DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 8
Gorica - Trst, 20. februarja 1948
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15. Naročnina: Mesečna L. 65,
Pošt. 6«k. ra©. 4t. »-18 127
Izhaja vsak petek
Šovinizem in narodni sporazum
Načeloma smo proti po* lemikam. Polemike nikdar ne rešijo vprašanj ter zapm ščajo vedno sled zagrenje* \ nosti. Še manj si želimo pon \ lemik s tržaškimi ital. stran* kami, s katerimi želimo pan meten in pravičen sporan zum.
Nikakor pa ne moremo prezreti ponovnih napadov italijanskega tiska, še naj n manj pa članka, ki ga je ob* javil »Giornale di Trieste« dne 14. t. m. pod naslovom: »Skupne točke belih in rden čih Slovanov« (»Punti di contatto fra slavi bianchi e rossi«).
Imenovani članek ima nan men očrniti v očeh Italijan nov in zaveznikov ugled nan šega demokratičnega giban n ja, ki se bori za zaščito osnovnih človečanskih pran vic in za ohranitev evropn ske civilizacije. To »Giom nale di Trieste« dobro ve. Kljub temu pa se mu od čan sa do časa zdi potrebno pon litično taktizirati in podtin k ati, da so končni cilji nas in komunistov isti.
Odklonili smo in še odn klanjamo tako zvano slon venskonitalijansko bratstvo družine SIAUnUAJS, ker je političen nestvor in komun nistično slepilo, nezrelo in nepripravno za ostvaritev pravega razumevanja in medsebojnega spoštovanja dveh narodnosti. Samo pon litično orodje, nič drugega!
Na drugi strani pa smo in bomo kričali na vse ven trove, naj gre to gospodom okoli »Giornale di Trieste« po volji ali ne, da je na mi* rovni konferenci Tito izdal interese Slovanov.
Tolčete si po prsih
Od kod pa si »Giornale di Trieste« jemlje pravico narekovati nam politično šolo in kratiti našo čisto in sveto narodno zavest? Lastn ne brate Italijane naj jo gre učit, ne pa bas. Saj je ravno v sredo 18. t. m. napi* sal celo v uvodnem članku, da so Italijani tisti, ki Itan lijo preklinjajo in zasramu* jejo. Slovani kritizirajo naj* ostreje režimske zablode v svoji matični državi, je pa ne pljujejo in kolnejo!
V	marsikaterem kotu Ita* lije se ustanavljajo Jugosla* viji sovražna društva' z od*
kritim programom vojne proti njej, ker je postalo v modi pri gospodih, kot so tisti okoli »Giornale di Triez ste«, istovetiti Slovane s komunisti, ne da bi pri tem istovetili tudi Italijane s fa* šisti, odnosno s komunisti, katerih imajo dva in pol mn lijona redno včlanjenih in aktivnih.
Ne, gospodje okoli »Gior* nale di Trieste«, našega na* rodnega ponosa in čuta ni strl niti nemški nacizem niti italijanski fašizem, ga ni strl Titov komunizem, ga ne bo niti Togliattijev, katerega
vi	zagovarjate in vam je žal, ker smo nastopili proti njemu. Najbrže smo vam prestrigli račune.
Jeguljasta okretnost
Žal vam je ! In lahko bi vam rekli, če bi bili tako zlobni kot ste vi, da vodijo Italijani politiko jeguljaste okretnosti, da so uvozili iz Moskve svojega benjamin* čka Togliattija in ga dobro čuvajo, da molzejo z njim stotine milijonov dolarjev in stotine tovorov živil in goriva od Amerike, ki se je še pred dvema letoma in pol z vsemi silami borila proti fašistom napadal* cem. In da je taka jegulja* sta okretnost rodila zelo bo* g ate sadove, kajti v Veliki Britaniji, zmagovalki v vojz ni, je treba čakati dolge ure v vrsti, da si lahko kuz piš robec, v Italiji pa pč zaz slugi Togliattija — to ni poz trebno.
Evo vam, gospodje okoli »Giornale di Trieste«, skupz ne točke belih in rdečih Itaz lijanov:	sovraštvo proti
Slovanom in molzenje Az meričanov!
In »fojbe«, in deportacije? Te smo mi odločno in skrajno obsodili kot nezaz slišen zločin nad človeštom, ki ga komunisti povsod na svetu uganjajo, tudi v Italiji, gospod je okoli »Giornale di Trieste«, in kako!!!
Sodite tudi svoje
Vi pa izrabljate vse to v političen manever, zgolj iz sovraštva proti Slovanom kot takim, ne pa proti koz munistom, saj vidimo, da vam je žal, ker nočemo g laz sovati za vašega Togliatti*
ja. Toda iz Jugoslavije se, hvala Bogu, včasih vrne kak deportiranec, iz tri sto tu soč grobov, ki so jih ltaliz jani napolnili v severni Itaz liji v sarftih osmih dneh ob koncu vojne s tri sto tisoč Italijani, se ni pa še prav nobeden vrnil. Hic Rhodus, »Giornale di Trieste«, hic salta!
Mir med nami in Italijani
Toda mi smo demokraz tični neustrašeni borci, ki take zahrbtne igre ne poz znamo. Za borbo proti koz munizmu je treba odpraviti razpaljeni šovinizem, ki ga je fašizem v Italiji le povez čal, ter zatreti enkrat za vselej hujskanje k sovraz štvu med narodi, kajti vse to povzroča razcepljenost in neslogo, ki sta najboljša vaba za komunizem. Sedaz nji zgodovinski trenutek zahteva od vseh* demokraz tov, da zatrejo v sebi egoistične narodne nagone in se združijo v skupni borbi proz ti skupnemu sovražniku, ki je sovražnik človeštva in ki v primeru zmage ne bo prizanesel nobenemu. Mi Slovani na tem ozemlju smo avtohtono ljudstvo, ki živi že stoletja na narodnostni meji med Italijani in Slovaz ni. Na temelju popolne enaz kopravnosti, strpljivosti in medsebojnega razumevanja in spoštovanja hočemo žiz veti z Italijani v miru in priz jateljstvu. Po duhu velikez ga Italijana Mazzinija in čutu vseh Slobanov, ki niz majo s komunizmom nič skupnega, kakor ni imela večina treznih in resnih Itaz lijanov nič skupnega s faz šizmom. To so končno tudi bistvene zahteve Tržačaz nov, ki hočejo, da je Trst stična in ne odbijalna točka med Slovani in Italijani. Naša manjšina v Italiji pa je jasno izjavila svojo vdaz nost Italiji, ne da bi se odz rekla pravicam, ki ji priti-čejo in katere je Italija že tolikokrat obljubila, a dose-daj še ne vseh priznala in zajamčila, čeravno jo k te* mu obvezujeta italijanska ustava in mirovna pogodba. Za mirno sožitje in prijaz teljsko razumevanje ter ciz vilno medsebojno spoštoz vanje dveh narodnosti! Toz da za uresničenje teh ciljev je treba več širokogrudnega duha in lojalnih src, še več: treba je več demokracije in več krščanstva.
»»En zarod poganja, prerojen ves nov ,Mnlt)
Meja smrti
Težko nam je, ko mora* mo zopet beležiti žalosten dogodek na meji in javnosti sporočiti, da je zopet padlo mfado življenje slovenske* ga fanta, zadeto od kitogle Titovih vojakov. V; nedeljo
15.	t. m. ob treh zjutraj je Karol Ferfolja iz Štandreža pri Gorici, 25 let star, hotel prekoračiti mejo med Mir* nom in Rupo, da se vrne k očetovi družini. Ko ga ob* mejni vojak opazi, ncu* smiljeno sproži nanj puško.
Človeku se stisne srce ob takih krvavih dogodkih. Ko* Hko je ubogi mladenič mo* ral trpeti, da je tvegal živ* Ijenje zato, da pohiti k o* četovi družini po skriti poti, ker mu »bratje« komunisti
v	Jugoslaviji, za katero se
je boril in trpel, ne dovoli* jo prave poti ob belem dne* vu. Že se bliža rodnemu do* mu, pa naleti na »brata« vojaka v službi oblastnikov, ki mu gladko prestriže pot in s kroglo prebije srce.
V	zadnjih štirinajstih dneh beležimo že tretji tak slučaj, v Sv. z^ntonu pri Ko* pru, v Opatjem selu in se* daj v Mirnu. »Primorski dnevnik« od 18. t. m. sc o* pravičuje, češ »obmejne predpise je treba spoštova* ti«. Prav! Toda spoštovati je treba tudi človeške pra* vice do prostega in svobod* nega kretanja, ne pa s te* rorističnim in policijskim režimom prisiliti lastne bra* te, da morajo skrivaj bežati po stranpoteh in tvegati življenje za dosego rešilne* ga cilja, kot pa nadaljevati življenje sužnjev. Ali živi* mo med divjaki ali med
ljudmi? Saj imajo prav go* tovo tudi zavezniški in ita* lijanski vojaki stroge uka* ze, da pazijo na spoštova* nje obmejnih predpišov, pa se taki smrtni dogodki ven* dar ne pojavljajo. »Spošto* vati je treba predpise«, še veliko bolj je pa treba spo* štovati človeška življenja. Za prestopke, ki se v dru* gih, civiliziranih državah, obsojajo ljudje na par me* secev zapora, se pa v Tito* vem raju, kjer se po baha* ški propagandi državljani kopljejo v svobodi, strelja* jo brez usmiljenja kot za j* ci. Ali ni to divjaška okrut* nost, nad katero se zgraža ves svet? Pod tem slovesom trpimo potem seveda vsi!
