Iz naše organizacije. Kranjsko. Iz zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate za glavno skupščino v Šoštanju so prijavila. XI. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Ijubljanske okolice. 34. gdč.Jerica Zemljan, učiteljica, StudenecIg; 35 Tomo Petrovec, nadučitelj, Polhov gradec. XII. Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja. 36. Teodor Betriani, učitelj, Ribnica; 37. Ignacij Hude, učitelj, Vel. Lašče. XIII. Postojnsko učiteljsko društvo 38. gdč. Terezija Bole, učiteljica, Vrhpoljej 39. Gdč. Marica Dovgan, učiteljica, Zagorje; 40. Dragotin Česnik, nadučitelj, Knežak ; 41. Fran Mercina, učitelj, Vipava, 42. Fran Grum, učitelj, Vipava; 43. Ivan Mercina, učitelj, Slap. Namestnika: 6. Mirko Fegic, učitelj, Knežak ; 7. Vinko Engelman, nadučitelj, Trnje. XIV. Učiteljsko društvo za Trst in okolco v Trstu. 44. Fran Martelanc, učitelj-voditelj, Katinara; 45. Gospodična Ivanka Sabadin, učiteljica, Bazovica. Cenjeno učiteljstvo opozorimo prav posebno na poziv pripravljalnega odbora v Šoštanju, ki je priobčen v zadnji številki »Učit. Tovariša« Vodstvo »Zaveze«. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev Ijubljanske okolice je imelo svoj letni občni zbor dne 10. maja 1906 v Ljubljani v hotelu »Štrukelj.« Občni zbor je bil povoljno obiskan, še dovolj dobro za razmere, ki vladajo v vrstah učiteljstva ljubljanske okolice. Zbralo se je 27 učiteljev in tri gospice tovarišice, imenoma Jerica Zemljan, Angela Janšova in Marija Odlasek. Čast jim! Veliko gospic tovarišic je bilo ta dan v Ljubljani, članice društva so, ali v krog zborovalcev ne pridejo, dasiravno je bila vsaka posamezno vabljena, tako se nam je vsaj zatrdilo. To smo hoteli pribiti, a o zborovanju samem, ki je bilo precej živahno, poroča tajnik. Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja je imelo prvo letošnje zborovanje dne 10. maja v Ribnici. V odsotnosti društvenega predsednika St. T o m š i č a, ki se sedaj mudi na obrtno risarskem tečaju v Ljubljani, vodi zborovanje podpredsednik tovariš Gregorač. Po presrčnem pozdravu, po prečitanju pismene opravičbe zaradi uradne inspekcije zadržanega tovariša M. Vrbiča ter po oblastilu, da nas je bivši član St. Legat iz Idrije brzojavno pozdravil, da besedo tajniku F. Štefančiču, da poroča o društvenem delovanju. Društvo je v preteklem letu zborovalo trikrat. Kot poročevalci so nastopali tovariši: F i n k, Š t e f a n č i č, Št. T o m šič in St. Legat. Podrobneje poročilo o vsakem zborovanju je bilo objavljeno v »Tovarišu«. Namesto pri četrtem zborovanju, za kar je bil neugoden čas, se je v posebni okrožnici, ki jo je podpisalo vse slovensko učiteljstvo v okraju, izrekla brezpogojna zaupnica delegatom deželne skupščine, lzrečno po tovarišu Gregoraču kot našem zastopniku. Vest o pretečem discipliniranju delegatov zaradi znane resolucije je bila provzročila med zavednim kranjskim učiteljstvom močan vezuvski potres, ki pa je vsepovsod zadel ob trdo skalovje solidarnosti ter tako ostal neškodljiv. Dal Bog, da bi ta jeklena edinost družila učiteljstvo vsekdar, kadarkoli bi se našo usodo odločujočim faktorjem povedalo naravnost v obraz, kar jim gre po božji in naši pravici.