularni vojaški ansambel SMB ribniške vojašnice pred novoletnimi prazniki obiskuje večje kraje v okolici in igra šolarjem, mladini in odraslim. V ribniški občini so pred novim letom obiskali poleg Ribnice še Loški potok in Sodražico. V kočevski občini so nastopali v Kočevju. Mozlju in Kočevski reki. Prvič so nastopili na Igu pri Ljubljani.
BOLJŠI POGOJI — Delavci kočevskega tozda Cestnega podjetja, zaposleni v oddelku v ribniški občini, so dobili ob koncu minulega leta novo montažno zgradbo, kjer so občutno boljše razmere za bivanje.
STANARINE ŠE PO STAREM — Predvideno je bilo, da sc bodo stanarine v ribniški občini znovim letom povečale za 30odstotkov,natopaševsre-dini leta za 26 odstotkov. Vendar s podražitvijo vsaj za prve tri letošnje mesece ne bo nič, kerjeskupščinasamoupravne stanovanjske skupnosti ni izglasovala. Tako bo do podražitve prišlo s 1. aprilom letos ali pacelo šele s
1.	julijem, kar je odvisno od skupščine SSS. Kot smo izvedeli pri SSS, bo takrat znašala podražitev okoli 60 odstotkov.
Drobne iz Kočevja
ZMANJKALO JE — Pred novoletnimi prazniki je v Kočevju zmanjkalo značilno novoletnega blaga, kot so balončki za napihovanje, »rakete« (razpršilne iskrice), in celo novoletnih vizitk ter čestitk.
POKALO KOT NA FRONTI — Medtem ko je prejšnja leta za novo leto pokalo predvsem zunaj hiš, so letos metali petarde v hodnike stanovanjskih blokov. Najbolj iznajdljivi »inovatorji« so petarde celo privezali na kljuke stanovanj.
PLES ZA ŠOLARJE — Okoli 80 učencev osmih razredov kočevske šole Zbora odposlancev zaključuje plesni tečaj. Med šolskimi počitnicami se bo začel tečaj za učence sedmih razredov. Prijavljenih je že 83, kar je precej več kot za mladinsko delovno brigado. Učil jih bo študent Robert Radosavljevič.
ŠE DVA TEČAJ A — Med šolsk imi počitnicami bosta še dva tečaja za ucence osnovne šole. Tečaj za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem pripravlja AMD, zanj pa je že 71 prijav. Smučarski tečaj bo od 14. do 19. januarja, organizirata ga SŠD v sodelovanju s kočevskim smučarskim klubom, cena zanj pa je 1.900 din za udeleženca.
Trebanjske iveri
GORE SMETI SO OBELEŽILE J L BI LEJ — Letos prvega januarja je preteklo natanko letodni.odkarje bila v Trebnjem ustanovljena Komunala. Proslave ob tem prazniku pa so se očitno začele že lani. Vrlim komunalcem ali članom delovne enote Snaga se namreč ni dalo odvažati smeti in besni Trebanjci so hoteli smeti voziti kar pred sedež podjetja. Po drugi strani je pa tudi res, da Komunala nima denarja. s katerim bi nabavila voz za odvažanje smeti, daje sedanje smetišče že premajhno itd. Skratka, trebanjski komunalni vozel je že precej zamotan m nekdo ga bo moral presekati.
BREZ NAGRAD ZA INOVATORJE — Trebanjska raziskovalna skupnost je že lani razposlala vprašalne pole po organizacijah združenega dela, s katerimi je želela izvedeti, ali je' med delavci — inovatorji kuo primeren za nagrado. Žal skupnost ni prejela niti enega odgovora. Tako nima komu podeliti nagrade. Razen, če se ne bi odločili za nagrado prav ttj izjemni malohnžnosti do
inovatorjev...
Spremembe v črnomaljskem izvršnem svetu
Predsednik postal Jože Mrzljak, podpredsednik pa Jože Petrovčič
ČRNOMELJ — Zaradi razrešitve Janka Gladka, dosedanjega predsednika črnomaljskega izvršnega sveta, ki je postal direktor Belta.so v Črnomlju izvolili nov izvršni svet. Predsednik je Jože Mrzljak, dosedanji predsednik komiteja za družbeni razvoj, podpredsednik pa Jože Petrovčič, dosedanji namestnik predsednika komiteja za družbeni razvoj, ki je sedaj postal predsednik tega komiteja, v izvršnem svetu pa je zadolžen za področje gospodarstva, družbenopolitičnega sistema in kadrovske politike. Za namestnika predsednika komiteja za družbeni razvoj pa je bil imenovan Ferdinand Korošec,
Večini članov izvršnega sveta se je mandat le podaljšal do leta 1986, razen pri tistih, kjer so bile spremembe nujne.
Tako je član IS za področje gospodarstva namesto Jožeta Cesarja postal Milan Golobič, za področje kmetijstva, gozdarstva in financ namesto Ane Kapele Martin Janžekovič, za področje trgovine, gostinstva in turizma pa namesto Marjana Hutarja Valentin Papež.
ZIDANICE NAJ SE LOČIJO OD VIKENDOV!
ČRNOMELJ — Ko so delegati zborov črnomaljske občinske skupščine obravnavali osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov so pripomnili, da bi morali v predlogu vsekakor upoštevati specifičnost Bele krajine oz. vse Dolenjske in pri davkih ne enačiti naših zidanic z vikendi, ki se zares uporabljajo le za oddih in rekreacijo. Prav tako so bili mnenja, naj se v zidanicah ne bi obdavčevali tisti prostori, ki so namenjeni za prehranjevanje in umivanje ljudi. Prav takšno pobudo je črnomaljska uprava za družbene prihodke že pred sejo posredovala republiškim organom.
Martin llenič
Manjkajo puške
ČRNOMELJ — Martin llenič, učenec 3. letnika črnomaljske kovinarske šole, ima čudna konjička, ki — če smo nekoliko hudomušni — razen hrupa nimata prav nič skupnega. Martin peto leto obiskuje glasbeno šolo, v mestnigodbi na pihala igra klarinet, v črnomaljskem big bandu pa prime v roke tudi tenor saksofon.
A še preden se je odločil za glasbeno šolo in priljubljena instrumenta, je llenič postal član občinske strelske zveze. Prav gotovo je najbolj ponosen na svoj zadnji uspeh — prvo mesto na občinskem strelskem tekmovanju. Toda Martin, ki ga vsi poznajo po njegovi delavnosti in skromnosti, ni hotel veliko govoriti o sebi, pač pa se je bolj razgovoril o delu obrambnega in strelskega krožka na črnomaljski srednji šoli Edvarda Kardelja.
»Obrambni krožek zaenkrat ureja le stenčas, pretekla leta pa so ob obrambnih dnevih člani ostalim učencem predstavili tudi orožje. Strelski krožek, v katerem jeokrog 30 članov, ima treninge, torej streljanje na tarče, enkrat na teden. Naboje in tarče nam priskrbi šola, večji problem pa so puške. Res, da jih imamo 15, a so stare in zato nič kaj prida,« potoži llenič.
A kljub temu, da se ne morejo pohvaliti s kvalitetnimi puškami, črnomaljski srednješolci na tekmovanjih zaradi svojih rezultatov ne zardevajo. Tako so bili v lanskem šolskem letu na območnem tekmovanju prvi, a tudi na nedavnem republiškem prvenstvu so med teritorialnimi enotami dosegli 6. mesto.
B. M.
Potrebno bo več vode
Kakovostno vodo je možno črpati le iz globin
KOČEVJE — Na predlagane smernice za bodoči srednjeročni plan občine Kočevje je bilo nekaj pripomb. Ker je zdrave pitne vode vedno manj, prisluhnimo tokrat pripombam, ki se nanašajo na vodno gospodarstvo.
Nekdanji vodovodni sistem v Slovenski vasi bo potrebno obnoviti in usposobiti za samostojni sistem, ki bo oskrboval prebivalstvo severozahodnega dela Kočevja, krajevno skupnost
• Predlagano je bilo tudi, naj bi del rudniškega jezera in njegove okolice zavarovali oz. spremenili v rezervat za ptice. Nosilec razvoja jezera je Oprema, ki bo v kratkem pripravila idejni načrt njegove ureditve. Že v prvem tromesečju letos bo ta načrt predvidoma dan tudi v javno razpravo.
Stara cerkev in del KS Šalka vas. Hitra ureditev tega sistema bo preprečila pomanjkanje pitne vode v Kočevju.
Neodgovornost ima ime in priimek
Na programski seji občinske konference SZDL poudarili, da nekatere probleme ponavljajo iz leta v leto, rešitev pa ni — Več neposrednih stikov
ČRNOMELJ — Razprava na programski seji črnomaljske občinske konference SZDL, ki je bila konec decembra, je pokazala probleme, ki jih v občini najbolj občutijo. To so težave’na področju stanovanjske problematike, informiranja, kulture, vzgoje in izobraževanja, kjer pa črnomaljska občina ni izjema.
Delegati so se spraševali, ali'so v minulem letu pri delu naredili korak naprej, in vsaj za informiranje ugotovili, da se hibe pri obveščanju občanov vse preveč ponavljajo. Marsikatero napako bi gotovo odpravili z osebnimi stiki, z razpravami, nikakor pa ne s kampanjskim delom, ki gaje še vedno preveč. Kritika je bila naperjena tudi proti televiziji, ki ne pokriva dovolj dogajanj v občini, karpa po besedah delegatov ne velja za Dolenjski list, kjer so
JANUARJA SPREJEM PROSTORSKEGA DELA
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so pred sprejemom prostorskega dela družbenega plana. Sprejem tega dela družbenega plana se je nekoliko zavlekel tudi zato, ker so se v razpravah izpostavila nekatera vprašanja, ki jih bodo dokončno razčistili na januarski seji zborov občinske skupščine. Gre predvsem za vprašanje lokacije centralne deponije komunalnih odpadkov, ki naj bi bila v krajevni skupnosti Dragatuš, terzakamping ob Kolpi, ki ga želi Belt zgraditi v krajevni skupnosti Griblje.
vidni premiki na boljše. Obsodili pa so nekatera druga sredstva obveščanja, katerih obveščanje je odmaknjeno, včasih celo apolitično.
Tudi pri iskanju odgovornosti je vse preveč posplošenih ugotovitev.. Velikokrat namreč zmanjka moči, da bi (ne)odgovorni dobil tudi ime in priimek. Prav gotovo gre za odgovornost, a tudi vzgojo stanovalcev v družbenih stanovanjih, pa najsi gre za plačevanje stanarin, ogrevanja, preseljevanja iz stanovanja v stanovanje ali za samo vzdrževanje stanovanjskih blokov in njihove okolice.
Učitelji kot tudi vzgojitelji so opozorili na pereč socialni status, iz srednje šole pa so opozorili tudi na nezasedenost šole ter na to, da je
DVA ŽE DAROVALA
KOČEVJE — Na pobudo sveta staršev je osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje zaprosila organizacije združenega dela za pomoč pri nabavi učbenikov, knjig in učil. Do zdaj sta se prošnji odzvali osnovni organizaciji sindikata DO Oprema, ki je šoli že nakazala 30.000 din, in DO Ljubljans-kezmlekarne, obrat Kočevje, kije nakazala 2.000 din. Zbiralna akcija še ni končana.
naravoslovno-matematična usmeritev, ki so jo predlagali za, šolsko leto 1985/86, izpadla iz programa. Zato jim je Jože Osterman iz republiške konference SZDL. predlagal, da morajo odločno zahtevati radikalnejšo razpravo v mreži šol, ker pa prav to usmeritev zahteva več šol, bi morali iskati rešitev najprej v regiji.
Predstavnik sveta za znanost pri Socialistični zvezi je ugotovil, daje vse preveč delovnih organizacij zadovoljnih z obstoječim razvojem, k bolj kot na znanstvenih izsledkih temelji na izkušnjah. To pa se po njegovih besedah pozna tudi pri posegih v naravo. In ne nazadnje je v občini vpijoč primer, ki opozarja na to, zastrupljena Krupa, o kateri je bilo v gradivu in razpravi rečenega premalo oz. skoraj nič.
M. BEZEK
Na Grmadi bo prijetneje
Turistični dom slavi 25-letnico — Nova stavba že pod streho — V načrtu nova cesta do doma
Hkrati bo potrebno oskrbeti z vodo območje KS Draga, in sicer iz vodnega vira v Loškem potoku. Ta rešitev bo povezana z obnovo vodovoda v Loškem potoku. Dokončno bodo morali urediti še oskrbo s pitno vodo na Brezovici, v Mozlju in na drugih območjih, ki bodo z razvojem občutila pomanjkanje vode. Eno takih območijje tudi Kostelsko.
Pospešene obnove je potreben tudi glavni oz. regionalni vodovod. Predvsem bodo morali izpopolniti sistem črpališča na Obrhu, poleg tega pa obnoviti dotrajale odcepe regionalnega vodovoda v Kočevju.
V kočevsko-ribniški dolini, ki je kraškega značaja, bo neobhodno odkrivati take vodne vire, ki bodo dajali kakovostno vodo in v zadostnih količinah. To pa je možno doseči le s črpanjem vode iz globin.
J. P.
VELIKE POLJANE — Pri turističnem domu na Grmadi v ribniški občini so prizadevni domači turistični delavci ob denarni pomoči Rika (100.000 din) spravili pred koncem leta pod streho novo stavbo,
Najlepši Dedek
Žal je odlične prireditve dedka Mraza lahko videlo le malo otrok
KOČEVJE — Tako lepih in prijetnih novoletnih prireditev za otroke, kot so bile ob tem novem leta. v Kočevju še ni bilo.
Novoletni semenj na ploščadi pred samskim blokom in vsi nastopi ter prireditve dedka Mraza in »njegovih« skupin na posebnem odru pred samskim blokom — vse to je bila prava paša za mlade in starejše. Krajevna skupnost Kočevje — mesto, kije letos organizirala te prireditve, zasluži pohvalo.
Edina pomanjkljivost je bila. da je nastope na odru 'in lutkovnem odru videlo razmeroma malo otrok. Ploščad je sicer velika in oder je bil kar visok, vendar so nastope videli le otroci, ki so stali v prvih vrstah in tisti, ki so jih imeli starši na ramenih. Med gledalci je bilo namreč veliko staršev, ki so zastirali pogled drugim otrokom. • Te pomanjkljivosti pa se na tem prostoru ne da odpraviti in tudi na drugih prostorih sredi mesta ne. Otroci bi laže videli dedka Mraza in druge nastope, če bi bilo vse to v dvorani Seškovega doma. V domu ali okoli njega bi lahko uredili tudi semenj.
./. PRIMC
ki bo veliko prispevala k boljši turistični ponudbi.
Pridne Poljance čaka še več drugega dela. Uredili bodoprostor okoli doma, popravili in povečali plesišče, obnovili sedanjo kuhinjo in stavbo. V krajevni skupnosti Velike Poljane se dogovarjajo o popravilu sedanjecestedo turističnega doma oziroma o gradnji nove. Po enem od predlogov naj bi novo cesto speljali skoz vas Škrajnek in tako olajšali pot proti Velikim Laščam in še nekaterim vasem. Tako speljana cesta bi bila za 2. km daljša od sedanj-e.zdostop do Grmade pa bi bH veliko lažji.
Turistični dom na Grmadi nad Ortnekom je ena najlepših in najbolj obiskanih turističnih postojank v ribniški občini. Stoji 887 m visoko. Od njega je lep razgled, ob ugodnem vremenu se od tam vidi Triglav.
Vsako leto so pri turističnem domu na Grmadi, ki slavi letos 25-letnico obstrja, tri večje turistične prireditve. Prvega maja je otvoritev turičtične sezone. Tradicionalno srečanje dolenjskih turistov in turističnih delavcev je tu vsako prvo nedeljo v avgustu.
M. GLAVONJIC
Dva nova mostova
Odpravljajo posledice jesenskega neurja
OSILNICA — Poročali smo, da je jesensko neurje naredilo največ škode v kočevski občini na območju KS Osilnica. Do novega leta je ponekod uspelo posledice neurja vsaj delno odpraviti.
Tako sta že zgrajena nova mostova iz montažnih betonskih elementov čez Čabranko in Belico. Ob neurju je namreč narasla voda poškodovala oz. odnesla stara mostova čez Čabranko med Plešci in Strojiči in čez Belico med Papeži in Bezgarji.
Popravljena je tudi že poškodovana cesta med Papeži in Žurgami, katere del je odneslo neurje. Utrjen je tudi nasip. Cesta je popravljena v makadamski izvedbi, ta del bodo asfaltirali spomladi.
Investitor vseh teh del je SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje.
Novoletni obračun
Ribnica: stabilizacijsko, a lepo v novo leto
RIBNICA — Novoletne prireditve v ribniški občini so se začele s praznovanji po delovnih organizacijah, ki jim pravijo novoletna srečanja.
Dedka Mraza so bili najbolj veseli najmlajši. Njegov obisk je bil tokrat drugačen kot prejšnja leta. Včasih je namreč delil darila le v ribniški dvorani športnega centra, tokrat pa je potoval po naseljih in jih tam delil.
Prireditve za otroke so trajale od 25. do 29. decembra. Dve največji sta bili v dvorani športnega centra in v domu TVD Partizana. Prireditve so bile tudi po ostalih krajih v občini. Za nakup daril za otroke so zaposleni v občini prispevali po 200 din.
Zaradi visokih Cen je večina Ribničanov silvestrovala doma: Dve večji silvestrovanji sta bili v domu JLA in hotelu Jelka.
Povečana proizvodnja je izhod
Trebnje: delegati skupščine so sprejeli osnutek resolucije za leto 1985 — Brez večjega družbenega proizvoda ne bo moč zaustaviti padanja življenjske ravni
TREBNJE — Skupno zasedanje vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine, ki je bilo konec lanskega decembra, je minilo v znamenju pregledovanja uresničenih načrtov in dogovora, kako v tem letu. Ugotovitve, ki sojih sprejeli na seji in jih tudi potrdili, so bile več ali manj znane že prej: v trebanjski občini morajo povečati proizvodnjo in izvoz, četiaj zaustavijo nazadovanje pri nastopanju na zunanjih trgih in padanje življenjske ravni.
V celoti gledano, je trebanjsko gospodarstvo zaostajalo za rastjo dohodka in prihodka za rastjo inflacije. Poleg tega pa je bila slabša tudi ekonomičnost poslovanja, slabša rentabilnost itd. Slabši poslovni in proizvodni rezultati ob devetmesečju, kakor so bili ob polletju, so se v zadnjem četrtletju še nadaljevali. Z resolucijo opredeljeni cilji ne bodo uresničeni. Družbeni proizvod ne bo porasel, zaostaja rast industrijske proizvodnje, zaposlovanja, nekoliko boljši so' le rezultati kmetijske pr-
oizvodnje. Vsi ti rezultati so seveda vse prej kot v skladu s pričakovanji v občini.
In slabši poslovni ter proizvodni rezultati kot da bi preplašili načrtovalce v združenem delu. Plani za to leto (2.5 odstotna rast družbe nega proizvoda) so skromni, zato so na seji skupščine odgovorni občinski tunkciona-rji opozarjali, da bo potrebno zagotoviti večjo rast družbenega proizvoda. In nekatere delovne organizacije, ki so glede na dosedanje proizvodne rezultate zapisale premalo ambiciozno zas-
tavljene načrte, jih bodo rrtorale spremeniti.
Sicer pa na osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v tem letu na seji trebanjske občinske skupščine ni bilo drugih bistvenih pripomb.
Na seji so sprejeli tudi več drugih poročil, o izvajanju ukrepov družbenega varstva v trebanjskem zdravstvenem domu. o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja v občini, potrdili več samoupravnih aktov. Opravili pa so tudi nadomestne volitve za delegata v zveznem zboru. Namesto Radi-slava Klanjščka, ki je umrl v helikopterski nesreči, so za delegata v zveznem zboru skupščine SL- RJ izvolili Milana Zorca.
J. SIMČIČ
Telefon pomeni veliko, še več pa solidarnost
Krajevna skupnost Šentrupert je prejela priznanje Zvezne konference SZDL
napeljali so vodovod v vse vasi Jani pa še telefonske in čez noč je postal Šentrupert spet zanimiv kraj, kjer se je število prebivalcev povečalo za stotnijo in se bo še. Vendarvsega tega ne bi bilo, če krajani ne bi izglasovali že štirih samoprispevkov, kot kaže. pa se ne bodo ustrašili tudi petega, ki naj bi zanj glasovali prihodnje leto. Ne gre za to, da bi prejudicirali odločitve, ampak za to, da ponazorimo, kako velik političen kapital so si ustvarili v tej krajevni skupnosti. Potem, ko so krajani videli, kaj vse se da narediti. kadar z roko v roki delata SZDL in krajevna skupnost ter ZK in mladina, ko so se prepričali, kaj pomeni solidarnost, so se prepričevali tudi v svojo moč. Moč za spopadanje s težavami, zaostalostjo in za po-gumnejši korak v jutri. Ta moč pa bržkone pomeni veliko več kot vodovod, 35 kilometrov asfalta in 200 novih telefonov. Čeprav teh pridobitev nihče ne omalovažuje, so vendarle ponosni fudi na svoje moralne kvalitete. In če je zdaj prišlo priznanje še z najvišjega mesta »fronte«, Šentruperčani tega ne jemljejo samo za pohvalo dosedanjemu delu, ampak tudi za obvezo prihodnosti.
ŠENTRUPERT — Med desetimi krajevnimi skupnostmi iz Slovenije, ki so prejele priznanje Zvezne konference SZDL Jugoslavije — diplomo samoupravljanja — je bila letos tudi krajevna skupnost Šentrupert. Ko je Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL konec lanskega decembra podeljeval v Ljubljani ta priznanja, je med drugim dejal, da so prav te krajevne skupnosti lahko za vzor in vzorec, kako je mogoče demokratično izražati in , usklajevati interese, povečevati možnosti občanov pri odločanju o skupnih družbenih vprašanjih.
Prispevek krajevne skupnosti Šentrupert k razvoju samoupravnih družbenih odnosov, humanizaciji življenja in dela, rasti družbenega standarda je nedvomno velik. Ko seje pred dvajsetimi teti zdelo, da bo ta predel domala izumrl — ni bilo ne asfaltiranih cest ne gradbenih zemljišč, da ne govo-. rimo o tovarni, telefonu, vodovodu in še čem — so se pokazale možnosti razvoja prav z večjim samoupravljanjem. Samoupravljanje pa pomeni tudi združevanje dela in sredstev. In krajani so pljunili v roke. asfaltirali najprej glavno cesto, potem še stranske.
IZ NKŠIH OBČIN jfjfjfj IZ NKŠIH OBČIN (|
Marsikje samo iz rok v usta
V Industriji med najuspešnejšimi Tovarna pohištva—Nekaj prijetnih presenečenj ________v	kmetijstvu,	kjer	veliko	obetajo	nove	plodne	površine
BREŽICE — Na mejniku dveh srednjeročnih planskih obdobij se vsak delovni kolektiv najprej vpraša, kaj je uresničil in katere naloge prenaša v novi program. V vsakem uspehu je že del odgovora na vprašanje, kako naprej na tistih področjih, kjer naloge niso bile izpolnjene, To pomeni, da morajo vsi računati s težavami, in ne kar odnehati pred vsako oviro, ki jo lahko premagajo z znanjem in izkušnjami, z voljo in doslednostjo.
V kmetijstvu je bilo v letih 1981—1985 uresničenih precej zamisli za boljše izkoriščanje naravnih danosti, vrsta nalog pa še ostaja. Med največje uspehe sodi usposabljanje neplodnih zemljišč v rodovitne njive. Načrtovali so 100 hektarov, a meliori-rali so jih 460. V Globokem so zgradili tudi nove hleve, v katerih je prostora za 2600 govejih pitancev. Agrariajc na svojih posestvih izpolnila načrte pri pridelovanju hmelja in pri vzreji živine, ni pa povečala nasadov sadnega drevja
ODKOD JIM MANDAT?
SEVNICA — Na programski seji občinske konference SZDL pred koncem minulega leta so med drugim tudi povedali, katerim krajevnim konferencam ni uspelo, da bi se sestale. Celo v zgledno delujoči krajevni skupnosti Loka so bili nesklepčni, vendar je predsednik samokritično prevzel odgovornost nase. Bil je namreč bolan. Zanimivo bi bilo slišati vsaj malce takšne samokritičnosti v največji, sevniški konferenci, ki se sploh ni sestala. Odkod potemtakem mandat predstavnikom te konference na občinski konferenci? Da je tu nekaj narobe, dokazuje primer predsednika občinske strelske zveze, ki se je na občinsko konferenco očitno sam povabil, saj mandat v zvezi vleče že osmo leto brez ustreznih sestankov.
in ni pomnožila kokoši nesnic za preskrbo z jajci. V tem obdobju tudi ni prišlo do raziskav termalne vode. Za nove vire tople vode iz zemeljskih globin so zainteresirani kmetijci in Čateške Toplice, zato vrtanj do tisoč metrov globine ne bodo smeli več odlagati.
V kooperaciji ocenjujejo, da so se ze prašičih plan ni bil dosežen. Goved so kooperanti spitali le 900 glav namesto 1260 in mesnatih prašičev 2000 namesto 4500. Mleka so oddal i 5,5 mil ijo-na litrov ali 200.000 litrov manj, kot so planirali. Sloviti je pri kooperacijski vzreji mesa uresničil načrte, pri oddaji mleka pasejeza 20odst.uštel. Količine so seveda precej manjše kot pri Agrarii, saj vključuje pretežno kmete iz vinorodnih predelov. Zadnje srednjeročno obdobje je bilo za vinogradništvo precej slabo zaradi pogostih naravnih ujm, zato so načrt izpolnili les 73 odst.
V industriji je v celoti uresničil vse planske obveznosti le kolektiv Tovarne pohištva v Brežicah. Uspelo niu je realizirati količinsko proizvodnjo, izvoz in ivesticijski program. V tem času so uspešno vključili zraven tudi enoto v Dobovi, kije prej životarila kot Dekorles. V dobovski Livarni z izpolnjevanjem plana proizvodnega niso imeli težav, odložili pa so izgradnjo upravnih prostorov in družbe-
Zdomec Anton Furar iz Artič je pred petnajstimi leti odšel na delo v Nemčijo. Po poklicu je elektroins-talater, v tujini pa seje izpopolnil še v digitalni elektroniki. Muenchen-ska firma ga je med tem časom poslala tudi v Jugoslavijo, kjer je zanjo opravljal servise na njenih aparaturah. Delal je na semaforih v Beogradu in napravah za avtomatsko štetje prometa.
Ne le handicap
Kako reševati posavske kadrovske zagate?
ČATEŠKE TOPLICE — Seminar za kadrovske delavce posavske regije, ki je bil te dni v tem kraju, je skušal marsikaj postaviti na pravo mesto.
Ivan Tomše, predsednik društva kadrovskih delavcev Posavja, je ob tej priložnosti navedel, da Posavje še vedno premore le 6 diplomantov kranjske šole. prisotni dekan dr. Jože Florjančič pa je poudaril, da so »možgani« edina močna deviza. ki nam še preostane, da izboljšamo gospodarske in družbene razmere. Prav to povečuje pomen kadrovanja. saj je znano, da pravi človek na . pravem mestu ne samo uspešno opravlja dela, marveč spodbudno vpliva tudi na druge.
In kje je glede tega Posavje? Zaostaja na vsej črti. A ne le to. lahko bi rekli, da je še na slabšem, kot je, denimo, jahač s handicapom na konjski dirki. Ta lahko kljub poznejšemu startu še vedno zmaga, važno je le, da dirka v pravi smeri. Tega pa ni mogoče trditi za Posavje, ki ne le caplja na mestu, marveč tudi ne ve dovolj jasno, kje je prava smer. Uspešen seminar jo je pomaga! poiskati.
A. ŽELEZNIK
NOV NAČELNIK
SEVNICA — Rezervni kapetan letalstva, predmetni učitelj matematike in fizike na boštanjski osnovni šoli, Ivan Levičarje bil na zadnji seji občinske skupščine soglasno imenovan za načelnika za ljudsko obrambo in člana izvršnega Sveta.
ŠKODESO!
SEVNICA — Naj so nekateri lovci še tako lepo opisovali razmere o škodi po divjadi, so lani lovske družine v sevniški občini izplačale skupno nad 1.080.000 di narje v odšk od n i n. De legat družbenopolitičnega zbora Maks Zupanc je celo na svojem primeru dokazal, da besede tajnika boštanjske LD Alojza Mihevca o poravnavi vseh škod nc držijo, ker kljub prijavi škode lovske komisije pri njem ni bilo. Da ne bomo le grajali, navedimo tudi posnemanja vredna zgleda. Upokojeni načelnik za ljudsko obrambo in sedanji predsednik LD Loka pri Zidanem mostu, Dušan Deisinger, seje lahko pohvalil z zglednim sodelovanjem s kmeti. Podobno je storil predsednik Niko Marn za blanške lovce.
NOVI SEKRETAR NOVINAR — Predsednik krške občinske skupščine Branko Pirc seje na skupnem zasedanju vseh zborov toplo zahvalil dolgoletnemu sekretarju občinske skupščine Slavku Kuneju (na levi) za uspešno delo pri razvoju delegatskih odnosov in mu ob invalidski upokojitvi izročil umetniško delo Vojka Pogačarja. Za novega sekretarja so imenovali Živka Šebka, dopisnika Radia Ljubljana za Posavje, (Foto: P. P.)
Leto boja za kakovost
Govori novi direktor Lisce Štefan Senica
SEVNICA —24. decembra je bil za novega glavnega direktorja Lisce imenovan diplomirani ekonomist Štefan Senica, do nedavnega direktor tozd Blagovni promet.
— Kakšno je bilo minulo poslovno leto?
»Odkrito rečeno, dobro! V primerjavi z letom prej smo imeli vseskozi dovolj dela. Tik pred koncem leta je bilo kronano z uspehom še naše prizadevanje, ko smo dobili uvozno soglasje za nekaj novih strojev. Dobili jih bomo v prvih dveh letošnjih mesecih iz naše 10-odstotne kvote deviznih prilivov, s katerimi prosto razpolagamo. Poudariti moram, da je ravno ta pravice pripomogla k temu, da smo lahko pri tej nabavi ravnali bolj premišljeno.«
— V uvodniku novoletne številke tovarniškega glasila ste poudarili, daje bilo razvrednotenje dinarja lani tolikšno, da za Lisco ugodni pokazatelji izgubijo lesk, zlasti ko gre
ne prehrane. V Trimu so iskali in še iščejo programe, s katerimi bi se lahko bolje prilagodili tržišču. V Tozdu za vzdrževanje voz v Dobovi so prenesli v novo obdobje vse investicije v povečanje proizvodnih prostorov, v Beti pa so naložbe v povečanjezmogljivosti uresničili do izteka minulega srednjeročnega obdobja. V Tozdu Orlica v Brežicah so odložili investicijo v izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih, medtem ko v Tovarni prikolic IM V na predvideno razširitev proizvodnje ni več mogoče računati. V občini iščejo zdaj rešitev v preusmeritvi. Opekarna in Rudniksta, združena v ten tozd, uresničila nekaj skupnih nalog, nista pa odprla trgovine z gradbenim materialom, kot sta napovedovala. Neuresničene ostajajo torej predvsem investicije.
____________________J.	TEPEEY
NA VRSTI JE KOMASACIJA
BREŽICE — Do zdaj je bila združba zemljišč opravljena v Krški vasi in Skopicah na površini 340 hektarov, v novem srednjeročnem načrtu paplani-ra Kmetijska zemljiška skupnost komasacijo na območju Sromljice. Gre za površino 460 hektarov, ki sojih na novo usposobili za kmetijstvo.
Kasneje jih čaka združba zemljišč tudi na območju Dobove.
JANC NOVI SEKRETAR
KRŠKO — Delegati krške občinske skupščine so za novega sekretarja občinskega sekretariata za ljudsko obrambo imenovali 29-letnega inženirja organizacije dela Branka Janca, ki je bil doslej pri tem upravnem organu vodja referata za obratrfbne priprave in vzgojo.
Po jutru se dan pozna
Dobri izvozni uspehi krškega gospodarstva
KRŠKO — Če se po jutru dan pozna, kot pravi pregovor, krškim gospodarstvenikom letos ne bo trda predla. V enajstih lanskih mesecih so namreč z izvozom iztržili okrog 42 milijonov dolarjev, kar je za skoraj 16 odst. več kot leto poprej, predvsem pa so bistveno več (za 45,6 odst.!) zaslužili na konvertibilnih tržiščih.
niti v tozdu M—Agrokombinata Vinogradništvo — Kleti in Sopovem tozdu Ikon v Kostanjevici. Največjo pozornost bodo morali posvetiti, kot pravi predsednik občinskega izvršnega sveta Vinko Bah, Kovinarski, kjer so razmere zaskrbljujoče.
• Računajo, da bodo letos dosegli 5,5-odstotno stvarno rast družbenega proizvoda, v gospodarstvu pa naj bi na novo zaposlili 324 delavcev. Seveda je marsikaj odvisno tudi od tega, če bo izvoz na konvertibilno področje za 8,9 odst., uvoz pa za dobro tretjino večji, kar so zapisali tudi v osnutek letošnje resolucije.
Prispevne stopnje naj bodo izvedenka programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, pri katerih bodo v začetku marca pričela delovati skupne službe pod isto streho. Zanimivo paja.dajekljubnad-povprečni rasti dohodka in zdravi rasti krška občina postala subvencionirana. Neproizvodne naložbe bodo letos potekale predvsem v stanovanjsko-komunaini dejavnosti, pričeli pa bodo tudi prenavljati osnovno šolo dr. Mi-hajla Rostoharja, nadaljevali bodo z dograditvijo in prenovo Dijaškega doma Milka Kerin in pričeli urejati predel Dalmatinove ulice z Glasbeno šolo v starem mestnem jedru.
P. PERC
m
Zdomci želijo zvedeti vse
Novoletna srečanja so premalo — V zadregi so  najbolj tisti, ki se nameravajo vrniti
Anton Furar
Družina je ostala doma. Žena je zaposlena v artiški osnovni šoli. Zdaj tudi sam išče delo blizu doma. Vrniti se namerava še letos. Pred dvema letoma je razmišljal o samostojni obrti. Zahtevali so,'da zgradi delavnico. Naložba vanjo bi mu pobrala preveč prihrankov, zato seje premislil. Spoznal je, da je lažje živeti od obresti, kot investirati. Sklenil seje zaposliti in se vrniti k družini takoj, ko bo našel primerno delo. Pogreša pa boljše informacije . o možnostih za zaposlovanje, o spremembah carinskih, bančnih in drugih predpisov. Sestanki, na katere vabijo zdomce matične občine pred novim letom, so premalo. Zanje so ta pojasnila prepozna, zato meni, da bi bile zelo dobrodošle oblike trajnih živih stikov z domovino skozi vse leto. Do pojasnil bi zdomci radi prišli v tujini, preden prestopijo mejo, saj bi bilo potem veliko manj nesporazumov na carini, na občini, na skupnosti za invalidsko pokojninsko zavarovanje in še kje.