»V ostalem pa menim, da je treba vse« diktature razrušiti.«
Cato Democraticus
Borba za naš obstoj zahteva od nas, da smo v tem času velike ideološke borbe duhovno in organizaz cijsko edini. Vse naše duz hovne in fizične moči moraz jo biti mobilizirane v enem pravcu: v ohranitev slovenz skega naroda. Ideali narod* ne neodvisnosti, socialne pravičnosti in osebne svo* bode se ne dajo uresničiti brez strumne organizacije, s strogim redom in discip* lino.
Zato je danes napor pri ostvarjanju te edinosti naj* plemenitejša dolžnost slo* venskega rodoljuba. Nje* govo delo ne bo trenutnega pomena, temveč bo mnogo koristilo tudi za pozneje, kajti če je naravno, da se narod druži pred sovražni* kom v dobi zatiranja, je pametno in koristno, če si je narod edin tudi v mirni dobi, ko bo šlo za reševanje važnih življenjskih vpra* šanj.
To enotnost pogledov in teženj pa bomo dosegli le, če se bo najprej v nas samih izvršil duhovni preobrat. Naše ideale je mogoče iz* vojevati le z novim nači* nom življenja. Novi način življenja zahteva oblikova* nje novega Slovenca po zahtevah novega časa v skladu s tem, kar je bilo zdravega in dobrega v naši preteklosti.
Zato hočemo poštenega Slovenca! — Kjer koli se pojavi kakršna koli oblika materializma v javnem ali zasebnem življenju, jo bij* mo in ne prenehajmo prej, dokler ne bo zadnja sled za njo izginila. Na razvali* nah individualističnega in kolektivističnega materia* lizma si zgradimo vse javno in zasebno življenje na na* čelih poštenja,-ki je edini pravi porok zdravega raz* voja narodnega občestva. Zato izločimo iz naših vrst vse po denarju hlepeče stre* muhe: priznajmo in dajmo prednost le enemu plem* stvu: plemstvu dela, duha, poštenosti in požrtvovalno* sti!
Hočemo politično zrelega Slovenca! — To je vpraša* nje razuma in značaja. Pre* ozko je obzorje, preveč je zaplankanosti in naivnosti v gledanju na življenje, pre* malo uravnovešenosti v presojanju dnevnih dogod* kov. Važna in pereča vpra* šanja se često puščajo v ne* mar, medtem ko se malen* kostne zadevice razpihujejo in vlečejo v skrajnosti. Strankarska razklanost je prešla v medsebojno klanje. Novi Slovenec bo moral ži* vo čutiti povezanost v skup* nih osnovah z narodnim občestvom, čeprav bo ostal zvest svojemu osebnemu prepričanju.
Hočemo strokovno spo* sobnega Slovenca! — Ker je danes vse življenje tabor* jen je velike armade, zato proč s površnostjo v uprav* Ijanju javnih in zasebnih zadev. Danes se mora živ* Ijenje voditi načrtno. Zato zahteva polnih ljudi s ču* tom odgovornosti in poklic* nega znanja.
Predvsem pa zahtevamo borbenega Slovenca! — Le* nuhom, udobnikom in sira*
Od srede  do srede.
hopetnežem velja, da bo le pametna akcija ustvarila našo družbeno zamisel. Ka* dar gre za pravico in resniz co, strahopetstvo ni na me* stu, najmanj še pri mladem človeku. Zato bo naše delo rodilo uspehe le, če bomo do skrajnosti razvili borbe* nega duha: kajti javno živ* Ijenje je borba: včeraj proz ti nacifašizmu, danes proti komunizmu, včeraj in da* nes proti totalitarizmu.
Ob tej misli priznajmo od* krito: zaradi nepoučenosti so komunistični agitatorji z lažnivimi nacionalnimi kri* laticami speljali del naše mladine na slepa pota. Ko je ta danes spregledala, da tem brezvestnežem ne gre za narod, temveč za oblast ene stranke, je razočarana obtičala v zadregi in ne ve, ne kam in ne kako.
Tej mladini moramo obu* diti vest in priklicati v spo* min svetle ideale naših na* rodnih žrtev. Duh borcev proti Turkom, kmečkih, ju* denburških upornikov, ba* zoviških žrtev, žrtev fašiz* ma, nacifašizma in komu* nizma, kakor tudi Bratuža, Sedeja, Habicha in neštetih drugih, ki so in še danes u* mirajo tiho in brez javne slave za ideale slovenskega ljudstva, — še živi! Ti juz naki — in nikdo drugi — so naši svetli vzori! Njih kri je postala seme, iz katerega »en zarod poganja, prero* jen, ves nov...«.
CTETKA
Iz »Prim. dnevnika« od 17. t. m. ponatisku* jemo:
»Kot višek nesram* nosti nam hočejo se* daj še vsiliti tako zvano Slovensko de* mokratsko zvezo, ki jo tvorijo sami izda* jalci naroda in medz narodni banditi, ki bi hoteli predstvljati fr* žaške Slovence in s tem namenom razbi* jati enotnost sloven* skega naroda.«
Kako resničen je slo* venski pregovor:
»Od vola dobiš lahko samo go * v e d in o .«
GORIŠKI PREFEKT se je vrnil iz Rima
Goriški prefekt dr. Pala* mara, ki se je mudil v Rimu polnih štirinajst dni, se je vrnil na svoje mesto. Po za* gotovilih, ki jih je prejel v Rimu, bo vlada ukazala na* daljeVati in dovršiti tista dela, ki jih je Zavezniška vojaška uprava odobrila in ukazala začeti. Gre za dela v obsegu ene milijarde in i sto milijonov lir. Da bi Go*
| rica bila oproščena carine ; (zona franca) ni nobenega : zagotovila. Morda bo dobi* j la gotove količine določene* j ga blaga po znižani carini, 1 toda carine) popolnoma o* j proščena verjetno ne bo. V i zadevi državljanstva ni nič ! novega, zato naj prizadeti j vložijo osebno prošnjo na i notranje ministrstvo.
12. februarja a Američani proučujejo nadaljnje povečanje pomoči Grčiji in Turčiji za ojačanje njihovih oboroženih sil. — Združene države so izgnale sindikalnega tajnika ameriške komunistične partije. Aretiran je bil pod obtožbo, da je pripadal organizaciji, ki hoče z nasilnimi sredstvi zrušiti sedanjo vlado. — Države „Benelux“, to je Belgija, Nizozemska in Luksemburg, so stavile Veliki Britaniji in Franciji predlog za sklenitev zavezniške pogodbe v obrambo pred napadom od kogarkoli, ker so tudi Sovjeti z državami vzhodne Evrope sklenili vojaško zvezo ne samo v primeru napada Nemčije, ampak kogarkoli. — V Sovjetiji so označili nekatere najznamenitejše ruske skladatalje — med njimi Šoštakoviča in Prokofijeva
— kot buržujske glasbenike. — Komunistične bandite, ki so nedavno obstreljevali Solun, so pregnali. Nekaj so jih pobili, nekaj pa ujeli in jih peljali skozi solunske ulice, da pokažejo ljudstvu krivce žrtev med civilnim prebivalstvom. — V Belgiji je izbruhnila Široko razpredena stavka rudarjev, ki so jo organizirali komunisti. — Del perzijsko-sov-jetske meje so zaprl).
IS^Jebruai^a^ Na Češkoslo-vaškem komunisti pritiskajo na vlado, naj ne dovoli povišanja plač in mezd. Iz Francije pa prihaja poročilo, da komunisti, ki tam niso na vladi zahtevajo na ves glas povečanje plač in mezd in povrhu še znižanje delovnega časa. — Polovica nedavno nakazane ameriške pomoči Turčjji bo porabljena za turško letalstvo, ki ga bodo opremili z najmodernejšimi letali. — Grški diplomatski funkcionar Thomaldes je nedavno umrl v Beogradu. Beograjska radijska postaja je javila, da se je sam ubil v celici, policijske oblasti pa so trdile, da je hotel pobegniti in se ubil, tat Je skočil skozi okno četrtega nadstropja.
