BojanMevlja UniverzanaPrimorskem, Fakultetazamanagement, Slovenija bojan.mevlja@fm-kp.si Dane Podmenik ZavodEko-Humanitatis, Slovenija dane.podmenik@gmail.com Vloganevladnihorganizacij priregionalnemrazvojuSlovenije: primerobalno-kraškeregije Namenprispevkajeosvetlitipomennevladnihorganizacij(nvo)prire- gionalnemrazvojunaprimeruobalno-kraškeregije.Nevladneorganiza- cijesevrazvojregijevključujejospredlogiskupnihprojektovinudeležbo vodborih,kjerskupajspredstavnikigospodarstvainlokalnihskupnosti oblikujejo razvojne prioritete regije in pripravljajo Regionalni razvojni program (rrp). Dosedanje vključevanje in vpliv nvo na pripravo rrp lahkoocenimokotpozitivno,sajjeprogramdalvelikpoudarekvsebinam, ki so jih nevladne organizacije promovirale in zagovarjale. V prispevku je izpostavljen tudi pomen socialnega podjetništva, ki bi lahko izdatno pripomogloktrajnostnemurazvojuregije,zlastipodeželja,inhkrepitvi nevladnegasektorja. Ključnebesede:obalno-kraškaregija,trajnostnirazvoj,nevladne,organi- zacije,podeželje,socialnopodjetništvo TheRoleofNon-GovernmentalOrganizationsintheRegional DevelopmentofSlovenia:TheCaseoftheCoastal-KarstRegion The purpose of this paper is to shed light on the importance of non- governmentalorganizations(ngos)inregionaldevelopment,inthecase of the Obalno-kraška region. Non-governmental organizations are in- volved in the development of the region through proposals for joint projects and participation in committees, where, together with repre- sentatives of the economy and local communities, they formulate the development priorities of the region and prepare the Regional Devel- opmentProgramme(rdp).Theinvolvementandinfluenceof ngos on thepreparationofthe rdp sofarcanbeassessedaspositive,asthepro- grammeplacesgreatemphasisonthecontentpromotedandadvocated by non-governmental organizations. The article also highlights the im- portanceofsocialentrepreneurship,whichcouldmakeasignificantcon- tributiontothesustainabledevelopmentoftheregion,especiallyinrural areasandthestrengtheningofthenon-governmentalsector. Keywords: Coastal-Karst region, sustainable development, non-govern- mentalorganizations,ruralareas,socialentrepreneurship https://doi.org/10.26493/1854-4231.16.47-51 Uvod Nevladne organizacije (nvo) so organizacije, ki jih lahko na lastno pobudo ustanovi vsak izmed nas. V vseh pogledih delujejo neodvisno od dr- žaveinimajonekajtemeljnihznačilnosti.Sone- profitne, večinoma prostovoljnein prav vse mo- rajoimetinekooblikopravneosebe.VSlovenijiso toprvenstvenodruštva,ustanovein(zasebni)za- vodi(Forbiciidr.2010). nvo predstavljajoenega izmedtrehglavnihstebrovsodobnedružbe,s povsemlastnoidentitetoinsocialnofunkcijo,ne- odvisnooddržavnegaingospodarskegasektorja (Vrečko2003,20). nvo spadajo med neprofitne organizacije, ki večinoma niso ustanovljene zaradi ustvarjanja dobička, ampak zato, da pomagajo pri trajnem zagotavljanju storitev in dobrin za uspešno de- lovanje družbe. Iz tega sledi, da je smisel ob- stoja neprofitnih organizacij delovanje v splo- šnem družbenem interesu oziroma delovanje v splošnedružbenokoristnenamene(Kolarič2002, 29). Nevladne organizacije predstavljajo tudi po- management16(2021)številka2 47 BojanMevljainDanePodmenik|VloganevladnihorganizacijpriregionalnemrazvojuSlovenije sebno vrsto kulturne in institucionalne osnove. Ker je njihova zaveza posebnodružbeno poslan- stvo, njihove člane v prvi vrsti zanimata in mo- tivirata organizacijsko poslanstvo in želja, da bi prispevali,dabibilsvetšeboljši.Pravtakosone- vladne organizacije manj