MIRA MIRT iz Brežic je glede tega popolnoma enakih misli. Inlormacije, ki jih dobivajo zdomci v Nemčiji, so po njenem mnenju preskope in premalo poljudne. Večina ljudi ne razume zapletenega izrazoslovja in po svoje tolmači novosti v domovini.
Mirtova je prepričana, da so delavci zelo pomanjkljivo informirani o tem, kaj vse si morajo urediti za stalno vrnitev. In tako mnogi zapustijo delo v tujini prej, preden imajo v rokah vse papirje za opravljanje samostojne obrti ali pa zagotovilo za zaposlitev. Mira živi trenutno od svojih prihrankov. Doma je od lanskega avgusta. V ZRN je vodila administracijo za bencinsko črpalko zdelavnico. Tu-kaj.bi prijela za vsako delo, tudi za čistilko bi šla, če bi ji ponudili trajnejšo zaposlitev. Na voljo je imela le kratko nekajtedensko nadomeščanje, zato ješklenila najprej dokončati izpite za prodajalko knjigotrške stroke, za kar seje šolala pred odhodom v tujino. Tam je bila sedem let. Vrnilasejeshčerko,
Mira Mirt
kije zdaj stara osem let in obiskuje prvi razred osnovne šole. Po ločitvi z možem mora skrbeti tudi zanjo, zato upa, da bo kmalu dokončala prekinjeno šolo in potem zaradi znanja nemščine dobila mesto v čateških Termah. V Nemčiji je obiskovala večerno šolo in se učila tudi angleški in francoski jezik.
' J. TEPPEY
Ob močno zmanjšanem uvozu, ki ga z izvozom krijejo kar 224-odstotno, ter s 3,9-odst. (z nuklearko pa skoraj 11-odstotnim!) povečanjem fizičnega obsega proizvodnje so tudi obeti za dobre poslovne rezultate ob zaključnem računu in letos kar upravičeni.
Uspešno potekajo sanacijski programi oziroma preusmeritve proizvodnih programov v Novolesovih temeljnih organizacijah Bor in Lipa, z rdečimi številkami naj bi se več ne ubadali
Štefan Senica
za osebne dohodke. Kaj boste storili?
»Osebni dohodki morajo biti stimulativni ne glede na to, da ob še takšni dobri volji ne bomo mogli ujeti divjanja cen. Vsekakor pa želimo padanje standarda naših res marljivih in zvestih delavk vsaj ustaviti. Da, tudi v Lisci še vedno govorimo o povečevanju produktivnosti in tudi boljši organizaciji dela. Nekaj bodo k temu prispevali omenjeni novi stroji in torej ne le večje fizično naprezanje.«
— Ob velikih izvoznih naporih Lisce je kdaj pa kdaj čutiti, da na domačem trgu niste več toliko prisotni?
»Letos naj bi bil domači trg deležen 55 odstotkov naših zmogljivosti, izvoz pa 45. Po naši dolgoročni strategiji nameravamo letos naše posle razširiti v skandinavskih deželah, Švici in Franciji. To bo prineslo večje rezultate šele leta 1986. Tega smo se naučili v letih naše hude krize, predvsem leta 1982. Da ob pomanjkanju uvoženih materialov lahko izvažamo, nam že pomagata Inplet in naši termooblikovalci. Na bližnjem sejmu mode v Ljubljani se bomo predstavili z izdelki iz naravne svile. Sledimo torej svetovni modi.«
— Letošnje leto je za Lisco jubilejno, obhajali boste 30-letnico. Kako boste slavili?
»Predvsem delovno. V boju za kakovost na vsej črti. Organizirati pa nameravamo tudi tradicionalno srečanje na Lisci «
A.ŽELEZNIK
OBČINSKI PRORAČUN OB STARO MILIJARDO?
KRŠKO — Tako imenovana splošna poraba v krški občini se bo znašla v precejšnji zagati, ko bo moral začeti občinski izvršni svet odjavljati navidezno prijavljene avtoprevoznike. Po oceni občinske uprave za družbene prihodke bo pomenil izpad dohodka okolf 10 milijonov dinarjev, oziroma staro milijardo. Le kako zakrpati precejšnjo luknjo v občinskem proračunu in poskrbeti, da ne bodo »pravovernosti« Krčanov izkoristili drugi? To pa je drugo vprašanje.
DAVKARJI PRVIČ POGORELI
SEVNICA — Delegati, posebno iz zbora krajevnih skupnosti, so si na zadnji lanski seji vseh treh zborov občinske skupščine očitno dali du-ška ob nezadovoljstvu s predvideno davčno politiko. Sprejet ni bil namreč niti osnutek dogovora o novi davčni politiki! Ni pomagalo niti to, da bi dogovor le sprejeli, češ, saj je še dolga pot do predloga! »Zakaj ostanejo notri traktorji, če pravite, da nanje ne bo davka, če jih bodo uporabljali v kmetijstvu,« so se jezili delegati. Ne manjka tudi drugih pripomb. Predvsem pa bi delegati radi prej videli izvedbene akte. Po vsem tem skupščina ni več Je glasovalni stroj. čeprav so dogovor pobi li prav z glasovanjem.
LAHKO JIM JE ŽAL — Zdomcem, ki se niso udeležili prednovoletnega srečanja v Sevnici, je lahko žal. Sicer je bilo tudi tokrat več gostiteljev, vendar so delavci na delu v ZRN resnično lahko prišli do besede in razen carine lahko obdelali vsa vprašanja. Računajo tudi na povratek. V bodoče želijo celo po dve taki srečanji na leto. (Foto: A Železnik)
Novo v Brežicah
»ZAKAJ NAS POŠILJAJO V
KRŠKO .BANKO’« se pritožujejo
zdomci, ki zaradi tega med kratkim novoletnim bivanjem doma zgubijo veliko dragocenega časa. V Krško ji" pošilja na primer Keracomerce in še nekatere druge trgovine, kjer nakupujejo. Prizadeti so zvedeli, da zato. ker je v brežiški podružnici prevelika stiska in zato ne bi mogli ustreči vsem strankam. Pa je res zadnji čas, da dobijo Brežice nekaj bančnih okenc veL ne samo zaradi zdomcev in turistov, ampak tudi zaradi drugih občanov, ki morajo stati v repih za svoj denar.
VSAKDO SE JE SPOMNIL K0-MUNALCEV. Ne s čestitkami, zgodf njanjem, ker so bile posode za smeti v prazničnih dneh polne do vrha in * čez. Sicer pa dobre želje smetarjem ne bi veliko koristile, če za odvoz sme*1 nimajo rezervnega vozila. Kadar se mesto duši v kupih odpadkov, ljudje najbrž kljub vedno novim pristojbinam ne bi odrekli dinarja za drugi avtu. Morda bi komunalci z njim lahko se kaj zaslužili, če bi ga v podobnih zagatah lahko posojali sosedom.
KOGA KAZNOVATI? Na lepe besede nihče nič ne da, tudi na pripot" očila za boljše obdelovanje zemlje ne-Samo dinar bo ljudi prisilil, da bodo oddali parcele v zakup, jih prodali, a11 jih sami obdelali. Kmetje zato pričakujejo, da bodo pridne manj obdavčil1 kot lene in ta ko vsakega spodbudili-d*1 bo pridelal več hrane zase in za skupnost.
POR0DNIŠNIC€
V času od 21. do 29. decembra 1^ so v brežiški porodnišnici rodile-’ l^1’ haela Stopar iz Rožnega — deklic0’ Milena Rožman iz Gregov — Aleš?-Dragica Žnidarič z Bizeljskega —\v dijo, 1 ngeborg Gajič iz Brežic — Kristj" jana. Spomenka Loparič iz Vukovega sela — Jeleno, Mihaela Škoberne s Senovega — Janeza, Dragica Umek j* Raven — Marjetko, Nada Ložnjak1* Molvic — Igorja, Marjana Ban iz.Kof tanjka — Gregorja, Branka Panič l! Brežic — Nenada, Martina Poldanll Krške vasi — Suzano, Zinka ŠpileU1 Brežic — Petro, Irena Maver iz Sevnik dečka, Milena Gorenc s Senoveg* Vesno, Štefica Hren iz Ključa Mojco, Hajrija Mehič iz Sevnice — de čka. Marinka Mirt iz Zg. Obrežka'" Francija, Kristina Žibert iz Krške va*1
— Tino, Anemarija Ogorelc iz Brdi
— Rolanda, Dragica Surbek iz Breij1
— Barbaro in Marija Kranjc iz BreZJ*
— dečka. Čestitamo!
Krške novice
DENARNE POMOČI — Aprila Ja ni je denarne pomoči otrokom preje malo 1550 upravičencev za 3664 otrol v krški občini. Med temi je bilo kmf čkih otrok 259, povečano denarn* pomoč je prejemalo 228 edinih hr» nilcev in 71 otrok z motnjami * telesnem in duševnem razvoju. Prveg1' maja so opravili preizkus upravičeno*' ti do denarnih pomoči otrokom 1,1 sprejeli mejni znesek za pridobitev d? name pomoči v višini 6.000dinarjev U* člana družine mesečno v preteklem le tu. Pomoči znašajo 600,1.100oz. 1.90
dinarjev, karje za 38 odstotkov več ko1 poprečno izplačane denarne pomoči' letu 1983.
NISO ZA DOLGESEJE —Deleg* ti vseh zborov občinske skupščinesod v lepem številu zbrali na zadnjem zase danju, tako da ni bilo nobenih težav1 sklepčnostjo, čeprav je bila zarad izvedbe volitev potrebna kar dvotrd jinska večina, seja pa je bila, kot je’ Krškem že dolgo v navadi, sklican1 pozno popoldne... Delegati pa ne J imeli nič proti, če bi tik pred novii* letom imeli dnevni redi le nekaj in t* celo blizu 20 točk, čeprav še tak1 pomembnih...
Sevniški paberki
ZBOR VINOGRADNIKOV -nedeljo ob 8. uri bo v sindikalni dvod ni zbor društva vinogradniku] Dolenjske, podružnice Sevnica — F stanj. Člane vabijo na udeležbo v Čij večjem številu, saj želijo sestaviti t program, ki bo upošteval interese vs<
ČE NI KONKURENCE — Pa da bi se naši delavci na začasnem deh1 tujini po 15 letih in več dela navzeli d1 ha »gnilega kapitalizma«? Na predrt1 voletnem srečanju v salonu hot«“ Ajdovec ga ni bilo, ki bi pohvalil p*j jaznost in uslužnost uslužbenk sej niške izpostave Ljubljanske banke, > imajo opraviti s strankami. Še več, i* vzeli bi le kakšni dve uslužbenk drugo, kot je bil poudaril naj bo1 ogorčeni, je »sedem žalosti«. In zakaj bil tako hud? Povedal je tudi to. U lužbenka ga je namreč zavrnila, da mu izpolnila nalog, češ, kaj pa delate Nemčiji, če ste nepismeni. Da pismen, je še isti hip dokazal zdvigo lepega števila mark.
»ZELENI« V SKUPŠČINI — Če kakšno društvo v sestavi delegatsl skupščine resnično dobro zastopan1 so to lovci. Na seji vseh treh zbort občinske skupščine na Štefanovo bilo namreč vse zeleno. Pa ne, da bi to videlo že na zunaj! Ko je prišla n mreč na vrsto tema o lovstvu in ško po divjadi, so se za povabljenimi pred tavniki lovskih družin pričeli oglaši še ostali člani te bratovščine, kmetje) so bili več ali manj tiho.
Kako načrtovati, če...
V novomeški občini se delež za kulturo čedalje bolj tanjša — Ali realnost vodi v stagnacijo?
NO V O M USTO — Pri določanju izhodišč in usmeritev za novo kulturno »petletko« kulturni razvoj do leta 2000 se načrtovalci opirajo na analizo, ki so jo izdelali v novomeškem Zavodu za družbeno planiranje. Iz nje je razvidno, daje kultura v novomeški občini vidno napredovala, kar še posebej pokaže pregled dosežkov v’ zadnjih desetih letih. Pri tem ni moč prezreti, da je bila tako pri programih kot pri raznovrstnosti oblik dejavnosti dosežena precejšnja rast. kar pokažejo tudi tako imenovani kazalci razvoja na tem področju. V samem Novem mestu, ki ohranja vTogo tradicionalnega kulturnega središča Dolenjske, delujejo številne poklicne- kulturne ustanove, zelo razvejeno pa je tudi mreža ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, kar omogoča še zanimivejšo kulturno ponudbo v tem mestu.
Z ustanovitvijo občinske kulturne skupnosti so se gmotne razmere za izvajanje kulturnih programov bistveno izboljšale, kar pa ne velja za vsa področja kulturnega delovanja. saj so nekatera lahko nekoliko bolj zaživela šele kasneje. Vendar pa za kulturo i' tej občini še vedno ne dajejo dovolj sredstev. Posledica tega je. da na nobenem področju ne dosegajo standardov in normativov.
ki veljajo v Sloveniji pri opravljanju kulturne dejavnosti. Opaziti je, dase občina od teh celo oddaljuje. Do tega prihaja zlasti zadnja leta. ko se je delež za kulturo v okviru družbenega proizvoda občine še zmanjšal. Nedvomno imajo prav tisti, ki trdijo, da je razvoj kulture v novomeški občini bolj zavrt, kot bi smel biti. da nosi kultura večje breme administrativnega omejevanja sredstev kot druge družbene dejavnosti.
Načrtovalci razvoja nikakor nimajo lahke naloge, posebno še, ker pri planiranju nimajo prostih rok. Mejo. do katere smejo iti. jim določajo na mestih zunaj kulture, sc pravi tam. kjer se skrojijo tako imenovane dogovorjene prispevne stopnje. Čeznjo ne smejo, ker hi potem ne mogli sestavili na podlagi »realnih možnosti« temelječega načrta, ampak le seznam »potreb in želja«. Tako morajo že vnaprej pristajali na dokument, ki bo kulturi dovoljeval komaj kaj več kol preživetje. To pa. z drugimi besedami. ne pomeni nič drugega kor še večjo zavrtost v razvoju, če ne celo stagnacijo. Sicer pa počakajmo, da bodo dokumenti, ki bodo odmerili razsoj za naslednje srednjeročno obdobje in časdo leta 2000. dozoreli. Potem jim povejmo svojo sodbo.
I. ZORAN
Še bolj na ramenih ljubiteljev
Usmeritev trebanjske občine do leta 1990 »vidi« še večjo vlogo in pomen ljubiteljskih oblik kulturnega življenja — Bodo kos belim lisam?
TREBNJE — Trebanjska občina sodi med tiste v Sloveniji, ki si že nekaj časa ne morejo več privoščiti gostovanj kvalitetnih umetniških skupin, saj kultura ne premore niti pare več, kot potrebuje za golo preživetje. S kulturnim življenjem pa v tej občini kljub temu niso na psu, za kar se morajo zahvaliti ljubiteljskim skupinam. Te na srečo zdaj, ko je za vsak dinar huda bitka, niso preveč zagledane v denar. Ugotavljajo celo nasprotno: čim hujše so finančne zadrege, tem večje najrazličnejših prireditev. Skromni ljubitelji niso podlegli malodušju, svoje delo in poslanstvo opravljajo dalje z nezmanjšano voljo in velikim samoodrekanjem. Zato niti ne preseneča, da je ljubiteljska kultura v sedanjem srednjeročnem obdobju doživela nekakšen preporod.
Najbrž je odveč poudarjati, da so bili te vztrajnosti in celo napredka ljubiteljstva najbolj veseli v okviru same kulturne skupnosti. Zato si ta pri določanju usmeritev za novo kulturno »petletko« ni pomišljala predlagati, naj bi tako imenovani amaterizem podpirali tudi v prihodnje in še bolj kot do zdaj. Ne nazadnje so se odločili tako ravnati tudi zaradi tega. ker je tudi poklicna kultura, kolikor jo sploh imajo, v precejšnji meri odvisna od nepoklic-
OSTRIZENA VSEBINA
BREŽICE — Pomanjkanje denarja v tej posavski občini ni izsililo le krčenja programov, ampak je tudi povzročilo, da so morali opustiti prenekate-ro dobro zamisel. Tako je moral Posavski muzej zmanjšati število razstav od šest na štiri, hkrati pa se odreči pripravam na bienale slovenske risbe.
nih kulturnih delavcev. Tako je, denimo, na področju knjižničarstva pa v galeriji, muzeju kmečkega orodja in še kaj bi lahko dodali. Zgolj z ljubiteljsko zagnanostjo izhajata v občini tudi dve literarni reviji. Samorastniška beseda in Srečanja, od katerih je zlasti prva že zdavnaj presegla ozek občinski interes.
Ker v občini še lep čas ni pričakovati, da si bo kultura gmotno opomogla in zaživela, kot bi se temu področju spodobilo tudi v stabilizacijskih časih, bo torej kulturnega življenja toliko, kolikor ga bodo sposobne pripraviti ljubiteljske skupine. Seveda pa bodo tudi te še naletevale na mnoge ovire, kot na primer na neurejene in neopremljene prostore pa na pomanjkanje mentorjev, strokovnega kadra in
še česa, kar je že do zdaj preprečevalo tako večjo množičnost kot kvaliteto. Zaradi teh neurejenih zadev se v občini ne morejo hitreje uveljavljati nove, sodobne oblike kulturnega dela in življenja.
Poseben problem predstavlja pokritost občine s kulturnimi prireditvami. dostopnost do kulturnih dobrin in še česa, čemur do zdaj niso bili kos. Kljub težavam bodo morali tenk-očutneje prisluhniti potrebam krajanov v bolj oddaljenih vaseh. Bržčas se ne bi smelo več zgoditi, da bi bile nekatere krajevne skupnosti vse leto brez enega samega kulturnega dogodka, kot so morale biti do zdaj. Teh belih lis naj bi bilo poslej kar najmanj. Jim bodo kos?
Razprava o razvojnih usmeritvah trebanjske kulturne skupnosti za obdobje 1986 -— 1990, ki se je začela na decembrskem zasedanju skupščine kulturne skupnosti, še ni zaključena. O dokumentu bo govor na tematski, kulturi posvečeni občinski konferenci SZDL, ki bo ta mesec. Sele potem bo zrel za sprejem.
I. Z.
Dober posluh reševal domove
V brežiški občini so prenekateri kulturni prostor obnovili z deležem krajevnih skupnosti — Pomanjkanje denarja prikrajšalo obiskovalce za ogled kvalitetnih _________kulturnih prireditev v domačem kraju — Tudi razstav malo
BREŽICE—Brežiška analiza stanja v kulturi pred vstopom v zadnje leto srednjeročnega obdobja 1981 — 1985 ni razveseljiva. Še posebej zaskrbljuje postopno siromašenje tako imenovane materialne osnove za najraz-Iičnješe kulturne dejavnosti. Zaostrene gospodarske razmere so to osnovo močno razrahljale, tako daje kultura, čeprav šteje med področja posebnega družbenega pomena, že resno ogrožena. Ker je prišlo do omejevanja sredstev proti volji občinske kulturne skupnosti, slednja zatrjuje, da nikakor ne more sama prevzeti odgovornosti za propadanje tistega, kar je bilo ustvarjeno.	J
Festival obeh Goric
Gledališko srečanje Alpe — Jadran povezuje gledališča iz petih evropskih držav — Šestnajst predstav
Če sistemska pot kulturi ni kazala najbolj prijaznega obraza, pa tega ne bi mogli reči za krajevno samoupravo. Poudariti je treba, da so bile mnoge kulturne akcije speljane z deležem iz. samoprispevkov, za kar so se krajani
VEČ ZA DOMOVE
TREBNJE — Tukajšnja kulturna skupnost namerava v letošnjem letu nameniti okoli 2,5 milijona dinarjev za vzdrževanje kulturnih domov in dvoran v občini. Če bo ostalo pri tej vsoti, ki jo omenja tudi osnutek denarnega načrta kulturne skupnosti za letos, bodo dali za kulturne domove petkrat več denarja kot lani.
Slikarjevo darilo šoli
Akademski slikar in grafik podaril OŠ dr. Petra v Velikem Gabru 40 grafik
Držaja
veliki GABER — Ob 40-letnici smrti dr, Petra Držaja, partizanskega zdravnika, po katerem se imenujeta osnovna šola in kulturnodruštvo v tem kraju, so zadnje dni decembra v šolskih prostorih pripravili spominsko proslavo s kulturnim programom. O liku dr. Petra Držaja je govorila predstav-nica slovenskega zdravniškega društva, v kulturnem programu pa so med drugim nastopili pevci domačega pevskega zbora. Ob tej priložnosti sov šoli odprli razstavo del akademskega slikarja in grafika Štefa Potočnika iz Ljubljane. Razstavljenih je tudi okoli TO grafičnih listov, ki jih je Potočnik podaril temu kraju oziroma šoli. Gre za prve odtise grafik iz dosedanjih ‘ točnikovih grafičnih map, avtor pa Je obljubil, da bo določeno število grafičnih listov podaril tudi ob izdaji naslednje kolekcije svojih grafičnih stva-ntev. Razstavo je odprl in oavtorju.ki je v trebanjski občini že razstavljal, govoril tajnik trebanjske kulturne skupnosti Stane Peček.
SEMINAR ZA ZBOROVODJE
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu bo od 11. do 14. januarja potekal osrednji, republiški seminar za vodje otroških in mladinskih pevskih zborov. Udeležencem bodo predavali znani strokovnjaki in priznani zborovodje iz Slovenije. V okviru seminarja oo tudi posebno posvetovanje o organizacijskih vidikih delovanja pevskega zbora v vrtcu in šoli. Seminaristi bodo obiskali tudi 4. koncert zbor-vodskega abonmaja. po katerem bo okrogla miza z analizo in pogovorom ° prireditvi.
izjasnjevali že prej na referendumih. Če povemo nekolikodrugače, bidejali, da je bilo to razumevanje tolikšno, da nekaterih kulturnih zadev ne bo potrebno prenašati v novo »petletko«. Žal to ne velja za spomeniško varstvo, ki je zavoljo pomanjkanja sredstev močno zastalo. Podobno bi lahko zapisali za knjižničarstvo, ki se še ni približalo republiškim povprečjem in normativom.
Posebno skrb so v občini posvečali vzdrževanju kulturnih domov. Takoj pa moramo pojasniti, da denarja, ki so ga v ta namen združevli na podlagi družbenega dogovora, ni bilo veliko in ne dovolj, da bi z njim lahko preprečili nadaljnje propadanje teh prostorov. Ponekod so se izkazale krajevne skupnosti, zlasti manjše, ki so k skromnim zneskom kulturne skupnosti dodajale večje deleže iz lastnih sredstev. V prenekaterem kraju so tako kulturni prostorne le ohranili, ampak so ga tudi znatno izboljšali.
Pomanjkanje denarja je desetkalc tudi število prireditev. Pretežno so se vrstile prireditve ljubiteljskih skupin. Žal pa se je dogodilo, da so v celoti izostala gostovanja poklicnih gledališč in glasbenih ustvarjalcev. Zatrjujejo, da je glavni razlog za to v tem, ker se ni posrečilo urediti poslovanja brežiške-
ga Zavoda za kulturo kot glavnega organizatorja takih prireditev, poleg tega pa so močno porasli stroški za gostovanja. Pomanjkanje denarja je določalo tudi prireditve v okviru Posavskega muzeja. To seje še posebej poznalo pri organiziranju likovnih razstav. Slednjih je bilo tako malo, da bi komaj še mogli govoriti o čem drugem kot o »pokušnji« likovne umetnosti.
I. Z.
NOVA GORICA — Tu se bo 17. januarja začelo, nato pa vse do 26. januarja izmenjaje v slovenski in italijanski Gorici potekalo srečanje gledališč Alpe-Jadran, kakor so si ga zamislili za letos. Na tem festivalu, ki prerašča v pomembno menarodno gledališko manifestacijo večjih razsežnosti, bodo s svojimi predstavami sodelovala gledališča iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Nemčije in Poljske. V okviru programa bodo pripravili okroglo mizo slovenskih teatrologov in sestanek medfestivalskega odbora Jugoslavije in koordinacijskega odbora interesnih skupnosti za kulturo republik in pokrajin pri nas.
Od slovenskih gledaliških hiš bosta na srečanju sodelovali ljubljanska in
mariborska Drama, iz Ljubljane še eksperimentalno gledališče Glej in Slovensko mladinsko gledališče, zatem Primorsko dramsko gledališče iz. Nove Gorice ter Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Od drugih jugoslovanskih gledališč bodo nastopila: Hrvatsko narodno gledališče iz Zagreba. Gledališče mladih iz Sarajeva, »Promena« iz Novega Sada, Teater Zvezdama iz. Beograda in gledališče Italijanska drama z. Reke.
Iz Italije prihajata Teatro di Grado in beneški Teatro delta Vogaria, iz Nemčije muenchenski Theater in der Kreide, iz. Avstrije graški Thcatercafe in iz Poljske varšavski Teatr Wspolc-zesny.
Rešitev ni v odrivanju ljudi
Na seji črnomaljske OK SZDL razpravljali tudi o razmerah v kulturi
ČRNOMELJ — Na nedavni programski seji črnomaljske občinske konference SZDL je Nada Blažič izsveta za kulturo pri tukajšnji Socialistični zvezi dejala, da seje povpraševanje po kulturnih dobrinah povečalo, kar se kaže zlasti pri povečani izposoji knjig, zanimanju za gostovanja v Kulturnem domu ter ne nazadnje tudi pri obisku kino predstav, ki seje povečal za 40 odst. Veliko slabše pa je po njenih besedah v ljubiteljski kulturi, k čemur je svoj delež prispevalo nesmotrno in neplansko trošenje denarja in nezdrave razmere v vodstvu ZKO.
Poudarila je tudi, da bodo morali še marsikaj narediti na področju svobodne menjave dela v kulturi, saj je bil zbor uporabnikov pri odločitvah večkrat pod vplivom zbora izvajalcev. Težave pa so bile tem večje, kerje peščica posameznikov vsebinsko in programsko krojila kulturno politiko.
Ob tem je Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije, dejal, daje o zaprtosti, sektaštvu v ZK O v začet k u leta 1984 razp ravljal t u-di občinski komite ZKS, ko pa je bila konferenca ZKO, o tem (torej o zaprtosti, sektaštvu ipd.) ni bilo govora. »Sedaj se te obtožbe znova pona-
vljajo. In če nekdanjemu vodstvu ZKO očitate nedelavnost, lahko rečem,daje v ljubiteljski dejavnosti ZKO včasih delala več kot danes. Jasno je, da je potrebno element .sektašenje’ zamenjati z elementom .delo". Napake pri ocenah bo potrebno odpravljati tam, kjer so nastale: ali v ZKO ali v družbenopolitičnih organizacijah. Pri takšnih razpravah bi morali biti skrajno strpni. Socialistična zveza si ne more privoščiti, da bi nekatere ljudi odrivala, ampak jih mora pritegovati. Če nekaterih problemov ne odpiramo v vsej širini, najdemo sovražnike, kijih ni,« je dejal Osterman.
Lojze Šterk, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS, je ob tem pojasnil, da je komite v začetku preteklega leta sprejel le informacijo o negativnih gibanjih v kulturi. V občini želijo priti do točne ocene o razmerah v kulturi. Že razprave po 13. seji CK ZKJ so dale jasno sliko o padcu kulturne dejavnosti v občini v zadnjih desetih letih.
»Pred desetletjem smo imeli več kulturnih in turističnih prireditev, ki jih danes ni več, ustvarili pa smo nesoglasja, ki ne izhajajo iz dela, ampak iz filozofiranja, kaj naj bi delali. Bilo je veliko nediscipline, neracionalne porabe družbenega denarja. Resje, da bodo še vedno posamezniki, ki se ne bodo z vsem strinjali, vendar upamo in želimo, da jih bomo z določeno širino dela pritegnili nazaj,« je prepričan Šterk.
M. BEZEK
Že tisoči obiskali Jakčev dom
Veliko zanimanja obiskovalcev za zbirko, ki jo je Božidar Jakac podaril Novemu mestu — Letos katalog — Bo tudi nekdanji Narodni dom galerija?
NOVO MESTO —- V Jakčevem domu se je v dobrih dveh mesecih, kar je odprt, zvrstilo precej nad 5.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Stalno zbirko, ki obsega 821 originalnih likovnih del Božidarja Jakca injihjeavtor poda rilrodnemuNove-mu mestu ob svoji lani praznovani 85-letnici, so si ogledale skupine iz delovnih organizacij in šol, vrsta uglednih osebnosti in strokovnjakov, številni posamezniki in izletniki, ki jih je pot zanesla na Dolenjsko. Na začetku delovanja te hiše umetnosti, ki sodi pod okrilje Dolenjskega muzeja kot eden njegovih oddelkov, je tolikšno zanimanje ljubiteljev likovne umetnosti hkrati razveseljivo in obvezujoče. V muzeju se zlasti slednjega še kako zavedajo, saj pravi njegov ravnatelj Franc Šali: »Kar zadeva materialno stran Jakčevega doma, je glavno breme za nami, tako da hiša že lahko služi svojemu namenu. Seveda je še nekaj zadev tehnične narave, ki jih bomo morali prej ko slej urediti. V mislih imam ureditev vhoda, popravilo strehe, namestitev dvigala in podobne reči. ki naj bi izboljšale tudi
funkcionalnost doma. Vendar je naša glavna naloga poskrbeti za program. Tu gre za predstavitev doma in njegovo vključitev v širšo kulturno ponudbo. Nedvomno Jakčev dom. naseljen z umetnikovim sporočilom, kot dokument slikarjevega nemirnega življenja ter kulturni muzej Slovenije in Dolenjske to tudi zasluži. O vsem tem bomo morali pripraviti kvalitetno informacijo, torej vsekakor nekaj več, kot gre na nekaj listov papirja. Za začetek je obiskovalcem že na voljo opis Jakčevega doma in zbirke v njem. Delovnim kolektivom in šolam smo poslali anketni list z vprašanji, ali so zainteresirani za obisk in kdaj ga načrtujejo. Želimo, da bi bili obiski organizirani in vnaprej najavljeni, še posebej za skupine, ki jim je potrebno strokovno vodstvo po razstavi.«
Kvalitetno informacijo bo predstavljal katalog za Jakčev dom, ki ga bodo pripravili in poskušali izdati letos. To bo prav gotovo ena naj-odgovornješih nalog v zvezi z nadaljnjim urejanjem Jakčevega doma in z
njegovim programom. Poleg kataloga bo potrebno ustvariti večjo kolekcijo diapozitivov z Jakčevimi deli, ki bi bili na voljo šolam in drugim obiskovalcem in bi jih bilo moč kupiti. V muzeju pa razmišljajo šeoizdaji likovne mape, da bi Jakčeve likovne stvaritve tudi po tej poti prišle do ljubiteljev likovne umetnosti.
»Razmišljamo tudi o tem, kako naprej, odejavnosti Jakčevega doma v kasnejših obdobjih,« nadaljuje ravnatelj Dolenjskega muzeja. »Zdaj je v domu to, kar je hiša mogla sprejeti. Želeli pa bi veliko Jakčevih del tudi odkupiti, širiti umetnikovo zbirko in z njegovimi stvaritvami opremiti nove prostore. Hkrati s tem bi uredili tudi Lamutovo m Germovo zbirko, če navedem le nekaj iz naše zamisli. Trenutno prostorov za te zbirke še nimamo, bi jih pa bilo moč pridobiti v neposredni soseščini Jakčevega doma — v nekdanjem Narodnem oziroma Sokolskem domu. kajpak s temeljito preureditvijo. Ob tem kaže pridobili manjši prostor za manjše informativne razstave, prikaze iz tekočega ustvarjanja likovnikov.
Franc Šali: »Delovnim organizacijam v novomeški občini je Dolenjski muzej poslal ponudbo, da bi jim pomagal pri organiziranju razstav, urejevanju arhivov, proučevanju njihove zgodovine. Pričakujemo, da se bodo odzvale tej ponudbi.«
oblikovalcev, arhitektov, fotografov in drugih, ki bi imeli kaj razstaviti. Vse to pa je, kot rečeno, zadeva prihodnjih let. ko bodo nemara tudi boljše razmere za urejanje nakazanih reči. Naša prva naloga je zdaj delati in delovati tako, da bo Jakčev dom pri obiskovalcih in v javnosti deležen kar največje pozornosti.« | £
Samo od aplavza se ne da živeti
V novomeški občini društev čedalje več, denarja za delovanje pa vedno manj
NOVO MESTO — V novomeški občini že dalj časa opažajo, da ubira kulturni amaterizem večje razvojne korake kot v minulih obdobjih. Za napredek, še posebej za množičnost na tem področju, je bilo odločilno zadnje desetletje, kar dobro pokaže primerjava s stanjem v letu 1972.
1 akrat je občina premogla vsega devet kulturnih društev in tri samostojne kulturne skupine, kiso delovale v okviru ZKO. Ob koncu minulega leta ali dvanajst let kasneje je bilo v občini že šestindvajset društev, od tega tri vdelov-nih organizacijah, in pet skupin. Poleg tega je na osnovnih in srednjih šolah delovalo še enaindvajset tako imenovanih šolskih kulturnih društev. V najrazličnejše oblike ljubiteljskega kulturnega delaje bilo vključenih več kot 6.000 krajanov ali povprečno vsak deveti prebivalec občine.
Glede množičnosti je kulturni amaterizem v novomeški občini najbrž že dosegel razvojni maksimum. žal pa tega šene moremo reči za njegovo kakovost, ki ostaja na ravni slovenske povprečnosti. Za to je več razlogov, eden najpomembnejših pa je prav gotovo pomanjkanje strokovnega kadra. Pri tem še najbolj bode v oči ugotovitev, da nima občina zaposlenega niti enega strokovnjaka, ki bi bil povsem na voljo temu ali onemu področju ljubiteljske kulture.
Večji razmah amaterizma in še posebej njegove kvalitete onemogočajo tudi številni drugi problemi. Prostori za vaje in nastope skupin še vedno ne ustrezajo, saj so bili izboljšav deležni le ponekod. Vse po vrsti pa tare pomanjkanjedena-rja. Vsote, ki jih dobe društva za delovanje svojih sekcij, imajo komaj kaj več kot simbolični pomen. Lani, tako trdi analiza novomeškega Zavoda za družbeno planiranje, so dobila društva povprečno le po 12.807 dinarjev, kar jim je zadostovalo k 'maj za znamke in papir. Dvanajst let prej je bila ta vsota skoraj devetkrat večja. V prenekaterem kraju so se morali sami znajti, da so lahko preživeli, a take sreče niso imeli vsi. Zato je dejavnost marsikje zaspala.
Kako bo letos? Ust je veliko, denarja pa najbrž ne bo toliko, da se ta ali oni ne bi moral zateči po pomoč k mecenu. Seveda je treba vedeti, da imajo tudi žepi mecenov dno in da je v njih čedalje manj bankovcev za dobrodelne namene. So pač taki časi, ko se vsak bojuje za svoj obstoj. Bo zato manj kulturnih prireditcv?Tačasse še nič ne ve, čeprav ljubitelji največkrat ne zahtevajo več kot aplavz vdvorani. A samo od aplavza tudi ljubitelji ne morejo živeti.