— Sovjeti bodo zaceli z ogromno čistko vsega nemškega osebja na sovjetskem področju. — V Varšavi so začeli z novim velikim procesom. Sodijo udeležence tajnega gibanja, ki jih dolžijo poizkusov, da bi strmoglavili sedanjo komunistično vlado. Razen tega trdi obtožnica, da so sodelovali s tajno ameriško obveščevalno službo na Poljskem. — Na mednarodnem sodišču v Haagu bodo koncem meseca skušali ugotoviti krivdo za znan incident v Kriškem prelivu, kjer je pred časom našlo zaradi položenih min smrt 44 angleških mornarjev. — Posebna komisija bo vrnila bivšemu španskemu predsedniku Zamori gio-bo, ki mu je bila naložena 1. 1939. Menijo, da je to nova politika Frankovega režima, da bi se pomiril z zmernimi republikanskimi osebnostmi. — Kitajske vladne čete so začele z novo silovito protiofenzivo proti komunističnim tolpam'v Mandžuriji. — Znani ameriški politik senator Taft je v nekem svojem govoru zahteval, naj Amerika energično pomaga Kitajski v njeni borbi proti komunizmu.
14.	februarja i Mešana anglo-francoska komisija za evropsko sodelovanje, ki je nedavno obiskala Rim, Bern in Haag, je prispela v Kopenhagen. — Ameriški predsednik kandidat Dewey je imel velik govor. Dejal je med drugim: Stalin je že večkrat povedni, da je cilj Sovjetske zveze zavladati po vsem svetu. Ako smo na tako jasne besede odgovorili, s tem, da smo hodili od ene konference do druge, potem se mi zdi, da smo na ta način le podpirali sovjetske načrte. Žrtvovali smo junaško Poljsko. Ker smo bili slabiči, smo dopustili, da so komunisti sedli za vrat balkanskim narodom. Spustili smo bolj^ ševike v srce Evrope. Tako politiko imenujem izdajstvo idealov v katere veruje ameriški narod.
—	Ameriški zunanji minister Marshall pa je med drugim dejal : Če bodo Združene države nudile Evropi le nezadostno pomoč, bo komunizem zavladal nad vso Evropo. Če pa bomo storili svojo dolžnost kot treba, bo ta korak predstavljal eno izmed najvažnejših poglavij v svetovni zgodovini. — Francoski zunanji minister je tudi govoril. Dejal je med ostalim: Danes predstavlja evropsko civilizacijo samo 16 držav. To so države, ki so se samostojno lahko odločile pristopiti k načrtu za obnovo Evrope, k Marshallovemu načrtu.
Od srede ____________do	srede.
—	Ameriški vršilec poslov v Madridu Je razpravljal s Frankovo vlado, pod kakšnimi pogoji bi lahko Španija pristopila k Marshallovemu načrtu. Dejal je, da ji! potrebno, da bi Franko odstopil, pač pa mora Španija zajamčiti osnovne državljanske svoboščine v deželi. — Kitajska vlada je izgubila vsako upanje na sporazum s komunisti In je sedaj trdno odločena izbojevati državljansko vojno do konca. — Arabci, ki hočejo preprečiti delitev Svete dežele, razpolagajo že s 30 tisoč oboroženimi možmi. — Angleški ministrski predsednik Attlee je ostro obsodil komunizem. V svojem govoru je dejal: »komunizem nima ničesar skupnega s socializmom, ker je obrnil hrbet civilizaciji. Nekateri ljudje so kljub temu zaljubljeni v komunizem, ker jim ta sistem dovoljuje živeti, ne da bi mislili z lastno glavo*, — V vsej West-Jaliji, ki ima 10 miljonov prebivalcev, so ugotovili, da sta le 2 katoliška duhovnika in 8 protestantskih pastorjev sodelovala z nacisti. Število sodelavcev s komunistično partijo pa je še nižje. — Begunci pripovedujejo, da so sovjeti začeli v naglici izkoriščati ležišča uranove rude (ki jo rabijo za atomske poizkuse) v šlezijl na Poljskem. — Kanada bo prepovedala vstop v deželo ameriškim državljanom, ki so pristaši komunistov. —'.Francoski Sist .Le Monde* piše, da je sedaj izginila vsaka možnost sporazuma med sovjeti in Angloame-ričanl. Svet je razdeljen dokončno v dva sovražna tabora.
15.februarja« VVinstonChur-chlll je v svojem govoru ostro napadel socialistične gospodarske eksperimente. Dejal je med drugim: Danes živimo od ostankov zalog, ki smo si jih nakopičili v dobi razumne gospodarske politike. Olede zunanje politike pa soglašam z vlado. Soglašajo sploh vsi Angleži z izjemo strupenih podrepnikov komunistične partije. — 20. t. m. bo pričela konferenca treh zahodnih velesil o bodočnosti Nemčije. Ta dogodek smatrajo za odločilen v zgodovini Evrope, ker bo sporazum pomenil temelj za zvezo zahodne Evrope. — Romunski komunistični zunanji „minister" Ana Panker je svoj politični govot začela z besedami: -Prav nič nas ne briga, kaj ugaja Britancem in Američanom. Nam gre samo za to, kaj mlsil naše ljudstvo, ki ljubi 8Qd*n]i režim in ki hoče očistiti deželo reakcionarne škorje*.
16. februarja i Avstrijski ministrski predsednik dr. Leopold Figi je imel govor, v katerem je dejal med drugim: -Naša upanja za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe so sedaj večja. Upam tudi, da bo Sovjetska zveza zmanjšala svoje reparacijske zahteve. Olede komunistične partije pa moram poudariti, da je avstrijsko ljudstvo prezrelo, da bi Še nasedlo propagandi te partije. Glasilo naših skrajnih levičarjev je postalo najboljši humoristični list v deželi. — General Eisenhower je v svojem velikem gororu močno podprl Marshallov načrt za evropsko obnovo. Ta načrt, tako je dejal, bo Evropo postavil na noge in
Sreprečil nadaljnje prodiranje oljievizma. Razen tega moramo z vsemi močmi podpirati Združene narode, ki se jim bo prej ali slej posrečilo zagotoviti stalen mir človeštvu. Če pa je le res, da se ljudje naučijo samo Iz ponovnih izkušenj, mislim, da bo prihodnja vojna dovolj prepričljiva. — Na zahodu mnogo komentirajo zopetni razkol v italijanski socialistični stranki, kjer je Lombardo prekinil z filokotnu-nistom Nennijem In se pridružil zmernemu socialistu Saragatu. — Iz Anglije so izgnali 5 bolgarskih •državljanov zaradi prevratnega delovanja in vohunstva. — Obnova na Holandskem napreduje z velikimi fcorajri. Deželi se pozna koristno sodelovanje na gospodarskem poprišču z Belgijo
in Beneluxom. Med temi drža vami so kot znano odpravili vse carinske zapreke. — Iz Aten poročajo, da je Titova Jugoslavija Imenovala pri grškem komuni-
stičnem poglavarju „ generalu Markosu svojega vojaškega svetovalca. — V Ameriki nadaljujejo
z aretacijami komunističnih pre vratnikov. — V Zagrebu so začeli z razpravo proti novi skupini somišljenikov dr. Mačka. Dolžijo jih, da so organizirali -reakcionarne sile** v domovini. - Na Madžarskem so obsodili na 8 let ječe bivšega glavnega tajnika madžarske socialdemokratske stranke Payerja. Poleg njega je dolga vrsta drugih pod obtožbo, da so organizirali gibanje, ki naj fcl pometlo s komunističnimi gospodaril. - v Moskvo Je prispel na »Oiočanje predsednik madianke republike Zoltan Tlldy. - Komunisti « sefernl Koreji, ki je, kot znano, zasedeni od sovjetov, so proglasili
»demokratsko ljudsko republiko
- V Rimu ie oovorll Italijanski ministrski predsednik De Gasperi. Orisal je napake komunistične partije, ki Je pri nedavnem kongresu v Varšavi dobila točna in ostra navodila za delovanje. Poudaril je, da bo vlada Izdala potrebne ukrepe, da zajamči svobodo v deželi in da bo ostro nastopila proti organizacijam, ki Imajo vojaški značaj. To naj bo opomin levičarjem in desničarjem.
17. februarja i Poplava stavk v Belgiji spada po obvestilih belgijske vojaške obveščevalne službe v obsežen komunističen načrt za o-hromitev Marshallovega plana. Stavke in agitacija v Belgiji, Franciji in Italiji so samo poskus in vaja za večjo akcijo, ki jo nameravajo komunisti izvesti pred poletjem. — Predsednik sindakata delavcev ameriške jeklarske industrije Murray je izjavil, da v Združenih državah v letu 1948 ne bo stavk jeklarskih de lavcev. — V Čile-ju so konfinirali 46 voditeljev komunistične partije, ker so pripravljali sabotažna dejanja v čilski industriji. Med aretiranci je tudi tajinstven sovjetski vohun. Francija in Anglija sta pričeli z razgovori o sodelovanju v afriških kolonijah. — V Grčiji so justificirali 23 pripadnikov komunističnih tolp.
— Poljsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt dva pristaša bivšega poljskega ministrskega predsednika Mikolajčika. — Romunski parlament je ratificiral pogodbo o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. — Govoril je ameriški predsednik Truman in se zavzel za nova nakazila za vojaško pomoč Grčiji in Turčiji. Dejal je med drugim: „Grški tolovaji se ne borijo samo proti grški vojski, temveč tudi proti grškemu ljudstvu. Uničevanje revnih vasi ne predstavlja nikake vojaške potrebe. Tu gre za premišljeno in nekoristno uničenje z edinim namenom ustvarjati nove nesrečneže brez 'strehe, ki so nato prisiljeni zapustiti svoje domove. Tako postanejo težko breme za itak že močno obremenjeno državo. Zaradi pomanjkanja taki begunci pogosto postanejo lahek plen revolucionarne propagande in to dejstvo gre komunistom v račun“. — V belgijskem parlamentu je minister za delo Van Acker ostro obračunal s komunisti, ki so povzročili sedanje stavke v deželi po navodilih iz Moskve. Ministrski predsednik Spaak pa je dejal: Belgijski komunisti so v tesni zvezi z francoskimi in italijanskimi komunisti. Vsi skušajo preprečiti izvajanje Marshallovega načrta za evropsko obnovo v skladu z navodili Kominforme, kije bila ravno zaradi tega ustanovljena. Toda ne boste uspeli, kaosa ne boste ustvarili. Postavili se vam bomo po robu v o-brambi napredka in svobode, dveh stvari, ki so v vašemu mišljenju tisto tuje. — V češkoslovaškem političnem življenju se razvija težka kriza. Na včerajšnji redni seji vlade so socialistični ministri hoteli zapustiti dvorano, ker niso bili izvršeni ukazi vlade, naj bi pri policiji prenehalo krivično napredovonje komunističnih uradnikov. Ministrski predsednik je rešil nevaren položaj s tem, da je sejo odgodil. — V Zagrebu razpravljajo proti 12 pristašem hrvatskega kmetskega voditelja dr. Vladka Mačka, ki jih dolžijo, da so hoteli pobiti vse vidnejše predstvanike jugoslovanske komunistične vlade.
18. februarja« Ameriški se-natnt odbor za odnošaje s tujino je soglasno odobril zakonski načrt, ki predvideva izdatek 5.3 milijard dolarjev za enoletni načrt podpore Združenih držav k evropskemu obnovitvenemu programu. — Predsednik Truman pa je zahteval od kongresa odobritev nakazila 570 milijonov dolarjev za pomoč kitajski obnovi. — Združene države nočejo začeti razpravljati s Titovo Jugoslavijo o jugoslovanskih zlatih rezervah v Ameriki, dokler ne bo urejeno vprašanje odškodnine za ameriška letala, ki so jih Titovci sestrelili pred letom in pol. — Angleški konservativni poslanec Smithers je zahteval, naj vlada proglasi komunistično partijo Anglije za izven zakona, ker jo je treba imeti za sovražno skupino, ki prejema navodila za svoje delovanje iz inozemstva. Zaenkrat ta zahteva nima še 'ugleda na uspeh, ker se Anglija krčevito drži tradicije politične svobode. — V Moskvi pričakujejo skorajšnjo objavo pogodbe o vzajemni pomoči med Sovjetih in Madžarsko. — Združene države so začasno ukinite vsa dovoljenja za izvoz ameriških petrolejskih proizvodov. — Američani pazljivo sledijo razvoju anglo-argentinsko-čilskega spora glede pripadnosti Falklandskega otočja na skrajnem južnem koncu Južne Amerike. To zanimanje je v zvezi z možnostjo, da bi na tem otočju odkrili uranovo rudo, ki jo rabijo pri proizvodnji atomske ener-
fije. — V Španiji so zaprli 65 oseb, i so pripadale komunističnemu za-rotniškenm gibanju._________________
Kogtes britanskih sirtdU katov je povabil na konfet renco evropskih sindikatov, na kateri bodo razpravljali o Marshallovem načrtu, tu* di novoustanovljeno frans cosko antikomunistično sin> dikalno gibanje »Delavska moč«.
POLITIČNI OBZORNIK
Francosko - italijanska carinska zveza
Odločilen korak k itali* jansko * francoski carinski zvezi, ki bi se utegnila po* zneje razviti v pravo gospo« darsko zvezo, je bil storjen, ko je vlada ta predlog v načelu odobrila ter dala zu* nanjemu ministru grofu Sforzi navodilo, naj stopi v potrebno zvezo s francosko vlado. »New York Times« poroča v zvezi s tem vpra* šanjem, da je tudi franco* ska vlada sprejela zamisel o carinski zvezi z Italijo. Zato je pričakovati, da bo prihodnje mesece že prišlo do prvih korakov za odpra* vo trgovinskih zaprek na italijansko*francoski meji. Ni še bil seveda določen noben datum za pričetek carinske zveze in jasno je, da bodo morali preteči še meseci in morda celo leta, preden bodo odpravljene zadnje trgovinske omejitve med Italijo in Francijo. V nekem uradnem poročilu, ki so ga izdali po seji italijan« ske vlade, vidimo, da bosta tako Italija kakor Francija začeli postopoma s pripra* vami, preden bo prišlo do popolne gospodarske unije.
Uradni rimski krogi upajo, da bo mogoče premagati vse ovire, ki nasprotujejo dosegi tega ideala. Mnenja so, da je sporazum dosežen med Italijo in Francijo do? ber znak za mednarodno konferenco o evropski ca* rinski zvezi, ki je sklicana za 23. februar. Italijansko -francoska carinska zveza je v očeh Rima izredno važna ne le za gospodarsko, tem* več tudi za politično ustali? tev Italije. Predvidevajo znatno povečanje trgovine med obema državama. S tem bo poskrbljeno za ve* čjo zaposlitev italijanskih delavcev in za istočasno od* stranitev vsaj nekaterih vzrokov socialnega nemira v Italiji. V tej zvezi je za* nimivo, da francoski komu* nisti miočno nasprotujejo načrtu ,za carinsko unijo med Francijo in Italijo. V Rimu upajo, da bi se dalo francosko * italijansko ca* rinsko zvezo razširiti na ta način, da bi pritegnili vanjo tudi druge države, zlasti Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško.
Velika važnost bližnjih italijanskih volitev
»Times« piše o političnih izgledih v Italiji med dru* gim: »Pripravljalna kampa* nja za splošne volitve, ki se bodo vršile v aprilu, se že vodi z veliko silo. V bitki sta dva glavna važna nasprotnika:	social*komu*
nistična koalicija in krščan* ska demokracija. Demokri* stjanoiri je pod spretnim in odločilnim vodstvom De Gasperija od maja dalje u* spelo, da so se obdržali na oblasti z izključitvijo glav« nih strank levice. Taktika obeh velikih strank in stran* karski kongresi v zadnjih tednih kažejo ostrost bor* be za oblast. Dejstvo, da nastopa Nenni skupno s komunisti, postavlja Italijo v poseben položaj v zahod* ni Evropi, kajti v nobeni drugi deželi zahoda se ni ustvarila slična situacija. To pomeni, da bi znale v Italiji pri prihodnjih volitvah zma* gati stranke, ki so se obve*
zale sodelovati z državami vzhodne Evrope proti Mar* shallovim in Bevinovim predlogom.
Zaradi njihovega vpliva na verjetni razvoj evrop* skega obnovitvenega pro* grama in na predlog o za* hodni zvezi, o katerem se zdaj posvetujejo, bodo ita* lijanske splošne volitve i* meje veliko mednarodno važnost. Izida ne moremo prerokovati. Spretnost in energija, s katero je vodil De Gasperi v zadnjih deve« tih mesecih notranjo in zu* nanjo politiko, je pridobila krščanski demokraciji v de* želi, ki je bila vedno verna, nedvomno mnogo novih pri* stašev. Vedno bolj se pri* znava, da je Italiji potreben socialni mir in plemenita pomoč od zunaj za prema* ganje njenih gospodarskih težkoč. Iz tega razloga bi znalo priti do realističnega kompromisa.
češkoslovaška v precepu
Zaradi dogodkov, do ka* terih je prišlo na redni vlad« ni seji dne 17. t. m., bo ver* jetno zašla Češkoslovaška v težko politično krizo. V Pragi pričakujejo od tre* nutka do trenutka odstop vlade.
Kot je znano, so na vlai* ni seji 13. februarja neko* munistični ministri, ki ima* jo v vladi večino, dali no* tranjemu ministru nalog, naj preneha z odstavlja* njem nekomunističnih poli* cijskih funkcionarjev kakor tudi z imenovanjem komu* nistov na vodilna mesta v policiji. Na seji vlade 17. t. m. so nekomunistični mi* nistri ugotovili, da notra* nje ministrstvo ni izvršilo ukazov, ki jih je vlada iz« dala na prejšnji seji. Ti mi* nistri so izjavili, da ne 'bo* do več prisostvovali sejam vlade, ki ne zna poskrbeti, da bi se njeni sklepi tudi izvedli. Ministri so vstali in hoteli zapustiti sejno dvo* rano. Ministrski predsednik
komunist Gottvald je pa ra* je sejo odgodil in sam odšel.
