Leto VIII. Smrt odličnega znanstvenika PreJSnji teden je po dolgi bolezni umrl vse-učiliškl profesor dr. Karel Hinterlechner. Rodil se Je 1874. v Ljubljani kot sin obrtniške rodbine. Po osnovni Soli in dovršeni gimnaziji v rojstnem mestu (matura 1. 1894), Je Študiral na dunajskem vseučilišču petro-grafijo in mineralogijo (nauk o rudninah in kameninah). Učenje Je dovršil 1899. in bil dve leti pomožni učitelj nemSke tehnike v Brnu. Nato je odšel na državni geološki zavod na Dunaju in tu deloval polnih osemnajst :li|l||I|[Jllf: JBKKIM let, vse do prevrata, ko 'H WKB f JU so ga kot Slovenca od- SS&/- se je v Ljubljani z vnemo oprijel organiziranja našega novega vseučilišča ln znanstvenega dela v njem. Kmalu je postal redni profesor tehniške fakultete, ki ga je štela vse do smrti med svoje najpomembnejše stebre. Naši univerzi, posebej pa še tehniški fakulteti in mineraloškemu institutu, je pro« fesor dr. Hinterlechner posvetil vse svoje velike sposobno obsežno znanje in dragocene Izkušnje. Njegovo Ime bo traji ohranjeno v zgodovini naše znanosti. Slovo poštnega direktorja Gregoriča Prejšnji teden Je Sel v pokoj direktor poŠte in brzojava v LJubljani g. Al. Gre-gorič. Poslovil se je od Šefov in nadzornikov pri poštni direkciji, nato pa izročil posle novo imenovanemu vrSilcu dolžno-■tl poštnega direktorja, dosedanjemu Šefu personalnega odseka g. svetniku dr. Janku Tavzesu. Z direktorjem Gre-goričem odhaja k počitku po dolgoletnem, vestnem delu zaslužen in splošno spoštovan slovenski mož. Po rodu iz Ptuja, kjer ee Je rodil 2. avgusta 1877 kot sin odvetnika, navdušenega taborskega govornika in borca za pravice____ slovenskega življa na bivšem Spodnjem Štajerskem. Po gimnazijskih študijah v Ptuju, Celju in Pulju je študiral pravo na graški in praški univerzi, nakar je stopil v službo pri finančni deželni direkciji v Gradcu kot konceptni praktikant. čez dobri dve leti j« prestopil v poštno konceptno službo v Gradcu ter se kmalu uveljavil v upravni stroki. Vzgojen v strogo narodnem duha je bil vedno mož na svojem mestu in se je po prevratu takoj odzval klicu domovine ter pomagal v Ljubljani z velikimi ia* kustvi urejati takratne razdrapane poStno-prometne razmer« v Sloveniji. Dne 6. septembra 1919 je bil imenovan za pomofl* nika prvega slovenskega poštnega direktorja v Ljubljani, pokojnega dr. Janka Debelaka, kateremu je bil najčvrsteji* opora. Za direktorja pa je bil imenovan s 1. marcem 1925, tako da je bil na tem odgovornem in napornem položaju nad sedem let ln pol. Z vnemo je nadaljeval delo na razširjenja in Izpopolnitvi vseh panog poštne službe v Sloveniji. Zaradi svoje ljubeznivosti v službenem in privatnem občevanju Je priljubljen ne le med poštnimi uslužbenci, temveč tudi T Širokem krogu svojih drugih znancev, ki mu vsi iz srca iti*, da bi čim dedje v miru in utehi užival svoj pokoj. Odbor Učiteljskega doma v Mariboru letos ob desetletnici društva. Sede od leve na desno: Pučelik, RajSp, predsednik Hren, Sijančeva in Kožuh. V drugi vrsti so: Hočevar, Karbaš, Mešiček, Lešnik in Planer. Zadaj stoje: Blažlč, Lovše, M usek in Klemenčič. Kozjanski »nebotičnik" Tudi Kozje lepo napreduje. Iz stare hiše trgovca Druškoviča je zrastla lepa stavba, ki