hierarhične od drugih institucij(Leete2000,428;DeCoomanidr.2011, 302). Zasebnineprofitniinnevladnisektorpredsta- vlja,pomnenjumnogihavtorjev,pomembenin- strument demokratizacije in pluralizacije odno- sov, razširitve individualnih možnosti in svobo- dne izbire posameznikov ter povečanja aktivne participacije v moderni družbi (Črnak-Meglič in Vojnovič1997,153).PoPutnamu(1993) nvo pred- stavljajo enega ključnih indikatorjev zalog so- cialnega kapitala, ki deluje kot generator druž- benega ter ekonomskega razvoja. Pomembno je poudariti, da imajo nvo zelo pomembno vlogo v okviru vedno bolj uveljavljajoče se paradigme (neo)endogenegarazvojapodeželja,nakaterite- meljijo novejše razvojne politike podeželja (Po- točnik Slavič 2008). Tudi v obalno-kraški regiji nvo predstavljajo enega izmed pomembnih de- ležnikovprinjenemrazvoju. Stanjeinizzivinevladnihorganizacij vobalno-kraškiregiji Obalno-kraško statistično regijo sestavljajo ob- čineAnkaran,Divača,Hrpelje-Kozina,Izola,Ko- men, Koper, Piran in Sežana. Število prebival- cevregijeznaša113.961, karpredstavlja5vseh prebivalcev Republike Slovenije (Statistični urad Republike Slovenije 2018). Po zadnjih podatkih (glejhttps://www.ajpes.si)skupnovSlovenijide- luje 27.868 nevladnih organizacij, medtem ko v obalno-kraškiregijidelujeokrog1.600nevladnih organizacij, kar prestavlja okrog 6 vseh nevla- dnihorganizacijvSloveniji.Teorganizacijeimajo le 260 zaposlenih, kar predstavlja 0,5 delovno aktivnega prebivalstva v regiji in okrog 30 mili- jonov evrov prihodkov. Večinoma gre za manjše nvo, ki delujejo v (zelo) »omejenem« obsegu ali pasoceloneaktivne.Tako15vsehdruštevvletu 2020 ni ustvarilo nobenih prihodkov, tretjina pa seuvrščavrazredzustvarjenimiletnimiprihodki do5.000 eur. Prvi sistematični poskusi razvoja nevladnega sektorjavobalno-kraškiregijisegajovleto2009z vzpostavitvijoRegijskegastičiščazanevladneor- ganizacije ter leto 2012, ko je bila ustanovljena Mreža nevladnih organizacij obalno-kraške re- gije. To sta prostovoljni in neformalni združenji sciljemoblikovanjainzagovarjanjainteresovne- vladnegasektorjavrazmerjudovsehravniobla- stiinjavnosti(SrediščeRotunda,primorskidruž- benicenter2012). Po podatkih Strategije razvoja nevladnega sek- torjavobalno-kraškiregiji2013–2019(SrediščeRo- tunda 2012) imajo občine v regiji različen odnos donevladnihorganizacij.Vsehsedemobčinomo- goča sofinanciranje programov oziroma projek- tov z namenskimi proračunskimi postavkami za posamezna področja. Občine namenjajo nevla- dnim organizacijam 2,5–4-odstotni delež prora- čuna. Med vsemi ima le Občina Piran sklenjen sporazum o sodelovanju med občino in nevla- dnimi organizacijami. Razen Mestne občine Ko- pervseobčineomogočajobrezplačennajempro- storov. Poleg tega vse občine razen Mestne ob- čine Koper omogočajo brezplačna oglaševalska mesta za oglaševanje nepridobitnih dejavnosti. ObčineDivača,Komen,Hrpelje-KozinainSežana omogočajo delno večletno financiranje progra- mov nevladnih organizacij. Nevladne organiza- cijeugotavljajo,dasomeddrugimnepogrešljive zaradi velikega posluha za ranljivejše in šibkejše v družbi, posluha za socialno ogrožene skupine, širokegapodročjadelovanja,zagotavljanjarazno- likosti storitev, usmerjenosti v uporabnike. Na drugi strani pa se soočajo z odvisnostjo od pri- dobivanja sredstev in financiranja, s pomanjka- njemprostorovinopremezadelovanje,samoza- dostnostjo in z nepoznavanjem prednosti pove- zovanja ter s preobremenjenostjo z birokracijo. Dabitostanjeizboljšali,sosinevladneorganiza- cije v regiji v tej