Gottvald je odšel k pred* sedniku republike Benešu in ga baje vprašal, komu bi poveril sestavo nove vlade
v	primeru, da bi on podal ostavko. Po verodostojnih virih je Beneš odgovoril, da bo poveril sestavo vlade spet Gottvaldu kot vodite* lj.u stranke, ki ima v zbor* nici največje število poslan* cev. Splošno mnenje pa je, da bi v tem primeru Gott* valdu ne uspelo sestaviti nove vlade, ker imajo ne* komunistične stranke v zbornici večino in bi v pred* volilni dobi ne pristale na sporazum s komunisti.
Po Gottvaldovem razgo* voru z Benešem je izvršni odbor komunistične partije izdal izjavo, da skušajo s svojo obstrukcionistično taktiko spraviti vlado v krizo, da bi tako onemogo* čili sedanji koalicijski vladi, da bi izvedla svoj program pred volitvami. Izjava pozi*
va češkoslovaške delavce, naj budno stoje na straži in naj bodo pripravljeni u* porabiti vso svojo silo, da zatro že v kali vsak poskus upora s strani reakcionar* jev.
Komunistična izjava pr a*
vi	nadalje, da bodo poizku* si reakcionarjev, da bi str= moglavili narodno fronto in ljudsko demokracijo, nale* teli na ustanovitev prave narodne fronte, v kateri bo* do predstavniki vseh de* lavcev pod vodstvom Kle* menta Gottvalda.
Komunistična partija je nadalje zahtevala ukinitev koalicije sedmih strank, ki sestavljajo češkoslovaško vlado.
• • •
Glasilo češke katoliške ljudske stranke »Lidove Demokracija« komentira v današnji izdaji vladno krizo pod naslovom »V ne* varnosti je varnost držav* Ijanov«. Časopis piše: »Ko* munisti skušajo uničiti na* rodno fronto šo pred pri« hodnjimi splošnimi volit« vami. Ako pa hočejo usta* noviti novo totalitaristično fronto in odpraviti narodno zbornico — ugotavlja časo* pis — potem hočejo imeti tako policijo, ki bo sestav* ljena izključno iz zvestih in predanih pripadnikov komunistične partije.«
Gospa Roosevelt o Sovjetski zvezi
V	svojem nedavnem go* voru v \vashingtonskem »Women’s National Press Club« je ga. Roosevelt iz* razita svoje mnenje, da mo* rajo Združene države ohra* niti svoje sile, če hočejo ži* veti v današnjem svetu v miru, kajti le z enim sred* stvom se da pripraviti sov* jetč do boljšega sodelova* nja kot pa je sedanje. To sredstvo je: storiti tako, da se bodo oni prepričali, da so Združene države v vsakem pogledu močnejše od Sov* jetske zveze.
»Osebno — je izjavila ga. Roosevelt — gojim simpa* tijo do ruskega naroda, to* da prav dobro vem, da se ne sme dopustiti sovjetom, da izkoristijo kar koli. Sov* jeti imajo navado napasti vsako ranljivo točko, toda spoštujejo silo in moč.«
»Potrebno je, da se posta* vimo pred dejanska dejstva ter uporabimo na kar naj* boljši način vsa sredstva, ki so nam na razpolago, da bi premostili to dobo, ki je mogoče še težja od vojne dobe.«
Za ohranitev miru
Vm e s n i odbor glavne skupščine Združenih naro* dov (»mala skupščina«) bo 24. t. m. preučeval predlog, ki so ga skupno predložile Združene države in Kitaj* ska za ustanovitev mehaniz* ma, ki bo pospeševal miro* ljubno poravnavo sporov.
Obe zgornji državi sta nasvetovali, naj bi vmesni odbor preučil pjimernost postopka ter označil po* sebne metode, katere bi vzpodbujale miroljubno po* ravnavo sporov še prej, preden bi bili ti spori pre* dani Varnostnemu svetu ali glavni skupščini.
Predlog priporoča tudi mnogostransko pogodbo, katero bi lahko odobrila Slavna skupščina in h kate* ri bi lahko pristopile druge države.
Vmesni odbor ali malo skupščino bodo znova skli«
cali 19. februarja, da bi pre* učila na zahtevo komisije Združenih narodov za Ko* rejo korejsko vprašanje.
Britansko - francoski razgovori
Britanski in francoski zastop* niki so se sestali 17. febr. v Parizu na razpravljanje o tesaej* šem sodelovanju v kolonialnih gospodarskih zadevah. Delegati bodo preučili vse možnosti za tesnejše sodelovanje v gospodar* skih zadevah. Tesnejše sodelova? nje med britanskim kolonialnim ministrstvom in francoskim mini* strstvom za preko morja se je razvilo v zadnjih dveh letih po splošnih razgovorih v Londonu v novembru leta 1945. Kot del pro* grama za takšno sodelovanje so imeli gospodarski strokovnjaki obeh ministrstev razgovore v lan* skem februarju. Upajo, da bodo sedanji razgovori dali možnost za nadaljnje razširjenje sodelovanja, ki je sedaj že ne le med obema ministrstvoma, temveč tudi med sosednimi britanskimi in franco* skimi kolonialnimi upravami.
Na sporedu so izboljšanja v zvezah med francoskimi in bri« \anskimi ozemlji, razširjenje med* kolonialne trgovine ter vzporedba gospodarskega delovanja.
K pisanju „Sofie“ in „Primoskega dnevnika11
Sestanek Slovenske demokrat* ske zveze, ki Be je vršil 1. t . m. na Vrhu sv. Mihaela je rdeče »tovariše« zelo vznemiril. Popar* jeni zaradi tega lepo uspelega sestanka hočeta sedaj komunistič* ni glasili »Soča« in »Primorski dnevnik« popačiti prijetni vtis, ki ga je sestanek napravil v sloven* ski javnosti. Ker drugače ta dva lista ne vesta in ne moreta reagi* rati, sta si izmislila, da sta za* stopnika Slovenske demokratske zveze govorila proti Jugoslaviji. O poteku sestanka in ipredmetu razgovorov smo že poročali v »Demokraciji« od 6. februarja in »tovarišem« svetujemo, naj to šte* vilko »Demokracije« še enkrat preči ta jo, da jim ne bo treba prazno fantazirati. Sestanka pa se je udeležilo tudi par takih, ki naše demokratične besede niso vajeni. Te so Vrhovci na sestan* ku povabili, naj se oglasijo, če imajo kaj pripomniti k razpra* vam, da jim ne bo treba »lagati« (rabili so prav ta glagol, op. ur.) v »Soči«. Oglasil pa se ni nobe« den niti na sestanku niti pozneje s pismom »Soči«. »Soča« pa ima velik Žakelj namišljenih »podpi* sov« vseh vrst za pripomoček v potrebi, da »reši« ugled komuni* stične partije, kadar pade v drego. Čudno je tudi to, da »to* variši« pošiljajo »tovarišem« ae* podpisana pisma. Kako to? Strah jih je samih sebe in v velikem strahu se smešijo. Res lepa svoboda in prostost vlada med njimi, da se še niti med seboj ne upajo govoriti prosto in odkrito.
»Primorski dnevnik« od 17. t. m. piše, namreč, dobesedno: »De* mokratična fronta Slovencev, u* redništvo »Primorskega dneyii* ka« v Gorici in »Soča« so prejeli pretekli mesec nepodpisano pi* smo, ki naj nam bi ga bili poslali neki samozvani »aktivisti OF«. V pismu se udriha na vse vetrovo proti trem Goričanom, katerim je »Demokracija« v svoji novoletni številki brezplačno (proti naro« Čilu in plačilu op. ur.) objavi* la voščila. Kaj se skriva za anonimnim pismom bomo na kratko povedali. Pismo je samo člen iz verige zvijač, ki se jih poslužujejo ameriški »narodnja* ki« okoli »Demokracije«. S tem pismom so hoteli doseči zloben namen, da bi spoštovane goriike podjetnike in trgovca- prijeli za lase in jih javno obsodili zaradi reklame, ki jo je objavila »Deaio* kracija« brezplačno in brez po*
sebnega pooblastila prizadetih. Šlo je enostavno zato, da bi se legitimirali za ustrahovalce in na* silneže ter razkrojili našo skup* nost. Naj vedo vsi, ki se ukvar* jajo z nepoštenim delom, da so aktivisti OiF ob vsaki potrebi pri* šli do nas na uredništvo, ne da bi se skrivali za nepodpisanimi pismi. Povrh tega naj jim pove* ono. da je bilo pismo naslovljeno in sestavljeno tako, da je vsak slepec lahko razumel, da gre eno* stavno za provokacijo naperjeno proti Demokratični fronti Sloven* cev«. Tako »Primorski dnevnik«. Naj naša javnost sodi, ali more biti še kdo bolj smešen kot so komunistična demokratična fronta, »Soča« in »Primorski dnevnik« ko prihajajo s takimi Jfozlarijami na dan. »Tovariši«, vsaj tega nc objavljajte, kako vas vaši »aktivisti« vlečejo ! Pisanje »Primorskega dnevnika« je za nas razveseljivo presenečenje, ker nam tako komunisti sami prika* zujejo, kake strašne razpokline so v njihovih »granitnih skalah«.1
O novoletnih oglasih smo že spregovorili, »Primorskemu dnev* niku« pa povemo, da tisto »ano* nimno« pismo, o katerem govori, ni prav nič »anonimno«, ker po našem mnenju nosi podpis tiste »tovarišice«, ki je v kavarni ostro napadla in ozmerjala enega tistih, ki jim je »Demokracija« »brez* plačno in brez posebnega poobla* stila« priobčila novoletna voščila. Nihče drugi kot le »tovarišica«, ki je res vaša »aktivistka«, ni mo* gel sestaviti in poslati »anonim* nega« pisma!