L Z.
LUKTOVNA
PREDSTAVA
Pred kratkim smo si v šoli ogledali lutkovno predstavo. V šolski dvorani smo se zbrali učenci od prvega do petega razreda. Vsi smo se čudili lutkam, ki so veselo skakljale po odru. Ker se je zgodba srečno končala, smo odšli domov veseli.
DARJA ČRNIČ OŠ Črnomelj
FILMI MED POČITNICAMI
N O VO M ESTO — Počitniške dneve si bodo učenci lahko krajšali tudi z ogledom zabavnih filmov v novomeškem Domu kulture. Filmi bodo na sporedu ob 10. in 15. uri, in sicer: 14. in 15. januarja ameriška komedija Abot in Costello srečata duhove, 16., 17. in
18. komedija Bratje Marx v cirkusu,
19. (samoob 15.uri)in20.(samoob 10. uri) komedija Fantomasova vrnitev, 23.. 24. (samo ob 10. uri), 25. Tarzan—gospodar džungle, 26. in 27. januarja risanka Plemeniti Tom.
pisma
in
odmevi
OBISK DEDKA MRAZA
Za cicibančke v vrtcu Ločna 1 so bili zadnji dnevi starega leta najlepši, polni veselja in pričakovanja. Pomagali so pri okrasitvi igralnic. Nič jim ni bilo odveč in še tako dolge pesmice so se hitro naučili. Vedeli so, da jih bo obiskal dedek Mraz. Ko je prišel, so ga veselo pozdravili. 300 otrok od 2. do 7. leta je bilo povsem tiho, da so slišali dedka Mraza, ko jim je pripovedoval, kje vse je že bil, kaj jim je prinesel, nato pa se je z njimi pogovarjal in jih povabil k petju in plesu. Skoraj se ne da opisati veselje otrok ob tem doživetju. Skoda, da takšnega vzdušja niso deležni vsi otroci pri nas. Ob koncu jededek Mraz razdelil bonbone, ki so jih spravili v žepe, kajti ti bonboni niso kot vsi drugi, saj so od dedka Mraza. Ta pa bo drugo leto spet prišel, da nas razveseli in nam zaželi srečo.
METODA TURK VVO Novo mesto enota Ločna 1
Pomagajo si z lastno iznajdljivostjo
Ivan Anclin o butoraj-skem športnem društvu
BUTORA J — »Športnim društvom svetujem le veliko volje. Z denarjem je danes namreč težko in brez optimizma ne gre,« pravi Ivan Anclin z Butoraja z optimizmom, ki ga je znal vliti tudi drugim vaščanom potem, ko so pred šestimi leti v vasi ustanovili športno društvo, ki šteje danes okrog 120 članov, vseh prebivalcev krajevne skupnosti pa je okrog 200..
»Seveda v našem društvu niso le prebivalci naše krajevne skupnosti, ampak so se vključili tudi iz drugih krajev,« je zadovoljen Anclin, predsednik butorajskega društva, že od ustanovitve. Zakaj se od drugod odločajo za njihovo društvo, ni težko uganiti, saj je delo pri njih resno in zato uspešno. In kar je najpomembnejše: ne čakajo na pomoč drugih, ampak si pomagajo predvsem sami, rezultat tega pa je tudi njihov dom, sicer montažna stavba nekdanjega zdravstvenega doma v Vinici, ki so ga sami preselili in postavili na Butoraju.
»V tem domu s 140kv. metri igramo namizni tenis, šah ter streljamo z zračno puško, pod vasjo pa smo vzeli v najem tudi travnik, na katerem igramo nogomet,« razlaga Ivan. Letos so imeli na Butorajni že petič srečanje športnikov iz Bele krajine, bližnjih hrvaških krajev, pridejo pa celo iz Novega mesta. Poleg športov, s katerimi se redno ukvarjajo skozi vse leto, se na teh igrah pomerijo tudi v vlečenju vrvi in metu bombe.
B. M.
Ivan Anclin
fa
Ubiti pes čaka
Odgovor na zapis s tem naslovom
Odgovarjamo na zapis Jožeta Pintariča iz Križ 18, objavljen veni prejšnjih številk Dolenjskega lista. Lovska družina Podsreda upravlja s 3.600 ha lovnih površin s čudovito naravno razgibanostjo in raznovrstno divjadjo. Lovišče stalno nadzirajo lovci, ljubitelji narave in divjadi, ki pa se morajo ravnati po določilih Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč, ki v 17. členu določa, da se brez nadzora pes ne sme puščati v lovišče.
Psa, ki se giblje v lovišču brez nadzorstva in je oddaljen več kot 200 metrov od hiš ter več kot 50 metrov od gospodarja, sme pokončati član lovske organizacije, ki upravlja lovišče.
Pisec očitno ne pozna lovskih meja, saj je pes, o katerem piše, ležal na območju LD Videm vsaj 500 metrov od meje L D Podsreda, zato ni nikakršne osnove za obtoževanje naših lovcev. Polegte-ga je videti, kot da hoče Jože Pinterič nekaj zamolčati. Občana s tem imenom in naslovom naši lovci ne poznajo, čeprav dobro poznajo Križe in vse prebivalce. Ga sploh ni? -
LOVCI LD PODSREDA
»
Tudi Romi smo dobri delavci
«
Rajko Šajnovič, predsednik novomeškega društva Rom, naslavlja prošnjo za sprejem Romov v delovno razmerje na vse delovne organizacije
V imenu novomeškega društva Rom prosim vse delovne organizacije v naši občini, da sprejmejo v delovno razmerje vsaj po enega Roma, predvsem pa tiste, ki imajo mladoletne otroke. Težko mi je namreč, ko me prosijo, naj jim poiščem zaposlitev, ter mi po drugi strani pojasnjujejo, da pravzaprav morajo krasti, če hočejo preživljati svoje otroke, ker denarja jjač nimajo.
Vse, kar lahko storim za Rome, je, da jim pišem prošnje za sprejem na delo, ki pa so žal rešene negativno, včasih pa nanje sploh ni odgovora.
MOJ KONEC TEDNA
Konec tedna največkrat preživim v našem vikendu. Sedemo v avto in že drvimo proti Pišecam. Naša hišica stoji na planoti ob robu gozda. Od tam se mi odpira Čudovit razgled od Krškega do Slemena. Prosti čas, ki mi ga tu ne primanjkuje, vedno dobro izkoristim.
BLAŽ FLORJANIČ dopisniški krožek OŠ Brežice
PRISILNA
IZTERJAVA?
BREŽICE — Predsedstvo občinske turistične zveze Brežice je na seji 19. decembra 1984 pregledalo vplačila turistične takse v družbenem in privatnem sektorju. Ugotovilo je, da so od 1. januarja do 31. oktobra lani TOZD Terme Čatež pobrale in odvedle za 3,184.710din turistične takse, Petrol Motel Čatež za 286.995 din in Emona Posavje Brežice za 126.144 din takse. V tem času so delno pobirali in odvajali turistično takso tudi naslednji zasebni sobodajalci: Kristina Florjančič, Slavka Budič, Jožeta Polovic, Nasta Les, Ignac Pešak, Fuad Kadič, Jožica Starman. Nekaj zasebnih sobodajalcev, ki tudi oddajajo sobe in pobirajo turistično takso, pa le-te, ne odvaja. To so: Jože Budič, Josip Kalin, Majda Berdnik, Rezika Kramer. Svitan Štirn in Avgust Kunej. Predsedstvo občinske turistične zveze Brežice ponovno poziva Upravo za družbene prihodke skupščine občine Brežice, da pri slednjih izvede prisilno izterjavo.
V času od 20. do 26. 12. 1984 so v novomeški porodnišnici rodile: Stanislava Sintič iz Kostanjevice — Kristjana. Marija Manzini iz Krškega — Marka, Majda Potočar iz Potočne vasi — Andrejo, Darinka Zorc iz Metlike — Dejana, Anica Pirc iz Ravni — Miha in Mojco, Barka JadrasizNavdučnika — Suzano, Vlasta Potočnik iz Trebnjega
— Vesno, Marjana_ Kosec iz Velikih Brusnic — Sabino, Štefka Slak iz Jordan kala — Marka, Lučka Berkopeciz Vavte vasi — Boštjana, Irena Struna iz Meniške vasi — Gregorja, Cela Ja-nakovič iz Kuničev — Marjano, Slavica Planinc iz Močil — Suzano, Zorka Žokvičiz Reštova —Tomislava, Sonja Metelko iz Semiča — Petro, Marjetka Petruša iz Železnikov — Andrejo, Marinka Skušek iz Jeperjeka — Francija, Darinka Plut z Radoviče — Andreja, Alvea Babič iz Kostanjevice — Tamaro, Majda Starič iz Radne vasi — Karmen, Milka Pekolj iz Zagorice — dečka in Branka Povše iz Male Poljane
— dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Vida Bon, Pod Trško goro 18 — dečka, Darinka Gutman s Prešernovega trga 13 — Primoža, Ramiza Pašagičs Prešernovega trga 4 — Amirja in Marjana Damiš s Ceste herojev 60	—	Andreja.
Čestitamo!
RIBNICA — Kaže. da bodo prebivalci ribniške doline in okoliških krajev lahko sredi marca videli korpski TV program. Razgovori o tem so se med RTV Ljubljana in KS Ribnica začeli že v začetku minulega leta, uspešno pa so bili končani v zadnji tretjini decembra.
RTV Ljubljana je takrat dala predračun, po katerem bila ureditev veljala — če bi bil denar zbran do konca leta 1984 — 3.2 milijona din. Krajevna skupnost Ribnica je takoj začela zbirati denar, seveda predvsem pri delovnih organizacijah, kjer so jim denar lahko obiju'-no zaključnih računih . Zaradi spoznanja,da	. ~1-oodlašanjeceno
le povečalo, so takoj segli v žepe oz. blagajne in do konca leta »nastrgali« 2,5 milijonov din. manjkajoči denar pa bodo vplačali — kot so se dogovorili z RTV — v začetku letošnjega leta. Za
BOGATEJŠI SKLAD
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: namesto venca ali cvetja na grob pokojne Justi Andoljšek — sosedje Prusovi iz Smolenje vasi 3.000 din, SGP Pionir—računovodstvo Novo mesto 4.200din, učenci 1. b razreda OŠ Mirna peč 2.000 din, Ivan Glavina z Jesenic, Tomšičeva 7a — 2.000 din, SGP Pionir DS Novo mesto 4.500 din ter inšpektorji in analitiki SDK Novo mesto 3.550 dint Občinski odbor RK Novo mesto 3.000din namesto novoletnih čestitk, Krka, tovarna zdravil, sektor za investicije — 4.100 din namesto venca na grob pokojnega očeta Vlada Primožiča. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Vem, kaj si mislijo v delovnih organizacijah: Saj so že delali! Zakaj pa so prekinili delovno razmerje po lastni krivdi? — Resje, daje bilo pred nekaj leti lažje najti zaposlitev, zato so tudi večkrat menjali službe. Danes, ko je brezposelnost vse večja, ko je zaposlitev težje najti, so se tudi Romi začeli zavedati, kaj pomeni to, da imajo delo, vendar žal prepozno. Berem oglase, s katerimi iščejo nekvalificirane delavce, toda za Rome nočejo slišati.
Največ prošenj za delo so Romi naslovili na IMV, ki jih je tudi največ zaposlila, ali kot nekvalificirane delavce ali na priučevanje. Čeprav so imeli z njimi veliko težav, bodisi zaradi pogostih neupravičenih izostankov ali prenehanja delovnega razmerja, disciplinskih ukrepov, bolniških izostankov ipd., je IMV še vedno pripravljena sprejeti Rome na delo. Zato od te delovne organizacije kakor tudi od ostalih pričakujemo, da bodo zaposlile Rome, pa najsi bo kot nekvalificirane delavce ali na priučevanje, saj je skupnost za zaposlovanje pripravljena kriti stroške usposabljanja.
V novomeški občini je sposobnih za delo več kot 200 Romov, zaposlenih
ZA ZAKLONIŠČA TUDI STANOVALCI BLOKOV
NOVO MESTO — Sprememba občinskega odloka o zakloniščih, sprejeta tik pred iztekom starega leta, prinaša občanom precejšnjo novost. Gre za spremembo pobiranja prispevka za zaklonišča, ki ga ne bo več možno plačevati vsak mesec, ampak le enkrat na leto. Novo pa je tudi to, da bodo plačali prispevek za zaklonišča tudi občani, imetniki stanovanjske pravice, ne pa večstanovanjska skupnost. V žep bo potrebno seči različno, odlok pa zavezuje plačilo 3 odst. letne stanarine.
pa jih je 60, od tega 12 žensk. Pa saj vsi niso slabi, nasprotno, nekateri med njimi so dobri delavci. Prav zaradi tega, da se bodo tudi Romi zavedali svojih dolžnosti na delovnem mestu.se društvo Rom zavzema, da od letos naprej nobenega Roma, ki bi prikinil delovno razmerje po lastni krivdi, ne bi več zaposlili v novomeški občini in mu ne nudili nikakršne družbene pomoči, četudi ima družino, in bi zanj nasploh veljali strožji kriteriji. Šestčlanska delegacija društva pa bo Rome obiskovala na delovnih mestih, jih spodbujala, a hkrati opozarjala na posledice, če bodo prekinili delo. Želim, da nam bi pri tem pomagale tudi delovne organizacije, DPO, skupnost za zaposlovanje in drugi. Če Romi ne bodo dobili zaposlitve in če nam pri tem ne bo pomagala širša družba, ne bomo nikoli rešili romske problematike. Če bomo samo obljubljali, delali malomarno, počasi, predvsem teoretično in ne praktično, bo v novomeški občini še več kriminala.
RAJKO ŠAJNOVIČ predsednik društva Rom
SREČANJE Z BORCI IN VOJAKI
Vsako leto nas obiščejo borci 10. SNOUB ljubljanske, v kateri seje bojevala Majda Šilc in po kateri se imenuje naš dom. Letos je bilo srečanje 20. decembra. Skupaj smo počastili tudi dan JLA. Ž njimi smo se pogovarjali o nastanku in razvoju brigade, o področjih, kjer se je bojevala, o bojih, o mladih danes itd. Medtem so potekala tudi prijateljska srečanja v namiznem tenisu in šahu z vojaki iz vojašnice Milana Majcna. Zvečer smo učenci, borci in vojaki skupaj spremljali kulturni program, dan pa zaključili s plesom.
FRANC LOVRIN Dom za učence Majde Šilc Novo mesto
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
Črnomelj, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
NISO JE POZABILI —Aktivisti Rdečega križa v krajevni skupnosti Bir-čna vas so tudi tokrat pred novim letomobiskalistarejšeobčane.jihobdarili in ostali pri njih nekaj časa v kramljanju o njihovih problemih in težavah. Posebno je bila obiska vesela še vedno živahna šestindevetdesetletna Mokronovičeva mama, pri kateri sta se z darili oglasili Zalka Erkman in Martina Golob. (Foto: T. Jakše)
Zdaj še koprski program
Ribničani ga bodo videli že sredi marca___________
ilustracijo naj navedemo, da bi vzačet-ku leta 1984 montiranje naprav za spremljanje programov TV Koper in TV Zagreb na Ortneku veljalo samo 2 milijona din, zdaj pa bi veljalo blizu 5 milijonov din.
Sredi marca bomo torej lahko že gledali koprski TV program, hkrati pa bodo na pretvorniku opravljena nekatera dela, ki bodo prispevala k bolj kakovostni sliki sedanjega 1. in 2. programa TV Ljubljana. Program TV Koper bodo lahko spremljali vsi. ki zdaj sprejemajo ljubljanski program in to brez dodatnih anten.
M. GLAVONJIČ
Izšla je prva letošnja številka Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je sedaj izločena iz. rednega časopisa in jo bomo pošiljali le tistim, ki so se nanj posebej naročili ali plačujejo dvojno ceno Dolenjskega lista. Tisti, ki bi radi SDL redno dobivali, se nanj še lahko naročite, posamezne izvode pa lahko za 10 din dobite v naročniškem oddelju DL, Germova 3.
SDL je oblikovan nekoliko drugače, bistvenih sprememb pa ni. V prvi številki 22. letnika so po vrstnem redu občin objavljeni naslednji odloki in sklepi:
— občina Črnomelj objavlja odredbo o cenah vodarine, odvajanja odplak in smetnine,
— občina Krško objavlja odlok o spremembi odloka o občinskem proračunu, odlok o začasnem financiranju splošnih potreb v občini v I. trimesečju, odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve, odlok o povračilu nadomestila osebnega dohodka, potnih in drugih stroškov voljenim in imenovanim funkcionarjem, delegatom, članom komisij in drugih občinskih teles, odlok o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost in sklep o višini vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
— občina Metlika objavlja odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb za 1. trimesečje in odlok o spremebi odloka o proračunu občine za leto 1984,
— občina Novo mesto objavlja odlok o spremembi odloka o proračunu občine za leto 1984, odlok o sprejetju zazidalnega načrta Dolenjske Toplice — Na kamenju, odlok o uvedbi melioracijskega postopka v Mokrem polju, odlok o spremembi odloka o zakloniščih, sklep o ustanovitvi Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, sklep o spremembi sprememb in dopolnitev k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti in sklep o povišanju cen stanarin in najemnin.
— občina Ribnica objavlja odlok o zagotavljanju sredstev blagovne rezerve, odlok ospremembi odloka oobčinskem proračunu za leto 1984 in sklep o notranji razporeditvi sredstev, ki se združujejo za stanovanjsko izgradnjo ter odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini za prvo trimesečje,
— občina Trebnje objavlja sklep o spremembi proračuna za leto 1984, odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini za L trimesečje in sklepe o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevnih skupnostih Mokronog, Trebnje, Račje selo, Štefan in Veliki Gaber.
»Gre za čisto obrekovanje...«
Pripombe Ivana Novaka k poročilu »Program izpolnjen leto poprej«
V 51. št. Dolenjskega lista, z dne 20. decembra 1984 je bil objavljen članek »Program izpolnjen leto poprej« novinarja Alfreda Železnika. V njem so v četrtem odstavku neresnične informacije o meni, Ivanu Novaku, delavcu v oddelku za ljudsko obrambo občine Sevnica, zato dajem bralcem Dolenjskega lista, predvsem pa navzočim na seji problemske konference SZDL KS Boštanj 7. decembra 1984, odgovor.
Gre za čisto obrekovanje in blatenje moje osebnosti, saj ni res, da sem si brez predhodnega plačila prispevka priključil elektriko na svojo zidanico, kar lahko dokažem z uradnimi dokumenti. 28. 9. 1983 sem vložil prošnjo pri TOZD Elektro Krško — delovna enota Sevnica zaizdajoelcktrocnergetske-
ga soglasja in plačal 1.000 din. 22. 10.
1983 sem na osnovi podpisanega sklepa oz. pogodbe o povračilu za distribucijske elektroenergetske naprave vplačal na blagajni Elektra v Krškem 16.436 din kot delež sovlaganja in istega dne dobil elektroenergetsko soglasje št. 960/83. Dne 18. 11. 1983 sem podpisal naročilnico in plačal na račun 10.000 din pri Elektru v Sevnici za začetek del (kabliranje). Poračun je sledil z računom št. 2709/83. Dne 23. 8.
1984 sem podpisal drugo naročilnico in plačal na račun 7.000 din pri Elektru v Sevnici za dokončanje del in priključitev elektrike na mojo zidanico v Poganki. Iz. pismenega soglasja gradbenega odbora za elektrifikacijo Pogankazdne 15.8.1983, naslovljene-
_ Jl
tJbocUuAjbocr
lija/
ga na TOZD Elektro Krško (podpisalo ga je 5 članov tega odbora kot domačini), pa je razvidno, da soglašajo in dovoljujejo priključitev na električno omrežje, ki so ga gradili leto poprej, ko še nisem bil lastnik zidanice.
Z vsem tem dokazujem, da je besedilo v četrtem odstavku omenjenega članka povsem neresnično in zame žaljivo. Zaradi obrekovanja in blatenja z neresnično objavo v sredstvih javnega obveščanja sem zadevo zoper novinarja Alfreda Železnika prepustil v razsojo pristojnemu sodnemu organu.
IVAN NOVAK, Sevnica. Šmarska 38
DRUGI NARAVOSLOVNI DAN
Na drugem naravoslovnem dnevu smo obravnavali vodo. Po radijski uri nam je tovarišica razložila nekaj osnovnih pojmov in smo naredili štiri poskuse ter odgovorili na potrebna vprašanja. V vodo, ki je bila v kozarcih, smo dali sladkor, glino, sol in po filtriranju ugotovili, kakšna je voda na začetku in na koncu. Kasneje so vse skupine poročale o rezultatih svojega dela. Posebnost tega dne je bila, da smo bili sami, ker nam je bilo še posebno všeč.
PRIMOŽ JESENKO OŠ bratov Ribarjev Brežice
NAVDUŠENI NAD NASTOPOM
15. decembra so pred polno dvorano Edvarda Kardelja v Metliki nastopili tamburaši in folkloristi društva »Ivan Navratil« iz Metlike. Predstavo je povezoval Toni Gašperič. Ponosni smo, da ima Metlika toliko pridnih, mladih ljudi, ki se ukvarjajo s to kulturno dejavnostjo. Slišali smo, da so gostovali tudi izven naših meja in tudi tam dosegli lepe uspehe. Ljudje v dvorani so bili izredno navdušeni nad nastopom.
Zato se mi zdi prav, da se zahvalimo vsem nastopajočim in vsem ki so kakorkoli pomagali, da je proslava uspela.
ALENKA MEŽNARŠIČ
DOBILI SMO NAGRADO
Mladi člani RK Trebnje smo bili vabljeni na delovno sejo predsedstva RKS, kije bila 17. decembra v Ljubljani. Predsednica komisije nas je seznanila z imeni nagrajencev, ki so tekmovali pod geslom Pomoč starejšim,invalidom in drugim osebam. Med šest najboljših smo se uvrstili tudi mi. Dobili.smo lepe nagrade. Veseli smo, daje akcija na naši šoli tako uspela. Ponosni smo na priznanje, zato se bomo v prihodnje še bolj trudili.
JANJA PEVEC. 6.b.
OŠ Jože—Slak—Silvo T rebnje
Z VLAKOM V MARIBOR
Železniško gospodarstvo Ljubljana je učence na naši šoli, ki so risali in pisali spise ter pesmice za nagradni natečaj, nagradilo z brezplačnim izletom z vlakom. Odločili smo se, da se odpeljemo v Maribor. Tu smo si ogledali knjižnico na Rotovžu in akvarij. Bilo je zelo zanimivo, saj sem bil prvič v Mariboru.
JANKO ZIHERL OŠ Pavla Lunačka Šentrupert
REKREACIJSKI
ODMOR
Nedavno smo se na naši šoli odločili, da bomo uvedli rekreacijski odmor, v kar nas je prisilila preobremenitev jedilnice. Medtem ko peti in šesti razredi malicajo, imajo sedmi in osmi razredi rekreacijo. Po naslednji šolski uri pa se zamenjamo. Dokler je bilo topleje, smo imeli rekreacijo zunaj, sedaj pa v telovadnici. Učenci nižjih razredov pa malicajo v učilnicah.
RENATA ZUPANČIČ, 6. r OŠ Jože Slak—Silvo Trebnje
PREDAVANJE O ZASVOJENOSTI
Prejšnjo sredo je učencem naše šole tov. Kapš predaval o alkoholizmu, narkomaniji in kajenju. Predavatelj je navedel grozljive številke, ki pričajo o zasvojenosti ljudi z alkoholom, poudaril je tudi škodljivi vpliv kajenja ter njegove posledice, ki se kažejo na obolelem organizmu kadilcev. Nemalokrat lahko povzroči tudi raka na pljučih.
Vem, da se žal nekateri ne bodo držali predavateljevih svaril.
SANDRA AVSEC, 8. r OŠ Milka Šobar—Nataša Novo mesto
OKRASILI SMO ŠOLO
Vsi vemo, kako rože polepšajo prostor, saj je brez njih nekako pust in prazen, četudi je še tako urejen. Tudi cvetličarji na naši šoli smo sklenili, da okrasimo poleg hodnikov še učilnice. Prinesli smo rože in zemljo, iz fonda pionirske zadruge smo kupili še nekaj zemlje in lončke terzačeli z delom. Tudi ostali učenci so nam pomagali in nam prinesli veliko sadik. Da so rože vedno urejene, pa poskrbimo cvetličarji. Naše učilnice so sedaj lepše in veliko bolj prijazne.
Cvetličarka:) MURN LIDIJA, 7. a OŠ Mirna peči
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
yV^!"	•
■\ *. -otečj* ' k«S>-a;
- e' t.14
st > v # »Hm.
v v"
Še nihče ni ostal nepokopan
Zadeva »pokopališče« je le še en dokaz več', kako so v Novem mestu v sicer neprimerno boljših gospodarskih časih od sedanjih zidali gradove v oblakih. Danes pa plačujemo davek na to megalomanijo. Visokoleteči načrti so bili namreč že takrat praktično neuresničljivi, danes pa so še bistveno bolj skromne inačice prevelik zalogaj, naj gre za vodovod, ogrevanje, kanalizacijo ali pa avtobusno postajo, pokopališče itd. itd., vse več ali manj zadeve, ki niso imele in marsikatera še danes nima pravega nosilca, pa se zato tudi odgovornost kar porazgubi. Niso prav redke izjave, da so bili pač takšni časi, ko niti za kokoši ne bi načrtovali navadnega kurnika.
Priprave za usposobitev novega pokopališča v Novem mestu trajajo okrog 10 let. Doslej je bilo zanj tudi že porabljenih 40 milijonov dinarjev. A kot rečeno, so zadeve vse manj jasne. Okrog tega, kjenajbonovo pokopališče, oz. kje bodo v prihodnosti pokopavali umrle Novomeščane, so bite že v začetku vroče razprave. Marof iz mnogih razlogov marsikomu ni šel v glavo, a so delegati le dvignili roke za to lokacijo, upoštevajoč dejstvo. da v Ločni in tudi Šmihelu širitev praktično ni možna, pa tudi
vehementne razlaga, da Prečna kljub prostorskim možnostim ne pride v poštev, saj tudi to ne bi bila trajna rešitev, ker je Prečna precej daleč od mesta in ker letala Dotern menda ne bi mogla pristajati(l).
• Ravnali so tako tudi v dobri veri, da je vse v zvezi z lokacijo na Marofu jasno in rešeno. Pa ni bilo! Sedaj namreč ugotavljajo, da zemlja ni najbolj primerna, ker je neprepustna, drenaža pa bi bila zelo draga. Poleg tega še zdaj ni vseh soglasij, da bi dejansko lahko zečali z urejanjem pokopališča. Tako visi v zraku celo sedanji, bistveno skrčeni načrt, po katerem naj bi v prvi fazi namesto prvotno predvidenih 60 hektarov pripravili za pokopavanje le poldrugi hektar, kar bi z možnostjo 1.400 grobov zadostovalo potrebam Novega mesta za 20 let, namesto dragih mrliških vežic pa bi v te namene usposobili kar odkupljene objekte, o čemer pa so spet strokovni pomisleki. Če bo vse to vendarle nekako rešeno in usklajeno, bo treba po lanskih cenitvah vložiti še najmanj 30 milijonov, da bi v letu 1986 lahko začeli pokopavati na Marofu. Če...
Razne službe še kar preverjajo in iščejo v lem trenutku najboljšo rešitev. Mesto samo oz. krajevne skupnosti v njem pa se v to področje, ki ga mora podeželje ob minimal-
ni pomoči občinske komunalne skupnosti reševali samo. ne vtikajo pretirano. Se tolažijo z mislijo, da doslej še nihče ni ostal Jtepokopan in da bo že kako? Nekaj bo pač treba ukrenili. Če ne bo do sestavljanja plana za letošnje leto znano prav vse — za začetek dokončna lokacija novega pokopališča — niti komunalna skupnost ne bo več predvidela sredstev v ta namen, z letom 1986 pa rudi nebo smela več bili investitorica takšne investicije.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
Bela krajina: drva na kartice?
V Beti krajini raste gozd na dobrih 31 tisoč hektarih, kar pomeni, da pokriva več kol polovico dežele ob Kolpi. Skoraj
12.000	hektarov gozdov je družbenih in z njimi gospodarita gozdarstvi Črnomelj in Crmošnjice. (tozda novomeškega Gozdnega gospodarstva), preostali gozd pa je v zasebni lasti.
Če se v prvih dveh tozdih lahko pohvalijo z doseženim oz. celo preseženim letnim načrtom poseka lesa in gozdnogojitvenih del. pa so v tretjem tozdu, temeljni organizaciji kooperantov (TOK), s pohvalami bolj skromni. Vendar so se težave, ki se zlasti zadnja leta kopičijo v TOK Gozdarstvo. začele prenašati tudi na ostala dva tozda. Gre namreč predvsem za oskrbo ljudi z drvmi. Še pred desetletjem nista tozda prodala belokranjskim gospodinjstvom niti 1000 kubikov drv letno. Vse do leta 1981 je bilo povpraševanje po drveh zelo majhno, nato pa je začelo skokovito naraščali — kar za 25 do 30 odst. na leto. Lani so morali nameniti za kurjavo že skoraj 7 tisoč prost, metrov lesa. Ne gre le za energetsko krizo in usmerjanje na trda goriva, vmes je še vrsta drugih razlogov, vendar o lem pozneje.
• Ker belokranjska tozda Gozdnega gospodarstva nista bila pripravljena na takšno povpraševanje po drveh, a sta domači trg le morala zadovoljiti, je bila s tem prikrajšana papirnica v Krškem. Običajno so iz Bele krajine oddali papirničarjem okrog 4 tisoč kubikov lesa. Lani pa niso oddali niti enega bukovega polena — s čimer niso le okrnili dolgoročnega sporazuma s papirno industrijo o dobavah lesa, ampak so ustvarili tudi za približno 12 milijonov dinarjev manjši dohodek, kajti cena celuloznega lesa je znatno višja od cene drv.
Kot smo že omenili, se s temi težavami srečujejo predvsem v TOK Gozdarstvo, ki gospodari s 16 tisoč hektari zasebnih gozdov v črnomaljski občini in dodatnimi 3.300 hektari v metliški. Te gozdove ima v lasti kar 5.746 lastnikov z zelo različnimi interesi. Povprečna velikost gozdne posesti
je 3.35 hektara, mnogo gozdov pa je občutno majših. saj je prav v zadnjih letih vse več primerov, da nek met je kupujejo gozdove in jih izkoriščajo samo za kurjavo, sekajo seveda tudi tehnični les bukve in hrasta.
Problem pa ima še dodatno razsežnost. Mnogi bi se lahko oskrbovali z drvmi iz lastnih gozdov, a so izračunali, da se jim bolj splača nakup pri G G. saj je »državna« cena drv privlačnejša od stroškov lastnega poseka, ki jim morajo prišteli še stroške goriva, maziva. prevoza, spravila itd.
Poleg lega zasebnik raje vidi. da njegov les čaka v gozdu za slabše čase. Tu se pravzaprav začenjajo težave črnomaljskega TOK in tudi tozdov Gozdarstvo. Še pred petnajstimi leti so kmetje iz okoliških vasi oskrbovali Črnomaljce z drvmi, danes jih sami kupujejo pri GG. V današnjih časih gre zasebni lastnik s sekiro v gozd le takrat, ko ga i’ to prisili finančna ali kakšna druga stiska. Čeprav predvideva zakon obvezno vključevanje zasebnega sektorja v blagovno proizvodnjo, so v Beli krajini v preteklem letu le 60-odstoino izpolnili plan odkupa lesa. Pl av zaradi nedosegan ja plana v zasebnem sektor ju je bil črnomaljski TOK že dvakrat kaznovan. Kljub temu ne kaže. da se bodo stvari obrnile na boljše.
• Tako med drugim tudi ne bo moč preprečiti črne prodaje hlodovine v sosednjo republiko, kamor zaradi ■ ugodnejše, tudi dvakrat višje cene kot pri nas, zasebniki ilegalno prodajajo na stotine kubikov lesa. Res je, da gozdarji prijavljajo prekrške, ki jih ugotovijo v gozdovih, vendar so kazni tako nizke, da ni moč govoriti o njihovem vzgojnem pomenu.
Pa vendar si gozdarji le obetajo večji posek v zasebnih gozdovih, saj so zgradili na tisoče kilometrov gozdnih cest ter tako omogočili lažji dostop do prej nedostopnega lesa. Slišati je namreč tudi predloge, da bi prav tako kol za plin tudi za drva uvedli kartice, vsi tisti, ki imajo lastni etat, pa bi se morali sami oskrbovati z drvmi. Vprašanje je. kako bodo ti ukrepi, če jih bodo uresničili, odmevali v javnosti, res pa je. da bi se gozdarji potem manjkrat srečevali s presenečenji, kakršnim so bili lani le na pol kos.
MIRJAM BEZEK
Statistika raje previdno molči
Slovenski razumnik znanega imena je nekoč dejal, da si naše nacionalne kulture ne zna in ne more zamišljati brez tistega, kar živi in se ostvarja pri preprostih ljudeh, da pa tega. čemur hi lahko rekli dediščina žive kut ture, tudi amaterizem, ne znamo prav ceniti.
Če je mož s tem meril na tiste elitniške kroge, ki so vajeni delili milost in pravico v kulturi in jim je pri tem amaterizem trn v peti kot nekaj manj vrednega, smo ga pravilno razumeli. Vendar pa bi c njegovo zadovoljstvo pojasnili, da je oblast teh krogov nad amaterizmom že hudo splahnela in da je. na srečo, naposled prevladalo spoznanje, da je amaterizem močan soustvarjalec in sooblikovalec našega kulturnega življenja.
• V mnogih občinah, kjer ne premorejo tako imenovanih poklicnih kulturnih ustanov ali pa dejavnost teh zavoljo prepičlega denarja slabi, je amaterizem celo edini oziroma vsaj prevladujoči dejavnik. Kerje po naravi skromen in trdoživ in ker ne potrebuje debelih milijonov za življenje, bo imel tako vlogo tudi v prihodnje, ko je pričakovati, da bo od skupne pogače kultura spet dobila le rezino namesto debelega kosa.
Po podatkih, ki jih je lani objavila republiška ZK O, se s kulturo ljubiteljsko ukvarja že okoli 100.000 Slovencev ali povprečno vsak dvajseti prebivalec slovenske dežele. Skoraj polovica te velikanske armade deluje v šolah, slabili 5 odst. pa v proizvodnih in drugih delovnih organizacijah. Ljubiteljski ustvarjalci in poustvarjalci tvorijo nad 1200kulturnih društev oziroma nad 3600 skupin ali sekcij.