strategiji zadale dva strateška cilja, in sicer povečanje zaposljivosti in finanč- nih prihodkov nevladnega sektorja v regiji do leta 2019. Da bi to dosegle, so si zastavile stra- teške izzive na področju krepitve zagovorništva incivilnegadialoga,krepitveizvajanjastoritevin sodelovanja. Dabi nvo lažjedosegleprejomenjenastrate- škacilja,sosiprizadevalezaumestitevsvojihvse- binvRegionalnirazvojniprogram(rrp)instem jasno pokazati na pomembnost nevladnega sek- torja ter posledično umestitve sektorja v razvoj regije, kjer naj nimata mesta le gospodarstvo in javnisektor,ampaktudinevladnisektor. Vključevanjenevladnihorganizacij vrazvojregije Zakonospodbujanjuskladnegaregionalnegara- zvoja(zsrr-2)(2011),kijepredpogojzapripravo rrp v Sloveniji in razvoj regij, nvo umešča kot enega izmed deležnikov razvoja regije. Tako za- kon nalaga občinam, združenjem gospodarskih 48 management16(2021)številka2 BojanMevljainDanePodmenik|VloganevladnihorganizacijpriregionalnemrazvojuSlovenije dejavnosti,samoupravnimnarodnimskupnostim ter nevladnim organizacijam, da se pri uresni- čevanju svojih razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom trajnostnega ter regionalnega razvoja. Regional- no sodelovanje vključuje razvojne mreže lokal- nihinregionalnihjavnih,zasebnihinneprofitnih organizacij, ki se želijo ukvarjati z višjimi ravn- mi upravljanja ter osredinjati svoja ekonomska razvojna prizadevanja v korist regije kot celote (McCarthy2003,140). Nevladneorganizacijevdružbiopravljajovsaj tripomembnefunkcije:politično–pomenijoob- liko participacije državljanov pri upravljanju dr- žave in družbe; ekonomsko – pomenijo način za aktiviranjedodatnihvirovvmaterialni(donacije vdenarju)alinematerialniobliki(vložekprosto- voljcev,donacijevnaravi);socialno–zagotavljajo dopolnilne ali alternativne načine zadovoljeva- nja potreb uporabnikov (Črnak-Meglič in Rakar 2009,2).Pravtakonevladneorganizacijevdruž- benisistemprinašajovrednotesolidarnosti,kijih drugadvasektorja,tostajavniingospodarski,ne predstavljata. Država namreč deluje na podlagi instrumenta moči, gospodarski oziroma profitni sektorpanapodlagidenarja(Kolarič1997,17). Pravzaradivsegaopisanegajepomembno,da imajo tudi nevladne organizacije v družbi svoj glas. Po zakonu ima nevladni sektor svoje pred- stavnikevnajpomembnejšemuregionalnemuor- ganu, tj. v Razvojnem svetu regije, ki vodi in usmerjapripravoterpotrjuje rrp.Polegtegaso- delujezregijamidrugihdržav,sklepadogovoreza razvoj regije, sodelujev teritorialnem razvojnem dialoguinspremljaizvajanje rrp. Z namenov krepitve razvojnega sodelovanja med nvo in njihovega aktivnega vključevanja v pripravo nastajajočega rrp je bila v letu 2012 oblikovanaMreža nvo obalno-kraškeregije.Prvi izziv mreže je predstavljala zasnova skupnih ra- zvojnih projektov za umestitev v rrp. Rezultat je bil pozitiven, saj je bilo pripravljenih več pre- dlogov kakovostnih projektov, ki odgovarjajo na potreberegije.Medtesodijo: • vzpostavitev sheme globalnih nepovratnih sredstev za sofinanciranje manjših projek- tovznamenomskupnegareševanjalokalnih težav, • družbeni center, ki bo deloval na področjih mladine,kultureinostalihdružbenihdejav- nosti, • centerzarazvojnevladnihorganizacijinso- cialnega podjetništva, ki bo namenjen kre- pitvipodpornegaokoljazarazvojnevladnih organizacijinsocialnegapodjetništva, • center za trajnostnosoupravljanjein razvoj podeželja, katerega namen je spodbujanje ekološkega kmetijstva, ekoturizma in soci- alnega podjetništva, ustvarjanje »zelenih« delovnih mest in produktov, povezovanje akterjev