bo v ponos trgu in vsemu okraju, že maja se je vanjo vselila sodnija, ki je nastanjena v prvem nadstropju, nakar se bodo vanjo vselile tudi že zasebne stranke. Poleg tega bo ostalo prostora še za davkarijo in sresko izpostavo, za kar se naši merodajni činitelji že dalj časa z vso energijo borijo. Pričakovati je, da bodo oblastva upoštevala želje okraja in nam dala, kar prosimo in zahtevamo povseim upravičeno. Saj krajevne razmere tega razkosanega sreza naravnost zahtevajo, da se vpostavita v našem okraju navedena urada. V novi hiši je Instalirana elektrika, s katero se ponaša naš trg — edini v okraju — že dve leti, in ao pripravljene tudi te cevi za vodovod, ki ga namerava občina v kratkem graditi. Poleg tega ima Sokolsko druStvo v novi palači lepo dvorano. dne 3. novembra 1932. 44. štev. v tivolskem gozdu tivolskega gozda, kjer je snoval velikopotezne načrte za edinstven botanični vrt, so postavili nesrečno umrlemu našemu velikemu rastlinarju vseučiliškemu profesorju dr. Francu Jesenku njegovi najožji prijatelji kmalu po pogrebu spominsko ploščo. Sredi gozda, kjer kliče pokojnikovo delo po nadaljevanju, dokler ne bo ves Rožnik z okolico res pravo ogledalo vsega našega rastlinstva, ki bo zasajeno po skupinah na 1000 hektarih. Desetletnica društva Poštarski dom v LJubljani Pred Šestimi leti »o si poštarji ustanovili zadrugo, ki si je že po dve letih kupila 800 m2 veliko parcelo Dasproti Sv. Krištofa na oglu Dunajske in Smoletove ulice. Potem pa je začela agil-na zadruga zbirati kapital, priredila je tobolo, dobila je nekaj podpor, in tako se bo na omenjeni parceli spomladi začel po projektu inž. arh. Hermana Husa graditi lep dom naših poštarjev. To bo lepo. tri-nadstropno poslopje, ki bo imelo zadaj tudi veliko dvorano z odrom in galerijo za zborovanja in druge prireditve. V pritličju bodo nameščeni poslovni lokali, v 1. nadstropju in če bo treba tudi v delu 2. nadstropja pa bo najboljše opremljen zavod, v katerega se bo sprejelo že v začetku 25 dežele. V ostalih prostorih 2. in v 8. nadstropju"^ bodo polegVrosto^^organi-zacijo in ustanove poštnih uslužbencev moderno urejena stanovanja Vsi stroški za zgradbo In ureditev lepega doma so preračunani na dva milijona dinarjev in je že te velika vsota najboljši dokaz odličnega vodstva zadruge in zgledne vzajemnosti .Vseh poštnih uslužbencev. tena demokrat" skega kandidata ga. Itoceeveltov* Je ena najbolj neutrudnih aotrudnic svojega moža pri "agitaciji za predsedniške volitve v Ameriki. ' Slika levo: Japonski kolonisti v Mandžuriji Japonska jc začela naseljevati Mandžurijo z vojaškimi kolonisti, ki jih vidimo na sliki pred odhodom v zadnji molitvi ■ • za srečno potovanje. Ob svežem grobu mlade gospe V Kranju so pretekli četrtek položili k večnemu počitku gospo Kristino Podgorškovo. Po rodu Je bila gospa Kristina iz znane ugledne metliške rodbine Pruso-ve. Bistra, inteligentna, izredno lepega značaja je bila povsod priljubljena, zlasti pa je bila navdušena Sokolica. Zakon-fiko srečo je uživala komaj tri leta. Pogreb je pokazal, kako globoko Je njena smrt prevzela Številne znance in znanke. Kakor že v bolezni, Je bila tudi na mrtvaškem odru vsa v cvetju, na zadnji poti pa so Jo spremili tudi