Razumljivo je. daje v teh podatkih upoštevan tudi delež vseh devetih občin na našem območju, ki skupaj premorejo 132 kulturnih društev s 344 skupinami ali sekcijami. v katerih deluje kakih 13.000 članov. Ta množica za kulturno in umetniško dejavnost zagnanih ljudi je v občinah različno organizirana in deluje s spremenljivim uspehom.
Resda marljiva in natančna statistika pa ničesar ne pove o sami dejavnosti, o gledaliških. pevskih, literarnih, folklornih in drugih prireditvah, kijih leto za letom pripravijo pripadniki vesoljne vojske slovenskih ljubiteljskih k ulturnikov. Nič iakega ni na njenih dolgih seznamih in računskih tabelah. kaj šele, da bi nam pripravila seštevek vseh ur, ki jih amaterji porabijo za vaje, nastope, izdelke in za podobno, ne da bi zato (dostikrat) videli en sam dinar. Statistika o vsem lem raje previdno molči, saj bi sicer (morebiti) spravila v zadrego neko drugo armado — množico tistih, ki hodijo v službo bolj zato. da jim dan prej mine. za nagrado te svoje »visoke storilnosti in plodnosti« pa nesejo vsak mesec domov debele kuverte. In v tej armadi takoplače-vanih bi se našel tudi kateri od tako imenovanih profesionalnih kulturnih delavcev, ki še vedno zviška gleda na ta »diletantski«. »rekreacijski«	zastonjkarski kulturni
amaterizem.	/.	ZOR/TN
Najslabša je polresni
»Sem edini čvrsti karakter med nami. Zaprt sem bil, pred vojno, med vojno in po vojni.« S to domislico odgovarja pisatelj, pesnik in dramatik Igor Torkar na zbadljivke svojih tovariSev in prav z njo je začel tudi nedavni razgovorv kočevski knjižnici, kjer so priredili pogovor o njegovi knjigi »Umiranje na obroke.«
Knjiga govori o žrtvah tako imenovanih dachauskih procesov, na katerih so sodili več skupinam medvojnih internirancev. Deset so jih ustrelili, ostali pa so bili obsojeni na zaporne kazni. Med njimi je bil tudi Igor Torkar. Kasneje seje izkazalo.da so bili procesi leta 1948 sodna zmota. Leta 1971 je bila v časopisih objavljena rehabilitacija za preživele, leta 1976 pa tudi za usmrčene žrtve dachauskih procesov.
Razgovora v Kočevju sosepolegkultur-nih delavcev udeležili tudi pravniki, borci, upokojenci, mladina m drugi. Zabeležili smo nekaj najboli zanimivih vprašanj in odgovorov.
— Zakaj je »Umiranje na obroke« izšlo tako' pozno?
»S tem vprašanjem ste se obrnili na napačen naslov.«.
Rako je knjiga sploh lahko izšla?
»To je znak. da se v naši družbi nekaj spreminja. premika«
— Knjiga ne prinaša nič novega.
»Nič novega? Mlajša generacija sploh ne ve. kaj seje takrat dogajalo in veliko starejših tudi ne. la razgovor o knjigi je že trinajsto tako
trn m	i .a muh-trn
srečanje v mesecu knjige v Sloveniji. Zanimivo je, da seje srečanj udeležilo zelo veliko mladih, ki so bili šokirani nad golimi dejstvi.«
— Alije mogoče, da se je dogajalo kaj takega pri nas komaj tri leta po vojni?
»Danes se pri nas veliko razpravlja odogod-kih po vojni. Zelo burneso razprave o Rogu oz. roških žrtvah, vendar seje vse to dogajalo tik po končani vojni, ko je vladala še vojna psihoza. Za obdobje dachauskega procesa in Golega otoka pač ne moremo reči, da je bilo še vojno stanje.«
— Takrat je živelo še veliko razumnih politikov in državnikov. Ali niso ti o tem nič vedeli?
Na to vprašanje je pisatelj Torkar odgovoril bolj na široko. Najprej se je spomnil našega španskega borca Jurančiča, ki je bil na logo-raškem procesu tudi obsojen na smrt. Le nekaj mesecev pred procesom je bil na obisku (kot naš minister) na Madžarskem, kjer sc je srečal s sovjetskim generalom, ki seje tudi boril v Španiji. Ruski general je vprašal našega ministra, zakaj je na Madžarskem, on pa mu ni hotel povedati. Nato ga je ruski general spomnil, da je bil Jurančič med špansko državljansko vojno na tečaju NKVD in daje podpisal,da bo zanj delal. Če noče govoriti o obisku na Madžarskem, naj si pripiše posledice. Temu pogovoru sta prisostovala tudi Aleš Bebler in Udovički. Ta ruski general naj bi potem pisal v Jugoslavijo, da so Jurančič in še nekateri tovariši gestapovski agenti.
Stalin je bil prepričan, daje vsak. kdor je bil na Zahodu (tudi španski borci in logoraši). lahko okužen z zahodnimi idejami.
Procesi so bili potem v Ljubljani in Splitu. Na njih so stari -komunisti, španski borci priznavali svoje grehe, podobno, kol so jih za-sliševalcem NKVD priznavali tisti, ki so jih podobnih grehov obtoževali v Sovjetski zvezi za časa Stalina. Naš notranji minister Ranko-vič je celo poslal tri ljudi v šolo za zasliševanje
pri NKVD. Vendar ni krivda za taka dogajanja le na delavcih za notranje zadeve in sodnikih. Ti sami ne morejo ničesar naredili. Upoštevati pa je treba, da smo bili po vojni v mnogih težavah in zapletih zaradi Trsta,cone A in B,sovražnih vpadov iz Avstrije itd. Zaradi tega je bila naša tako imenovana budnost še mnogo večja. Saj je znano, da so prisluškovali celo predsedniku Titu.
Začenjalo se je tudi obdobje inlormbiroja. Prvi napad na naše vodstvo jc bil že v začetku marca 1948. V začetku aprila je sledil še hujši Stalinov napad, v katerem je bilo med drugim rečeno,da sc hočejugoslovanskavladaspriza-našanjem agentom prikupiti Zahodu. Za ta pisma javnost ni takoj zvedela. Naši so na napad odgovorili 17. aprila, 21. aprila seje začel prvi logoraški proces, 27. aprila pa jc bilo že 10 na smrt obsojenih.
Prve akcije za rehabilitacijo obsojenih v dachauskih procesih so se začele šele leta 1968. Za
rehabilitacijo se je začel med prvimi boriti prav javni tožilec na procesu Vladimir Krivic. Patu-' di Matej Bor. Rehabilitacija /a preživele obsojence je bila zelo na kratko in zavito objavljena v naših časopisih leta 1971. Še najbolj pošteno je o tem poročalo glasilo ZZB NOV TV-15, ki je zapisalo, da načelo pravičnosti zahteva, da ljudi, ki so bili javno po krivici obsojeni, tudi javno opravičimo, čeprav jim opravičilo ne more povrniti tistega, kar so pretrpeli. Cire namreč za ljudi, ki so bili tako ali drugače udeleženci naše osvobodilne vojne in revolucije. Zato je prav, da sporočimo vsem: ti ljudje so naši tovariši, niso bili ničesar krivi in jih je treba obravnavati kot vse druge borce. Rehabilitacija za usmrčene je bila objavljena leta 1976.
— Zgodovina nas že stoletja in tisočletja uči, da revolucija žre svoje otroke. Zakaj?
»Ljudje smo pač ljudje, z dobrim in slabim.-
— Ali se ni dalo kljub ruskim tankom zadeve rešiti bolj človeško?
»Seveda seje. Lahko bi izpraznili nekaj vasi in v njih naselili obsojence, da bi tam delali... Moja knjiga je predvsem protest proti metodam na Golem otoku, ki so bile hujše kot v nemških taboriščih. To so opisali tudi drugi jugoslovanski pisatelji. Zaporniki so morali drug drugega oz. sami sebe kaznovati, pretepati, a — kot piše neki naš pisatelj — »islcdnicisu stajah sa Strane i pušili«.«
— Kaj je po vašem mnenju stalinizem?
»Zame je glavni greh stalinizma, daje ustvaril vesoljni strah v narodu in skozi to pokvaril človeško dušo. Človek je postal ponižen, strahopeten, začel je ubijati... Veš, kaj je prav in kaj ne. a vtikaš glavo v pesek.«
— Bolje je povedati vso resnico, kot le polovično. Vi ste to storili.
»Stari borci, ki niso skorumpirani, pravijo, da je najslabša polresnica. Tudi greh jc treba priznati. In koga priznamo.oz. ga bomo priznali, si bomo spet pridobili ugled.«
— Se oblast lahko pokvari?
»Če se posameznik zapije, ga dobi v rokedr. Janez. Rugelj in ga pozdravi, če pa se nekdo opije oblasti, če 40 let nikomur ne odgovarja, mu ni pomoči, saj zanj ni ne Rugljev in ne tablet,sploh ničesar. Vsaka oblast,kineodgova-rja nikomur, se pokvari...«
— D sedanjem procesu šesterici v Beogradu trdijo na Zahodu, da ne poteka v redu?
»Bomo videli, kako se bo končalo. Menije zelo všeč tisti Borov epigram, ki pravi, da dokler na nekem procesu publika ploska obdolženim, še ni vse izgubljeno... Ob tem naj se spomnim dachauskega procesa leta 1948 v Ljubljani. Sojenje so prenašali javno po radiu, po Ljubljani so bili razpostavljeni na vso moč uravnani zvočniki. Vendar jc bila takrat psihoza strahu. Stalinizem. Če bi takrat v dvorani kdo ploskal, bi hitro zamenjal sedež, moral hi na zatožno klop.
— Si s pisanjem ne nakladate na hrbet nevšečnosli?
»Seveda si jih. posebno če si satirik. Vendar sc moramo zavedati, da pisatelj ni zdravnik, ampak le diagnostik. Je zato. da probleme odpira, razkriva. So pa drugi — in to dobro plačani — zato, da jih rešujejo. Zavoženega gospodarstva ne more reševati umetnost... Res jc, da se pogosto vprašaš, zakaj sploh pišeš. Zdi se ti, da jc vse jalov posel. A v tako malodušje pride vsak ustvarjalce, tudi inženir in drugi.«
— Tudi okoli Kocbeka je bilo \ zadnjem času veliko izrečenega in napisanega. Kaj menite o tem?
»Veliko smo telovadili predvsem okoli njegovega .Strahu in poguma*in ga spravili na stranski tir. Matevž Hace je hil preprost in pošten pisatelj in človek. Nekoč je dejal Kocbeku. da ga je sram, ker jc takrat napisal tisto o njegovem Strahu in pogumu, nato pa še, da ima dovolj teh novih fevdalcev in gre raje domov na Notranjsko«
Pripravil: J. PRIMC
DOLENJSKI LIST
Fotoslišala:
Jože Katje Milan Markelj
DEDEK, NA POMOČJOČKANEMOREIZKORE NINIH NAPAKE!
PA OD oS' TAKSEN D°LG N°S DOBIŠ
r
dolenjski list pred 20 leti Z zaupanjem v bodočnost
Zdaj imamo lepo priložnost za zdrav razvoj — Birokrati ovirajo širjenje tovarne IMV
SAMOUPRAVLJANJE in socialistična demokracija sta razvila pri nas ogromne družbene sile. Milijoni delovnih ljudi so postali nosilci napredka in organizatorji socialistične izgradnje. Pravtakoobstaja zelo močna podlaga za razvoj naše države. Vse to priča o tem, da moremo zagotoviti stabilen razvoj gospodarstva. Sedaj, ki sprejemamo plan o razvoju za leto 1965, imamo priložnost, da se takoj spočetka lotimo uresničevanja nedavno sprejetih sklepov, da uresničimo tisto, o čemer smo se sporazumeli, se pravi, da plani investicije ne smejo biti prenapeti, da moramo upoštevati naše materialne možnosti, rentabilnost in stabilnost našega gospodarstva, zlasti pa standard naših državljanov.
KOMISIJA, ki ji jeskupščina zaupala raziskavo spora med upravo skupščine in IM V, bi morala zlasti odgovoriti na interpelacije kolektiva občinski skupščini, ki se je glasila takole: »Zahtevamo: da se iz upravnih organov občinske skupščine odstranijo okoreli birokrati, ki ne morejo doumeti, da se urbanistična politika mora podrediti ekonomiki komune, občana in proizvajalca, birokrati, ki mislijo, da se v naši komuni ne da ničesar narediti, kar se ni rodilo v njihovih glavah. Ti ljudje sistematično zavirajo razvoj IMV.
V PONEDELJEK je Glavni trg v Novem mestu kar plaval v razmočenem snegu. Čeprav ga ni bilo do kolen, bi Komunalno podjetje z malo več truda lahko pospravilo predvsem na trgu sneg in vodo, ki sta neprijetno silila v čevlje.
KULTURA ni samo lep osebni dohodek, niti lepo stanovanje s televizorjem, z bogato, neprečitano knjižnico, lepe obleke, avtomobil in ugledna družba, v katero zahajamo. Kultura ni sam televizor, samo gledališče ali film, sama literatura, samo časopisi itd. Pač pa vse to skupaj in še marsikaj drugega, vključno s splošno razgledanostjo, vljudnostjo in pristnimi socialističnimi odnosi med ljudmi.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. januarja 1965)
Kroji jeza življenje v mestih?
Sproščanje nakopičenega srda postaja poglavitno vprašanje življenja v urbanih ________okoljih	—	Jeza	je	nekoristen	ostanek	iz	davnin
m
SVETU OKOLI
KAJ NAS ČAKA? — Italijanska »čarovnica« Raffaella Gi-rardo, ki slovi kot dobra vedeže-valka, -je že napovedala nekaj dogodkov, ki čakajo svet v tem, komaj dobro rojenem letu. Med drugim napoveduje nove atentate na papeža, nič lepši dnevi pa ne čakajo ameriškega predsednika in britanske premierke: ta dva naj bi celo podlegla atentatorjem. Novi indijski voditelj bo tudi okusil rte-varnost atentata, vendar z malo več sreče. Drugače pa bo na svetu kar »dobro«, zatrjuje prerokovalka bližnjih dogodkov.
CAJ MED DELOM — V Sovjetski zvezi kar uspešno nadaljujejo z navadami, ki se jih sicer ljudje oklepajo le v takih slovesnih trenutkih, kot je bilo nedavno silvestrovanje. Sovjetski uradniki menda vse raje in pogosteje pijejo čaj med delovnim časom. Njihovo navdušenje nad to, sicer nič krivo pijačo izvira iz tega, da ji je obilno primešana slovita ruska vodka. Učinki takšnih delovnih čajev se seveda krepko poznajo na delovni storilnosti. Kaj bodo ukrenili, še ni znano. Najverjetneje bodo ponovno orali med delovnim ljudstvom z besedami, pozivi, propagando, manj pa z zgledi.
BOLJ BUDNI — V zadnjih dnevih lanskega letasoseameriški generali odločili, da v glavnem poveljstvu zračnih sil ne bodo več imeli zaposlenih sedanjih 75 žensk. V podzemskem štabu, kjer so med drugim tudi »gumbi« za lansiranje nuklearnih raket, se utegne zaradi prisotnosti žensk zmanjšati borbena budnost.
COCA COLA V VESOLJU — Direktorji slovite firme, ki proizvaja koko kolo, brezalkoholno pijačo, ki je osvojila svet, se dogovarjajo z NASA, da bi na ameriške vesoljske postaje s človeško posadko vgradili avtomate za točenje te pijače. In kaj pravi na to velika konkurentka Pepsi cola? Na kratko je pojasnila, da pač Coca cola beži v vesolje, ker na zemlji ob pepsi koli nima več kaj delati.
BANKROT — Leila je bankrotirala. Davkarijo v Stockholmu, kjer živi, je obvestila, da ne bo več plačevala davkov, češ da je v bankrotu. Zapleniti ji nimajo kaj, pravi. Svojpoklicnamrečopravlja v tujih posteljah.
| A/m t /r **✓>// J?/] Ipti fini*	
Vlada pa k vsemu ten	iu molči
Imenitne službe uporabljajo za pogubo —Kdor je zaveden svojih političnih pravic, poslužuje se jih v polni meri — Božična darila revnim	
(Vsemu) temu neplodnemu divjanju so krivi zavratni morilci Avstrije: ljudje v visokih službah stoječi, ki so se zavezali z neizprosnimi sovražniki Avstrije: vsenemci in framasoni in laškimi iredentisti. Imenitne službe in velik upliv imajo, kar pa porabljajo samo za pogubo Avstrije, zoper katero ščujejo na tihem in očino. Vlada pa — kar je zares čudno — k vsemu temu molči in le še pospešuje to rovanje s tem, da odbija na vse načine edino ji zveste slovanske narode. Ne želimo, a vse kaže: Avstrijce čakajo hudi časi.
(A k o) hočeš biti molzna krava drugim stanovom, ki izrabljajo tvojo nerazsodnost v svojo korist, s tem škoduješ sam sebi in svojemu stanju. Političnih praviesi ti enako deležen kakor vsaki drugi, ki so ti zato dane, da sam sebi in svojemu bližnjemu po poklicu svojega stanu koristiš. Poskusi, dragi noj, pomoči iskati pri drugih stanovih, da bi svoje jolitične pravice odstopili v korist obrtnemu stanju, niti jednega ne dobiš, ker vsak. kije zaveden teh pravic, se jih poslužuje v polni meri, le v svojo korist.
(Božična) darila revnim šolskim otrokom razdelila so se v četrtek v prostorih dekliške šole ob navzočnosti velečastitih gostov, starišev, prijateljev in dobrotnikov naše revne mladine. Več odličnih gospej in gospodičen iz Novega mesta naprosile in nabrale so pri domačih in drugih dobrotnikih milo-darov, denarja in blaga v tako lepi in iznenadni množini, da je bilo mogoče otroke zares dokaj bogato obdarovati. Ginljivo je bilo gledati presrečne otročičke.
(O p oz a r j a m o) z velikim zadovoljstvom, daje mestna občina sklenila, da se v letu 1905 opusti pobiranje užitnine na meso in vino. Pričakujemo torej zdaj tudi od naših mesarjev in gostilničarjev, da bodo takovi občinski sklep nekoliko uvaževali v korist občinstvu ter cene mesu in vinu primerno znižali.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. januarja 1905)
V vagonu newyorške podzemne železnice se je pred kratkim odigral dogodek, ki je razdelil javno mnenje Američanov na dva tabora: na tiste, ki odziv in ravnanje trenutno najbolj poznanega Američana, 37-letnega inženirja elektronike Bernarda Goetza, obsojajo, in na tiste, ki mu ploskajo. Goetza so med vožnjo v podzemni obstopili štirje mladi nasilneži in najprej vprašali, koliko je ura, potem so zahtevali vžigalice in nazadnje tisto, kar je bil sploh njihov pravi namen — denar. Toda namesto denarja je inženir potegnil iz žepa pištolo in začel streljati.
Dva od nasilnežev sta obležala mrtva, dva pa so hudo ranjena odpeljali v bolnišnico. Strelecjevgneči pobegnil, vendar seječeznekajdni prostovoljno predal policiji. Zdaj čaka na sojenje, hkrati pa doživlja nepričakovano popularnost. Nekaj slavnih in zelo dragih advokatov se ježe ponudilo, da ga brezplačno zagovarjajo, po ZDA nabirajo denar zanj, slavijo ga in obsojajo.
Toda dogodek ne bi smel nikogar presenetiti, menijo poznavalci sodobnega mestnega človeka. Prebivalec današnjih večjih mest je prepoln jeze in nakopičenega srda, varovalka, ki preprečuje izbruh besa, pa je zelo šibka. »Sprehod po ulicah kateregakoli večjega mesta ti razkrije, koliko srda je .vsepovsod,« pravi 59-letni psihoanalitik Willard Gaylin. »Ljudje s šibko varovalko v sebi so dandanašnji nekaj vsakdanjega.«
Gaylin je o svojih spoznanjih napisal knjigo »Znotraj jeze«, vnji
pa razpravlja o nakopičenem srdu v sodobniku in kako naj bi ljudje bili kos temu negativnemu občutju, ki se pod vplivom sodobnega življenja v mestih nabira v posamezniku. Knjiga je izšla lani, nedavni dogodek pa je mnoga avtorjeva premišljevanja pravzaprav potrdil na grozljivo prepričevalen način.
Sodobnik vidi vsepovsod okoli sebe izzivanje: ravnanje birokratov, nasilna mladina, nadrejeni, trgovci, šoferji, sprevodniki, taksisti, vsi ljudje, s katerimi ima človek vsak dan opravka, ga izzivajo in pregrevajo šibko varovalko, ki brani, da se nakopičena jeza v njem ne sproži. Naenkrat pa notranja varovalka pregori in jeza se zlije na otroke, ženo, prijatelja, nedolžnega človeka.
Gaylin pravi, da jejeza pradavni ostanek biološkega mehanizma, ki je nekdaj človeku pomagal, daje sprostil vse sile, kadar je bilo potrebno. Tako je ravnal v položajih, ko je šlo za biti ali ne biti. Vendar pa se ta naravni mehanizem ne sme sprožati v družbi ob trivialnih konfrontacijah.
»Dovolj je razlogov, da dandanes lahkosmatramo izbruh jeze za anahronizem, za biološki ostanek, ki je nekdaj bil koristen, aje danes le možen vir težav,« pravi Gaylin.
Psihologi se z vprašanjem jeze prej niso dosti ukvarjali. Celo Freud jo je skoraj povsem prezrl. Se pred desetletjem sojo imeli za nekakšno blokirano energijo v človeku, ki se mora občasno spros-
S kemijo do mladosti
Čudežno zdravilo, ki vrača mladost, so umaknili iz   prodaje — Propagandna goljufija
Na žalost stotisočev Francozov in Francozinj v poznih srednjih letih je ministrstvo za zdravje prepovedalo širjenje in prodajo »čudodelnega zdravila«, ki naj bi povrnilo mladostnost. V mlado leto so Francozi tako Stopili brez upanja na kemično vrnjeno mladost.
Zdravilo se je pojavilo v široki prodaji po obsežni propagandni kampanji. Prva pošiljka je bila v hipu razgrabljena, sledeče pa so tudi šleodlično vpromet. Prodajali so jih vsepovsod: v lekarnah, drogerijah, trafikah, blagovnicah.
Gostilne
izumirajo
Kljub posojilom gostil-ničarstvo ne zaživi
Domoljubnih Bavarcev ne skrbi samo počasno umiranje njihovih gozdov zaradi kislega dežja; tiho umirajo tudi njihove slovite podeželske gostilne, kjer so stoletja domačini marljivo praznili vrčke piva ob najrazličnejših priložnostih. Poleg cerkve je bila najvažnejša stavba v bavarski vasi gostilna. V nji so se vaščani zbirali na pogovorih, ob krstu, sedmini, poroki in drugih važnih življenjskih dogodkih, seveda pa so možakarji obiskovali gostilno tudi ob manj pomembnih priložnostih. Gostilna je bila središče družabnega življenja. Odliv kmečkega prebivalstva v mesta in spremenjene življenjske navade so gostilničarjem zmanjšali obisk in s tem seveda tudidohodek. Ingostilneso začeli zapirati.
Da bi spodbudili zanimanje za gostilničarstvo, je bavarska vlada ponudila zelo ugodna posojila, ki jih gostilničarji lahko uporabijo za obnovitev starih gostiln. Po zadnjih podatkih je namreč veliko starih in znanih gostiln močno načetih od zoba časa, vendar je zaprosilo za posojilo le 470 gostilničarjev. Več zanimanja ni bilo, čeprav podatki o prometu v gostilnah kažejo, da se obisk dobro obnovljene gostilne dvigne tudi za polovico. Gostiln, ki bi jih morali obnoviti, pa je preko 1.500. mnoge med njimi so stare tudi več kot 300 let in so zgodovinsko zanimive.
Seveda je obnova takšne gostilne zahtevna in draga reč, zalo se je kljub mikavnemu posojilu gostilničarji nočejo lotiti. Zlati časi za gostilne so minili.
Propagandni stroj je namlel nekaj čudovitih »resnic« o novem preparatu. Zasnovan naj bi bil na osnovi vitalnih elementov, magnezija in nekaterih proteinov, vse skupaj pa naj bi učinkovalo na kožo, lase, spolno potenco in sploh vitalnost človeka. Preparat naj bi skratka povrnil mladostni videz in moči vsem tistim, ki so oboje z leti in življenjskimi navadami izgubili.
Toda ministrstvo za zdravje je ugotovilo, da so to le lepe obljube brez kakršnekoli resnične osnove. Kemična analiza je pokazala, da gre za preparat, katerega rojstni datum sodi v začetku šestdesetih let in da se skoraj v ničemer ne razlikuje od že znanih »čudežnih« preparatov, ki so bili pred leti v uporabi.
»Polegtegasedoslej ni pojavil še noben pacient, na katerem bi bilo videti znamenja vračanja mladosti,« piše v razlagi ministrstva.
titi, če naj bo posameznik osebnostno zdrav. Iz takega razumevanja jeze so nastale celo terapevtske šole, kot je bila terapija Janova »prvobitni krik«. Toda psihološke raziskave v začetku osemdesetih let so pokazale, da so zgrešene. Sproščanje jeze je le v redkih primerih delovalo pozitivno, zvečine pa je sprožilo procese, ki so se vobnašanju posameznika izkazali kot nagnjenost k jezljivosti, jeznim reakcijam v položajih, ko so bila izražanja jeze neustrezna in moteča.
Gaylin pravi, da na jezo kot na ostala čustva ne smemo gledati kot na nasprotje razuma, marveč kot na vodila in instrumente razumskih procesov v posamezniku. Užitek ob dobro opravljenem delu nas vodi k ponovnemu opravljanju podobnih del, prav tako pa nas izražanje jeze ob neljubih dogodkih vodi k jezljivosti ob najrazličnejših priložnostih, tudi takrat, ko je jeza nepotrebna in zapelje človeka v nepremišljena dejanja. Bolje je torej razviti kakšne ob-našanjske navade, da se izbruhom jeze ognemo in se izzivov, če so resnični, ognemo ali smo jim kos drugače.
»Občutek, da je jezo treba sprostiti, je poglavitni problem življenja v urbanem okolju,« zatrjuje ameriški psihoanalitik.
»Vrniti se morajo dostojanstvo, olika in pravice družbe pred pravicami posameznika. Kaže, da smo prišli na meje individualizma, čas je, da začnemo misliti o družbi,« razlaga Gaylin, ko išče poti za manj »jezno« človeštvo. Ker fantastične bodočnosti, ko bodo jezo in podobna negativna čustva 'ljudje obvladovali s pomočjo tablet, še ni, je treba poiskati psihološka orožja, to pa so v družbi bolj olikane norme vsakdanjega obnašanja, večja skrb za ljudi in boljši odnosi med tistimi, ki nekaj potrebujejo, in tistimi, ki te potrebe opravljajo in izvršujejo.
Za posameznika pa je navodilo, ki ga daje Gaylin, preprosto in niti ne novo. Človek naj poskuša razviti v sebi več prijaznosti, več naklonjenosti do dela in različnih opravil. Kadar pa se mu zdi, da ga kaj izziva, a ne gre za resnično nevarnost, naj šteje do deset, potem pa pozabi na izziv.
Če postane jeza vsakdanji način reagiranja, je nevarna in prej ali slej zapelje človeka v nepremišljena, škodljiva in nasilna dejanja. Ta osnovna avtorjeva trditev nedvomno drži tudi za nas, čeprav v naši ožji domovini prav velikih mest ni, jeze v ljudeh pa je kar dovolj.
MiM (Vir: Time)
Ponaredki ogrožajo ljudi
Podtalna industrija zavzema svetovni trg — po luksuz-_______nih	predmetih	so	na	vrsti	celo	zdravila_
Predstavnik slavnega japonskega proizvajalca avtomobilov Toyo-te je na poslovnem potovanju po-Kuvvaitu stopil tudi v trgovino, kjer so razglašali, da prodajajo izvirne Toyotine dele. Kratek, a malo bolj natančen pregled je vestnega Japonca zgrozil: pod bleščečo površino Toyotinih oljnih filtrov se je skrivala čisto navadna pločevinka za sok.
Ta nedavni primer ponaredka industrijskega proizvoda je zelo dobra ilustracija tega, kar se dandanes dogaja na svetovnem tržišču. Tako imenovna undergr-ound industrija pošilja na trge vseh držav sveta prave množine ponarejenih izdelkov, od kovčkov slovitih proizvajalcev do znanih računalnikov, ki imajo z Applom, IBM in drugimi skupno le ime. Strokovnjaki domnevajo, da podtalna industrija pobere že čela 2 odstotka vse trgovine, kar ji prinaša okoli 40 milijard dolarjev na leto.
»Ni področja, kjer ne bi bilo tega sodobnega problema,« trdi James Bikoff, predsednik Mednajodne zveze zoper ponaredke. Škodo seveda trpijo proizvajalci, ki v svoje proizvode vlagajo znanje, se trudijo s kvaliteto pridobiti potrošnike, seveda pa po žepu udari tudi vsakega potrošnika, saj ob naku-
pu ponaredka dostikrat preplača ničvredno blago.
Dokler so ponarejali Rolexove ure in kavbojke Levi’s, je bila zadeva sicer vredna preganjanja zaradi poslovnih ozirov, odkar pa se je podtalna industrija lotila ponarejanja delov za letala, avtomobile, motorje, so s tem naravnost ogrožena tudi človeška življenja. Preiskovalci so namreč že odkrili ponarejene rezervne dele za evropsko potniško letalo Airbus, za letala Lockheeda in zajaponska potniška letala. V ZDA in na Ta-ivanu so odkrili lažne kontracepcijske tablete, na Bližnjem vzhodu in v številnih azijskih državah ponarejene avtomobilske zavore, ki niso prestale testov niti za enotedensko vožnjo. Razcveta se prodaja lažnih kozmetičnih preparatov, zdravil, sladkarij in drugih živil.
Ne gre torej večsamoza kovanje dobička na ugledu drugih in samo za oškodovanega potrošnika, ki preplača s tujim imenom okiteno slabšo robo, gre za brezvestno in brezobzirno igranje s človeškimi življenji in zdravjem. Zato je razumljivo, da v mnogih državah ostrijo kontrolo nad Uvozom. Bo to kaj pomagalo?
MiM
(Vir: Nevvsvveek)
NAGRADA V KRŠKO IN DRUŽINSKO VAS
JOŽE ZAJC iL Krškega je naš prvi letošnji nagrajenec. Pri žrebanju reševalcev predzadnje lanske križanke je imel največ sreče in žreb mu je dodelil knjigo Giuseppa Marotte »Otroci sonca«, ob kateri se bo, upamo, prijetno zabaval, saj pisatelj slovi kot iskriv in duhovit pisec. Dobre volje pa smo dandanes še kako potrebni, mar ne?
PAVLA BORŠTNAR iz Družinske vasi pri Šmarjeti pa je izžrebana izmed reševalcev zadnje lanske križanke. Njej je žreb dodelil roman hrvaškega pisatelja Petra Šegedina »Otroci božji«, s katerim seje ta pisatelj uvrstil v sam vrh prvega povojnega obdobja hrvaške književnosti.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 18. januarja na naslov:	Uredništvo
Dolenjskepa lista, Germova 3, 68000 N^vo mesto, s pripisom KRIŽ^NJŠA.
Zaman bo duh, ki se ne zna brzdali, k cilju stremel.
.1. W. GOETHE
Človek ima v življenju le eno pomlad in spomin na kako radost ne prinese sreče znova.
A. GIDE
Ljudje so prav tako psihično vezani na preteklost, kol so fiziološko vezani na svoje prednike.
./. VIDMAR
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
liA/RED
NASEKANO
MESO
JOHN
OSBORNt
ŽELEZOV
OKSID
LIVARSKA
FORMA
P0L02AJ
MEHKUZ
ŽUŽKOJED
DEL VOZA
ZL02N0ST
POVEZANO
ZlTO
AFRIŠKI
VOJAK
210. KRALJ
SESTAVI NA Dl .1
BLAVNOJ
STNA
POJEDINA
OTOK PRI ZADRU
BIKOBOR-SKI MEC
TLAČANOVO OELC
2ITNA
BOLEZEN
SIKAJOČ
GLAS
KRILO RIM LEGIJE
AGENCIJA
ZDA
AFR. ZVER
5TR0ENJE
PRAVIČNI
EGINSKI
KRALJ
VASA ZGODBA
.Mi
f
Tisočletja stara lončevina in čudovita čaša z dvema ročajema — delec tovora s potopljene ladje.
34 stoletij na dnu morja
Ob turški obali arheologi raziskujejo najstarejšo znano potopljeno ladjo doslej — Pravi zakladi
Pripoved turškega nabiralca spužev, ki je govoril o nekakšnih čudnih ostankih potopljene ladje, se je zdela podvodnemu arheologu Georgu Bassu dovolj zanimiva,da jesklenilpreiskatiomenjenostvar. Bass ima za seboj že četrt stoletja potapljanja in brskanja za ostanki preteklosti na dnu svetovnih morij, Sredozemsko morje pa je arheološko še posebno zanimivo. Zato je arheolog šel po sledi nabiralca spužev. Splačalo seje: Odkril je namreč najstarejšo potopljeno ladjo doslej še povsem nedotaknjeno in zaradi tega za arheologijo izjemno dragoceno.
Raziskave, ki so se začele to poletje, so pokazale, da gre za tovorno ladjo, kije pred 3.400 leti, za časa vladavine faraona Tutankamona, potonila v obalnih vodah v bližini sedanjega turškega mesteca Kas.
Potapljači so že privlekli na dan precejšnje število bronastih izdelkov, keramike, zlatih predmetov, amfore in nekaj izdelkov iz slonove kosti in zob nilskega konja. V potopljeni ladji so odkrili tudi zalogo cinka in bakra, oboje najbrž namenjeno za pridobivanje brona.
»Mislim, da je to najbolj vznemirljiva in najpomembnejša najdba v Sredozemskem morju.« pravi Bass.
Ladja je dolga nekaj več kot 20 metrov. Zaenkrat so iz dna izkopali del kobilice izjelovine, preostali del trupa pa je že zakopan. Pri določanju starosti ladje arheologi niso imeli večjih težav, saj so v tovoru odkrili več predmetov, s pomočjo katerih so določili čas njihovega nastanka in s tem tudi približno obdobje, v katerem je ladja potonila. Posebno značilni so bakreni kosi, ki so zelo podobni tistim, ki sojih našli v egipčanskih grobovih v Tebah.
Majhen pečatnik, nič večji od gumba, je pomagal razkriti, kdo je bil lastnik ladje. Znamenja ria Pečatniku so značilna za grške ladjarje, tisti čas nedvomno živahno
Če hočemo ljubiti, moramo sobivati.
P. T. CHARDIN
Človek je hočeš nočeš suženj svojega drobovja.
R. HE1NLEIN
trgujoče z Egiptom, Sirijo, Ciprom in maloazijskimi mesti.