podeželjaterskrbza varovanjena- ravneinkulturnedediščine,in • regionalni karierni center, ki bo zagotavljal boljšepogojezausposabljanja,iskanjezapo- slitvenihmožnostiinposledičnonovezapo- slitvemladih. Včasupriprave rrp sopredstavniki nvo ak- tivnosodelovalinasrečanjihtematskihodborov, kjer soskupajspredstavniki gospodarstvainlo- kalnih skupnosti analizirali stanje ter potrebe v regiji in oblikovali razvojne prioritete, ki so bile umeščenev rrp.Kersosi nvo želeleiskatireši- tvezacelotnoregijo,sosizatoprizadevalezais- kanje takšnih skupnih prioritetnih projektov re- gije, ki bi resnično odgovarjali na njene potrebe. Prav tako so si nvo želele partnerskega sodelo- vanjapričrpanjusredstevzarazvojregije. Socialnopodjetništvo:izzivzakrepitev nevladnegasektorjaintrajnostnirazvoj (podeželja)regije Vokvirudoseganjaciljevtrajnostnegarazvojare- gij in podeželja lahko pomembno vlogo odigra socialno podjetništvo, ki temelji na aktivaciji in rabilokalnihvirovterpotencialov.Pritemgreza povezovanje tradicionalnih dejavnosti in znanj (npr.kmetijstvo,obrt,kulinarika)in»modernej- ših« storitev podeželja (npr. podjetništvo, turi- zem,oskrbastarejših,varstvookolja)(Podmenik idr.2013,4). Pregled evidence socialnih podjetij (Ministr- stvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 2021) pokaže, da so v Sloveniji prav nvo nosilke ra- zvoja socialnegapodjetništva, saj od skupno274 socialnih podjetij kar 167 predstavljajo nvo. To pomeni,dasocialnopodjetništvoprinašamnoge potencialezakrepitevinrazvojsektorja nvo. VokviruprogramaLeader,sofinanciranegaiz Evropskegakmetijskegaskladazarazvojpodeže- lja,soSrediščeRotunda,ZavodEko-Humanitatis in Združenje ekoloških kmetov izvajali projekt »Socialno podjetništvo – nove priložnosti zapo- slovanjaintrajnostnirazvojpodeželjaIstre«.Pro- jekt je predstavljal prve korake v smeri promo- cije in spodbujanja razvoja socialnega podjetni- štvanaobmočjuslovenskeIstreoziromaobalno- management16(2021)številka2 49 BojanMevljainDanePodmenik|VloganevladnihorganizacijpriregionalnemrazvojuSlovenije kraške regije. Veliko zanimanje lokalnega prebi- valstvazaprojektneaktivnostidokazuje,davso- cialnempodjetništvumnogividijonovepriložno- sti.VokviruprojektajebilaizvedenatudiAnaliza potencialovzakcijskimnačrtominukrepirazvoja socialnega podjetništva na podeželju Slovenske Istre (las Istra) (Podmenikidr. 2013). Ta je bila usmerjena v preučevanje in opredelitev odnosa in vloge lokalnih skupnosti, podpornih organi- zacij in nevladnih organizacij pri razvoju social- nega podjetništva, potencialov socialnega pod- jetništva, ključnih razvojnih ciljev ter aktivnosti oziroma ukrepov za spodbujanje razvoja social- negapodjetništvanaobmočjuslovenskeIstre. Rezultatianalizesopokazali,dajeprirazvoju socialnegapodjetništvanalokalnioziromaregio- nalni ravni zelo pomembna vloga občin, ki pa bi morala biti aktivnejša (Podmenik idr. 2013, 42). Obstoječe podporneorganizacije se aktivneje ne ukvarjajossocialnimpodjetništvomintopodro- čjetudirazmeromaslabopoznajo,karjepredpo- goj za delovanje podpornega okolja za socialno podjetništvo.TukajizstopasocialnopodjetjeSre- diščeRotunda,Koper,so.p.,kigalahkooznačimo kotnajaktivnejšegadeležnikaprispodbujanjuso- cialnegapodjetništvavregiji.Nasprotnopasone- katereorganizacijeizrazitopasivne,čepravimajo možnostioziromavzvodezaaktivnejšeudejstvo- vanje(Podmenikidr.2013,45). Če se osredotočimo na odnos nevladnih or- ganizacij do socialnega podjetništva, je analiza pokazala, da so njihovi predstavniki v glavnem