*) Lepo stanovsko zavednost je pokazalo učiteljstvo tudi povodom smrti nadučitelja Mandeljca v Sodražici. Spremilo ga je dne 13. februarja t. 1. prav v častnem številu k zadnjemu počitku ter mu pod vrlim vodstvom tov. Zupančiča skupno z ondotnim pevskim društvom »Glasom« zapele tri žalostinke, predsednik Tomšič pa se je v ginljivih, v srce segajočih besedah poslovil od njega. Bodi zemljica Iahka 45 letnemu trpinu ! Nadalje se spominja moža, ki sicer ni bil naš tovariš po stanu, pač pa naš ne samo prijatelj, ampak naravnost brat po mišljenju in čuvstvovanju, v besedah in dejanjih. Na dan, ko se začenja najlepši mesec v letu, je po dolgotrajni prsni bolezni za vedno preminul tudi najlepši mož v svojem sodnem okraju, najlepši namreč po plemenitosti svojega srca in po svojem neumornem delovanju. Zatisnil je oči c. kr. dež. sodni svetnik v Vel. Laščah gosp. Daniel Šuflaj. Kako skrben oče je bil rajnik, kako je častil in Ijubil naŠ stan, kako je razne učitelje ob raznih prilikah zagovarjal ustmeno in pismeno s svojo vplivno besedo, koliko je svoječasno vsako leto žrtvoval za ubožno in pridno šol. mladino, kaj je storil kot dolgoletni kraj. šol. nadzornik za velikolaško šolo, kakšne zasluge ima kot 24 Iet službujoči sodnik v okraju, vse presojajoč s človeškega stališča — o tem, žalibog, na tem mestu ne moremo natančneje govoriti. Pa saj ostane zapisano v srcih mnogobrojne neutolažljive rodovine (2 hčeri imata dva naša tovariša za soprogi), dalje v kroniki velikolaške šole in me d prostim ljudstvom, ki mu je izkazovalo veliko spoštovanje in zaupanje. Veličastnega izprevoda, kakršnega še niso videle Vel. Lašče, se je 3. t. m. (kateri dan je bilo prvotno sklicano naše zborovanje) udeležilo v lepem številu tudi učiteljstvo ter mu zapelo dve žalostinki. Naj bi srce, ki je neprestano bilo v blagor svoje rodovine in svojega okraja, našlo zasluženi mir in pokoj ! V preteklem letu smo zaradi preselitve izgubili tudi nekaj izmed najpridnejših tovarišev obiskovalcev in poročevalcev. Bodi jim sreča milejša v novem delokrogu. Končno izrazi upanje, da bodo vse nanovo nastavljene učne osebe pristopile v krog našega društva, da se tako skupno podpiramo v svojem stremljenju, skupno navdušujemo za svoje ideale in skupno borimo za boljšo bodočnost. Navdušenje pa črpamo iz svojih glasil. Zato in pa da bo naše društvo zanesljiv stebriček impozantne stavbe jugoslovanske učiteljske organizacije, po kateri edini smemo upati, »da se vremena bodo nam zjasnila«, je treba, da si vsak član šteje v moralno dolžnost podpirati glavne stebre te organizacije, t. j. naša glasila »Učit. Tov.,« »Popotnika« in »Zvonček«. Samo čitati liste ne velja. To bi se reklo »zlate pene« devati na sveto podobo: olepšana je paČ, a ne pridobi na veljavi. Glavno je gmotna podpora. Blagajniško poročilo izkazuje v vsem 116. K 92 v čistega društvenega imetja. Nato je govoril tovariš Primožič o razdeljenem in nerazdeljenem pouku. Najprej prečita tozadevne §§ novega šol. in učnega reda, obsodi poldnevni pouk, primerja celodnevni pouk z dopoldanskim nerazdeljenim ter izjavlja, da sedaj še ni mogoče izreči sodbe, kateri izmed teh je boljši. To je največ odvisno od krajevnih razmer. Na to temeljito našteje in pojasni vse prednosti in glavne senčne strani nerazdeljenega dopoldanskega pouka ki jih pa ne moremo navesti zaradi pičlega prostora ter izrazi vodilne misli v sledečih tezah, ki se po daljši debati, v katero so posegli tovariši Gregorač, Zupančič in Štefančič, soglasno sprejmo: 1. Koder so lokalne razmere v vseh ozirih ugodne, naj bo pouk celodneven. 