številni sopro-govi tovariši od ljubljanskih in okoliških pošt. Blag Ji bodi spomin! Preobraženi dežnik Na razstavi najnovejših izumov v Londonu Je razstavljen tudi dežnik nove konstrukcije s podaljškom na eni strani. Na levi vidimo damo pri odpiranju novovrstnega dežnika, na desni pa je dežnik razpet v celi velikosti. Enostranski podaljšek ima namen boljše zaščititi levo ramo. Slika levoi Pred spravo na rumunskem dvoru ? Princesa Helena, mati jjjsstolonaslednika Mihaela, ki je ločena od svojega moža .aalja Carola, je te dni prispela v ? Rumunijo na obisk svojega sina. Ta dogodek je dal povod za govorice, da se ministrski predsednik Maniu resno trudi za zbližanje visokih ločenih zakoncev. Brezuspešen pohod na Himalajo Po trpljenja polnem večmesečnem pohodu na 8120 m visoki Nanga Parbat v himalajskem gorovju se je morala nemška odprava vrniti med ljudi, ko je bila že tik pred ciljem. Na sliki vidimo oddelek hribolazcev v četrtem taborišču s pogledom proti Karakorumu. Slika levo: Nerabno ladjo pogrezajo v morje Zadnja vožnja avstralske ladje »Encounter«, katero so na Angleškem proglasili nerabno za nadaljnjo plovbo ter so Jo potopili. Slika desno: Kipi velikani V Južni Dakoti (Sev. Amerika) iz-eekavajo iz žive skale glave Štirih največjih predsednikov Združenih držav. Kako ogromni bodo ti kipi vidimo, če primerjamo moža na nosu, ki je kakor muha. Po nemirih V Belfastu na Irskem Brezposelni so razdrli z lesom tlakovano ulico in jo zažgali Slika levo: Pohod brezposelnih v London Iz Lancashira se Je pred dnevi napotilo več tisoč brezposelnih v London, kjer hočejo prepričati o svoji bedi angleške parlamentarce. Naša slika prikazuje oddelek brezposelnih med odmorom na poti. V Hydeparku je bila velika protestna manifestacija vseh udeležencev »pohoda lačnih«. Zbranih je bilo okrog 10.000 brezposelnih. Vsa londonska policija, ki je bila razpoložljiva, je bila zaposlena na tem kraju. Udeleženci »pohoda lačnih« so defilirali po ulicah v štirlstopih, spremljani od stražnikov na konjih in peš. Odrejeni so bili naj-odločnejši ukrepi, da bi se preprečili neredi. Največja francoska prostora za 4000 cweb, vključno posadko. Ladji bo poveljeval na prvi vožnji kapitan Pugnet. V Lllleu na Francoskem so te dni blagoslovili nedavno dograjeni stolp mesto« hiše. Stolp meri v višino 107 metrov. Sdika nam ga kaže ob otvoritvi t bajni nočni mu»vetJ»Javt. Slika levo: Herriot otvarja novo bolnico Francoski ministrski predsednik v razgovoru z bolnikom v novem bolniškem poslopju. Slika desno: Elektrika iz zraka Za svetovno razstavo v Chlca- gu gradi konstruktor Honnef stolp za elektriko Iz zraka. Na vrhu stolpa bo 10-nadstropna restavracija za 15.000 gostov. Normandie" Prejšnji teden so v St. Nazaireu spustili v morje največjo francosko ladjo, takozvano Super II de France, ki bo dobila pri krstu, kjer ji bo kumovala ga. Lebrunova, ime »Normandie«. Ladja meri v dolžino 313 m, v širino pa 35 m. Tonaža Slika levo« Veliki Herrio-tov razoroži-tvenl govor v Lensu (severna Francija), kjer delajo naši rudarji. Mestni stolp v Lilleu Slika desno: Francoska pro-tftuberkulozna znamka Francija je izdala novo dobrodelno znamko, katere izkupiček se bo porabil za zatiranje jetike.