seznanjeniskonceptomsocialnegapodjetništva, nekolikomanjpapoznajozakonodajonatempo- dročju. Pri nadaljnjem razvoju socialnega pod- jetništva v regiji se jim zdi ključna vloga lokal- nih skupnosti ter nevladnega sektorja. Večina meni, da bi bila pri spodbujanjusocialnega pod- jetništvapotrebnaaktivnejšavlogaoziromapod- pora s strani občin. Velika večina nevladnih or- ganizacij vidi potrebo po vzpostaviti celovitega podpornega okolja. Kot najpotrebnejše aktivno- stitovrstnega»inkubatorjazasocialnopodjetni- štvo« lahko izpostavimo: strokovno pomoč ozi- roma podporona področjutrženja,finančnihvi- rov(posojila,nepovratnasredstvaipd.)inmreže- njaoziromaiskanjapartnerjev.Zelopozitivnoje dejstvo,dapolovicavprašanihnevladnihorgani- zacij namerava v bližnjiprihodnosti (obdobjedo treh let) delovati na področju socialnega podje- tništva,karpomeni,dalahkopričakujemorazvoj novih projektov in storitev socialnega podjetni- štva ter posledično krepitev sektorja nvo (Pod- menikidr.2013,39). Ena od ključnih ugotovitev raziskave je, da ima podeželje mnoge (neizkoriščene) priložno- sti za razvoj dejavnosti oziroma storitev social- negapodjetništva,medkateriminajboljizstopata ekološkapridelavainpredelava.Polegekološkega kmetijstva so potenciali še v turizmu, trgovini z lokalnimi ekološkimi živili, socialnem ter dru- žinskemvarstvuinvarovanjuterurejanjuokolja (Podmenikidr.2013,49). Sklep Podatki kažejo, da je nvo sektor v regiji, z vi- dika zalog človeškega, socialnega in finančnega kapitala, podhranjenin se srečuje z mnogimi iz- zivi. Prav tako je glas nvo premalo upoštevan pri pripravi lokalnih oziroma regionalnih politik inukrepov.Občinevmnogihprimerihnimajopo- sluhaza(razvojne)predloge nvo injihneobrav- navajo kot pomembnega deležnika razvoja lo- kalne skupnosti. Tukaj je potreben tudi kritičen pogledna nvo,saj(dosedaj)niprihajalodopo- trebnega medsebojnega aktivnega povezovanja, karbipripomogloknjihovemuvečjemuvplivu. Zvidikaizpostavljenihproblematikkorakna- prej predstavlja možnost aktivnega vključevanja nvo v procese sooblikovanja regionalnega ra- zvoja oziroma rrp, ki ga omogoča nova zako- nodaja.Letolahkoizdatnopripomorekkrepi- tvi sektorja nvo in doseganju dveh ključnih ci- ljev, opredeljenih v Strategiji razvoja nevladnega sektorja v obalno-kraški regiji–dviguzaposleno- stiinfinančnihvirovv nvo.Zatojeznotraj nvo prišlodointenzivnegamreženjainpripravesku- pnihpredlogovrazvojnihprojektovzaumestitev vrrp. Prav pomanjkljivo aktivno sodelovanje med regionalnimi oziroma lokalnimi deležniki (ob- čine, razvojne agencije, javni zavodi, nvo, uni- verza,podporneorganizacije terekonomskisek- tor)lahkooznačimokotenegaglavnihzavirajo- čih dejavnikov trajnostnega razvoja regije in po- deželja. Zato lahko ugotovitvam, da je za Slove- nijoznačilenpomanjkljivsocialnikapitalvobliki zaupanja in kooperacije, kar negativno vplivana nastajanje t.i. projektnih tipov organiziranja, ki so(pred)pogojzauspešnorazvojno(so)delovanje (Adam in Rončević 2004), na primeru obalno- kraškeregijepritrdimo.Vtemkontekstubipona- šem mnenju tudi (preveč samozadostne) občine moraleprevzetiaktivnejšorazvojno-povezovalno vlogo,sajbisetakopoAdamuidr.