Ker leži potopljena ladja v precejšnji globini 55 metrov, je izkopavanje težavno. Potapljači se smejo zadrževati na dnu največ dvakrat po 20 minut na dan, kar zelo upočasnjuje reševanje arheološko dragocenih predmetov. Hkrati pa je globina tudi z.aščitnica tega arheološkega zaklada, saj je doslej onemogočala plenitelje. Potopljeno ladjo bodo do konca preiskali in rešili, kar se rešiti da, šele čez. nekaj let.
MiM (Vir: Time)
Sodoben KKK
Barbarstvo se lahko odene tudi v še tako civilizirano preobleko, pa ostane to, karje. Lep primerek takšnega ravnanja je uporaba visoke računalniške tehnologije za širjenje rasnega sovraštva, ki si jo je privoščila zloglasna organizacija Ku Klux Klan. Za 5 dolarjev se vsak lastnik hišnega računalnika v nekaterih predelih ZDA lahko vključi v Svobodno ljudsko arijsko omrežje, preko katerega pošiljajo vesti in podatke ter mišljenja, značilna za to rasistično neofašistično organizacijo.
»To je izvrstno orožje belih kristjanov zoper židovsko zaroto za uničenje bele rase in krščanstva,« pravi vodja sever-nokarolinškega klana Glenn Miller. Njegov klan obvladuje več računalniških omrežnih skupin, da se tako z »informacijami« protivi prevladi Židov v sredstvih množičnega obveš-' Čanja.
»Informacije«, ki so dostopne neposredno vsakomur, pa so hudo čudne: spiski pisarn komunistične partije, seznami cionističnih ovaduhov, zapisi o junaških članih KKK in podobna rasistična in neonacistična krama, ki pa žal še vedno najde dovolj ušes in oči.
Električni peugeot 205
Z lažjim akumulatorjem dlje in hitreje
Na francoskih cestah seje pojavil novi peugeot 205, ki je po videzu povsem enak že znanemu in precej priljubljenemu modelu 205, bistvena razlika pa je pod pokrovom motorja. Namesto bencinskega ali dizelskega motorja ima nov model električni motor. V Peugeotu so na svoj električni avtomobil hudo ponosni in prepričani so, da bo na tem osnovnem modelu tovarna gradila vse serije kasnejših »elektrikarjev«.
Načrtovalci novega avtomobila trdijo, da so uspešno rešili klasične pomanjkljivosti dosedanjih »elektrikarjev:« omejena hitrost in kratka vožnja. Peugeot 205 Electrique lahko razvije hitrost do 120 km/h in ženim polnjenjem prevozi okoli 300 km. Polnjenje akumulatorja traja 8 do 10 ur, pritempajedobra vsaka običajna električna vtičnica.
Novost je seveda tudi akumulator. Peugeotov električni avto uporablja 12 t ikljevih celic namesto klasičnih svinčevih. Te celice so lažje, imajo dvakrat daljšo življenjsko dobo in dajejo dvakrat več električnega toka.
In še to: novi avto je ekološko neoporečen.
SPOZNANJE PRIDE PREPOZNO
Rekel si mi, da ostaniva prijatelja ne glede na to. karje bilo med nama. Da verjameš, da sem najboljša ženska, kar sijih poznal, in da me zato ne želiš moriti celo življenje. Kakšen absurd! Misliš, da lahko verjamem v tvojo tako izjemno dobroto in velikodušnost?
Veliko let si potreboval za to, da si ugotovil, da se ne moreš poročiti z mano. Najbolj od vsega pa te je ob slovesu skrbelo, da ne bi morda kakšen državljan vendarle pomislil, da nisi najbolj idealen fant. Trpel bi vendar tvoj ponos. Na izletu teje neka mlada sodelavka kar potegnila v svojo sobo in posteljo, ti vendar tega nisi hotel! Ne vem, kaj si ji obljubljal: pozneje ti je delala težave v službi in bil si besen. Jokal si in me prosil, naj ti vendar oprostim in pozabim. Pa sem bila res idiot, da ti nisem pljunila v obraz. Takrat še nisem vedela, da je nezvestoba zate nekaj vsakdanjega, daje vse tvoje življenje ena sama velika ostudna laž. Noro in v neskončnost sem upala, da me imaš morda vsaj malo rad, da ima tvoje telo tudi srce in dušo. Nikdar ti nisem ničesar očitala, nikdar ničesar zahtevala od tebe. Pa je bilo vse brez pomena. Ali ne veš, da prav nobena skupnost ne more obstajati brez vztrajnega truda obeh, da najdeta čimveč skupnega, da se zanimata drug za drugega. Vse drugo, tudi prijetno občutje telesne bližine ljubljene osebe, je le utrinek v vsakdanjem življenju in v vsaki ljubezni in je obsojeno na propad.
Gledal si moj obupani obraz, ki ti je morda celo vzbujal občutke krivde, saj si moral slutiti, kako zelo me boli tvoje obnašanje in kako nemočna sem. da bi temu naredila konec. Preveč rada sem te imela. Nisi si našel službe v našem mestu, čeprav si to vztrajno obljubljal in hkrati iskal tisoč izgovorov. Resnice, da se sploh ne želiš preseliti, niti sebi nisi hotel priznati. Vse to sem slutila, pa vendar je nora ljubezen vse opravičila. Nisi mi mogel vsaj enkrat v življenju povedati resnice? Misliš, da bi bila lahko bolj kruta, kakor so bile tvoje laži? Tudi ko sem dobila stanovanje, seveda z namenom, da bova živela skupaj, ne, niti takrat nisi odprl ust. Igral si se dalje.
Tudi tisto nedeljo, ko sva se vozila molče in brez. cilja, si molčal do zadnjega, dokler nisem iz tebe izvlekla tisto, kar bi mi moral že davno povedati. Rekel si. da si sc bal izraza na mojem obrazu. Resje, nisem mogla cveteti ob vsem tem. Tudi ob slovesu nisem bila dovolj močna, sovražim jok in brezupne prošnje neuslišane ljubezni. Tudi najljubše stvari nasvetu izgubijo svojo privlačnost, ko izgubimo ljubezen. V vsem svojem življenju nisem zaradi vseh drugih stvari pretočila toliko solz in pretrpela toliko bolečin kakor prav zaradi tebe.
Kolika leta so se mi izničila brez zveze — ip temu naj bi serekjo ljubezen? Le kako si me mogel pahniti v takšen pekel? Ali moški res nečutite nobene dolžnosti v svojem življenju, jemljete lepravice?Sajsi vedel, kakozelosem se bala stopiti na to pot — brez vsakih izkušenj in z vso naivnostjo. Daje zame to pomenilo odločitev za življenje in ne le nekaj trenutkov ljubezni za šport. Verjela sem, da tudi ti misliš tako. Poznal si moje nazore, želje in hrepenenje. In če nisi bil dorasel za tako važne odločit ve. zakaj si mi vsiljeval svojo namišljeno ljubezen? In tvoja skoraj svetniška fasada? Morda se bo tudi ta nekega dne obrabila.
Kaj si mislil vsa ta leta, kosi prihajal k nam domov? Ali si sploh kdaj kaj mislil? Teje morda zanimalo, kaj lahko ostane po vsem tem od mene? Niti na eno samo vprašanje mi nisi odgovoril! Ko danes srečuješ meneali moje sorodnike, prijatelje in znance, ljudi pri katerih si bil dolga leta vsakdanji gost, gledaš v tla. Ne, res si ne želim tvojega pozdrava, saj zame že davno več nisi človek. Pa vendar, ali ni tudi to slika tvojega značaja?
Ne, nisem te pozabila, čeprav so minila leta. Čas ne more izbrisati tako bridkih pomot. Kakor strašna mora me spremljaš na vseh potovanjih, zabavah, izletih, povsod me spremlja tvoja brezobzirnost. Pridružila sem se dolgi vrsti razočaranih žensk vseh starosti in poklicev. Tudi to je življenje. Gradim ga na novo z vso voljo. Morda mi bo nekega dne uspelo.
Res. Andrej, na bogatih in trdnih temeljih si zgradil svoje zakonsko in družinsko živl jenje. Ne vem, kaj se skriva za kulisami tvojega novega doma, posebno srečen nisi videti. Prava spoznanja pridejo vedno prepozno.
BEBA
JOŽE RAMOVŠ DOLGA POT GABROVIH
Lepa doživetja in lepi spomini nanje so življenjska dragocenost, brez katere človek nima ne notranjega ne zunanjega ravnovesja. Večina ljudi ima najlepše spomine iz otroštva in iz družinskega življenja. Sodobne znanosti o človeku (psihologija, sociologija, antropologija, psihiatrija) vedo isto: izvirčloveške uravnovešenosti, sreče in priljudnosti je v dobri družini. Kakršne so torej danes dolenjske družine, taki bodo jutri Dolenjci.
Nekatere stiske družino ubijajo. Žrtve takih smrtnonosnih družinskih stisk so že na pragu življenja nalomljeni in notranje krhki otroci, razočarane, strte in pretepene žene, propadli možje na odpadu življenja.
Eno od takih smrtonosnih družinskih stisk bomo spremljali pri Gabrovih. Alkohotizem! Spremljali ga bomo, razgaljenega do kosti. Pa ne samo stiske, ki jih prinaša, marveč tudi reševanje iz njih, silen boj Gabrove družine za ponovno rojstvo in zdravo rast. Do pičice resnična zgodba naših dni in iz naših krajev. Sicer pa ima skoraj vsakdo koga v bližnjem sorodstvu, ki propada zaradi pijače, zato skoraj vsakdo pozna človeške in družinske stiske, ki jih prinaša alkoholizem. A večina pozna le stisko in propadanje. Srečnežev, ki bi poznali tudi dvig alkoholične družine iz stiske in blata ponižanja v srečo in ugled, pa ni veliko.
Kaj pravzaprav je alkoholizem:
Večina pomisli pri tem samo na pitje in na pijanost. T udi pitje in pijanost sodita k alkoholizmu, toda samo s tega vidika alkoholizma ni mogoče razumeti, kaj šele spoprijeti se z njim. Zapitemu človeku braniti pijačo je isto kot sestradanega psa odganjati od oglodane kosti.
Ce hočemo dojeti alkoholizem, moramo nanj gledati še z drugih vidikov. Kaže se kot bolezen, pravzaprav splet več različnih obolenj, v začetku blagih, na koncu celosmrtno nevarnih. S psihološkega vidika je alkoholizem duševna motnja, s pravnega vidika je vzrok številnih prekrškov, prometnih nesreč,
pretepov, ubojev in drugih zločinov, z moralnega nepregledna vrsta prevar, prelomljenih obljub, žalitev, nagnusnih grdobij proti vsem osnovnim moralnim načelom humane družbe, s socialnega vidika pa je alkoholizem kotišče slabih medsebojnih odnosov v družini, med sosedi, sodelavci, eden glavnih virov socialnih težav. In še več drugih vidikov je.
Alkoholizem lahko gledamo in preučujemo zgolj z enega ali drugfega vidika, nikakor pa se ni mogoče na tak način z njim spoprijeti in ga urediti. Urediti gaje mogoče le interdisciplinarno, to je, s celostnim in življenjskim prijemom (terapevtsko metodo) na temelju vseh teh in drugih važnih vidikov. Zato je zdravljenje alkoholizma tako zapleteno in se zanj ne up-orabljajozdravila, ampak številne dejavnosti, ki navidez sodijo bolj v delovno, kulturno, športno ali kako drugo vzgojo.
Alkoholizem v družini je ena od največjih stisk. V naših razmerah je to najbolj značilen, najbolj množičen in najbolj viden primer zakonske in družinske nesreče, čeprav seveda ne edini.
V praksi si taka družina oziroma zakon izbere eno od naslednjih treh možnosti: ločitev in razid, životarjenje in razkrajanje v nečloveških razmerah ali velik zavesten napor vseh članov, da skupno krenejo na pot urejanja svoje neskladne In zavožene družine v kakem uspešnem terapevstkem programu za zdravljenje alkoholizma. Da bi se razrvana alkoholična družina lahko sama rešila iz trajnih stisk in se uredila, je slepilo, pa čeprav imajo vsi še toliko volje. Prav to poskušajo v taki družini vsi do zadnjega dan za dnem, vsak po svoje, a jim ne gre, to je celo eden od virov medsebojnih očitkov in izsiljevanj.
Zapiski ob urejanju Gabrove družine so živa kronika uspešnih naporov. Nekaj sto takih »Gabrovih« družin živi raztresenih po slovenski deželici. Marsikdo pozna katero od njih. Marsikdo pa pozna samo družino streznjenega alkoholika, ki seje poskusil zdraviti, pa stvar ni stekla: morda celo nekaj let ne pije alkoholnih pijač, toda nič ni boljši kot prej, v njegovi
družini je enako, kot je bilo, nihče ga ne občuduje in nihče ne zavida njegovi ženi in otrokom... Streznjeni alkoholiki niso zdravljeni alkoholiki, zatojih boste zaman primerjali z Gabrovimi. So le težki invalidi, kot rakavi bolniki, ki so jim z operacijo odstranili velik del obolelih organov in jim bo najbrž vsak čas ista bolezen izbruhnila na preostalih s še večjo silo. Družine, ki so se zares dvignile iz alkoholičnega pekla kot Gabrovi, so danes pri nas kvečjemu kaplja v morju nesrečnih alkoholičnih družin, komaj žarek skozi meglo v deževnem in pustem dnevu. So pa obetajoč žarek!
Torek, 27. 3.1979
Prišla sta v ambulanto za bolezni odvisnosti v Bohoričevi 4 v Ljubljani. Sta z Dolenjskega. Napotnica: alkoholizem pri možu.
Podatki:
Miha Gaber, roj. 7. 8. 1943 v vasi Mokri dol pri Prisojnem na Dolenjskem, kvalificirani zidar, dela v proizvodnji kovinske tovarne v Prisojnem.
Žena Tončka, rojena Lipa 10. 11. 1946 na Suhem vrhu na Dolenjskem, priučena laborantka v kemični tovarni AK v Novem mestu.
Poročena sta od 1969, hčerki Alenka deset in Ana osem let. Stanujejo v lastni nedokončani hiši.
Miha: »Žena pravi, da preveč pijem. To bo kar držalo. Nazadnje sem pil včeraj. V bolnico za alkoholizem ne bi šel, ampak na predavanja vsak teden. Žena se hoče ločiti. Kadilec nisem.«
Tončka: »Pil je že pred poroko, toda težave so nastopile zadnja leta. Zadnje čase pije po več dni skupaj, brez pijačezdrži po deset dni. Pijan ni nasilen, ampak se vlači kot cunja. Takšnega ne morem več prenašati.«
Knjigo »Dolga pot« je žena že prebrala. Kupila jo je po nasvetu socialne delavke, kamor se je zatekla po nasvet.
'	r
Kos v Orehovici
POTA
m s rn /
V soboto, 29. decembra, so na ljubljanskih Žalah položili žaro s posmrtnimi ostanki Nede Schoeppl v grob. kjer sta pokopana njena starša, mati Vlasta, rojena Rudež, inoče Herbert. Medicinska sestra iz ljubljanskega Kliničnega centra Neda Schoeppl bi v soboto, 26. januarja, dopolnila 55 let. Gotovo bi ta jubilej praznovala na Gracarjevem turnu, na gradu v Hrastju pri Orehovici, kjer se je tudi rodila. Sem. v mogočni domači grad pod Gorjanci se je pogosto vračala: skorajda ni bilo konca tedna, da ga ne bi preživela na gradu. . ki sta si ga po očetovi smrti pred slabimi tremi leti delili s sestro Vito D’ Fteur. Žal je Schoepplova zadnjič prišla v svojo rojstno hišo 15. decembra. Zadnjič so jo videli v nedeljo, 16. decembra, malo pred deseto uro zvečer, ko je odšla od sosede Frankove Mice in se napotila v grad. Točno teden dni kasneje so se potrdile zle slutnje, da se je v noči od nedelje na ponedeljek na Gracarjevem turnu zgodil okruten umor. Žrtev je bila Neda Schoeppl.
V nedeljo, 23. decembra, proti večeru je osumljenec F. Valt J. po dvodnevnem zaslišanju in na podlagi zbranih dokazov klonil in preiskovalcem pokazal kraj ob zapuščeni stari cesti na Vahti na Gorjancih, kamor jev mlado smrečje zakopal truplo umorjene grajske sosede, le nekaj metrov stran pa je odvrgel in zagrebel okrvavljeno posteljnino in nekaj Nedinih oblačil.
Naslednje jutro so truplo nesrečne Nede, kakor gaje zagrebel osumljenec, se pravi tesno zavito v žakljevino, povito z vrvjo, noge vtaknjene v polivi-nilno vrečko, da se »ne bi umazale z zemljo«, kot je preiskovalcem povedal F. Valt J., odpeljali na obdukcijsko
je bila povzročena s pištolo vvalter. ki jo je lastnik, osumljeni F. Valt J., kasneje izročil preiskovalcem. Krogla je prebila jetra, hrbtenično arterijo in obtičala v hrbtenici.
VALT TRDI, DAJE ŠLO ZA NESREČO
V sredo, 26. decembra, seje iztekel najdaljši možni pripor, ki gaje odredila za osumljenca novomeška UNZ. nakar je po prvem zaslišanju preiskovalni sodnik Franc Kusičza F. Valta J. odredil pripor in uvedel preiskavo.
»Po besedah osumljenega F. V. .1. ie bil odnos delavcev UNZ do njega zelo
kakršno koli povezavo uboja s koristoljubjem. čeprav mu je ta motiv očitan in gre preiskava v to smer. Skratka, pravo resnico pozna za sedaj le osumljeni F. V. J. Preiskava bo obsežna, predvsem zaradi ugotavljanja motiva,« je svojo izjavo zaključil preiskovalni sodnik Franc Kusič.
GOSTILNIŠKI POGOVOR POPELJE V ZGODOVINO
Vsekakor je zločin na Gracarjevem turnu zelo vznemiril ljudi po Sloveniji, še posebej pa v Hrastju, Orehovici. Šentjerneju. Novem mestu, v krajih kjer je marsikdo poznal umorjeno Nedo Schoeppl, osumljenega morilca, vedel ali vsaj slišal, kakšni so bili odnosi med sosedi. Vse to je močno razburkalo domišljijo ljudi. V gostilni Marjetke Kos v Orehovici je umor v gradu in vse, kar je ali naj bi bilo povezano z njim. še vedno glavna tema pogovorov. Tako je bilo tudi tistega dne prejšnji teden, ko so se ob kozarčku zbrali orchoviški poštar Jože Radešček. domačin Jože Novak, ki se je pohvalil, daje njegov rod vOrehovi-ci že od 1.580 leta in da ga zanima zgodovina teh krajev, posebej gradov, in Jože Kovačič, ki je z grajskimi čelov sorodstvu. Njegova babica, lepa, brhka kmečka punca, je služila kot dekla pri Rudeževih na Gracarjevem turnu
-*— ■** -
uSŽBfttl
poročajo
PONOVNO PREVERJANJE ZNANJA POKLICNIH ŠOFERJEV
ČRNOMELJ, METLIKA —
Združenje šoferjev in avtomehanikov metliške in črnomaljske občine bo organiziralo tečaj za ponovno preverjanje znanja iz cestnoprometnih predpisov za poklicne voznike motornih vozil vseh kategorij, ki so zaposleni v delovnih organizacijah. Po tečaju, ki je po zakonu o varnosti v cestnem prometu obvezen, bo pisni preizkus znanja, tečajniki pa bodo dobili uradno potrdilo o opravljenem preizkusu. Delovne organizacije morajo sporočiti število kandidatov na združenje do 15. januarja, tečaj, katerega cena bo 1.500 dinarjev na osebo, pa se bo predvidoma začel v drugi polovici januarja oz. prvi polovici februarja.
Po dolenjski deželi
• Ni povsem jasno, kakšno zvezo so našli dolenjski nepridipravi med kokošmi in telefoni, dejstvo pa je, da je bila njihova predpraznična aktivnost usmerjena prav na tovrstne objekte.
• Tako je nekdo najprej razbil steklo na telefonski govorilnici na mirenski pošti, nato pa na drobne koščke raztrgal imenik in ga raztresel po okolici. Nedvomno bi poštarje na morebitne spodrsljaje in napake lahko opozorili tudi kako drugače.
• Nič manj predrznega podviga si ni privoščil nekdo, kije iz hodnika zdravilišča v Dolenjskih Toplicah odvil in odnesel kar cel telefonski aparat. Škoda, da ni telefon v trenutku, ko je z1 njim stopaPmimo receptorja, zazvonil.
• V užitnejše pustolovščine so se spustili nekateri, ki so tiste dni stikali za kokošmi. Angela Cesar iz Suhorja nad Prečno je bila ob devet primerkov teh cenjenih živali. Kokoši so bile rjave, povrh vsega je šlo še za nesnice. Kdorkoli bi o pog-rešankah vedel kaj več. najtospor-oči najbližjemu miličniku.
• Veliko perja brez mesa je 30. decembra zjutraj v svojem kokošnjaku našla tudi Martina Zajc iz Dolnjega Kronovega. Po očitno ogorčeni borbi so morale topel dom zapustiti tri kokodajske.
Zločin v Grachrjevem turnu (I)
V gradu morilo koristoljubje?
Osumljeni F. Vajt J. med preiskavo zatrjuje, da je solastnico gradu Nedo Schoeppl ustrelil po nesreči — __________________________Na	ključna vprašanja ne odgovarja — Krvava preteklost gradu
PRETEPAŠKO PRAZNOVANJE — Trebanjski miličniki so 28. decembra pridržali do iztreznitve 26-letnega Branka Femca z Odrge. Mladenič je precej hrupno praznoval prihod novega leta, za nameček pa se je še prepiral in nedostojno vedel do miličnikov. Bo letos med prvimi strankami sodnika za prekrške.
VLOMIL V TOVORNJAK — V noči na 28. december je nekdo vlomil v tovornjak trebanjskega Trima in iz njega odnesel dva kotna brusilna stroja, s tem pa delovno organizacijo oškodoval za 40.000 din.
OB MOTORNO ŽAGO — Zadnje dni lanskega leta je bila Alojzija Struna iz Pristavice ob motorno žago stihi, ki je izginila z zaenkrat še neznanim storilcem. Struna je ob najmanj 50 tisočakov.
ODNESEL KABEL IN VENTILE — Nekoliko manjšo budnost pred novoletnimi prazniki so nekateri dolgoprstneži temeljito izkoristili. Nekdo je tiste dni iz črnomaljskega Belta izmaknil 22 metrov kabla za električno napeljavo, hkrati pa je z njim izginilo Se 5 radiatorskih ventilov. Po grobi oceni je Belt s tatvinooškodo-vanZa 20.000 din.
VLOM v OSNOVNO ŠOLO — Še zmeraj ni znan predrznež. ki je 25. decembra lani vlomil v osnovno šolo na Suhorju pri Metliki in tam iz omare izmaknil preko 30 tisočakov.
S TOVORNJAKOM SKOZI KOVINSKO OGRAJO
MEJLIKA — Anton Špingler iz Gradca je 26. decembra peljal osebni avto iz Metlike proti Novemu mestu. Med vožnjo skoz desni pregledni ovinek je zapeljal preveč na levo polovico cestišča, takrat pa mu je nasproti.s tovornjakom pripeljal Dragan Laeko-vič iz Karlovca. Vozili sta se trčili, zatem pa je tovornjak skoz kovinsko ograjo zapeljal po strmini navzdol. V nezgodi sta se poškodovala voznik Špingler in sopotnica Milena Špingler, ki soju prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za okoli 11 starih milijonov.
ZANESLO GAJE NA NASIP
TRNOVEC — Črnomaljčan Tihomir Žunič se je 30 decembra peljal z avtom proti Metliki, v ostrem ovinku v Trnovcu pa je vozilo zaradi prevelike hitrosti zaneslo na desno bankino, nato pa je trčilo v nasip. V nezgodi so se poškodovali voznik Zunič in sopotniki Miroslav Juriček ter Marina in Dubravka Culibrk, ki sojih prepejjali v metliški zdravstveni dom. Materialne škode je bilo za 200 tisočakov.
Sneg in mraz nista ovira gozdnim tatovom
sobi; s hčerko, ki je spala pri njej, je v temi hitela v obednico, tu pa so jo, kakor že prej služkinjo, lopovi ssablja-mi žalostno potolkli. Ko sejezaradi tega po gradu razlegalo vpitje na pomaganje, je pritekel oskrbnik Wolf Salomon Janko, a gaje doletela enaka nesrečna usoda, morilski tatovi so ga namreč s svojimi sabljami tako srdito pričakali, da je obležal mrtev.«
Ena od zanimivih zgodb iz bogate zgodovine gradu seje kot slika na vratih »miške kaščeohraniladodanašnjih
TRUPLO V VOLKSVVAGNU — Osumljenec F. Valt J. ne zanika, da je umorjeno Nedo Schoeppl s svojim avtom odpeljal iz gradu na Gorjance, kjer jo je ob zapuščeni cesti na Vahti zakopal.
dni in pred leti. ko je prijazni Herbert Schoeppl še živel na Gracarjevem turnu kot upokojeni gozdarski inženirje rad sprejemal obiskovalce, jim razkazal grad. jih popeljal v Trdinovo sobo v zahodnem grajskem stolpu in jim pred sliko na vratih kašče na šegav način povedal tole zgodbico. »Kmečkega fanta, sicer pa nadarjenega slikarja Rangusa je nekega dne srečala znana roparska skupina Uskokov, ki so jim tukajšnji ljudje govorili Žumberča-ni in so radi plenili po naših krajih. To skupino so že dolgo brez uspeha lovili. Roparji so hoteli piti in Rangus je moral z njimi. Najprej so se hoteli napiti, potem pa so nameravali opleniti grad. Rangus naj bi jim kazal pot. Koso prišli do zidanice, je slikar uporabil zvijačo. Kazal se jim je, kako je vesel in vljuden, po glavi pa so mu šle druge misli. Vseh 12 roparjev je pustil, da so pred njim šli v zidanico, on pa je hitro zaprl vrata za njimi in jih zaklenil. Uskoki so bili v pasti. Rangus je pozneje v spomin na ta dogodek na vrata grajske kašče naslikal roparske Uskoke. Upodobil jih jele 11, namesto dvanajstega pa je naslikal sebe, seveda v roparski opravi.«
PO SLEDEH TELEFONSKEGA KLICA
Podobnih zgod in nezgod je za cel roman in o njih bo morda kasneje še tekla beseda. Nič čudnega, če seje, še zlasti po zadnjem grozljivem dogodku na
PRVA 1ZVKDKLA ZA IZGINOTJE — Justino Faragona, prodajalko v Dolen jkini trgovini v Hrastju, je Slavka Rozman iz Ljubljane prosila, naj koga pošlje v grad in izve, kaj je z Nedo Schoeppl, kije že dva dni ni bilo v službo. Gracarjevem turnu. med okoliškimi ljudmi še bolj začelo govoriti, da grajski nimajo sreče, da je prekletstvo nad njimi. Žal pa je resničnost lahko še bolj grozljiva od podob, kijih riše človeška domišljija. Telefonski klic Slavke Rozman iz Ljubljane, ki je v torek. 18. decembra, ob pol dveh popoldne poklicala Justino Faragona v Dolenjkino trgov ino v Hrastju, je odkril, da se tudi danes nadaljuje krvava usoda gradu.
»Tukaj Slavka Rozman iz Ljubljane. Sem znanka Nede Schoeppl in skrbi me. ker bi morala že včeraj priti v 'Ljubljano, pa je še danes ni. Prosim, pojdite v grad pogledat, kaj je z njo.
Kasneje bom še enkrat poklicala.«
(Nadaljevanje prihodnjič) ANDREJ BARI! I I BOJAN BI D.l A
MOGOČNI GRAD — MOTIV ZA UBOJ? — Gracarjev turn, eden najlepših in najbolje ohranjenih gradov v dolini Krke, je po mnenju mnogih glavni motiv, kije pripeljal do uboja 55-letne Nede Schoeppl. Čeprav obtoženec v postopku ta motiv vztrajno zanika, gre preiskava v to smer.
Vinko Spišič ob štiri hraste, Kobe pa ob bukve
OSUMLJENEC PRIJET
METLIKA — Tukajšnji miličniki so zadnje dni decembra prijeli domačina S. D., kije utemeljeno osumljen, da je Metličanki Tereziji Marsetič izmaknil dragoceno ročno uro. S. D. bo ovaden javnemu tožilcu.
PODLEGEL POŠKODBAM
LJUBLJANA — Iz ljubljanskega Kliničnega centra smo dobili obvestilo. da je 30. decembra za posledicami prometne nesreče umrl 52-letni Stanko Metelko iz Dol pri Trebnjem. Metelko je bil poškodovan kot voznik kolesa z motorjem na cesti med Trebnjem in Mirno.
m eden od Rudeževih sinov, Karl, jo je še posebej rad videl. Sad tega je bil nezakonski otrok — mama Jožeta Kovačiča. »Moja mama in Rudeževa Vlasta, ki seje kasneje poročila z inž. Schoepplom, sta bili torej pravi sestrični, zato sta šli moji sestri tudi na Nedin pogreb v Ljubljano,« je pripovedoval Jože Kovačič. Ob tem so se tudi drugim razvezali jeziki, saj ljudje dobro poznajo Rudeževo in Schoepplovo družino, ki sta v dvajsetih letih tega stoletja s poroko Herberta Schoeppla z bližnjega gradiča Vrhovo z Rudeževo Vlasto z Gracarjevega turna združili svoji imetji. Oba gradova, ki sta tesno povezana z okoliškimi kraji, imata dolgo in zanimivo preteklost. V več kot 700-letni zgodovini Gracarjevega turna, slikovitega gradu tik pod Tolstim vrhom, se je res marsikaj zgodilo. Lepega pa tudi hudega in groznega.
KRVAVA PRETEKLOST GRACARJEVEGATURNA
Tako Valvasor piše. da so Turki na nekem svojem pohodu na Šentjernej-skem polju ujeli plemkinjo iz družine Thurn, ki je bila takrat lastnica gradu, in ji hoteli storiti silo. »Ker pa seje branila in se jim z vsemi močmi tako upirala, da sramotnega dejanja niso mogli opraviti, so ji odsekali roke. zaradi česar je ta častna žena umrla z nesmrtno slavo svoje poštenosti,« piše Valvasor. Najmanj tako grozljiva je zgodba iz leta 1675. Takole piše Valvasor: »Prav tu. in sicer v samem gradu, seje v mesecu juliju pripetil strašen dogodek. Uskoki, ljudje, ki s svojimi dolgimi parklji prav radi segajo po tuji lastnini, so prišli ponoči skoz okno v grad in stopili v obednico. kjer je spala ena izmed služkinj. Ker je nanjo skoraj stopil Uskok, ki je stikal za stvarmi, je la začela naglas kričati. Oni jo je zaradi tega prijel za goltanec, da bi ji zaprl zračne cevi ali pa jih z nožem morilsko odprl in prezračil. Seveda pa je deklino vpitje prišlo do ušes grajske gospe Marije Rosine Buset, ki je spala v sosednji
PRELOKA, RADENCI — Tatovom očitno tudi sneg in mraz ne moreta do živega. Prve dni tega leta je najprej Vinko Spišič s Preloke prijavil miličnikom, da mu je pred nekaj dnevi nekdo v gozdu Krvavica blizu Preloke posekal štiri hrastova drevesa. Les je bil vreden blizu 70 tisočakov, zato je jeza lastnika tolikanj bolj upravičena.
V petek. 4. januarja, pa je Rudolf Kobe iz Srednjih Radencev prijavil, da so tudi v njegovem gozdu sledovi tatinskih rok. Nekdo mu je namreč posekal kar 20 kubikov bukovine in ga tako oškodoval za več deset tisočakov. V obeh primerih miličniki storilce še iščejo.
NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO — Alojz J unc iz Otočca je 28. decembra z osebnim avtomobilom v križišču Ceste komandanta Staneta in Ljubljanske ceste v Novem mestu neprevidno zavijal na prednostno cesto, ko je po njej pripeljal kolesar Djordje Cvetkovič iz Novega mesta. Junčje kolesarja zbil po tleh, pri čemer je Cvetkovič dobil laž je poškodbe.
ZANESLO GA JE NA LEVO — Franc Strajnar iz. Dolnjih Jesenic pri Trebnjem se je 28. decembra lani peljal z avtom iz Novega mesta proti domu. Pri Jezeru je dohitel tovornjak, med zaviranjem pa ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na levo, kjer je trčil v avtomobil Zagrebčana Mamuta Dimi-roviča Voznika sta se pri tem poškodovala. škode na pločevini pa je bilo za 300 tisočakov.
mizo v novomeško bolnišnico. Valt J. je ob izkopu na Vahti menda izjavil prisotnim, naj s truplom ravnajo lepo in pravilno, češ daje Nedo nameraval kasneje, ko bi se vse poleglo, dostojno pokopati!
KAJ JE POVZROČILO NEDINO SMRT?
Pri obdukciji sicer niso mogli določiti točnega časa smrti, ker je to zimski čas, mrzlo vreme, truplo pa dobro zavito in zaščiteno, pač pa seje pokazalo, da je bilo truplo po uboju umito in brez sledov krvi. Hladne ugotovitve:smrtje najverjetneje posledica strelne rane v predel trebuha in krvavitev iz. poškodb na glavi. Obducent je neuradno izjavil, da bi lahko tudi vsaka poškodba zase povzročila smrt. Poškodbe na glavi so bile povzročene najverjetneje s trdim topim predmetom, čeprav so bile rane hude in je iz njih žrtev močno krvavela, lobanjski svod, kot jepokaz.alaobduk-cija, ni bil poškodovan. Strelna rana pa
korekten,« nam je po desetih dneh pripora in preiskave povedal sodnik Kusič. »Osumljenec priznava, da je Nedo Schoeppl ustrelil v njeni sobi v gradu, in to v noči od nedelje na ponedeljek med 4. in 5. uro zjutraj. Prav tako ne taji. daje. kolikor se leda. odstranil sledove krvi po stenah, po tleh, uredil sobo, žrtev oblekel, kolikor že ni bila, skril truplo v gradu, se ponj vrnil naslednji večer, ga z avtom odpeljal na Gorjance in zakopal.
Vendar osumljenec na nekatera vprašanja v skladu s svojo pravico v preiskovalnem postopku ne odgovarja, in to na taka vprašanja, ki so ključna za preiskavo, kot na primer: pove, da je prišel vgrad po lestvi, in to v tako imenovani plavi salon, vendar ne z namenom, da bi jo ubil. Vse skupaj prikazuje kot nesrečen slučaj. Noče odgovoriti na vprašanje, kako je prišel iz gradu, kida je bil zaklenjen, on pa ni imel ključa grajskih vhodnih vrat. niti kako je drugi dan truplo spravil iz zaklenjenega gradu. Prav tako zanika
moč te dni slišati veliko zanimiv ega ožit I jenju na Gracarjevem turnu pa tudi veliko ugibanj in namigov o motivu uboja grajske hčere. Prv i z desne je Jože Kovačič, potomce Rudeževe družine.