2 Poldnevni pouk je le zasilno sredstvo, za to naj se kolikor mogoče omeji. 3. Koder je mogoče, naj se izpremeni poldnevni pouk v nerazdeljeni dopoldanski. 4 Nerazdeljeni dopoldanski pouk je zlasti priporočljiv v poletnem času (za razmere na kmetih namreč). *) Tako mora biti! Uredništvo. 5. Koder se tega zaradi preobilega števila otrok ne more takoj uvesti, naj vpliva učiteljstvo, da se razširi šola. 6. Koder je eventualna uvedba celodnevnega pouka ovira, da bi se šola razširila, naj se energično deluje na uvedbo nerazdeljenega dopoldanskega pouka. Na jedrnatem premišljenem govoru se mu predsednik iskreno zahvali. Za delegata se izvolita tovariša T. Betriani in Ign. H u d e, ki obljubita, sigurno udeležiti se »Zavezinega« zborovanja v Šoštanju. V novi odbor se izvolijo: F. Gregorač, predsednik; St. Primožič, njegov namestnik; J. Zupančič, tajnik; T. Betriani, blagajnik in Fr. Štefančič, odbornik. Pripomniti je, da so dosedanji funkcijonarji, ki niso bili na novo voljeni, odklonili eventualno novo izvolitev. Ko predsednik došlim društvenikotn izreče zahvalo na udeležbi, in jih izpodbuja k nadaljnemu pridnemu obiskovanju društvenih zborovanj, se zborovanje po dveurnem trajanju zaključi. Štajersko. ^ Šaleško učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek 10. majnika v Šoštanju. Po običajnem pozdravu izreče društveni predsednik tovariš Koropec svoje obžalovanje, da zopet danes manjka več tovarišev in tovarišic. 1.) Nato prebere društveni tajnik tovariš Armič zapisnik zadnjega zborovanja, ki se udobri brez ugovora. 2.) Izmed dopisov omenja društveni predsednik dopis vodstva »Zaveze«, ki se nanaša na glavno zborovanje »Zaveze« o Binkoštih v Šoštanju. Dopis prevzame krajevni odbor, ki že marljivo deluje in se trudi, da kolikor mogoče ustreže vsem udeležencem zborovanja. 3.) Tovariš Koropec nadalje naznanja, da je okr. učiteljska knjižnica zopet urejena in da se knjige že lahko izposojujejo. Pri tej priliki izreče tudi tovarišu Hočevarju zahvalo za pomoč pri težavnem urejevanju jako zanemarjene knjižnice. Nadalje predlaga, da bi učitelji sami z lastnimi prispevki pripomogli, da bi nakupili nekaj novih slovenskih pedagoških knjig za okr. učiteljsko knjižnico. Ta predlog se z veseljem sprejme. 4.) Potem poroča tovariš Hočevar o temi »Delovanje učitelja izven šole«. Vsi navzoči z zanimanjem poslušajo poročilo in z odobravanjem sprejmejo vse stavljene teze. 5.) Na predlog tovariša Nerata se volijo delegatom za »Zavezino« zborovanje o Binkoštih I. Koropec, J. Armič in gdč. Zorka Legat. 6.) Tovariš Koropec prosi, da bi mu kot zastopniku učiteljstva v okrajnem šolskem skvetu vse šole, ki imajo kako važno zadevo pred okrajnim šolskim svetom, že pred sejo vse potrebno naznanile, da potem ve, kako stališče naj zavzema pri seji. Nato izreče tovariš Weber v imenu vsega učiteljstva tega okraja tovarišu Koropcu najsrčnejšo zahvalo za njegovo plodonosno delovanje v okrajnem šolskem svetu. Prihodnje zborovanje bo z ozirom na zborovanje »Zaveze« šele 1. julija v Šoštanju. Po zborovanju je bila pevska vaja za koncert o Binkoštih. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj je zborovalo dne 29. aprila v Celju. V svojem nagovoru pozdravi tovariš predsednik v obilem številu tovariše, šolskega nadzornika g. Schmoranzerja ter na novo pristopla člana tovariša gg. Rud. Božiča iz Laškega in Jak. Vrečka iz Šoštanja. Omenja, da smo izgubili vrlega člana iz laškega okraja tovariša gosp. Hohnjeca, ki je postal nadučitelj v Kozjem. Naše društvo se ga s prijetnostjo spominja, ker je bil priden obiskovalec naših sestankov, tudi vesel in zabaven družabnik. Gosp. profesor Josip Stritar se je na brzojavno čestitko, poslano mu ob slavnosti njegove sedemdesetletnice, odzval z zahvalo. Po prečitanju in odobrenju zadnjega zapisnika so se izvolili delegatom za letošnjo glavno skupščino »Zaveze« v Šoštanju sledeči tovariši, oziroma tovarišice: gg. Franc Brinar, Lovro Šah, Rajko Vrečar in gospa Ida Wudler, namestnikom pa: g. Lud. Černej, gdč. Nika Kosijeva, gg. Ivan_Logar in Fran Pristovšek. — Tovariš predsednik opominja na udnino »Učiteljskemu konviktu«, izreče pa tudi željo, naj izkaže vodstvo »Učiteljskega konvikta« v »Tovarišu« vedno vsoto, ki se je potom kolekte nabrala, zakaj tako izkazovanje vsot more biti jako izpodbudno za tovariše raznih okrajev. Govorilo se je dalje ov uvedbi dvomesečnih počitnic na ljudskih šolah na kmetih. Že letos se bodo uvedle dvomesečne počitnice, ki pa naj bodo, če le mogoče, povsod enotne, in sicer od 15. julija do 15. septembra. Po izdanem odloku ministrstva za nauk in bogočastje se naj izjavijo domače učiteljske konference in krajni šolski sveti zaradi začetka počitnic najkasneje do 15. junija, da bodo mogle druge šolske inštance vse potrebno ukreniti, da se vsem šolskim vodstvom počitnic zadevajoči odlok naznani pravočasno, t. j. pred 15. julijem. Čas začetka glavnih počitnic določi na predlog dom. učit. konferenc in krajnih šolskih svetov le okrajni šolski svet, ki je za to kompetentna oblast. Deželni šolski svet želi tudi, da bi bil začetek šolskega leta v jeseni. Tov. Fr. Brinar stavi nato sledeči soglasno sprejeti predlog: Naše društvo izraži željo, naj vsi šolski voditelji delujejo na to, da začno v našem okraju velike počitnice s 15. julijem. Ta želja naj se izrazi tudi okrajnemu šolskemu svetu, da bi ta vedel potrebno ukreniti, ko bi kak krajni šolski svet hotel nasprotovati. Predsednik je omenjal tudi zaupni shod v Celju, pri katerem se bo določil kandidat za prihodnjo državnozborsko volitev. Ker smo važen del volilcev, smo radovedni, koliko jih bo izmed učiteljstva povabljenih k zaupnemu shodu. Vsak tovariš, ki je bil povabljen k zaupnemu shodu v Celje 10. dne maja, naj naznani to našemu društvu. — Določilo se je, da odpade majnikovo zborovanje, prihodnje pa je odvisno od tega, kdaj bodo glavne počitnice pričele; gotovo bo pa po počitnicah. Nato sta tov. Fran Brinar in Fr. Krajnc izvajala svoje misli o nerazdeljenem času pouka. Naštela sta mnogo točk, ki govore za in proti omenjemu pouku; po temeljiti razpravi se je