(2010)možno- stiza(inovativni)prebojpovečale. Dosedanje vključevanje in vpliv nvo na pri- pravo rrp lahkoocenimokotpozitivna.Predlog 50 management16(2021)številka2 BojanMevljainDanePodmenik|VloganevladnihorganizacijpriregionalnemrazvojuSlovenije rrp dajevelikpoudarekvsebinam,kisojih nvo skozi postopek priprave rrp promovirale in za- govarjale. Med drugim so to: krepitev sektorja nvo,ekološkokmetijstvo,zeleneobliketurizma, aktivnejši pristop k varovanju narave in soci- alnopodjetništvo.Pravslednjepredstavljaenega ključnihizzivovzatrajnostnirazvojregijeinkre- pitev sektorja nvo. Zlasti podeželje ima mnoge neizkoriščene potenciale, katerih aktivacija bi znatnopripomoglakustvarjanjunovihdelovnih mestinvišjikvalitetiživljenja. Literatura Adam,F.,inB.Rončević.2004.»Razvojnipotencialso- cialnega kapitala.« Družboslovne razprave 20 (46– 47):219–237. Adam,F.,A.Hafner,D.Podmenik,D.Podmenik,U.Šin- kovec,B.RončevićinA.Vojvodić. 2010.Inovativna jedravregionalnemrazvoju.Ljubljana:ZaložbaVega. Črnak-Meglič, A., in T. Rakar. 2009. »The Role of the ThirdSectorintheSlovenianWelfareSystem.«Te- orijainpraksa46(3):237–254. Črnak-Meglič, A., in M. Vojnovič. 1997. »Vloga in po- men neprofitno-volonterskega sektorja v Slove- niji.«Družboslovnerazprave13(24–25):152–178. De Cooman, R., S. De Gieter, R. Pepermans in M. Je- gers.2011.»ACross-SectorComparisonofMotiva- tion-Related Concepts in For-Profit and Not-For- ProfitServiceOrganizations.«NonprofitandVolun- tarySectorQuarterly40(2):296–317. Forbici, G., T. Divjak, B. Osonkar, V. Dernovšek in M. Verbajs. 2010.Skupaj za skupnost: priročnik o sode- lovanju med občinami in nevladnimi organizacijami. Ljubljana:ZavodCenterzainformiranje,sodelova- njeinrazvojnevladnihorganizacij cnvos. Kolarič, Z. 1997. »Prostovoljne – neprofitne organiza- cijevSloveniji.«Neprofitnimanagement1(1):17–20. Kolarič, Z. 2002. »Različni znanstveno-teoretski pri- stopikpreučevanjuneprofitnihorganizacij.«V Ja- dranje po nemirnih vodah managementa nevladnih organizacij,ur.D.Jelovac,29–44.Ljubljana:Radio Študent in Študentska organizacija Univerze; Ko- per:Visokašolazamanagement. Leete,L.2000.»WageEquityandEmployeeMotivation inNonprofitandfor-ProfitOrganizations.«Journal ofEconomicBehavior&Organization43(4):423–446. McCarthy,L.2003.»TheGoodoftheManyOutweighs theGoodoftheOne:RegionalCooperationinstead ofIndividualCompetitionintheUnitedStatesand WesternEurope?«JournalofPlanningEducationand Research23(2):140–152. Ministrstvozagospodarskirazvojintehnologijo.2021. »Evidencasocialnihpodjetij.«https://www.gov.si /assets/ministrstva/MGRT/Dokumenti/DRR /socialno-podjetnistvo/Evidenca-socialnih -podjetji_13.-7.-2021.xls. Podmenik,D.,B.Žižek,A.Hafner,Ž.Marčeta,B.Mevlja inN.Tominec.2013.Analizapotencialovzakcijskim načrtom in ukrepi razvoja socialnega podjetništva na podeželju Slovenske Istre (las Istra). Koper: Zavod Eko-Humanitatis. PotočnikSlavič,I.2008.»Endogenirazvojnipotenciali podeželja.« Doktorska disertacija, Univerza v Lju- bljani. Putnam,R.D.1993. MakingDemocracyWork:CivicTra- ditions in Modern Italy. Princeton, nj: Princeton UniversityPress. Rakar,T.,T.Deželan,S.Š.Vrbica,Z.Kolarič,A.Črnak Meglič in M. Nagode. 2011.Civilna družba v Slove- niji.Ljubljana:UradnilistRepublikeSlovenije. Središče Rotunda, primorski družbeni center. 2012. Strategijarazvojanevladnegasektorjavobalno-kraški regijivobdobju2013–2019.Koper:SrediščeRotunda, primorskidružbenicenter. StatističniuradRepublikeSlovenije.2018.Regijevšte- vilkah: statistični portret slovenskih regij 2018.Lju- bljana:StatističniuradRepublikeSlovenije. Vrečko,I.2003.Strategijasistemskegarazvojanevladnih organizacij v Sloveniji za obdobje 2003–2008. Lju- bljana: Slovensko združenje za projektni manage- mentSlovenije. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (zsrr-2).2011.UradnilistRepublikeSlovenije,št.20. https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2011- 01-0820. management16(2021)številka2 51