TUDI UMIKANJE NI POMAGALO — Zadnji dan lanskega leta se je Miran Pleskovič iz Dolnjih Kamene peljal z avtom iz Bučne vasi proti Novemu mestu. Zaradi neprimerne hitrosti ga je na Ljubljanski cesti zaneslo v levo, kjer je zadel vozilo Novomeščana Martina Drgana, ki trčenja navzlic umikanju ni mogel preprečiti.
PREHITRO PO ZASNEŽENI CESTI — Ljubljančanka Vita Mrak se je zadnje dni decembra peljala z osebnim avtom po magistralni cesti med Novim mestom in Ljubljano. Zaradi prevelike hitrosti jo je na zasneženi cesti pri Podborštu zaneslo v levo. kjer je čelno trčila v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljala Marija Kukoviča iz Ljubljane. V trčenju sta se obe voznici poškodovali, materialno škodo pa so ocenili na 650.00(1 din.
Kazen za neočiščene pločnike
Stanovalce tudi zakonodaja obvezuje k čiščenju — Premočno soljeni mostovi
NOVO MESTO — Bo letošnja zima prinesla novomeškemu Cestnemu podjetju kaj boljše ugotovitve o vzdrževanju in pluženju cest kot lani? Za kakšno celovitejšo oceno je seveda še prezgodaj vendarle pa lahko že sedaj zapišemo, da sneg pred novoletnimi prazniki in sneženje prejšnji teden ni povzročilo kakšnih večjih zastojev v prometu, vsaj takšnih ne zaradi slabe pripravljenosti in organiziranosti zimske cestne službe.
Sicer pa so približno take tudi ugotovitve novomeških komunalnih in cestnih inšpektorjev, ki so prvem večjem sneženju opravili dovolj temeljit pregled cestnih in drugih javnih površin.
Inštruktorji so se spotaknili ob nekaj navidezno obrobnih stvari, ki pa to še zdaleč niso. Pločniki po Novem mestu so pozimi zelo slabo vzdrževani, nekateri dočakajo pomlad kar neočiščeni.
Ustanovimo pa se najprej pri kan-dijskem jn železniškem mostu. Za oba velja, da stebila ob pregledu premočno soljena, sol je ležala kar na kupih in je ni nihče razstresel. Ne le, da bo to najbolje potrdil razcveteni asfalt spomladi, ampak škodi sol tudi konstrukciji, še posebej železniškega mostu. Tudi požiralnikov na mostu ni nihče očistil, kar je značilno za vse mesto.
Bore malo občanov ve, da jih za redno čiščenje pločnikov zavezuje zakonodaja. Kar precej visoke denarne kazni so zagrožene za tiste, »ki ne očistijo pločnika oziroma hodni-
KDO JE VLOMIL V TRGOVINO?
METLIKA — V noči na 5. januar je neznanec vlomil v Mercatorjevo trgovino Sadje in zelenjava v ulici Bratstva in enotnosti v Metliki. Storilec je iz registrske blagajne pobral 2.600 din, iz trgovine pa odnesel še nekaj zavitkov kave, več čokolad, napolitank in še nekaj drobnarij, tako da je skupne škode za 22.600 din. Tatu še iščejo.
ka, ki pripada hiši oziroma zgradbi, če čiščenja ni prevzela organizacija združenega dela, ki ji je poverjena ta naloga«, nadalje, »če s pločnikov oziroma hodnikov in kanalskih požiralnikov ne odstranijo ledu, snega in naplavin«, ter za tiste, »ki poledenelih pločnikov oziroma hod-
Smrtna nezgoda na železniški postaji
21-letni Stanko Kresal je še istega dne umrl
BRŠLJIN — Na novomeški železniški postaji v Bršljinu je prišlo 27. decembra nekaj pred 14. uro do hude nesreče, v kateri je izgubil življenje 21-letni Stanko Kresal iz Velikega Cerovca.
Kresal, ki je bil zaposlen kot skladiščni delavec, je takrat na nakladalnem tiru lepil službene liste za odpravo vagonov. Ko je stopil med dva vagona in nakladalno rampo, je premikač; 25-letni Branko Blagojevič iz Novega mesta, dal strojevodji Jožetu Pungerčarju iz Cilpoha pri Trebnjem znak, da ima prosto pot za premik. Vagona, med katerima je stal Kresal, sta v tistem trenutku nesrečneža stisnila in ga vlekla še kakih 15 metrov po betonski rampi. Kresal je bil zaradi hudih poškodb nemudoma odpeljan v novomeško bolnišnico, kjer pa je še istega večera okoli 18. ure ranam podlegel.
nikov redno do 5.30 ure, podnevi pa po potrebi, ne posipljejo s peskom ali soljo.« Se višje denarne kazni za tovrstne prekrške so za pravne osebe in njihove odgovorne ljudi. Doslej primerov izrečenih kazni zastanovalce skoroda ni bilo, v prihodnje pa inšpektorji, vsaj tako obljubljajo, ne bodo več zatiskali oči. Za tiste, ki tako neradi primejo za lopato, sta torej preostali le še dve možnosti: da velikodušno plačajo odmerjeno kazen ali pa sklenejo s Komunalo pogodbo, po kateri bo ta proti plačilu opravila njihovo delo. Pogoj za vse to je dovolj globok žep, da o časti in ponosu ne govorimo.
B. BUDJA
IZ IZLOZBE UKRADEL URE
METLIKA — Za zdaj še ni znan storilec, ki je v noči na 6. januar vlomil v izložbeno okno urarske delavnice Marka Blaževiča na metliškem trgu in oškodoval lastnika za najmanj 50.000 din. Iz izložbe so namreč izginile tri moške ure, poleg tega pa je na oknu povzročeno za 15.000 din škode.
Z NOŽEM POŠKODOVAL BRATA
METLIKA — Miličniki iz Metlike so morali 2. januarja resneje posredovati. Do iztreznitve so pridržali 58-letnega Stanislava Maceleta iz Zemlja, ki se je doma prepiral s 7 let mlajšim bratom Julijem. Prepir seje kmalu sprevrgel v pretep, med katerima je Julij z nožem zabodel brata v roko. Oba čaka pot pred sodnike;zoper Julija bo podana kazenska ovadba, Stanislav pa bo moral pred sodnika za prekrške.
»
Babica« z modro uniformo
Dušan Slak, Borut Novak in Borut Likar o delu v milici — Po sili razmer porodničar — Urjenje komandosov za akcije v nenadnih razmerah
Dušan Slak, Borut Novak in Borut Likar niso naključno naši današnji sogovorniki. Ne le. da je vsem trem skupno to. da nosijo modro uniformo, pač pa so vsi trije tudi uspešno končali kadetsko miličniško šolo v Tacnu in kasneje vsak po svoje poskrbeli za uresničitev svojih poklicnih želja in ambicij. Naj bo zatorej naslednjih nekaj vrstic v spodbudo tistim, ki morda še omahujejo pred življenjsko odločitvijo. Sicer pa bodo vrata kadetske šole v Tacnu tja do konca marca odprla za vse tiste, ki žetev letošnjem šolskem letu prvič prestopiti njen prag in po štirih letih šolanja obleči modro uniformo. Šolanja, ki ima nekaj svojih posebnosti ne samo zato. ker je kadetom zagotovljeno brezplačno bivanje v domu. uporaba učnih pripomočkov in še česa. ampak tudi zalo. ker imajo gojenci v lem času organiziran plavalni tečaj na morju, smučarski tečaj na Krvavcu, zagotovljeno udeležbo na vsaj eni delovni akciji, v času šolanja opravijo vozniški izpit A in B kategorije in odslužijo vojaški rok. da ne naštevamo vsega. Šolanja pač. ki na široko odpira vrata v prihodnost tudi najbolj ambicioznim.
lanskega marca pa odšel za komandirja v DolenjskeToplice. »Življenje v uniformi ti prinaša veliko novih spoznanj. Eno takih je bilo tudi to, da znanja ni nikoli preveč. Sedaj sem malo pred koncem 1. letnika na ljubljanski višji upravni šoli — na smeri za notranje zadeve. Šolanje v Tacnu mi je dalo dovolj trdne osnove za uspešen študij ob delu.«.
Borut Novak je v Novo mesto prišel pred tremi leti, potem ko je pripravniški staž po končani šoli v Tacnu odslužil v Grosupljem. »Moje
Dušan Slak: »V uniformi sem celo pomagal pri porodu.«
Leto bo, kar je Dušan Slak prevzel mesto komandirja oddelka postaje milice v Dolenjskih Toplicah.
»Kadetsko šolo v Tacnu sem končal pred šestimi leti, nato odslužil pripravniški staž na novomeški postaji milice in se prvič samostojno v modri uniformi pojavil na magistralni cesti Ljubljana-Zagreb. Dogodkov iz teh nekaj let delaje mnogo, najbolj pa se mi je vtisnilo v spomin, kosem posili razmer postal babica pri porodu.
Ob magistralni cesti smo na parkirišču našli osebni avto, ki po takrat veljavnem sistemu »par-nepar« s svojo registrsko številko ne bi smel na cesto. Pogledali smo vanj in tam našli žensko, ki je pojasnila, da jo mož pelje v brežiško bolnišnico rodit, med potjo pa sta ostala brez bencina. Možje odšel po gorivo, ona pa ga sedaj čaka. Ker smo videli, da žensko že grabijo porodni krči, smo jo urno naložili v naš avto in odbrzeli proti Brežicam. Bilo pa je že prepozno. Kmalu je bila naša posadka v avtomobilu številčnejša za zdravega otroka.«
Dušan pravi, da mora biti miličnik zmeraj pripravljen na vse, celo na kaj takšnega. Po dveh letih službovanja na magistralki se je preselil k splošnemu kriminalu, postal pomočnik vodje varnostnega okoliša.
delati tisto, kar lahko vidiš le na televiziji. Borut Likar je vse to sam občutil, a ne naključno, kajti modra uniforma ježe kar posebnost njegove družine.
Po končani kadetski šoli v Tacnu je nekaj časa služboval kot miličnik, vmes pa je oddal prošnjo za vojaško akademijo v Beogradu. Zaradi ostrih pogojev so bili takrat izbrani le štirje, po končanih pregledih se je "njihovo število zmanjšalo na tri, akademijo pa sta končala vsega dva. In kaj je Likarju prinesla ta
Borut Novak: »Dobro, da so nas že v šoli navadili na najhujše.«
delovno mesto je magistralka med Zagrebom in Ljubljano. Na srečo so nas že v šoli dovolj pripravili na mnoge tragične, včasih prav grozne prizore, ki jim tukaj sedaj domala vsakodnevno zrem v oči. Toliko izkušenj sem si doslej na tej cesti že pridobil, (la lahko rečem, da je tolikšno število smrtnih nezgod nesrečen splet napak voznikov in . zastarele ceste, ki včasih sama sili k nepremišljenemu ravnanju.«
Navzlic zahtevnemu in mučnemu delu pa Novak uspešno uresničuje željo, ki si jo je zastavil takoj po konačni šoli v Tacnu: danes je že pred koncem 11. letnika na višji pravni šoli v Mariboru.
Biti komandos, je ena številnih neizpolnjenih želja prenekaterega otroštva. 6iti nenehno v akciji, imeti opravka z najsodobnejšo tehniko.
Borut Likar: »Pod šotori smo spali tudi pri minus 24 stopinj Celzija.«
akademija?
»Ko sem leta 1977 končal šolanje, je bilo moje področje dela vezano zgolj na posebne naloge v milici. Bil sem inštruktor za usposabljanje starešin, vodil sem pokazne vaje, uril posebne enote. To delo se ne meni za vremenske ali druge pogoje, kot jih tudi sovražnik ne izbira. Pod šotori: smo spali pri minus 24 stopinj Celzija, v tem času sem, le v ilustracijo, vrgel kakih 300 ročnih bomb, iztrelil 150 tromblonskih min, leta 1981 pa sem postal komandir čete za posebne naloge v sklopu zaščitne milice v Ljubljani. V svojih vrstah smo združevali skupine za potapljanje, pirotehnike, ostrostrelce, usposabljali ljudi za delo ob raznih nenadnih dogodkih, kot so ugrabitve oseb, diverzantske akcije, da ne naštevam vsega. Zadnje dni decembra sem vodil tudi akcijo iskanja takrat še neznano kam izginulega trupla Nede Schoeppl iz Gra-carjevega turna.
Sicer pa bi lahko našteval v nedogled. Vsako delo je bilo po svoje zanimivo, pestro, veliko je tudi zahtevalo, a dragocenih spoznanj, življenjskih naukov in resnic, ki lijih daje, ne more odtehtati nobena druga stvar. Modri uniformi moraš biti zapisan z ljubeznijo.« B..BUDJA
ZAKLJUČEK 23. DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER OBČINE KRŠKO — Na svečanem zaključku DŠI 84 v Delavsko kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem so 19. decembra podelili pokale, diplome in priznanja najboljšim ekipam in posameznikom. Največ sojih dobili delavci Celuloze. Prireditev so popestrili citraši s Senovega. (Foto: P. P.)
Ih
PRIZNANJA ŠPORTNIKOM ZA LANSKE DOSEŽKE — Zadnje dni lanskega leta so v novomeški športni dvorani podelili priznanja za najboljše športne dosežke v letu 1984, hkrati pa tudi bronaste, srebrne in zlate Bloudkove značke. Na posnetku vidimo Ivana Turka, ki prejema iz rok predsednika novomeške TKS Jožeta Vidmarja bronasto Bloudkovo priznanje za prispevek k razvoju kolesarstva v Novem mestu. (Foto: B. B.)
V soboto poln izkupiček
Novoles v Škofji Loki boljši od Lokainvesta (71:69), Novomeščanke pa doma od Kladivarja (69:64)
Priznanja za dosežke v telesni kulturi
Na slovesnosti v športni dvorani 66 nagrajencev
NOVO MESTO — Poročali smo že, da so v novomeški športni dvorani pred dnevi podelili priznanja, ki jih je za dosežke v lanskem letu prejelo 32 športnikov, ob tem pa je bilo podeljenih še 18 bronastih Bloudkovih značk, 12 srebrnih in tudi 4 zlate.
Bronasta priznanja Stanka Bloudka so prejeli: Polde Bučar, Jože Blažič, Franc Berger, Miro Jasnič, Jože Kegljevič, Lojze Medle, Stana Molan, Jože Medle, Janez Pezelj, Slavoljub Popadič, Jože Pucelj, Rudi Skobe, Miran Štih, Marko Švent, Slavko Štepec, Tatjana Šoško, Ivan Turk in Jože Turk. Podeljenih je bilo 12 bronastih značk Stanka Bloudka, kisojih prejeli: Franc Židanek, Roman Zelnik, Tone Vesel, Jože Pečnik, Cveto More, Bruno Koprivnik, Vida Kulovec, Alojz Jožef, Jože_Golob, Matevž Franko, Matevž Aš in ŠŠD Gimnazija iz Novega mesta. In še imena nagrajencev, ki so prejeli zlato Bloudkovo priznanje: vojašnica Milana Majcna za večletno uspešno sodelovanje, TVD Partizan iz Straže za 60 let uspešnega sirjenja telesne kulture med krajani, ŠŠD Pionir iz SGP Pionir za 30-letno uspešno delo na področju športne rekreacije in Boštjan Japelj za prav tako uspešno delo in širjenje zavesti o telesni kulturi.
NOVO MESTO — Resda so Novomeščanke na srečanje 7. kola I. slovenske košarkarske lige odpotovale na Jesenice že vnaprej sprijaznjene s porazom, vendar je razplet pokazal, da bi lahko z malo več sreče celo presenetile domačo vrsto, ki trenutno skupaj z Mengšem in Ilirijo vodi na lestvici. Sele zadnje minute, v katerih novomeške košarkarice zares niso imele športne sreče, so prinesle tesno zmago domačink s 83:78 (38:38).
Dobra igra in pa dejstvo, da jih je v soboto doma čakalo eno odločilnih srečanj v borbi za 4. mesto na lestvici, je igralkam trenerja Šventa vlilo voljo, da so zagrizeno vadile tudi med novoletnimi prazniki. Uspeh ni izostal. V soboto so po ogorčeni borbi v športni dvorani pod Marofom ugnale ekipo Kladivarja. bivše zvezne ligašice, z 69:64 (34:38). Celjanke so v prvem polčasu igrale zelo dobro, medtem ko je pri Novomeščankah precej odpovedal skok pod košema. Nadaljevanje je prineslo precej drugačno podobo na parketu. Gostiteljice so z zbrano igro
BRATOZEVA IN LUKANOVA V REPREZENTANCI SRS
NOVO MESTO — Mlada in obetavna novomeška košarkarska vrsta je dobila te dni novo priznanje: Mojca Bratož in Alenka Lukan sta namreč pozvani v pionirsko košarkarsko reprezentanco SRS.kise"bood 17. do 20. januarja pripravljala v Novi Gorici in opravila tudi pregledni trening. Za pomožnega trenerja te reprezentance je bil izbran trener novomeških kpšarkaric Andrej Švent.
dosegle dragoceno zmago, ki jim boob uspehu v zadnjem kolu prvega dela proti Cimosu v Divači prinesla kar 4 točke prednosti pred petouvrščeno vrsto Maribora. Koše so v soboto dosegle: Avguštin 14. Gal 2, Dragman 2, Smrke 2, Srebrnjak 19, Bunc 26, Vesel 2, Adamič 2.
S še večjo težavo pa so košarkarji Novolesa v 10. kolu offravili v Škofji Loki z zadnjeuvrščenim Lokainvestom. Tesna zmaga 71:69 (43:26) je pravzaprav presenečenje, saj so Novomeščani ekipa, ki sodi v gornji del lestvice. Kot kaže, so novolesovci domačine podcenjevali, zlasti ko so v prvem delu vodili že s 17 točkami razlike. Drugi polčas je prinesel veliko bolj razburljivo igro, zlasti v zadnjih minutah, ko so gostitelji visoko prednost gostov zmanjšali na komaj 2 točki. Takrat je Peljhan nepravilno zaustavil domačega igralca in sodnika sta mu prisodila osebno napako. Na srečo gostitelji pri prostih metih niso bili natančni in točki sta tako zasluženo odšli v Novo mesto.
Novoles: Peljhan 12, Cerkovnik 10, Lalič 11, Bajc 6, Kek 20, Župevec 10, Plantan 2.
Po 10. kolu so Novomeščani z 12 točkami na 5. mestu, v soboto pa igrajo doma z ekipo Jeklotehne Branika.
B. B.
SMUČARSKI AVTOBUSI ŽE VOZIJO!
NOVO MESTO — Včeraj so iz Novega mesta proti Črmošnjicam odpeljali prvi smučarski avtobusi, ki jih je v sodelovanju z Gorjanci pripravila turistična agencija Glo-btour Avtobusi vozijo vsak dan z avtobusne postaje mimo Plave lagune ter iz Kandije izpred hotela. Odhodi so ob 8., 10., 12. in 13. uri.'
ZAKLJUČEK
ALPINISTIČNE
SEZONE
NOVO MESTO — Sredi decembra so novomeški alpinisti zaključili lansko bogato sezono. Omenimo samo, da je bilo lani preplezanih kar 275 smeri, predvsem tistih z večjo težavnostno stopnjo, opravljenih pa je bilo tudi nekaj težkih turnih smukov. Zapišimo še, daje postal novi načelnik odseka Bojan Kovač, njegov namestnik pa Janez Železnik. Novomeške alpiniste čaka letos še posebej naporna sezona, v kateri je dan daleč največji poudarek odpravi na Norveško in praznovanju 10-lctnice organiziranega alpinizma na Dolenjskem.
Prehodni pokal strelcem iz SGP Pionir
NOVO MESTO — Športno društvo 13. maj iz UNZ Novo mesto je pred nekaj dnevi pripravilo tradicionalno strelsko tekmovanje v spomin na nekdanjega aktivnega člana strelske družine Stojana Kranjca. Sobotnega tekmovanja se je udeležilo 11 ekip, prehodni pokal pa je pripadel SD Pionir iz Novega mesta.
Rezultati, ekipno: SD Pionir 508 krogov, SD Krka 504, PM Novo mesto 501, UNZ Novo mesto 471, SD Iskra 456, PPM Novo mesto 446, Društvo upokojencev 442, Gimnazija 421, SD IMV 397, Zapori 384 in JLA 336, posamezno: Bele (SD IMV) 178, Berlan (SD Iskra) 175, Hribar (PM Novo mesto) 174 itd., članice in mladinke: Kos (SD Pionir) 171, Fabjan 167, Bučar (obe UNZ Novo mesto) 162 itd.
BALKOVEC IN BREZOVAR
NOVO MESTO — Po štirih odigranih kolih letošnjega šahovskega prvenstva novomeške občine na katerem sodeluje 14 šahistov, vodita Blakovec in Brez.ovar.s po 3 točkami in eno nedokončano partijo, sledijo ga' Komelj in Vene 2,5, Bedič in Pucelj 2( I j itd.
Uprava obrača hrbet
Nikola Radič, Inlesov trener, o zaključeni jesenski sezoni v SRL in težavah s klubsko upravo
RIBNICA — Rokometaši ribniškega Inlesa so po končanem jesenskem delu prvnestva v SRL na dobri poti, da uresničijo pred boji za točke zastavljeni cilj: vnovično uvrstitev v H. zvezno ligo. V enajstih odigranih srečanjih so osvojili 19 točk in doživeli leen porazv tekmisŠošlanjem, kar je bilo dovolj'za 1. mesto in dobre obete v nadaljevanju. In kdo naj spregovori o pravkar minuli sezoni in pričakovanjih spomladi, če ne Nikola Radič, Inlesov trener, kije rokometu zapisan že vse od 1961. leta. aktivno pa je igral vse do 39. leta starosti. Največ let je prebil v Inlesu, vmes se je za eno leto preselil v Sevnico, dvakrat pa je bil tudi trener Lipe iz Ajdovščine.
»Vsi v klubu smo zadovoljni z jesenskim izkupičkom, še posebej, ker je včasih v igri precej škripalo. Po svoje je to tudi razumljivo, saj smo ekipo precej pomladili, ob tem pa moramo priznati, da deloz mladimi v klubu ni bilo zmeraj najbolj kvalitetno.«
Na vseh srečanjih jesenskega dela prvenstva seje tudi poznalo, da ekipa ni bila dovolj motivirana za nekatera srečanja, kar je po svoje razumljivo, saj so bili inlesovci še pred nekaj leti pred vrati prvoligaške druščine.
»Kvaliteta rokometa v republiški ligi seje precej oddaljila od drugoli-gaške ravni,« pravi Nikola Radič. »Prava škoda zategadelj, da smo tako lahkomiselno ukinili medrepubliške lige, saj je bila to po mnenju mnogih najboljša rešitev, da obdržimo prejšnjo kvaliteto. Žal pa je tako, da tovrstne odločitve prinašajo ljudje, ki imajo z rokometom kaj malo skupnega, razen lastnih interesov, seveda.«
Niso tako daleč časi, ko je v ribniškem Inlesu delalo 9 trenerjev, imeli so svojo rokometno šolo, ki je bila v Sloveniji izredno cenjena.
»Ne le da smo sedaj izgubili ves ta ugled, tudi brez trenerjev smo ostali. V klubu delava danes samo dva, Mikulin in jaz, igralcev vseh selekcij pa je preko 200. Ne morem mimo očitka, da nekaj krivde za tomosi tudi klubska uprava, ki temu vprašanju neposveča dovolj pozornosti. Če želimo Inlesu vrniti nekdanji ugled, moramo začeti s temeljitejšim delom, že sedaj pa v delo z ekipami vključiti Karpova, Gclzeja, J. Ilca, ki sossvojim delom in obnašanjem zadolžili ribniški rokomet.«
Te težave gotovo ne bodo odpravljene čez noč, še posebno ne, če bo še vnaprej tak mačehovski odnos uprave do kluba. Navsezadnje je vendarle poglavitno to, da Radič in igralci spomladi uresničijo zastavljeni cilj: 1. mesto v SRL in vrnitev vil. zvezno ligo. Kajtiče bo ta nalogaopravljena.se bo morebiti v klubsko upravo ponovno vrnil kdo, ki mu je bilo delo v klubu, ki tekmuje le v republiški ligi. pod častjo...
M. GLAVONJIČ
PETEK. U l
8.55 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
10.30 POROČILA
10.35 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED
17.20	23.30	TELETEKST
17.35 POROČILA
17.40	ŠOLA ZA JUN AKE: Gavroche, otrošk i serija TV Beograd
17.55 ZA MANO, MULCI, madžarska mladinska nadaljevanka
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18 40 OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI:	Zdravljenje, prepreče-
vanje in povečevanje odpornosti, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO TIRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	VČERAJ ZA JUTRI: Zgodovinski mejnik, dokumentarna serija
20.35	NE PREZRITE
20.50	S. Shcldon: BES ANGELOV, ameriška nadaljevanka
Kratka nadaljevanka je nastala po romanu uspešnici ameriškega pisatelja Sidneya Sheldena, kije prevedena tudi v sloveščino. Zgodba, ki sojo snemali v Acapulcu. Parizu in New Yorku, je sodobna, napeta, vznemirljiva, malo romantična, plete pa se okrog mlade, privlačne pravnice Jennifer, ki uspeva v poklicu, hkrati pa se zaplete v mreže dveh moških: eden je moški njenih sanj, neustrašen in zapeljiv, drugi je možki njenih želja, šarmanten in uglajen, pred njim je politična kariera, a je oženjen...
21.40	DNEVNIK
21.55	ZBOGOM. LEPOTICA MOJA, ameriški film
DRUGI PROGRAM
17,10	lest— 17.25 Dnevnik — 17.45 Majske igre — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.50 Svetovni pokal v smučanju: slalom (ž)— 19.30 Dnevnik — 20.00 lz koncertnih dvoran — 21.50 Brez prič (sovjetski film)
TV ZAGREB
8.35	zimski šolski spored — 10.30 Poročila — 10.35 Zimski šolski spored —
14.00	Zimski šolski spored. 17.20 Videostrani— 17.30 Poročila— 17.35 TV koledar — 17.45 Majske igre —
18.15	Izobraževalna oddaja — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik —
20.(X) Gangsterska kronika (TV nadaljevanka) — 21.00 Večer z big bandom RTV Ljubljana — 21.45 Dnevnik — 22.00 Kultura srca
SOBOTA, 12. I.
15.25
22.55
7.45	— 14.00 in TELETEKST
8.00 POMOČILA
8.05	DEČEK Z ZELENIMI PRSTI
8.20	DOMIŠLJIJA JE POVSOD DOMA: Antišola
8.35	PISANI SVET: Kresovanje
8.55	MITI IN LEGENDE —Egipčanski mi>i:_Mit o nastanku sveta
9.10 PEŠEC V AVTU, otroška serija
9.40	ORODJA PRIHODNOSTI: Umetna inteligenca, izobraževalna oddaja
10.10 ČUDEŽI NARAVE: Pleme Ja-gua, kanadska poljudnoznanstvena serija
10.30	VČERAJ ZA JUTRI: Obzorja leta 1947, dok. serija
11.00 SPOZNANO, NEZNANO, oddaja o znanosti
12.10 Kitzbuehel: SVETOVNI PO-
KAL V SMUČANJU — SMUK (M), prenos
15.40 POROČILA
15.45	CHAPLIN: Parada Charlieja Chaplina, ameriška nanizanka
17.00 PJ v KOŠARKI — ZADAR : ŠIBENKA. prenos
18.30 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: Narodna galerija Ljubljana, dokumentarna serija
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 SVETNIKOVO MAŠČEVANJE, angleški film
Tokrat Simon Templar obračunava z italijansko mafijo. Ko zasleduje morilce ameriškega bančnega uslužbenca, seže v sam vrh sicilijanske mafije. Svetnik obračuna z mafijo na eleganten način.
21.40 ZRCALO TEDNA
22.00 MOJE PESMI — MOJI PRIJATELJI, zabavnoglasbena oddaja TV Sarajevo
22.50	POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.25	Nahla (1. del alžirskega filma) — [4.55 Otroška predstava — 15.55 Cedomir Ilič (TV nadaljevanka) —
17.00 Filmovnica — 17.30 Družba Pe-ra Kvržica(jugosl. mlad. film)— 19.00 Novosti glasbene produkcije — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rock maraton —
20.30	Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.05 Športna sobota — 21.30 Slavni zdravniki bolnišnice Charite (vzhodnonemška nadaljevanka) —
23.00 TV galerija
TVZAGRAB
8.55	Zimski šolskispored— 10.30 Poročila — 12.10 Kitzbuehel: Svetovni pokal v smučanju — smuk (m) — 15.45 Sedem TV dni — 16.15 Narodna glasba— 16.45 Poročila—16.50 TVkole-dar — 17.00 Košarka Zadar:Šibenka — 18.30 Živeti z naravo—19.30 Dnevnik — 20.00 California kid (ameriški film) — 21.35 Dnevnik —21.50 Pred polnočjo
NEDELJA, 13.1.
8.05	—22.15 TELETEKST
8.20	POROČILA
8.25 ŽIV ŽAV, otroška matineja
9.15 ZA MANO, MULCI, ponovitev madžarske mladinske nadaljevanke
9.45	CIGANI IVANOVIČI, L del glasbene oddaje TV Novi sad
10.25 Kitzbuehel: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (M), prenos I. teka
11.15 PARK AVENIJA 79, ameriška nadaljevanka
12.55	Kitzbuehel: SVETOVNI PO-KrtL V SMUČANJU — SLALOM
(M), prenos 2. teka
14.00 625. oddaja za stik z gledalci
14.40	POROČILA
14.45	G. Stefanovski: NAŠA LETA, nadaljevanka TV Skopje
15.35	VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja TV Koper
16.30 JEZABEL, ameriški film
18.10 TV KAVARNA
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 INŠPEKTOR VINKO, nadaljevanka TV Zagreb
21.10ŠPORTNI PREGLED
21.40	BESEDA DA BESEDO, televizijski intervju '
22.10	POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.30	Glasbeno popoldne — 17.00 Rokomet Metaloplastika: Steaua —
18.25	Glasbena akademija vam predstavlja — 18.40 Izviri —19.10Prometni krog— 19.30 Dnevnik — 20.00 Režija Shirley Clark — 20.40 Včeraj, danes, jutri — 21.00 TV kinoteka: Moj mož Godfrey (ameriški film)
PONEDELJEK, 14.1.
9.00 ZVERINICE IZ REZIJE: Volk brani kokoši pred lisico
9.20	JAPONSKE PRAVLJICE: Lovec na race
9.35 PISANI SVET: Hitrost
10.05	OTROŠKA ZABAVNA PESEM
10.35 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v železniškem gospodarstvu
11.00 DEČEK IN DEKLICA, 1. del poljske otroške nadaljevanke
17.20	— 22.15 TELETEKST
17.35	POROČILA
17.40	OTROŠKA TELEVIZIJA: Zelena oddaja
18.10 DOMIŠLJIJA JE POVSOD DOMA: Prebesedimo besede
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	POP GODBA: Srp
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 D. du Maurier: SESTRIČNA RAHELA, angleška nadaljevanka
21.00 AKTUALNO: Mode ne krojijo le škarje
22.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.30	Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 20.00 Znanost —
20.50	Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.00 Zabava vas Toto Cotugno
TOREK, 15. L
8.35	ZVERINICE IZ REZlJE:Grdina v lisičji hišici
8.55 JAPONSKE PRAVLJICE: Čelist Goshu
9.15 PISANI SVET: Laž
9.55 Adelboden:SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (M), prenos L teka
11.15 SLOVENSKI VENČEK
11.45	PRED IZBIRO POKLICA:Ofi-cir v kopenski vojski
12.15 DEČEK IN DEKLICA. 2 del poljske nadaljevanke
13.25	Adelboden: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (M), prenos 2. teka
15.40	—22.20 TELETEKST
15.50	POROČILA
16.05	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (M), posnetek iz Adelbodna
17.25 POROČILA
17.40 PEDENJŽEP
18.10 MITI IN LEGENDE — Egipčanski miti: OZIRIS IN IZIDA
18.25 DOLENJSKI OBZORNIK
18.40 SANJE NEKEGA PESNIKA, glasbena video oddaja TV Sarajevo
19.10 RISANKA
19.55	VREME
19.30	DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 TUJCA, švedska drama
Drama prikazuje problem čilcnskih beguncev, ki so po padcu Allendeja množično prihajali na Švedsko. V ospredju je mlada Anna Maria, ki
pride s sinom v deželo, popolnoma drugačno od njene domovine. Bivša čilenska učiteljica mora v novi domovini spremeniti poklic in postane strežnica na domu pri starih ljudeh, eni razumejo njen položaj begunke, drugi pa jo kot tujko zapostavljajo.
20.55	ŽREBANJE LOTA
21.00	INTEGRALI, oddaja o kulturi
22.15	POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Pisani avtobus — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Želeli ste, poglejte— 19.30 Dnevnik—20.00 l op lista nadreslistov — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Revolucija, ki traja — 21.50 Izobraževalna oddaja
SREDA, 16.1.
9.00	ZVERINICE IZ REZIJE: Kako seje lisica naučila leteti
9.20	JAPONSKE PRAVLJICE: Bremenski muzikantje
9.35 PISANI SVET: Krila
10.10	TAM OB OGNJU NAŠEM, glasbena oddaja
10.40 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v kemijski industriji
11.01 DEČEK IN DEKLICA, 3. del poljske nadaljevanke 17.20— 23.15 TELETEKST
17.35 POROČILA
17.40 B. Jurca: BELI KONJIČ, 2. del
predstave Lutkovnega gledališča
18.00 ANDROKlES IN LEV. 2. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča
18.25 OBALNO—KRAŠKI OBZORNIK
18.40	RAČUNALNIŠTVO: Korak za korakom, angleška dokumentarna serija
19.05	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 MEDNARODNA OBZORJA: Jordanija
20.45	MAJHNE SKRIVNOSTI VE-
LIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
20.50	Film tedna: RDEČI KROG francoski film
23.00	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Merlin —
18.15	Tokovi samoupravljanja —
18.45	KUD Blagoje Parovič iz Gajdobre — 19.30 Dnevnik — 20.00 Resna glasba — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Dokumentarna oddaja — 21.50 Sejem jazza
ČETRTEK, 17.1.
9.00	ZVERINICE IZ REZIJE: Volk je delal za lisico
9.20	JAPONSKE PRAVLJICE: Grdi raček
9.40 PISANI SVET: Po svoje smo se igrali
10.10 PEDENJŽEP
10.40 PRED IZBIRO POKLICA: Poklici v PTT prometu
11.10 DEČEK IN DEKLICA, 4. del poljske nadaljevanke	,
17.20 — 22.20 TELETEKST
17.35	POROČILA
17.40 DEČEK Z ZELENIMI PRSTI, animirana serija
17.55 PORTRET PESNIKA KAJETANA KOVIČA
18.20 VIDEOSPOT: Maček Muri
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40 SPET DOMOV, dokumentarna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	TEDNIK
21.JO L. Visconti—E. Medioli: LU-
DWIG. italijanska nadaljevanka
22.05	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
16.25	Smučajmo vsi — 17.25 Dnevnik
— 17.45 Jelenček —18.15 Znanost —
18.45	TV plošča: Džani Maršan —
19.30	Dnevnik — 20.00 Šest čevljev zemlje (zahodnonemška nanizanka)
— 20.55 Poročila — 21.00 Umetniški večer
Na podlagi 136. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 44/82) in odlokovo davkih občanov izdajajo uprave za družbene prihodke občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1984 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta In za leto 1985 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1985.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
Za leto 1984
1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezancTdavka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasnodosegajodohodekzopravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1984;
2. zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1984;
3. zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1984;
4. zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1984. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega vsoto,določeno po občinskem odloku;
5. zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1984. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1984 presega 742.080 dinarjev.