vnela živahna debata, v katero so posegli tovariši Černej, Kveder, Schmoranzer in drugi. Poudarjalo se je, da bi bilo dobro, uvesti od slučaja do slučaja v poletnem času nerazdeljen pouk, ki bi se pričenjal ob 7. uri zjutraj in bi trajal do 11., 12. in po potrebi do polu 1. ure; tudi v zimskem času, kakor meni tovariš Krajnc, bi naj bil nerazdeljen pouk, ki bi trajal od 9. do 1. ure, zlasti v hribovitih krajih, kjer imajo otroci daleč do šole. Z uvedenjem nerazdeljenega pouka bi seveda morale odpasti vse olajšave šolskega obiskovanja črez poletje. Na vseh šolah našega okraja bi ne kazalo uvesti nerazdeljenega pouka, a tam, (kjer je mogoče, naj se s takim poukom poizkusi. Tovariš Krajnc je prosil našega zastopnika v okrajnem šolskem svetu, naj tu vsako gibanje za nerazdeljen pouk podpira, kar poslednji obljublja storiti; zastopnik tudi pove, da je celjski okrajni šolski svet že določil nekatere šole, kjer bi se za poizkušnjo uvedel nerazdeljen pouk. O »Učiteljevem delovanju izven šole« sta razmotrivala tovariša Lud. Černej in Anton Petriček. Jedro govora prvega predavatelja je to-le: Učiteljstvo deluje mnogo izven šole, ia sicer: a) za zaslužek, b) brez ozira na zaslužek (idealno delovanje). — a) Ker zahteva šola celega moža, naj se da učiteljstvu dovoljna plača, da se mu ne bo treba baviti s stranskimi zaslužki, ki deloma nikakor ne povzdigujejo njegovega ugleda, ali ga store odvisnega, vsekakor pa — šoli na kvar po nepotrebnem izčrpavajo njegove telesne in duševne moči. — b) Idealno pa naj učiteljstvo deluje, kolikor mu to dopušča čas in sposobnost. Taka dela so: pisateljevanje, komponiranje, znanstveno delovanje, godba, petje, delovanje v raznih zastopih, v dobrodelnih in narodnih društvih, na gospodarskem polju itd. Nehvaležnost nam naj ne jemlje veselja in morebitni neuspehi ne poguma! — Priporočeno pasivno rezistenco smatra govornik za izraz sicer lahko umljivega obupa, ki pa ravno nas ne dovede do zaželjenega smotra, temveč nas upropasti z narodom vred.*) V politiki bodi učiteljstvo dobro verzirano, ohrani pa se kolikortoliko nad polit. strankami, s čimer pa ni nikakor rečeno, da bi naj ne zastopalo odločno svojega prepričanja. Ako nas ne ljubijo, respektirajo nas naj vse stranke. Končno bodi učitelj dobrohotni svetovalec občanom ter jih vodi vztrajno, a previdno in taktno po potu vse- *) To je le subjektivno mnenje. U r e d n. stranskega napredka. Glavno torišče učiteljevo pa je in ostani — šola! — K ti točki so govorili še drugi tovariši, katerih izvajanja bi se v kratkem glasila: Gotovo je, da pride našemu narodu rešitev iz sužnosti le po učiteljstvu. Le-to se peha, bori in trudi, da bi zbudilo narod iz one duševne letargije, ki jo vedo nekateri izborno izrabljati v svoje sebične namene. Kadar narod spozna dobre in nesebične namene učiteljstva, kadar si bo v izdatnejši meri iskal opore pri učiteljstvu in se otresel onih spon, ki ga tiŠče k tlom kakor skala velikana, tedaj bo zadihal naš narod krepko, a se tudi obenem prerodil. Počasi pride preporod našemu narodu, a gotovo! Po tem jako zanimivem zborovanju se nas je sešlo večina tovarišev v »Skalni kleti«, kjer nam je pri dobri postrežbi in neprisiljeni zabavi prehitro minil čas.