Kar se pa prispevkov za sklad »Demokracije« tiče, imen daro* valcev žal, ne moremo »Primor* skemu dnevniku«, zaupati. Pride dan, dan svobode, ko jih bomo pa objavili. Komunisti so zasejali preveč terorja, prav pisanje »Pri* morskega dnevnika« to dokazuje, zato so ljudje še v strahu. Ugra* bitev našega urednika Uršiča jim je tudi v opomin. »Primorski dnevnik« in »Soča«, sta polna ih* te, ker je bilo na sestanku na Vrhu sv. Mihaela, govora tudi o računih. To pa na zahtevo ude* ležencev!
*
Dva dopisa z Vrha
»Upam, da boste odgovorili »Soči« na njen članek o našem sestanku od 1 t. m. Povejte »to* varišem«, kako vse vrhovsko ljud* stvo ve, da so prišli iz Gorice štirje »tovariši« z avtom in zahte* vali od predsednika komunistične partije, da zbere čimveč podpisov, kar mu pa seveda ni uspelo in »Soča« laže, da jih je bilo toliko. Recite »tovarišem«, da si Vrhov* ci želijo še mnogo takih sestankov naše Slovenske demokratske zve* ae.«
*
»Soča« se zelo razburja zaradi sestanka Slovenske demokratske zveze, ki sc je vršil v naši vasi
prvega februarja. »Soča« naj do* bro ve, da ne 10 oseb, ampak 90°/o Vrhovcev je bilo za sestanek. Mor* da »Soča« ne ve, da sta se sestan* ka udeležila tudi predsednik KNOO in predsednik »fratellan* ce«, ki sta bila na sestanku večkrat naprošena, naj izrazita svojo kri* tiko. Pa nista zinila ničesar. Nič čudnega, saj poznamo taktiko ko* munistov; zahrbtnost!
»Soča« govori tudi o izdajalcih. Gotovo, da smo »izdajalci«, toda samo zato, ker se ne maramo pod*
pisati za Togliattija. »Soča« naj dobro ve, da smo začasa fašizma mi Vrhovci vedno peli slovenske pesmi in povsod govorili le slo* venski. O našem narodnem znača* ju in zavesti znajo povedati tudi Sovodenjci, Gabrovci, Dobrdobci in drugi. Samo enega hudega fa* šista smo imeli takrat v naši vasi, ki nas je strahoval. Ta človek je danes komunist. Toda mi se ga nismo bali kot fašista in se ga ne bojimo niti kot komunista, draga »tovarišica Soča«.
OB IZDAJANJU DOKUMENTOV
Združene države Severne Arne* rike so objavile diplomatske spise, katerih vsebina se nanaša na me* šetarjenje med Nemčijo in Sov* jetsko zvezo. V Moskvi so skočili pokonci. Tudi oni so obelodanili neke diplomatske spise, ki se na* našajo na diplomacijo in pogaja* nja za bodoče vojne zveze. Pri tem sta zanimiva dva momenta. Prvi je ta, da se ti usodnovažni spisi objavljajo; in drugi pa, na kakšen odmev je objava naletela.
0^>ča kakor tudi specialna di* plomatska zgodovina nas uči, da so se objavljali važni diplomatski spisi bodisi neposredno pred važ* nimi dogodki v svetu, ali po kon* čani igri. V slednjem primeru se zastavi vprašanje, kdaj so intere* senti smatrali trenutek objave za ugoden. Amerika, da rabimo stal* no to kratico, ko imamo v mislih Združene države Severne Ameri* ke, jih je objavila. »Demokracija« prinaša njihov izvleček. Pri tem se nam zdi, da je zgolj objava teh in takih spisov, kot sicer vse* binsko polno, zdravo, toda ven* darle nago telo, katerega mora družba obleči, kakor ipač nareku* jejo letni časi. Dajmo jim sezon* sko oblačilo in zato te vrstice ne bodo odveč.
Amerika je svet zase. Narodno gospodarska veda jo imenuje z gospodarskega stališča —• čudež dvajstega stoletja. Tudi ne manj* kajo definicije kot »dežela rekor* dov«, zemlja neusahljivih gospo* darskih virov, odkoder bruhajo tovarne in proizvajalna središča v obilici vsega, kar človek rabi na tej božji zemlji. Dežela vse sploš* nega optimizma in vere v življe* nje, dežela smeha in sonca. Naj* manj več kot polovica vsega, kar tehnično proizvaja svet, je tam. Pa naj gre za jeklene, železne ali tekstilne proizvode, za premog v zemlji ali beli v valovih Missis* sippija ali slapovih Niagare, zrač* no ali trgovsko ali bojno brodov* je, za telefon, radio ali kino. skratka:	gre	za kontinent, ki s
praktične plasti nima gospodar* .ske omejitve. Enako v znanstvu.
Naj nas ne moti dejstvo, da so znanstveniki — vrhunci evropske* ga ali sploh ne — ameriškega po* rekla. Saj je Amerika v svojem jedru itak dežela izseljencev in delež- obeh Jugoslovanov Pupina in Tesla k ameriškemu znanstvu je delež dveh članov ameriške, ne jugoslovanske zajednice. Čisto sa* mo logična in tem razmeram od* govarjajoča je posledica, da mo* rajo razsodniki Noblovih nagrad podeljevati znanstveno*umetniške nagrade v zadnjih desetletjih po večini veleumom Američanom. Tam so vrhunci.
Nič čudnega, da je ta Amerika odločila prvo in še bolj vidno in učinkovito drugo svetovno vojno. Naj nas ne motijo ogromne člo* veške ruske, poljske in židovske žrtve. Brez haska za končni uspeh seveda tudi te niso bile. Toda! Naj se razpisuje komunistični tisk kolikor hoče, naj divja ko* munistična propaganda kakor ho* če »o nepremagljivi rdeči armadi«, »o edino zmagoslavni rdeči arma* di«, »o strategu vseh strategov — Stalinu« — brez ameriških tehnič* nih sredstev bi ne bilo konec Nemcev na ruskih stepah. Ali ne priča več kot zgovorno številka 1] (enajst) miljard dolarjev, ki jih Rusija dolguje Ameriki za dobave med vojno? Ali ne kroži še danes po Sovjetiji več kot po* lovica vseh mogočih vozil, katerih očetovstvo sega v Ameriko, pa naj bodo okrog in krog popacka* na z rdečimi zvezdami? In ime* nujmo samo največjo gospodar* sko organizacijo, kar jih je kdaj* koli videl svet — UNRRO! Pa da*li ni 75 odstotkov prispevkov dala zopet — Amerika?!
Zgodovinsko vlogo, ki jo je usoda namenila Ameriki odslej naprej, zlasti po prvi svetovni vojni, je razumel vsak, ki ni bil udarjen s slepoto. Zlasti odgovor* ni državniki. Menda ga ni med nami normalnega človeka, ki bi ne priznal, da je vatikanska diplo* macija sposobna, elastična, tradi* cijonalna istočasno. Pa dalekovid* na, ki kot angleška, ne računa z
leti, ampak z desetletji. In kje je začel Vatikan z organizacijo sve* tovnih evharističnih kongresov po prvi vojni? V Ameriki. Kdo se ne spomni mesta Chicago?! Tudi Rusi niso mogli zapreti oči.
Amerika je dostopna za propa* gando, ki odgovarja njenemu mi* šljenju. Imenovali smo jo tudi de* želo rekordov. Poleg gospodar* skih interesov so enako važni psihološki motivi. Res je, da je imela Amerika gospodarski inte* res, da se plasira s svojo tehniko in inženerji v Rusiji. Toda Rusija je imela interes, da uniči pred* sodke ameriškega javnega mne* nja. In jo je pogruntala. Spomni* mo se le ruskih letalcev in njiho* vega rekordnega poleta Moskva preko Artika v San Francisco. Po* let je uspel, pristanek točen kot napovedan. V ameriškem javnem mnenju je vibriralo kot v evrop* skem, ko se je poprej spustil na tla pri Parizu zmagovalec oceana — letalec Lindenbergh. Predsod* ki so se talili... led je bil prebit. Taki in podobni psihološki do* godki so se vrstili in prispevali svoje k medsebojnim odnošajem. Danes veleva trenutek drugače.