Napoved vložijo:
—. zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor, ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno'prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, ha katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani,
— zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodkeobčine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani,
— zavezanci iz4. točke, čegrezadohodkeiz nepremičnin, pri upravizadružbeneprihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče,
— zavezanci iz 5. točke pri upravi zadružbene prihodkeobčine, na katere območju so imeli v letu 1984 najdalj stalno prebivališče.
ZA LETO 1985
1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1985,
2. zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1985.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor, ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani,
— zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodkeobčine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 20% oziroma najmanj 400 dinarjev.
UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
11/1—2—85
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
airliPb
TUDI TO JESEN IN ZIMO VAS KOMPAS JUGOSLAVIJA IN JAT AIRLIFT VABITA ZA ZMERNE CENE PO SVETU. PREDNOST TEH POTOVANJ JE UPORABA JATOVIH REDNIH LINIJ, KAR ZAGOTAVLJA ODHOD ŽE PRI ZELO MAJHNEM*ŠTEVILU PRIJAVLJENIH POTNIKOV. IN KAM VAS VABIMO? NAJ NAŠTEJEMO LE NEKAJ DEŽEL: TUNIS, EGIPT, MALTA, ŠPANIJA, PORTUGALSKA, TURČIJA, ANGLIJA, GRČIJA, FRANCIJA, SINGAPUR, INDONEZIJA, ZDA ITD. KDAJ? ZA KOLIKO ČASA IN PO KAKŠNI CENI? TA ODGOVOR IN OSTALE PODROBNOSTI BOSTE DOBILI V VSEH POSLOVALNICAH KOMPAS! 822/52—84
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA K G TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
Osnovna šola Stari trg ob Kolpi
razpisuje
prosta dela in naloge čistilke in kuharice
z začetkom delovnega razmerja 1. februarja ali po dogovoru. Prijave pošljite Osnovni šoli Stari trg ob Kolpi do 20. januarja 1985. 9/1—2—85
Fructal čestita naravi za zdrave sadove in želi uspešno sodelovanje tudi v letu 1985.
spig
v sodelovanju z naravo
»Novoles«, lesni kombinat -Novo mesto — Straža, n.sol.o. tozd Žaga, Straža
Delavski svet tozd
razpisuje dela in naloge cfelavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodja proizvodnje žagalnice
pod naslednjimi pogoji:
— višja šola lesne smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža
Kandidate bomo o izbiri obvestili v60 dneh pokončanem zbiranju vlog.
2/1-2-85
Zdravstveni center Dolenjske tozd Splošna bolnišnica Novo mesto
objavlja
prosta dela oz. naloge
več bolniških strežnic
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo končano osemletko
Delovno razmerje je za nedoločen čas, s posebnim
pogojem:
3-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave ali pa se zglasijo osebno na razgovorv 8 dneh po objavi v kadrovski službi, ZCD Partizanska 27, III. nadstropje.
O odločitvi bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
8/1-2—85
»Novoles«, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o. tozd Bor, Krško
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
kuharice — servirke
pod naslednjimi pogoji:
— končana osnovna šola, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— opravljeni živilski pregled
— vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s 45-dnevnim poskusnim delom
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
Novoles, lesni kombinat, tozd Bor, Krško Kandidate bomo obvestilio izbiri v30 dneh po končanem zbiranju vlog.
3/1-2-85
m metalna
strojegradnja, konstrukcije in montaža, n.sol.o. Maribor tozd Tovarna gradbene opreme Senovo, n.sol.o.
vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje prostih del in nalog
1. specialno rezkanje I. stopnje — 1 oseba
2. rezkanje II. stopnje — 1 oseba
Pogoji:
Pod 1: — delavec tehnične smeri s srednjo ali poklicno šolo, 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 90 dni.
Pod 2: — KV delavec kovinske stroke, 2 leti delovnih izkušenj, pred sprejemom v delovno razmerje se opravi predhodni preizkus strokovnih in drugih delovnih sposobnosti.
• Izbrana delavca bosta združila delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
Metalna — tozd Tovarna gradbene opreme, Senovo, Titova cesta 106.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v45 dneh po objavi.
7/1 _ 9—85
Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško, p.o., Krško, Hočevarjev trg 1
Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za:
1.) enega učitelja teoretičnih predmetov — strojne stroke, za nedoločen čas 2 ) enega učitelja telesne vzgoje in zdravstvene vzgoje, za določen čas
3.) enega učitelja praktičnega pouka — elektronika, za nedoločen čas
4.) enega učitelja praktičnega pouka — energetika, za nedoločen čas
Kandidati pod točko 1. in 2. morajo imeti ustrezno visoko izobrazbo.
Kandidati pod točko 3. in 4. morajo imeti ustrezno višjo izobrazbo in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izbiri v petnajstih dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.
4/1-2-85
Svet Delovne skupnosti skupnih služb • SIS občine Trebnje
razpisuje
prosta dela in naloge
1. pravnega svetovalca za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: visoka izobrazba pravne smeri
2. strokovnega delavca za TKS in referenta za upravne zadeve za SKIS in SSS za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: Višja pravna ali upravna šola ter aktivno sodelovanje na področju športa in tri leta delovnih izkušeni
3.	aamiuisiraiorjaza določen čas
(nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom.
delovnim časom.
Pogoj: dveletna administrativna šola Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po dnevu objave na naslov: DSSS samoupravnih interesnih Skupnosti občine Trebnje, Baragov trg 1, 68210 Trebnje.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri 30 dni po končanem roku za prijave.	10/1—2—85
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško
tozd Transport objavlja
prosta dela oz. naloge za
pomoč pri izvrševanju premikalnih nalog (pre-mikač) za 2 delavca za nedoločen čas in za 1 delavca za določen čas
Pogoji:
— končana OŠ
— izpit za premikača, kretničarja in zaviralca, izpit je možno opraviti po nastopu dela
— zaželen periodični izpit iz prometnosignalnega pravilnika
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— delo v 3 izmenah
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba naše DO 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav.
14/1-2-85
KZ KRKA obvešča svoje kupce, da se od 1. 1. 1985 lahko neposredno oskrbijo na GRABNU:
— s traktorji Store 502,504 (dobava takoj)
— vsemi priključnimi stroji
— zaščitnimi sredstvi za varstvo rastlin
— gradbenim materialom 'in pod.
— umetnimi gnojili.
Obratovalni čas: vsak dan od 7. ure do 14.30 ob sobotah od 7. do 12. ure.
Informacije dobite na tel. 25-141, 21-756 in 21-544
15/1-2-85
IGMP Sava Krško tozd Savaprojekt
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
1. dva diplomirana inženirja strojništva
2. diplomiranega inženirja elektrotehnike— smer energetika
3. diplomiranega ekonomista
4. diplomiranega pravnika Pogoji:
Pod točko 1:
visoka šola ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit Pod točko 2:
visoka šola ustrezne smeri; zaželeneso delovne izkušnje na področju investicijskih del Pod točko 3 in 4:
visoka šola ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na področju investicijskih del
Kandidatom pod zap. št. 1 in 2 lahko nudimo kreativno delo na področju zahtevnega projektiranja orodij, strojev, naprav, tehnoloških linij in strojnih instalacij, zaradi tega pričakujemo, da kandidati opredelijo področje dela, na katerem bi želeli sodelovati.
Če ste pripravljeni svojeznanje uporabiti pri opravljanju navedenih delovnih nalog, vam nudimo:
— organizirano uvajanje v delo ,
— možnosti za dodatno izpopolnjevanje
— nagrajevanje glede na vrednost sestavljenosti opravljenih del in nalog, individualno učinkpvitost, iniciativnost in inovativnost
— solidno raven družbenega standarda
Izbrani kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja v skladu z zakonom 3 mesece. Stanovanjsko vprašanje bomo reševali po dogovoru z izbranimi kandidati.
Kandidate, katere zanima navedeno področje dela, pozivamo, da pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni na naslov: IGMP Sava Krško
— tozd Savaprojekt, CK2 51, Krško.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
SIS ZA KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST ENOTA ZA RAZPOLAGANJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI
BREŽICE, Cesta prvih borcev št. 11
razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za oddajo pravice uporabe ‘na štabnem zemljišču za gradnjo .enodružinske stanovanjske hiše v stanovanjski soseski Trnje, kare Lasič in Kežman.
Na javnem natečaju, ki bo zaključen v petek, 25. januarja 1985, ob 8. uri na sedežu Enote za urejanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči v občini Brežice, se oddaja pravica uporabe na stavbnem zemljišču:
1. za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše v izvedbi dvojček na lokacijah št. 64, 65, 66 in 67 v zazidalni soseski Trnje, kare Lasič. Velikost zemljišča za lokacijo št. 64 je 365 m2, za lokacijo št. 65 je 430 m2, za lokacijo št. 66 je 490 m2 in lokacijo št. 67 je 650 m2. Cena na 1 m2 zemljišča je 156 din.
2. Za gradnjo enodružinske vezane stanovanjske hiše na lokacijah št. 126, 127, 128, 129 in 130 v zazidalni soseski Trnje, kare Kežman. Velikost zemljišča za lokacijo št. 126 je 440 m2, za lokacijo št. 127 je 360 m2, za lokacijo št. 128 je 365 m2, za lokacijo št. 129 je 370 m2 in lokacijo št. 130 je 600 m2. Cena za 1 m2 zemljišča znaša 156 din.
3. Cena minimalne komunalne opreme v tej soseski znaša 444 din za 1 m2 zemljišča..
4. Uporabnik zemljišča plača še naslednje stroške:
— administrativno tehnične stroške enote
— spremembo namembnosti zemljišča
— soglasje za priključek na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje
— stroške geodetske delitve zemljišča
— objavo javnega natečaja v'Dolenjskem listu
— stroške zemljiškoknjižnega prenosa pravice uporabe. Na javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo do 8. ure
na dan javnega natečaja na sedežu enote v Brežicah.
K ponudbi se položi varščina 15.000 din.
13/1-2-85
c
S"7
dolenjka
Mercator
DEŽURNE PRODAJALNE OB SOBOTAH DO 19. URE OD 1.1. DO 30.6.1985
V NOVEM MEŠTU
MERCATOR TOZD Standard
— Potrošniški center Ločna 5.1., 16. 3., 1.6.
— Potrošniški center Zagrebška 12.1., 23. 3., 8.6.
EMONA DOLENJKA TOZD ENGRO—DETAJL
— Market Drska 19.1., 30. 3., 15.6.
— Samopostrežba pri mostu 26.1., 6.4., 22.6.
— Market Ljubljanska 2. 2., 13.4., 29.6.
— Market Ragovska 9. 2., 20. 4.
— Market Cesta herojev 16. 2., 4.5.
— Market Kristanova 23. 2., 11. 5.
— Samopostrežba Šmihel 2. 3., 18.5.
KZ »KRKA TOZD OSKRBA
— Blagovnica Žabja vas 9. 3., 25.5.
V ŠENTJERNEJU
MERCATOR Blagovnica 5.1., 19.1., 2.2., 16.2., 2.3., 16.3., 30.3., 13.4.,4.5., 18.5.,
1.6., 15. 6., 29. 6.
EMONA DOLENJKA MARKET 12.1., 26.1., 9.2., 23.2.,9.3.,23.3.,6.4.,20.4., 11.5., 25. 5., 8. 6., 22. 6.
V DOLENJSKIH TOPLICAH
KZ KRKA prod. Vrelci 5.1., 19.1., 2.2., 16.2.,2.3., 16.3., 30.3., 13.4.,4.5., 18.5., 1.6., 15. 6., 29. 6.
MERCATOR - prod. Rog 12.1., 26.1., 9.2., 23.2., 9.3., 23.3., 6.4., 20.4., 11.5., 25.5., 8. 6., 22. 6.
V ŽUŽEMBERKU
E-DOLENJKA prod. Grad 5.1., 19.1., 2.2., 16.2., 2.3., 16.3., 30.3., 13.4., 4.5., 18.5.,
1.6., 15. 6., 29. 6.
KZ KRKA prod. Žužemberk 12.1., 26.1..9.2.,23.2.,9.3.,23.3., 6.4., 20.4., 11.5.,25.
5., 8. 6., 22. 6.
V STRAŽI
KZ KRKAprod.Straža5.1., 19.1.,2.2., 16.2.,2.3., 16.3.,30.3., 13.4.,4.5., 18.5., 1.
6., 15. 6., 29. 6.
EMONA DOLENJKA —MARKET 12.1., 26.1.,9.2.,23.2.,9.3.,23.3.,6.4.,20.4., 11.
5., 25. 5., 8. 6., 22. 6.
Trgovine z živili bodo ob delovnih sobotah (5.1., 2.2., 16.2., 16.3., 6.4., 25.5., 1.6., in 15.6) odprte do 15. ure, ostale sobote pa do 13. ure.
Emona Posavje n.sol.o. Brežice 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 35 tozd Gostinstvo Brežice, o.sub.o.
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
vodja Turist hotela
Pogoji:
— končana srednja šola gostinske smeri ali srednja hotelska šola in 3 leta delovnih izkušenj
— končana VK gostinska šola in 3 leta delovnih izkušenj
— končana KV gostinska šola in 5 let delovnih izkušenj
— da kandidat ni kaznovan zaradi kaznivih dejanj iz 511 čl.ZZD
— da ima smisel za delo z ljudmi
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter moralno-politične kvalitete
— da pozna predpise in uzance gostinstva, kakor tudi samoupravne sporazume in družbene dogovore s področja gostinstva
— znanje enega tujega jezika
— poskusno delo traja 2 meseca
— za vojaške obveznike odslužen vojaški rok
— delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
— delo se opravlja deljeno po potrebi v dnevnem in nočnem času ter ob nedeljah in praznikih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogbjev v splošni sektor delovne organizacije Emona—Posavje, Cesta prvih borcev 35, Brežice, v roku 8 dni.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem izboru.
6/1—2—85
SOP Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo,
TOZD Storitve,
Krško, Gasilska 3
prodaja na javni licitaciji poškodovano vozilo lado 1300 S, leto izdelave 1983.
Začetna cena 180.000,00 din.
Licitacija bo v ponedeljek, 14. 1. 1985, ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor. Ogled vozila je možen vsak dan na parkirnem prostoru SOP Krško, TOZD STORITVE, Gasilska 3.
18/1-2-85
GKP Trebnje po sklepu DS TOZD Gradbeništvo
razpisuje
javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev izven uporabe
1. Betonarna Gradis PN 500; izklicna cena 2.925.740,00; neizpravna;
Licitacija bo12.1.1985 ob9.urivTrebnjem, Kolodvorska ulica št. 1.
Ogled je možen 12.1.1985 od 7. ure dalje.
Pred začetkom licitacije plačajo potencialni kupci varščino v višini 10 % izklicne cene.
Izlicitirano blago mora kupec plačati pred prevzemom oz. takoj po licitaciji.
Prometni davek plača kupec.
Poleg izklicne cene in prom. davka plača kupec stroške demontaže.
Po prevzema kupljenega blaga ne sprejemamo reklamacij.
19/1-2-85
ZMAGA METLIŠKIH KEGLJAČEV
SEMIČ — Ob črnomaljskem občinskem prazniku je bil pred dnevi v Semiču kegljaški turnir. Zmagala je ekipa Novega mesta s 419 podrtimi keglji pred Rudarjem 385. Mercatorjem 385 in Metliko 370, v skupnem seštevku pa je zmaga pripadla Metličanom z 2.360 podrtimi keglji, sledijo pa: Rudar 2.229, Mercator 2.162 in Novo mesto 1.568.
N. G.
PINOZA KEGLJAČ LETA
SEVNICA — Ob koncu lanskega leta so kegljači KD Rudi Kepa iz Sevnice organizirali že 19. prvenstvo društva, na katerem je zmagal Hervol s 1.673 podrtimi keglji, ob tej priložnosti pa so naredili tudi obračun lanskega dela. Ante Glavan je prejel pokal za lanski najboljši rezultat, ko je v okviru ligaškega tekmovanja v Krškem podrl 904 keglje/najbolj laskavo priznanje, naziv kegljača leta, pa je pripadel Marjanu Pinozi.
J. BLAS
Vse od temeljev do strehe v prodajalni gradbenega materiala
sp OPEKARNE ZALOG
mts NOVO MESTO, tel.: 21-403,22 - 291
Sprejemamo naročila za leto 1985!
Zagotavljamo datum dobave opečnih izdelkov lastnega proizvodnega programa tistim kupcem ki bodo naročili potrebne količine že v decembru 1984 ter do konca januarja 1985. Priporočamo nakup v naši prodajalni: cement, apno, salonitne plošče, tervol, armaturne mreže, nosilce, preklade, polnilce itd.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice
KATARINE PETROVČIČ
rojene ZAJC iz Vranovič pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo sovaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih nesebično pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje, ter vsem, ki ste našo pokojno mamo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišhice v Novem mestu, v prvi vrsti dr. More-lovi/dr. Novakovi, dr. Žuniču in dr. Kotarju za požrtvovalno in intenzivno nego bolnice ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
r ^
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je 31. decembra 19';4 za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
ANGELA JAKLIČ
iz Dol. Straže
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojno spremili na zadnji poti, podjetju Novoles TOZD TVP in DSSS ter stanovalcem bloka 160 in 161 iz Gor. Straže za podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč v teh posebno težkih dnevih. Lepa hvala župniku za opravljeni obred in tople poslovilne besede pokojnici. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Luka, otroci Kristina, Marija, Alojz, Štefan in Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, strica in brata
JOŽETA STARCA
iz Selške gore 12, Mirna
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za tako številno podarjeno cvetje in vence, posebno pa sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi DO Dana Mirna, govorniku za poslovilne besede, pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. Hvala tudi vsem ostalim, ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žena Alojzija in ostali
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta
TEREZIJA GAČNIK
iz Brune vasi 3 pri Mokronogu
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, podarjene vence, cvetje, maše in izraze sožalja. Hvala kolektivom Labod-TOZD Temenica Trebnje, Dana Mirna, Jutranjka —TOZD RADNA, pevcem iz Mokronoga za lepo zapete žalostinke, Cirilu Brzinu za poslovilne besede pri hiši žalosti, Štefki Uhan za slovo pri odprtem grobu in župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgi, težki bolezni nas je v 68. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, babica, prababica in tašča
IVANA SKUBE
Adlešiči 25
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za pomoč in podarjeno cvetje in vence. Hvala nevrološkemu oddelku splošne bolnišnice za lajšanje bolečin, posebej dr. Bošnjaku, ZD Črnomelj, dr. Macanu, patronažni sestri za obisk na domu in delovnim organizacijam Belt. Iskra, Tonosa. Hvala pevkam in župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
JOŽE
LUKEK
Kje si. ljubi mož in ate, kje tvoj veseli je obraz, kje so tvoje pridne roke. ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 80. letu starosti zapustil dragi mož, ate, stari ate in tast
Grabrovec pri Metliki
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjem trenutku pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi grabrovškim gasilcem, Zvezi borcev, duhovnikoma za opravljeni obred, kolektivu Doma počitka in kolektivu Šestove.
Žalujoči: žena Magdalena, hčerka Slavica z možem, sin Jože z ženo, vnuka Tadej in Boštjan
Srce krvaveče vpije zdaj:
»Dragi mož in očka, vi ti se med nas nazaj!"
A kaj. ko sedaj vemo vsi, da med nas nazaj vrnitve ni.
V SPOMIN
9. januarja mineva leto žalosti in samote, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož in očka
POTOČAR— ČAMPA
Trška gora 75, Otočec
Ne moremo dojeti resnice, da si nas za vedno zapustil, naš ljubljeni mož in očka. Spomin nate globoko živi in v naših srcih nikoli ne zbledi. Hvala vsem, ki sega še spominjate, mu prižigate svečke in krasite njegov grob.
Njegovi najdražji
TOMAŽ
N c jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 75. letu starosti zapustila draga sestra in teta
MARIJA STRMEC
roj. STRAJNAR Sela — Šumberk 13
Prisrčno se zahvaljujemo dobrim sosedom pokojnice, še posebno Zaletelovim in Travnikovim, ki so ji med boleznijo kakorkoli izkazali pomoč, vsem, ki so nam obsmrti ustnoali pismeno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljuejmo se tudi zdravstvenemu in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Hvala župniku Zaletelju za lepo opravljeni obred jn pevcem za zapete pesmi.
Žalujoči: sestri Frančiška in Lojzka ter nečakinja Olga z družino
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 69. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče
IGNAC BRATKOVIČ
iz Dol. Brezovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, OOZS in sodelavcem ISKRE HIPOT in UPOROV Šentjernej, KZ Krka-TOZD Brazda Šentjernej, NK Šentjernej, ZZB Šentjernej, šentjernejski godbi in oktetu ter govorniku tov. Verbiču za poslovilne besede. Hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto za dolgoletno zdravljenje ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Ko popoldan si odšel od doma, od doma šel si daleč proč. dragi mož in očka. nismo slišali te, ko klical zvečer si nas na pomoč.
V SPOMIN
Z bolečino v srcih se spominjamo 7. januarja 1984, ko je v najlepših letih ugasnilo življenje našemu možu in očku
JANEZU VOVKU
iz Biške vasi 27 pri Mirni peči
Težko se je sprijazniti, da se nikoli več ne vrneš. Vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in mu prižigate svečke ter nam pomagate, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica, sin Andrej, hči Janja in drugo sorodstvo
Za tabo, ljubi ata. hitijo naše misli, zaman povsod te iščejo oči, a v srcih naših si navzoč.
ZAHVALA
V 78. letu je za vedno prenehalo biti srce našega dragega moža, ata, starega ata, strica in svaka
ALOJZA
VRŠČAJA
FLEI NOVEGA LOJZETA z Mirne 39
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste v trenutkih žalosti sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala ZB NOV Mirna,gasilcem za častno spremstvo, Društvu upokojencev, trebanjski godbi, Agrostrojuiz Ljubljane, Založbi Borec iz Ljubljane, vsem govornikom za poslovilne besede.
L V tihi žalosti: žena Ančka, hčere Veronika, Marta in Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA
KUŽNIKA
iz Dobindola 15
se najprisrčneje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Blatnikovim in Fonovim za pomoč. Prav tako se zahvaljujemo kolektivom Kovinar Novo mesto, IMT—tozd proizvodnja avtomobilov, Krka—tozd gostinstvo — kavarna Novo mesto, G D Dobindol in Uršna sela, ZB Uršna sela. Lepa hvala govorniku Francu Grilu za poslovilne besede, patronažni sestri za obiske na domu in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Domine, Ivan, Miha, Polde, hčerki Micka in Nada z družinami ter brat France z družino
§iy yy 11 * 11 lip fl n IIk li
if 1
t f i M y ^
tedensK6leda
Četrtek, 10. januarja — Viljem Petek, 11. januarja — Pavlin Sobota, 12. januarja — Tatjana Nedelja, 13. januarja — Veronika Ponedeljek, 14. januarja — Srečko Torek, 15. januarja — Pavel Sreda, 16. januarja — Marcel Četrtek, 17. januarja — Anton
LUNINE MENE
14. januarja ob 0,27 — zadnji krajec
a
BREŽICE: 11. in 12. 1. angleški film Skrivnostna moč. 13. in 14. 1. ameriški film Vigilante. 15. in 16. 1. ameriški film Bojevnik izgubljenega časa.
ČRNOMELJ: 10. in 13. 1. nemški film Švedinje v internatu. 11. in 13. 1. francoski film Razkropite se, kaj zijate. 15. 1. angleški film Pobesneli Maks. 16. 1. risani film Zajček Dolgouh, na mah dve muhi. 17. 1. ameriški film Dvojna ekspozicija.
i: 12. in 13. 1. angleški film Ljubimec lady Chatterlev. 13. l.Qb lO.uriameri-ški film Deset zapovedi — I. del. 16. 1. ob 17. uri ameriški film Abot in Costelo srečata duhove.
KOSTANJEVICA: 12. 1. film Bud jaha na zahod. 13. 1. film Bombarder.
KRŠKO: Od 11. do 13. 1. ameriški film Oficir in gentleman. 15. 1. francoski film Javna hiša v Parizu. 16. 1. ameriški film Lov za izgubljenim zakladom.
SEVNICA: 10. 1. ameriški film Kako se rešiti svojega šefa. 11. in 12. 1. italijanski film Stevardesa in gangsterji. 13. 1. ameriški film Bronco Billy. 16. in 17. 1. angleški film Vzpon in padec Idi Amina.
NOVO MESTO: 10. 1. ob 17. in 19. uri španska drama Demoni v vrtu. 11. in 13. 1. ameriški film Deset zapovedi — I. del (ob 15., 17. in 19. uri), 12. in 14. 1. isti film ob 17. in 19.uri. 12. l.(ob 15. uri) in 13. 1. (ob 10. uri) film Fanto-masova vrnitev. 14. in 15. (ob 10. in 15.) ameriški film Abot in Costelo srečata duhove. 16. 1. italijanski film Vem, da veš(ob 17. in 19.). 16. in 17. 1.ameriški film Bratje Marx v cirkusu (ob 10. in 15.). 17. l.filmTrijeprispevkiksloven-ski blaznosti (ob 17. in 19. uri).
SLUŽBO IŠČE
GRAFIČNA OBLIKOVALKA išče honorarno zaposlitev za dva meseca.
Znanje tiskovnih postopkov (sitotisk) in šivanje. Tel. 24-452.
TA NOVAN J A
SOBO v Krškem (Videm) iščem. Šifra: GARSONJERA.
PRIPRAVNIK išče centralno ogrevano sobo v Novem mestu — Bršljin. Šifra: »JANUAR«
V Novem mestu ali okolici iščeva sobo z možnostjo kuhanja. Javite se na telefon 22-441, interna 639.
Motorna vozila
PRODAM Z 101, letnik 1984 za 43 SM in 850 šport coupe 72 za 8 SM. Telefon 20-228
PRODAM ZASTAVO 750 special, perlit za fasado in 20 mm mesing palice. Lipar, Vrbovce, Šentjernej.
NUJNO prodam Z 750, letnik 4. februar 1975, za 4 SM. Markežič, Semič 18/a.
ZASTAVO 101, letnik 1974, v nevoznem stanju, prodam. Telefon (068) 82-679.
ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Telefon 20-363.
R 4, letnik 1978, prodam. Jokič, Šcgova 61, Novo mesto. Ogled v soboto popoldne in nedeljo cel dan.
WV, kompletno ali po delih, prodam. Struna, Dol. Podšumberk 5, Žužemberk.
ŠKODO 120 LS, letnik december 1982, 5000 km, prodam. Telefon (068) 67-020.
ZASTAVO 101 SC dobro ohranjeno, letnik 1979, prodam. Franc Novak. Soteska 4, Straža.
SPAČKA, letnik 1975, prodam. Telefon (068) 21-393.
126 P, letnik 1980, prodam. Telefon 20-411.
PRODAM dele za Z 101 (športne gume z obroči, motor, menjalnik, odbijače, masko, luči, prage, vrata in avtokasetofon). Tel. 21-078.
126 P, letnik 1981, prodam. Gorenc, Gor. Gradišče 1, Dolenjske Toplice.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano 9. 2. 1979. Za ostale informacije se oglasite na telefon 23-198, po 15. uri.
Z 101 mediteran, letnik 1979, pravkar registrirano, ugodno prodam. Telefon 24-022, popoldne.
PRODAM karamboliran FIAT 126 P. Karel Kocjan, Mokronog 174.
R 4. letnik 1979,56000 km, karamboliran, vozen, prodam. Telefon 24-739 dopoldne, 22-045 popoldne.
ZASTAVO 750. letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 62-447.
'■•■■■■■■■•■■■■■M
II Kmetijski stroji ij
NOV TRAKTOR minior praktik 4 prodam. V Brezov log 27,68000 Novo mesto, telefon 24-987.
TRAKTOR UNIVERZAL 445. dobro ohranjen, prodam. Telefon (068) 61-863.
PRODAM traktor Zetor 5945 s kabino, pogon na štiri kolesa, letnik 1980, dobro ohranjen. Mihael Me'elko, Hudo Brezje 16, 68293 Studenec pri Sevnici.
PRODAM ali zamenjam za plug brane, originalno traktorsko desko za odstranjevanje snega. Naslov v upravi lista (5/85).
PRODAM traktor zetor 4911, 900 delovnih ur. Informacije na naslov: Marta Zabukovec, Gabrijele 29, Krmelj ali telefon 81-770.
PRODAM dvobrazdni premični plug Slavonac. Anton Brodarič, Griblje 79,Oradac.
PRODAM nov priključek —vlečno
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: D1C, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič—Dra-gaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 40 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din, 1 cm na prvi strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din/vsaka nadaljnja beseda 30 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Irezo za motokultivator Honda F 600. Naslov v upravi lista (3/85).
PRODAM nakladalko SIP NRP 16-6. Franc Zorko, Dule 6, Bučka.
TRAKTOR STAYER (18) prodani ali zamenjam za težjega. Prodam tudi živinsko prikolico in plug za TV. Naslov v upravi lista (2/85).
PRODAM traktor Zetrr 47 z originalno kabino. Karol Pate, Dol. Kamenje 17, Novo mesto.
PRODAM traktor Zetor 4712. Alojz Jeglič, Orešje 1, 68220 Šmarješke Toplice.
OBIRALEC koruze Zmaj 211, traktorski, prodam ali zamenjam za avto, starejši traktor ali poltovornjak. Kranjc, Vrhovo 25, Radeče.
TRAKTOR VLADIMIREC (58 KM, pogon na vsa štiri kolesa) prodam. Franc Jožef, Šmarješke Toplice.
PRODAM
PRODAM »ARANA«(9—12KS),je na podvozju ŠKODE, ter menjalnik za Z 750. Informacije: Pleskovič, Dol. Kamence 13.
PRODAM gumi voz (15 col). Mo-mir Kordič, Bojanci 8, Vinica.
PRODAM nove traktorske gume 13. Pavlič, Male Brusnice 8, Brusnice.
PRODAM rabljene kuhinjske elemente. Nečemer, telefon 22-291, dopoldne.
PRODAM kobilo, brejo 8 mesecev, dobro voznico, staro 7 let, in kravo, brejo 8 mesecev, sive barve, dobro mlekarico. Jože Lipar, Sp. Stari grad 53, 68270 Krško.
PRODAM kosmato belo jakno številka 36 in poročno obleko številka 38 krem barve. Telefon 85-978.
UGODNO prodam termoakumulacijsko peč (2,3 KW). Kruljac, Vrhov-čeva 10, Novo mesto, tel. 24-870.
PRODAM kobilo, staro 7 let. Franc Primc, Koroška vas 20.
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, psiho Brežice in več gum 155/14 nujno in ugodno prodam. Irt, K Roku 76. Novo mesto, ali Loterija Novo mesto.,
NOV MOŠKI PLAŠČ ovčji velur in balonar, oba zimska podložena, številka 50, prodam. Tel. 23-443.
UGODNO PRODAM nove smuči Kneissel lntersport, dolžine 210 cm. Telefon 24-018, dopoldne.
PRODAM barvni televizor Gorenje za 4 M. Tel. (068) 22-597.
PRODAM rabljeno spalnico in kuhinjo s štedilnikom. Judež, Velika Cikava 10, Novo mesto.
POCENI PRODAM pohištvo Mozaik, Jež, Nad mlini 7 a, telefon 22-757.
PRODAM brejo kozo mlekarico. Dušan Gačnik, Petelinjek 37 (Potov vrh).
PRODAM žago Stihi 08. Telefon 75-591, po 16. uri.
PRODAM stružnico, delovna dolžina 1000 mm, z manjšim priborom. Tel.: 23-789, popoldne.
PRODAM plašč številka 40 po zelo ugodni ceni. Tel. 25-633.
PRODAM hladilnik z zamrzovalnikom in žensko poročno obleko. Telefon 23-906.
PRODAM 1 m’ suhih javorovih plohov (5 cm), okoli 7 a vinograda pa dam v najem brezplačno. Jože Plan-tan, Rumanja vas 18, Straža.
PRODAM smrekove (osne. Prose-nik. Rožno 7, 68280 Brestanica.
PRODAM klavirsko harmoniko (120-basno), novo, znamke Horch, za 6 SM. Janez Zagorc, Vratno 8. 68310 Šentjernej.
PRODAM črno-beli televizor. Informacije popoldne od 15. ure dalje: Radivoje Kostič, Zagrebška 8 a. Novo mesto.
PRODAM 3100 I kurilnega olja z 10-odst. popustom. Tel. 21-241.
PRODAM električno kitaro Melodija Mengeš. Tel. 85-981.
PRODAM motorno žago Dolpina PS-290, novo. Roman Vodopivec, Armeško 12, 68280 Brestanica.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Ogled možen po 16. uri. Kastelic, Otočec 89.
PRODAM hidrofor (1801) zenofaz*-nim motorjem in ostalimi priključki. Jože Šiler, Češča vas 17, Novo mesto.
PRODAM traktorske gume 11-2-10-28. Matija Šinkovec, Jetendol 9, Škocjan.
PRODAM stružnico za les (draksel). Tel. 21-826 interna 237.
UGODNO PRODAM Adria kamp prikolico za 4 osebe s predšotorom in gliser z motorjem Johnson (35 KM). Tel. (068) 56-759.
PRODAM sedežno garnituro. Telefon 23-893.
PRODAM kombinirano puško ta-tra.cal. 16x 7 x65Rinmenjalnecevi 16 x 16. V Brezov log 27, 68000 Novo mesto, telefon 24-987.
PRODAM barvni televizor grundig, veliki ekran. Telefon 21-948.
PRODAM prašiča, Jablan 17, Mirna peč.
UGODNO PRODAM diatonično harmoniko 2.5 t. Jože Grom. Videm 18, Šentjanž, telefon (068) 88-845.
PRODAM žensko krzneno jakno številka 38 (ovca). Telefon (068) 32-075.
PRODAM posteljo spalnice »Alma« Novolcs. Telefon 21-786, popoldne.
jši, ki ima okvarjen motor. Telefon 21-078.
KUPIM dobro ohranjen traktor (do 18 KM). Anton Skrbinek, Dol. Leskovec 18, 68280 Brestanica.
KUPIM električni ali ročni posne-malnik za mleko. Ivan Benkoč, Sela 20. Dobova, telefon (068) 67-518.
POSEST
V BREŽICAH prodamo novo stanovanjsko hišo. Telefon (041) 413-595.