Amerika je obsolutno prava de* mokracija. Vsak državljan misli in razmišlja. Svoboden narod! Ko pa ima pred seboj dokazila, da s komunizmom res ni mogoče čast* no sodelovati in da je ta bistveno razdiralen, naj vsak državljan vsrkava postopoma doze spozna* vanja, kje je sovražnik človeštva in — njega samega! Ne da s tem sovragom obračuna z vojno. So tudi druga sredstva na razpolago. Toda za ozdravljenje bolezni je prva potreba — točna diagnoza. Objavljeni dokumenti mu pričajo, da je edini lek družbe končni obračun s komunizmom.
Spektator
KULTURA
tt
;,sbODeniDfl
Proti koncu leta 1947 je izšel v Trstu album »Slovenija«, kate* rega je izdal narodopisec in pisa* telj profesor dr. Metod Turnšek. Uvodoma poudari pisatelj temelj* ne misli, ki so ga -vodile pri se* stavi knjige: 1200 letnica propada prve slovenske države Karantani* je, 1200 ietnica pričetka pokri* stjanjevanja Slovencev in 1100 letnica slovenske države Panonije, katere vladar, knez Kocelj, je podpiral misijonsko delo Cirila in Metoda za krščanstvo in kulturo med Slovani.
Pisatelj je v bežnih, vendarle izčrpnih potezah prikazal razko* sanost slovenskega narodnega o* zemlja, bistvene poteze slovenske zgodovine izza pokristjanjevanja, demokratičnost ustoličenja slo* venskih kgroških vojvod, pred* vsem pa je poudaril geopolitično važnost slovenske zemlje v zgo*
Iz nacistično - komunistične kovačnice
22. JUNIJ 1940 : Z ZLOMOM FRANCIJE SE.BRIT A* NI J A SAMA BOJUJE PROTI NEMČIJI.
Zelo nujna brzojavka Schulenburga (23. junij 1940): Molotov mi je danes izjavil naslednje: rešitev be* sarabskega vprašanja ne dopušča nikakega nadaljnjega zavlačevanja. Sovjetska vlada še vedno stremi za miro* ljubno rešitvijo, je pa odločena, da uporabi silo, če bi romunska vlada odklonila miroljubni sporazum. Sov* jetska zahteva se enako nanaša na Bukovino, ki ima ukrajinsko prebivalstvo.
Zelo nujna brzojavka Schulenburga (13. junij 1940): Po navodilu Stalina mi je dal Molotov memorandum o tem razgovoru (med Stalinom in sirom Staffordom Crippsomj, takratnim britanskim veleposlanikom v Mo* skvi). Cripps (je dejal): Britanska vlada je prepričana, da stremi Nemčija po hegemoniji nad Evropo in da ho* če pogoltniti vse evropske države. To je nevarno tako za Sovjetsko zvezo kakor tudi za Anglijo. Zaradi tega bi se morali obe državi sporazumeti o skupni politiki samozavarovanja proti Nemčiji... Britanska vlada me* ni, da je združitev in vodstvo balkanskih držav v namenu ohranitve statusa quo ravno naloga Sovjetske zveze... Interesi Sovjetske zveze v (turških) ožinah morajo biti zavarovani.
Stalinovi odgovori so navedeni takole :... On ne-vidi nikake nevarnosti hegemonije katere koli države v Evropi, še manj pa kakršno koli nevarnost, da bi Nem* čija morda pogoltnila Evropo... Stalin ne deli mišlje* nja, da nemški vojaški uspehi ogražajo Sovjetsko zvezo in njene prijateljske odnošaje z Nemčijo... Po Stalina vem mjnenju nima nobena velesila pravice do izključu* joče vloge, kar se tiče ureditve in vodstva balkanskih držav. Sovjetska zveza takšne misije niti ne zahteva... Sovjetska zveza dejansko nasprotuje izključujoči ju* risdikciji Turčije nad ožinami.
Zelo nujna tajna brzojavka Schulenburga (1. september 1940):
(Molotov je komentiral Hitlerjevo in Mussolinijevo arbitražno novo določitev madžarsko*romunske meje in dejal) : To krši obstoječe sporazume in ni v skladu z zagotovili, ki jih je sovjetska vlada v pogledu vprašanj skupnega interesa obeh držav dobila od Nemčije. Ta primer zajema dve izmed sosed Sovjetske zveze, kjer ima Sovjetska zveza naravno interese.
Izredno tajna brzojavka Ribbentropa Wernerju von Tippelskirchu, nemškemu odpravniku v Mo: skvi (25. september 1940) :
(Predstoječa razširitev antkkominternske pogodbe v vojaško zvezo med Nemčijo, Italijo in Japonsko) je naperjena izključno proti amleriškim vojnim hujskačem. To seveda, kot običajno, ni izrecno ugotovljeno v po* godbi, je pa moči nedvomno razbrati iz njenih določil.
28. OKTOBER 1940 : NAPAD ITALIJE NA GRČIJO RAZŠIRI VOJNO NA BALKAN.
Tajni državni memorandum o razgovorih med Hiti lerjein, Ribbentropom, Molotovom in podkomisart jem za zunanje zadeve Vladimirjem G. Dekano* sovom v Berlinu (12. november 1940):
Hitler je načel vprašanje Amerike in dejal, da za* sledujejo Združene države zdaj imperialistično politiko. Ne bojujejo se za Anglijo, ampak samo poiskušajo, da bi dobile britanski imperij v svojo oblast... Fuehrer je zaključil z izjavo, da predstavlja razgovor... prvi stvarni korak do skupnega sodelovanja, s potrebnim upoštevanjem problemov zahodne Evrope, ki morajo biti urejeni med Nemčijo, Italijo in (vichyjsko) Fran* cijo, enako pa tudi vprašanj Vzhoda, ki se bistveno tičejo Sovjetske zveze in Japonske... Treba se je po* staviti po robu vsakemu poskusu Amerike, da bi si
Če se lok preveč napenja, poči. Včasih zadostuje kaplja, da se] voda razlije čez robove. Prav tako ; je bilo 1. 1848. treba le malen*j kostnega povoda, da je povsod v j Evropi izbruhnila revolucija.
Začelo se je v Franciji, kjer so! uživali še dokaj svobodno življe* nje. 21. februarja bi se bilo mo* ralo vršiti v Parizu veliko javno zborovanje, na katerem so name* ravali zahtevati razširjenje voliv* ne pravice tudi na manj Dremož* ne sloje. Kralj Ludvik rilip je zborovanje prepovedal. Prepoved jc učinkovala kot iskra v sod smodnika. Zabučalo je po Parizu in desettisočglave ljudske množi* ce so šle na barikade. Kralj se je ustrašil in hitro imenoval liberal* no vlado. Prepozno! Razburjeni parod je zahteval več. Kralj je moral odstopiti. Tri dni pozneje, 24. februarja je bila Francija že republika.
Ob vesteh iz Pariza je zaškri* pala tudi avstrijska državna stav* ba. Začeli so se puntati Italijani in Ogri, Na dunajski borzi je iz* bruhnila panika. Vsi so bili pre* pričani, da se bo sistem zrušil. Na Dunaju se je v središču mesta pojavil velik lepak s preroškimi besedami: »Preden bo marec oko* li, bo Mettemich zletel. 2ivela ustava!« Z besedo »ustava« so me*
nili takrat parlament in volitve. Ustava je bila simbol svobode. Ustava — absolutizem: dve ne* premostljivi nasprotji. Dandanes je to drugače. Ljudje smo napre* dovali. Dandanes imamo lahko v isti državi istočasno ustavo in vo* litve in absolutizem, ki ga imenu* jemo totalitarizem.
Na Dunaju st) se začela vršiti zborovanja. Veliko se je govorilo o ustanovitvi narodne straže vi* sokošolcev in meščanov. Iz delav* skih okrajev je prihajal zamolkel, grozeč hrum. Vse je pričakovalo, da se bo nekaj zgodilo.
Na dvoru je malokdo razumel te jasne znake bližajoče se ne* vihte. Tisti, ki so jih razumeli, n. pr. nadvodja Janez, pa niso imeli moči, da bi kaj pametnega ukrenili. Metternich je hotel na* praviti red z oboroženo silo. O potrebnih reformah v državni upravi pa noben odločilni držav* nik ni premišljeval. Takratni po* ložaj na Dunaju je v angleški zbornici dobro označil lord Pal* merston: »Metternich hoče ohra* niti pravico in red in se pri tem krčevito drži starih razmer (sta* tus quo). To ni pravi konservati* vizem. Konservativizem ni okore* lost. Ali bi ne bilo bolje iti temu, kar itak mora priti, do pol pota nasproti in dovoliti nekaj reform,
SPomlad narodov 1.1848
2> Marčna revolucija
kot pa da vam te druge reforme iztrga revolucija«. Ko je Metter* nich zvedel za te besede, je dejal, da je Palmerston tepec.