PETSOBNO STANOVANJE v visokem pritličju z garažo, drvarnico in balkonom v Novem mestu prodamo najugodnejšemu ponudniku. Delno plačljivo s kreditom. Primerno tudi za mirno obrt. Vseljivo po dogovoru. Informacije na telefon (068) 22-278, popoldne.
PRITLIČNO) HIŠO, zgrajeno do tretje faze, nad Šentlovrencem ugodno prodam. Telefon (061) 852-030.
PRODAM 1/2 ha obdelovalne zemlje 500 m iz Metlike v smeri Črnomlja. Naslov v upravi lista (4/85).
PRODAM starejšo kmečko hišo z dvoriščem, sadovnjakom in gozdom na Grabrovcu pri Metliki. Martina Černič, CBE 84, Metlika.
predvsem perutnine, po vrtovih in njivah. Kdor tega ne bo upošteval od 15. februarja 1985 dalje, ga bova sodno preganjala.
FANI in ANTON HOČEVAR iz Stare vasi 4 pri Škocjanu prepovedujeva pašo in hojo živali, predvsem perutnine, po vrtu od 15. februarja 1985 dalje. Kdor tega' ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
IVAN in ANTONIJA LUZAR iz Gor. Suhadola 10 opozarjava Jerneja PILETIČA iz Gor. Suhadola, naj preneha prodajati gozd in sekati les v gozdu na Škrnicah. Če tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Preklic velja, tudi za vse ostale, ker bo za kršitelje postopek enak.
KAREL KOCJAN, Gor. Mokronog, Trebelno, prepovedujem hojo in vožnjo po mojih parcelah na Priči, KO Lakenc, in na parcelah KO Trebelno. Kršilce bom sodno preganjal.
msmm
50. icjstni dan bo praznovala FANI SELAN iz ulice Cesta brigad 14. Vse lepo, največ pa zdravjaji želita Zvonka in Frenk.
Dragi dobri mami in stari mami PEPCI PUGELJ iz Starih žag 6 pri Dolenjskih Toplicah iskreno čestitajo za njen 64. rojstni dan vsi, ki jo imajo radi. Atu pa pošiljajo lepe pozdrave ter mu želijo srečno novo leto 1985. Vnučki in vnukinje oba toplo poljubljajo.
Dragemu očetu ALOJZU VRTA-Č1ČU iz Prapreč 5 pri Šentjerneju za njegov 80. rojstni dan veliko sreče in trdnega zdravja ter še mnogo let želijo Tinca in ostali Hudoklinovi.
^OBVESTILA I
PIŠČANCE, bele. rjave in grahaste, do 5 tednov starosti, bomo prodajali od februarja dalje. Prednaročila sprejemamo na naslov Franc Humek, lrča vas 18, Novo mesto, telefon 24-496.
SLUŽBO DOBI
V SLUŽBO v kovinsko stroko vzamem delavca. Andrej Peric, V Ragov log 2.
RAZNO
VDOVEC, invalidski upokojenec z lepo pokojnino, želi spoznati žensko, upokojenko od 50 do 60 let starosti, ki bi bila pripravljena živeti v Krškem. Imam krasno dvosobno stanovanje (spalnico, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico, vse opremljeno). Imam tudi vrt. Ni potrebno, da ženska kaj ima, važno je le, da ima pridne roke, saj bi samo kuhala in prala na pralnem stroju, to, bi bilo vse. Le pridi in srečna boš! Naslov v upravi lista (1/85).
UPOKOJENCA iščeta žensko od 45 do 60 let za pomoč v gospodinjstvu. Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Ivan Goričan. Srednja vas 4, Semič.
IŠČEM žensko za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Podrobnejše informacije po telefonu 25-662 v popoldanskem času od 17. ure dalje.
JRBadCt^
DARKO ŠTERK, Trzin, Ljubljanska c. 37, 61234 Mengeš, prepovedujem tov. Slavu KOŽELJU iz Metlike, Vinogradniška 11, uporabljanje moje parcele v vasi Primostek, pare. številka 3456/2, vi. št. 829, k. o. Metlika.
JANEZ RUPAR, Štrit 22. Bučka, zahtevam, da Janez S1VC, Dobrava 54, Škocjan, v roku 15 dni prekliče preklic, ki' je bil objavljen v Dolenjskem listu proti meni. Če tega ne stori, ga bom sodno preganjal.
IVAN m ANTONIJA HOČEVAR iz Stare vasi 5 pri Škocjanu prepovedujeva vsako hojo in pašo živali.
SGP Pionir, TOZD Gradbena operativa Metlika in DSSS
razpisujeta prosta dela in naloge:
1. več KV krovcev za TOZD GO Metlika
2. več KV fasaderjev za TOZD GO Metlika
3. več KV soboslikarjev in pleskarjev za TOZD GO Metlika
4. več KV kleparjev za TOZD GO Metlika
5. prevajalca za slovenski in srbohrvaški jezik za DSSS.
Pogoji pod 1 do 4.: KV delavec ustrezne stroke, pod 5. predmetni učitelj slovenščine in srbohrvaščine.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in pogojem poskusnega dela.
Rok prijave je 15 dni.
Prijave z dokazili a izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo za TOZD GO Metlika na naslov: SGP PIONIR, TOZD Gradbena operativa Metlika 68330, Cesta XV. brigade 2, za DSSS pa na naslov: SGP PIONIR kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto.
Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 30 dneh.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša dobra mama, sestra, babica in prababica
ANA JELENC
rojena PERKO, iz Mokronoga
Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete pesmi. Prav vsem naša iskrena zahvala!
Žalujoči vsi njeni otroci z družinami in sestre
ZAHVALA
Ob tako hitri in prerani izgubi naše drage hčerke, žene, mame, sestre in tete,
komaj 48-letne
ANTONIJE SERCELJ
roj. SIMONIČ s Sel pri Otovcu 9
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in pokojni darovali toliko lepega cvetja in vencev ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni tovarni Iskra Semič in obratu Črnomelj za organizacijo pogreba in darovane vence, sosedom za nesebično pomoč, posebno družini Zupančič in Potočnik izOtovca. Zahvaljujemo se SCT-TOZD Kovinar Črnomelj in Obrtni zadrugi Črnomelj za podarjene vence. Posebna zahvala velja tudi godbi, duhovniku za opravljeni obred, govorniku in vsem, ki so pokojno v tako velikem številu spremili na njeni prerani zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama Marija, mož Tone, sin Boris, hčerka Tatjana, brat Jože z. družino, sestri Zofija in Ivanka
z družinama Sela pri Otovcu, 1. januarja 1985
H
KUPIM
KUPIM Z 750, letnik 1980 ali mla-
Ko zjutraj si odšel od doma. od doma še! si daleč proč. Dragi Stane, nismo slišali te. ko zvečer si klical na pomoč.
ZAHVALA
V 21. letu starosti nas je tragično zapustil sin in brat
STANE
KRESAL
ml.
iz Malega Cerovca 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo ŽTO—TOZD za promet Novo mesto za nesebično pomoč, častno spremstvo ter tov. govorniku za poslovilne besede. Hvala TOZD TPP Gotna vas, ORL oddelku in ZSMSCerovec za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Moj srp je rezal tvoje bilke, moj znoj je močil tvoje trte. moj plug orat je tvoja polja, zdaj k tebi so oči uprte.
(A. Gradnik)
ZAHVALA
Ko je po 81. letih trdega dela prenehalo biti plemenito srce našega očeta
JANEZA DULARJA
iz Cegelnice pri Novem mestu
ste nam mnogi izrekli sožalje, ga prišli pokropit, se udeležili pogrebnega slavja in ga zasuli s cvetjem. Vsem se iskreno zahvaljujemo, zlasti pa škofu dr. Stanislavu Leniču za ubrane besede slovesa in za opravljen obred, vsem duhovnikom, pevcem iz Brezovice, domačim gasilcem za spremstvo in slovo ter vaščanom, zlasti sosedom za pomoč.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi moža, očeta, brata, zeta in svaka
PETRA GERLICA
iz Dečje vasi
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali znami, nam pomagali in spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala delovnim kolektivom JREGRAD Trebnje, DSO in NOVOTEKS iz Novega mesta, učiteljem in sošolcem KMETIJSKE ŠOLE, vaščanom, posebno družini Prosen, sorodnikom in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih. Prisrčna zahvala Jožetu Lipoglavšku za poslovilne besede ob grobu ter duhovniku in pevcem za lepo opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 76. letuje za vedno prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, stare mame, prababice, tete in sestre
JOŽEFE MRGOLE
Zbure 32 pri Šmarjeti
Posebno se zahvaljujemo gasilcem iz Zbur in sosednjih društev za častno spremstvo. Hvala lepa Zvezi borcev Šmarjeta, Društvu upokojencev Novo mesto, kolektivom Mercator Novo mesto, 1MV Novo mesto in Šmarjeta ter TZ Krka Novo mesto za podarjene vence. Prisrčna hvala za lepe poslovilne besede tov. Jožetu Novšaku, Janezu Pirnarju in Kristini Cvelbar. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo sosedovim iz gostilne Perše, družini Ančke Perše in zdravniku iz Škocjana. Hvala tudi pevcem iz Mokronoga in duhovniku za opravljeni pogreb. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti.
Vsi njeni
Vsa st eča je pri nas minila.
ko tebe, draga mama, zemlja je pokrila.
Vse bolj osamljene naše so poti.
odkar v temnem grobu počivaš, ljuba mama. ti.
ZAHVALA
Po težki in neozdravljivi bolezni je v 65.zdetu starosti za vedno prenehalo biti plemenito srce naše dobre mame, stare mame, sestre in tete
ALOJZIJE PUST
iz Gor. Globodola 24, Mirna peč
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so v trenutkih žalosti sočustvovali z nami. Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, onkološkemu oddelku Kliničnega centra Ljubljana, bolnišnici Golnik za zdravljenje težke bolezni. Hvala SGP Pionir Novo mesto, posebno še tov. Rafku Krevsu in Antonu Gazvodu iz TOZD MK1, Kinu Svoboda in pošti Ilirska Bistrica, Mimi in-Mari Avbar ter župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili k mirnemu počitku, še enkrat iskrena hvala!
V tihi žalosti: sinovi in hčere z družinami, sestre, brat ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Prezgodaj nas je v 67. letu starosti zapustila naša draga sestra in teta
ANKA GOŠEK
s Senovega
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki ste pokojni stali ob strani v njeni težki bolezni, posebno družini dr. Brgleza iz Brežic, osebju brežiške bolnišnice, Domu upokojencev in oskrbovancev Impol-ca z enotami v Brežicah, Krškem in Sevnici. Iskrena zahvala župniku, pevcem in govornikoma za besede slovesa.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, sin, brat in stric
ALBIN POLIČNIK
Loška vas 7 a. Dolenjske Toplice
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, kolektivom NovolesTPI in žage Soteska, Tovorni promet Gorjanci, Mercator-TOZD Standard, Pionir OOS TOZD MK1, SŠGT Novo mesto. Hvala*tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem, godbenikom in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu starosti je umrla naša nepozabna mama, babica, prababica, sestra in teta
ANA VENE
rojena Avsec iz Dolenje vasi 5 pri Otočcu
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, vaščanom in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, sindikalnim organizacijam Varnosti in Obnove iz Ljubljane za podarjene vence, gasilcem in varstvenemu oddelku iz Novoteksa za izrečeno sožalje ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
til r
Trud in trpljenje — bilo je tvoje življenje.
V SPOMIN
Te dni mineva dvanajst let, odkar je prenehalo biti srce dobrega moža in očeta
JOŽETA
BRUDARJA
z Rihpovca pri Trebnjem
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Dve leti je minilo, kar nas je zapustila naša nepozabna kolegica, učiteljica
KATKA LAVRIN
. z Vinjega vrha pri Semiču
Vedno se te spominjamo.
Tvoje ožje prijateljice in šolske kolegice Ljubljana
Kjerkoli si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav, in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da si sam ostal.
V SPOMIN
14. januarja bo minilo leto dni, odkar je tiho odšel od nas
DRAGIŠA UNIČ — BRKO
Zahvaljujem se vsem, ki se ga še spominjajo.
S
Žena Lidija
ZAHVALA
V 6. letu starosti nas je zapustila naša draga hčerkica in sestrica
RENATKA
BUK
Najlepša hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam stali ob strani, naši Renatki darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Hvala tudi proštu Lapu za lep poslovilni govor in opravljeni obred.
V tihi žalosti: vsi njeni Novo mesto, Muenchen, Ljubljana, Zbure, Mainz
ZAHVALA
21. decembra nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče
ALOJZ ŠTANGELJ
z Jame I pri Novem mestu
Prisrčna hvala dobrim sorodnikom, znancem, vaščanom, ki so pokojnega spremili na zadnji poti. Najlepša hvala župniku in kaplanu iz. Šmihela za poslovilne besede in opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Ruperč vrha. Slavki Rataj za pomoč in ostalim, ki so pokojnega spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Žalujoči: sinova Ivan in Lojze ter hčerka Cvetka z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 84. letu starost; je za . eclao prenehalo biti plemenito srce naše drage žene, mame, tašče, stare mame, prababice in lete
ANE
JAKOBČIC
Dolenjci 12, Adlešiči
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, krajanom za nesebično pomoč in podarjeno cvetjeter tolažilne besede. Hvala tudi pevskemu zboru, govorniku in župniku, OOS Rudnik Kanižarica, OOS Tovarna prikolic in sodelavcem.
Vsi njeni
, DOLENJSKI UST
19
1
*
i
'0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
ALFONZ TRATAR
Pred poldrugim letom v Šentrupertu niso imeli več kot štiri telefone. Pred desetletjem ali kaj je bila marsikatera vas v tej krajevni skupnosti brez vodovoda. Se nekaj let nazaj ni bilo v šentruperški krajevni skupnosti niti metra asfalta. In zdelo se je že. da bo kraj zamrl. Potem pa se je zgodi!preobrat. Šentruperča-ni so sklenili, da vzamejo zadeve v svoje roke. Razpisali so referendum o uvedbi samoprispevka in uspeli.
Prav natančno ni mogoče reči, kje je bi! tedaj Alfonz Tratar. Morda je že končal kariero mladinskega funkcionarja in začel spet kot predsednik krajevne konference SZDL. Vendar pa vse to ni pomembno. Glavno je to, da je bi! ves čas zraven. Da v krajevni skupnosti tako rekoč nobena pomembna akcija ni šla mimo njega. In tudi najprijetnejša lani ob koncu leta ne. Zvezna konferenca SZDL je namreč 10 najuspešnejšim krajevnim skupnostim iz Slovenije podelila diplome samoupravljanja. Med prejemniki tega priznanja je bila tudi šentruperška krajevna skupnost. !z rok predsednika republiške konference SZDL Franca Šetinca pa je priznanje prejel Alfonz Tratar, predsednik skupščine krajevne skupnosti Šentrupert.
»Nepravično bi bilo reči, da je za vjc, kar smo naredili, zaslužen en sam človek. Lahko bi rekel, recimo, da je ime! precej zaslug pokojni Peter Zgonc, da jih ima precej tudi Jože Frelih. Sicer pa bi bilo nesmiselno naštevati vsa imena. Jaz pravim, da smo za vse. kar smo naredili, zaslužni vsi krajani. In bolj kot vsi metri asfalta, telefoni, vodovodi, je pomembna zavest o naši moči in o solidarnosti. Spoznali smo namreč, da je ni naloge, ki bi je ne mogli izpeljati s skupnimi močmi. Seveda pa do tega ni prišlo kar samo po sebi. Vse to nam je uspelo uresničiti in razviti to zavest tudi zaradi dela z ljudmi. Pri nas je delovala vrsta komisij, veliko delo smo naložili na ramena vaških odborov. Zlasti pomembno pa je, da so ljudje natančno vedeli, za kaj glasujejo pri vsakem izmed štirih samoprispevkov. Mi smo vedno rekli: tretjina gre za telefon, tretjina za ceste, tretjino pa dobe vaški odbori, ki naj najmanjše probleme v vaseh rešujejo sami in s svojim denarjem,« pripoveduje Alfonz Tratar.
Nemara je tudi šentruperški zgled pripomogel, da niti ena krajevna skupnost v trebanjski občini ni brez samoprispevka. Tratar sam pa je postal neke vrste specialist za to področje dela. Pomagal je že vrsti krajevnih skupnosti, da so srečno izpeljale referendume, pripravile programe. Pa tudi sicer je Alfonz Tratar v trebanjskem izvršnem svetu zadolžen za krajevne skupnosti.
Kako zmore toliko dela v krajevni skupnosti poteg zahtevnega dela v Trimu, kjer je pomočnik predsednika poslovodnega odbora? Z veliko dobre volje, z načrtnim delom, k vsemu pa veliko pripomorejo tudi izkušnje. Tratar je že več kot trideset tet tako ali drugače dejaven. Le da mu zdaj večkrat zmanjka časa za šport in lov. Prvega je opustil že pred leti, slednjega je omejil na opravljanje tajniških postov.
J. SIMČIČ
Mraz je res prišel z Arktike
Se ponavlja leto 1929, ko so v Dobrniču na Dolenjskem namerili 37 stopinj pod ničlo? — Hladni anticikloni z daljnega severa
NOVO MESTO — V zadnjih nekaj dneh so se temperature v celinski Sloveniji ponoči in zjutraj približale minus 30° Celzija, v ponedeljek, ko to poročamo, so v Novem mestu ob šestih zjutraj namerili minus 21 °C. Vremenska napoved pravi, da se bo mrzlo vreme nadaljevalo. Se nam po komaj prebitem Orwellovem letu obeta ponovitev vremena iz leta 1929, ko 2. februarja na Slovenskem skoraj ni bilo kraja, kjer bi bilo topleje od -25 °C?
Omenjenega leta je konec januarja in v začetku februarja zajel Evropo silen mraz, kakršnega najstarejši ljudje niso pomnili. Ko so pogledali v stare kronike, so ugotovili, da je bila to ena najhujših zim v tem tisočletju. Kot smo že omenili, je bilo najhuje 2. februarja. Najbolj mrzlo je bilo v Dobrniču na Dolenjskem, kjer se je živo srebro spustilo kar 37 stopinj pod ničlo. Reke so zamrznile, led je bil tako trden, da ni zdržal samo veselih otročajev, ampak tudi vprege. Hud mraz je ohromil promet, v hlevih je poginjala živina, v mestih je začelo primanjkovati kurjave in hrane, zamrznili so vodnjaki, pokale vodovodne cevi, drevje in celo železni predmeti. Ko je strahoten mraz odnehal, so mu sledili snežni zameti, tem pa poplave. Skratka: leto 1929 bo v vremenoslovskih kronikah in ljudskem izročilu zanesljivo obrobljeno z rdečim svinčnikom.
Z mrazom pa niso prizanašala tudi nekatera druga leta. Iz pregleda absolutno najnižjih temperatur od leta 1931 do 1960 na Slovenskem je razvidno, cla je bilo 19. januarja leta 1957 v Črnomlju -22°C, v Kočevju so 23. januarja 1942 namerili -31,2°, v Krškem
NOVOLETNI ŠAHOVSKI TURNIR
NOVO MESTO — Pred dnevi je bil v Novem mestu praznični novoletni šahovski hitropotezni turnir. Zmagal je Robert Rudman, sledijo pa:vSto-kanovič, Avsec. Milič, Lubej, Sčap, Hrovat, Brajkovič, dr. Lapajne, Božovič, Petkovič, Istenič, Miran Rudman in Roman. Ob tem pa še obvestijo: redni mesečni hitropotezni turnir ŠK Novo mesto za januar bo v nedeljo, 13. januarja, ob 9. uri v prostorih šahovskega kluba.
Z Vanjo in Martinom v novo leto
V novomeški porodnišnici se je prva rodila deklica, v brežiški deček
NOVO MESTO — V novomeški porodnišnici je bilo na Silvestrovo in čez novoletne praznike dokaj mirno. Samo 45 minut pred novim letom je drugega otroka, tokrat fantka, rodila 28-letna Marija Fember, delavka v metliškem Kometu, doma iz Ozlja. V letu 1985 pa je prva rodila ob L 10 21-letna Helena Petrič iz Prečne pri Novem mestu. Njen prvi otrok, deklica, je povsem običajno privekala na svet, kot je povedal dr. Nikola Marina, dežurni ginekolog v porodnišnici. Zadnjo noč
Sreča je v delu
NEMŠKA VAS PRI RIBNICI
— »Zdaj že dve leti v prostem časit delam po njivah, pozimi pa vezem gobeline, medtem ko sem prej posedal po gostilnah in pil.« pravi 42-letni Janez Klun iz Nemške vasi, sicer zaposlen pri »Hrastu« v Dolenji vasi.
V dveh zimah je naredil že sedem velikih gobelinov. Ker ni zapravljal, mu je uspelo narediti vozniški izpit in kupiti avto. Medtem ko je prej prihajalo doma do prepirov, je zdaj zadovoljen on in družina. Pravi, da je šele zdaj srečen, saj se zaveda, da koristi sebi, družini in družbi. Priporoča tudi drugim, ki so prenehali piti, naj posnemajo njegov primer.
Želi pa si, da bi lahko svoje delo kje pokazal. Včasih so bile ob Ribniških sejmih tudi razstave ročnih del. Ponekod pa razstave takih del svojih članov kolektiva organizirajo delovne organizacije. Predlaga, da bi se kaj takega spomnili tudi v Inlešu.
J. P.
v starem letu sta mu poleg ostalega osebja pomagali predvsen dežurna babica v porodni sobi Jovanka Markovič v in Ivanka Hrovat, dežurna sestra na oddelku.
Srečna mamica je drugi dan po porodu povedala: »Dva dni prej sem rodila, kot sem pričakovala. Zadnji dan leta 1984 sem povsem običajno preživela doma. Pripravljali smo silvestrsko ' večerjo, ker se je zbrala skoro vsa bližnja žlahta. Ravno smo povečerjali, ko sem začutila, da je nekaj narobe. Doma sem ob popadkih vzdržala še do polnoči, da smo si zaželeli srečno, potem me je mož odpeljal v porodnišnico. Dobro uro zatem sem že rodila.«
Deklici, prvorojenki v Petričevi družini, bo ime Vanja. Mamicainočka sta oba zaposlena v tovarni Krka. Porodnica Petričeva je pripravljalka embalaže, in kot pravi, doma nima nobenih težav. Stanujejo z moževimi starši v lastni hiši, otroka pa sokajpada vsi veseli.
Novo leto se je torej v novomeški bolnišnici začelo z deklico, sicer pa so imeli po izjavi dr. Nikola Marine v preteklem letu 1803 porode, od tega 921 fantkov in 909 deklic. Imelisotudi 25 dvojčkov in enkrat :elo trojčke.
R. BAČER
• Uredništvo se pridružuje čestitkam družinama /a veseli dogodek in otrokoma želi vso srečo v življenju. Ob tem sporoča, da bosta novorojenca prejela hranilni knjižici z začetnima vlogama po 1.000 dinarjev kot darilo Dolenjskega lista.
BREŽICE — Zadnjo noč v starem letu so v tukajšnji porodnišnici preživeli brez vznemirjenja. Ob 6.30 zjutraj so sprejeli Višnjo Radek iz Sav-rščaka pri Samoboru. ki je že čez 25 minut povila štiri kilograme težkega dečka Martina. Višnja je pričakovala deklico, vendar je kljub temu srečna, saj bo njen dveletni Ivan poslej imel družbo v domači hiši. Ob prihodu v porodnišnico jo je bilo strah, ker soji napovedovali carski rez zaradi nepravilne lege plodu v maternici. Na srečo to ni bilo potrebno.
Martin je potrpežljivo čakal novega leta, čeprav so mu napovedovali rojstni dan že veliko prej. Mamica Višnjaje povedala, da bi po zdravniški napovedi moral priti na svet 27. novembra, po ultrazvoku pa 20. decembra. Višnjaje bila nazadnje na pregledu v bolnici 31. decembra dopoldne. Ostati ni želela in dr. Vladimir Kuševič jo je naročil za 2.
SPOSOJENO TRNJE
• Delavski razred res godrnja brez razloga, saj za mnoge stvari ne ve.
(Iz Politike ekspres)
• Ne, to ni vrtavka, to je naš volilni sistem.
(Iz politike ekspres)
• •
kozerija
17. februarja 1956 -21, za Brežice in Novo mesto pa navajamo podatke iz po mrazu znamenitega leta 1929, ko so 3. februarja v dolenjski prestolnici namerili -30,8, v Brežicah pa je bilo najbolj mrzlo dan kasneje, ko so zabeleži-' li -25,9° Celzija.
Neznanski mraz, ki od časa do časa zajame naše kraje, je posledica vdora mrzlega arktičnega zraka s severa. Gre za obsežna področja visokega zračnega pritiska (anticiklone). Hladni anticikloni so nad vzhodno Evropo najbolj
januar. Zvečer sta silvestrovala pri moževi sestri, nedaleč od doma. Ob pol petih zjutraj sta se poslovila in odšla naravnost v posteljo. Uro pozneje je Višnjo prebudil prvi popadek. Začelo se je in mož jo je brž naložil v avto in odpeljal v Brežice.
Pred vrati porodnišnice je čakal do osmih. Še na misel mu ni prišlo, da bi sitnaril in vprašal, če je žena morda že rodila. Odšel je domov in se popoldne telefonično pozanimal za novice. Zvedel je. da je dobila sina in da je bil prvi v letu. za kar so mu v porodnišnici poklonili lepo darilo.
Višnja je zaposlena v Zagrebu pri ZET (Žagrebački električni tramvaj), kamor se vozi že. pet let. Mož je po poklicu kovinostrugar in dela bliže doma, v Samoboru. Oba sta vesela prirastka v družini in zadovoljna, da se je vse srečno končalo.
J TEPPEY
NA PREHODU ZBIL PEŠAKINJO
ČRNOMELJ — Prva prometna nezgoda v novem letu na dolenjskih cestah seje pripetila 1. januarja na Kolodvorski cesti v Črnomlju. 74-letni domačin Franc Einsiedler je peljal osebni avto proti železniški postaji, pred lekarno pa ob prehodu za pešce opazil peša-kinjo. Slednja je takrat nenadoma stopila na prehod, tako da Einsiedler navzlic zaviranju ni uspel preprečiti nezgode. Pešakinjo, 73-letno Francko Šušanj iz Črnomlja, je zbil po tleh. Poškodovanko so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
NATEČAJ ZA POPEVKO VESELE JESENI ’85
Mariborsko društvo glasbenih delavcev Harmonija razpisuje javni natečaj za Popevko vesele jeseni '85, ki bo 14. septembra 1985 v Mariboru. Natečaja se lahko udeleže vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. Izbranih bo 16 popevk z narečnimi besedili, vsak avtor pa lahko sodeluje z največ dvema. Melodije pošljite na kaseti ali note v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natiskanim besedilom v treh Izvodih. Šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja glasbe in besedila ter predloge za izvajalca in aranžerja. Skladbe pošljite najkasneje do 28. februarja 1985 na naslov: DGD HARMONIJ A, Mari bor. Gledališka 8, s pripisom »Za Popevko vesele jeseni '85«.
Na prireditvi bo podeljenih več nagrad po presoji organizatorja in občinstva.
pogosti v zimskem času. Preko Panonske nižine se razširijo na jug, tudi k nam v Slovenijo. Hladni anticikloni so sestavljeni iz celinskega polarnega ali celo (to se dogaja te dni) arktičnega zraka. V teh zračnih masah so sorazmerno nizke temperature in nizka relativna vlaga, zato prinašajo pretežno suho in jasno vreme. Oblakov, ki bi v dolgih zimskih nočeh preprečevali ohlajevanje zraka ob zemeljski površini, ni, zato se zrak, posebno v dolinah in kotlinah, še nadalje ohlaja. Preprosteje bi temu rekli, da se mraz sešteva.
Razen posameznih izjem pa lahko za slovensko zimo v primerjavi z zimami drugod po celinski Evropi trdimo, da je v povprečju kar znosna. To je ugotovil že polihistor Janez Vajkard Valvasor.
Takole je zapisal pred dvema stoletjema: »Čeprav je ponekod na Kranjskem toplota prehuda, je mraz znosnejši, ker ne zaostri preveč zraka. Tako se mraz pozimi, ko po pravici vlada, prav milostno kaže. Na splošno zemlja zmrzne šele v decembru in se odpre konec svečana (ali februarja), medtem jo mraz večkrat zajame in spet izpusti. Na splošno se pravi mraz začne kakor v mnogih krajih na Nemškem okoli novega leta in se drži prav resno do začetka svečana, ko se prelomi in postane milejši. Vendar so tudi glede mraza znatne razlike na Kranjskem zakaj na Gorenjskem je včasih še vse trdo od mraza in je sneg še prav visok, ko se na Dolenjskem že vse taja in poganja, a v Istri in tam okoli že vse cvete.«
M. B.
V DOMU STAREJŠIH ŽE POLOVICA SAMOPLAČNIKOV
NOVO MESTO — V Domu starejših občanov v Šmihelu, ki razpolaga z 240 posteljami, je bilo v prvih devetih mesecih letos povprečno 227 oskrbovancev, od teh 154 iz novomeške občine, ostali pa so iz drugih občin. Za zdravstveni del oskrbe prispevajo sredstva zdravstvene skupnosti občin, iz katerih so zavarovanci, preostali del oskrbe pa plačujejo oskrbovanci sami ali pa socialno skrbstvo, če ti stroškov ne zmorejo. Trenutno je v domu približno polovica samoplačnikov, četrtini plačuje oskrbnino socialno skrbstvo v celoti, četrtini pa prispevajo le dop-olačilo. Cena oskrbnega dne je bila letos že trikrat povečana, skupno je šlo za 29-odstotno podražitev.
Kočevje kot najbolj mrzlo slovensko mesto
Kako se mesto v teh dneh otepa s hudo zimo
KOČEVJE — Od sredine minulega tedna pa do ponedeljka je bilo Kočevje med najbolj hladnimi mesti v Sloveniji, saj so se temperature gibale med minus 20 do minus 30stopinj Celzija. Rinža je zaledenela in na njej je vsak dan veliko drsalcev. Snežna odeja je debela okoli 30 do 50 cm.
Kljub kurjenju v "soboto in nedeljo je bilo v ponedeljek v razredih stare gimnazije, kjer ima zdaj prostore kočevska osnovna šola. Zbora odposlancev, le 10 stopinj nad ničlo, da so šolarji zmrzovali. Za mraz krivijo predvsem staro in slabo izolirano stavbo. Z mrazom so se otepali tudi v lekarni, kjer jim je odpovedala centralna kurjava.
Vblokulin3v Kidričevi ulici se še vedno (že 15 let) otepajo z že tolikokrat grajeno centralno kurjavo. Vse pritožbe so bile doslej
• V torek zjutraj so v Kočevju namerili -28, v bližnji Slovenski vasi pa kar -32 stopinj Celzija. Zaradi mraza ta dan niso delali v Itasu, zaprli pa so tudi vrata osnovnih šol v Željnah, Strugah in staro stavbo gimnazije, kjer ima pouk nekaj oddelkov osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja.
zaman, saj za to ni odgovorna niti kemična tovarna, ki toploto daje, niti stanovanjska skupnost niti občinska skupščina niti inšpekcije (te ijo po njihovem zatrdilu pristojne le za kontrolo toplote v iokalih, ne pa v stanovanjih?!), a tudi slovenska sodišča ne, ki so za take primere zavzela enotno stališče, da mora pač občan plačati toploto, pa če jo dobi ali ne, in da se posamezno stanovanjecelo nesme odklopiti izcentralnega ogrevanja.
Ob vsem tem pa je razveseljivo, da kljub snegu, ledu in mrazu že od novega leta na Kočevskem ni bilo niti prometnih nesreč niti požarov, ki so za zimo že nekaj običajnega. Tudi vse ceste, kijih pluži Čestno podjetje, so bile vseskozi prevozne, lev Dragarski dolini se je zataknilo za nekaj ur, ker se je pokvaril plug. Pri kočevskem tozdu Cestnega podjetja Novo mesto smo zvedeli, da so tudi ceste na območju ribniške občine prevozne in da je nekaj težav le tam, kjer je pluženje zaupano drugim.
J. PRIMC
»LIPOV LIST«
LJUBLJANA — Turistična zveza Slovenije je v teh dneh izdala prvo številko nove slovenske turistične revije »Lipov list«, ki likovno in vsebinsko posodobljena nadaljuje četrts-toletno tradicijo Turističnega vestnika.
Helena Petrič s prvorojenko Vanjo
Višnja Radek s korenjakom Martinom
Upokojenega ravnatelja Kre-dnika sem našel vsobi dvakrat tri metre. Sedelje za mizo,podobno katedru, in bil je videti zadovoljen.
— Po petintridesetih letih so me upokojili, so bije njegove prve besede, medtem ko mu je živec nad desnim očesom veselo poskakoval.
— Ste srečni? sem bil radoveden.
— Osemnajst tisočakov imam penzije. Zame je dovolj, nimam velikih potreb. Lahko bi celo rekel, da sem zadovoljen.
— Veliko generacij ste pospremili v svet. Kako gledate na to?
— Ponosen sem, ko jih vidim v mercedesih, bemvejih, ladah. novih bajtah. Znašli so se v življenju.
— Še vedno vozite?
— Fičko mi je razpadel. Za novega ni bilo denarja.
— Bili ste cenjen, popularen pedagoški delavec.
— Res je, kar govorife. Kot mlad učitelj sem bil poleg popa na vasi glavni. Mlado in staro me je pozdravljalo, vabilo na domove. Lepo smo se imeli. Vendar iz leta v leto slabše.
kajne?
Zdravje vam ni služilo,
— Ne,ne,teloinduhmenista izdala, samo odnos družbe do nas se je spremenil. Vedno manj so nas cenili. »Učitelj mora biti dobršen del entuziasta,« so govorili, medtem ko so si gradili hiše, vikende, si kupovali drage avtomobile, vzgajali otroke, ki so se nam smejali v nos. Prav so imeli: kaj bomo mi, uboge učiteljske pare!
— Dobili ste Žagarjevo nagrado...
— Tam na steni visi. Prav nič mi ne pomaga, ko pridejo pobirat denar za centralno kurjavo...
— V kakšnem položaju so po vašem danes prosvetni delavci?
— Veliko govorimo o vzgoji in izobraževanju. Referati so polni teh in podobnih reči. Od učitelja se zahteva vsak dan več. Nadomestil naj bi celo krhajoče se družine. V šoli naj bi bil cel dan in še polovico noči povrhu. Po osebnem dohodku pa so prosve-tarji na dnu družbene lestvice. To je njihov položaj.
— Se vam ne zdi, da so takšnemu stanju botrovali sami prosvetni delavci? Vse preveč so tiho.
— Ne bi rekel. Naša družba je humana družba. Posamezna dela plačuje toliko, kolikor jih ceni. Prav v našem primeru se lepo kaže, koliko je tej družbi do tistih, ki vzgajajo in izobražujejo mladino za bodoče čase.
TONI GAŠPERIČ