11. marca je predsednik policije Sedlnitzky javil Metternichu, da se ne bo nič zgodilo. Drugi dan pa je prišel udarec, odkoder so ga najmanj pričakovali. Državni svet, ki naj bi razpravljal o raz* glasitvi obsednega stanja, je ob* sedno stanje odklonil. Sklenil pa je sklicati na Dunaj zastopnike deželnih stanov (to je fevdalnih deželnih zborov) vseh avstrijskih dežel. Že koj naslednji dan (13. marca) so se zbrali na Dunaju nižjeavstrijski deželni stanovi, ob tem dogodku je ljudstvo vrelo po ulicah, policija pa se ni ganila, ker je bil notranji minister grof Kolowrat menda v zvezi z revo* lucijskim odborom. Tudi okoli palače, kjer so zborovali deželni stanovi, je množica ure in ure valovila sem ter tja, kričala, žvi* žgala in se navduševala. Metter* nich je gledal z okna. Končno mu je ves ta živžav šel na živce. Uka*
zal je oddelku vojakov, naj ljud* stvo razžene. To povelje je bilo usodno. Ker ljudstvo ni ubogalo, je vojaštvo streljalo. Pobesnela množica je tedaj navalila na vo* jake, jih v hipu pomendrala in se razlila po ulicah. Najhuje je div* jal mlad odvetnik dr. Aleksander Bach. Začela se je revolucija. Preden je nastopila noč, je b>la ustanovljena narodna straža vi so* košolcev in meščanov. Revoluciji so se pridružili tudi deželni sta* novi.
Pri Metternichu se je oglasila deputacija stanov in meščanov in izjavila: »Proti vaši osebi nima« mo nič. Všeč pa nam ni vaš način vladanja. Zato odstopite!« Met* ternich je takoj odstopil, še tisto noč zbežal z Dunaja. Imenovana je bila nova vlada. Za poveljnika vseh oboroženih sil pa je bil ime* novan knez Windischgraetz, vo* jaški guverner v Pragi, mož, ki je pozneje revolucijo strl in obnovil stari red. Mestni odbor dunajski (politična organizacija prekucu* hov) je 15. marca zasedel občin*
sko hišo na Dunaju, spodil župa* na in podredil mestno upravo narodni straži. Predsednik mest* nega odbora je bil že omenjeni dr. Al. Bach.
Na Slovenskem so za dunajske dogodke zvedeli šele čez tri dni. V Ljubljani so v gledališču prire* dili slavnostno predstavo. V mra* ku pa so večje skupine ljudi na* padle in izropale nekaj trgovin, razbile okna županu Fischerju, ki ni bil nič priljuben, napadle mit* nico in sploh razgrajale po mestu. Ko so se nazadnje lotile še neke vojaške straže, je poveljnik uka* zal napraviti red, kar se je tudi zgodilo. V Trst je vest o prevratu na Dunaju dospela 16. marca po* noči. Meščani so takoj razsvetlili vsa okna. Po ulicah je vso noč igrala godba. Od 3. do 4. ure zju* traj so zvonili vsi zvonovi. Ljud* ske množice so burno pozdrav* Ijale guvernerja Salma in Škofa Legata (Legat je bil Slovenec), ki je blagoslovil zbrani narod. Tu in tam so pobili nekaj oken. V Gorici so trikrat razsvetlili hiše in priredili velik obhod po mestu. Povsod so tudi ustanovili narodne straže.
Zanimivo je, da so v prvih tednih prevrata v narodno meša* nih krajih povsod in vsi govorili o bratoljubju (danes bi rekli »fra*
tellanza«). Narodno vprašanje ia narodna nasprotstva so začela vplivati šele pozneje. Kdor pa se ni pokazal dovolj navdušenega za novi red, so ga zmerjali z reak* cionarjem. Pa naj kdo reče, da se pod soncem lahko zgodi še kaj novega.
Eden prvih ukrepov nove vlade je bila tiskovna svoboda, katero je cesar razglasil 15, marca. V istem lepaku je cesar obljubil ustavo. Ko pravimo cesar, misli* mo dvorno stranko in aristokra* cijo, ki je le pod silnim priti* skom razmer popuščala in dajala koncesije ljudskim željam. Cesar sam — takrat je vladal Ferdi* nand, imenovan Dobrotljivi — je bil slaboumen. Dvorni krogi so vestno pazili, da ni nihče govorit z njim brez prič. Pri vsakem raz* govoru je bil navzoč kak vodilni član dvorne skupine, ki je znal preprečiti, da bi cesar dal kake neprevidno izjavo ali pa da bi podpisal kak važen dokument. Vedeli so namreč vsi, tako dvor* nj krogi kot revolucionarji, da bi Ferdinand podpisal vsako listino, ki bi mu jo kdo predložil s pri* mernim prijaznim pojasnilom ia nasmehljajem, n. pr. proglasit** republike, svoj odstop, kakršnokoli ustavo ali kako drugo podob* no reč.	(Nadaljevanje)
»delala denar iz Evrope«. Združene države nimajo niti v Evropi niti v Afriki ali Aziji nobenega posla. Molo* tov je izjavil, da se strinja z izjavami Fuehrerja, ki se tičejo vloge Amerike in Anglije. Sodelovanje Sovjetske zveze pri tripartitnem paktu se mu zdi načeloma po* polnoma spremenljivo.
Osnutek sporazuma med tripartitnimi velesilami Sovjetsko zvezo :
... V berlinskem paktu treh velesil o
A 97
septem*
bra 1940 so se Nemčija, Italija in Japonska sporazu* mele, da se bodo z vsemi možnimi sredstvi'uprle raz* širitvi vojne v svetovni spopad in da bodo sodelovale za čimprejšnjo obnovo svetovnega miru... Sovjetska zs^eza izjavlja, da soglaša s temi nameni ter da je po svoji strani odločena, da politično sodeluje v tej sme* ri... Nemčija, Italija, Japonska in Sovjetska zveza se obvezujejo, da bodo spoštovale naravna vplivnostna področja druga druge...
Osnutek protokola št. 1 k gornjemu predlaganemu sporazumu:
.. . Nemčija izjavlja, da so poleg ozemeljskih re* vizij v Evropi, ki jih je treba izvesti ob sklepnem mi* ru, njene ozemeljske težnje usmerjene v .. . osrednjo Afriko. Italija izjavlja, da so poleg ozemeljskih revizij v Evropi ... njene ozemeljske težnje usmerjene v ... severno in severovzhodno Afriko. Japonska izjavlja, da so njene ozemeljske težnje usmerjene na področje vzhodne Azije južno od japonskega otoškega imperija. Sovjetska zveza izjavlja, da so njene ozemeljske tež* nje usmerjene južno od državnega ozemlja Sovjetske zveze v smeri proti Indijskemu oceanu.
Osnutek tajnega protokola št. 2 k gornjemu pred* laganemu sporazumu :
... Sovjetski zvezi bo dana pravica neomejenega prehoda njene mornarice skozi ožine ob vsakem času, medtem ko se bodo vse ostale velesile razen ostalih črnomorskih držav in tudi Nemčije ter Italije v načelu odpovedale pravici prehoda.
Zelo nujna izredno tajna brzojavka Schulenburga '(26. november 1940) :
(Molotov je izjavil:) »Sovjetska vlada je priprav* Ijena sprejeti osnutek pakta štirih velesil . . . vendar pa pod naslednjimi pogoji : 1) Da bodo nemške čete takoj potegnjene iz Finske, ki spada po dogovoru izleta 1939 v vplivnostno področje Sovjetske zveze... 2) Da ... pride do sklenitve pogodbe o medsebojni pomoči med Sovjetsko zvezo in Bolgarijo, ki je ze* mljepisno znotraj varnostnega področja črnomorskih mjeja Sovjetske zveze in z ustvaritvijo oporišča za kopne in pomorske sile Z.S.S.R. v dosegu Bosporja in Dardanel na podlagi dolgoročnega najema. 3) Da je področje južno od Baturna in splošni smeri proti Per* zijskemu zalivu (z verjetno vključitvijo Irana in Iraka) pripoznano kot središče teženj Sovjetske zveze... Skrajno tajna navodila za operacijo Barbarossa, ki jih je izdal Hitler rajši kot pa da bi sprejel gor* nje Molotovljeve pogoje (18. december 1940): Nemška vojska mora biti pripravljena, da s hitro akcijo celo pred zaključkom vojne proti Angliji zdro* bi Sovjetsko zvezo...
(Se nadaljuje)
Ti
k
ODO S tl e D 6-8 £ l
J/Ksgr. ‘Valentin ,‘jbdgorc -80 letnik
V zadnjih tednih je imela j moža, ki vodi na Koroškem 1
Demokracija« priliko, da je
že parkrat j gibanje, s poročala o j zajeziti nesrečni v
mov zadostuje žigosana osebna izkaznica. Isto velja za osebe, ki bivajo na jugoslovanskem pod* ročju Trsta in se vračajo domov.
Za vstop izj Jugoslavije na an-glotameriško področje morajo ju* goslovanski državljani imeti pot* ni list ali osebno izkaznico ter do* voljenje, ki ga bodo zaprosili po* tom notranjega ministrstva v Ljubljani. Iz Ljubljane pošljejo
katerim se hoče j ProSnje..Y Tf in ™ jim. f f al ko mr-	^a	zavrne, lak urad	bodo
borbah, ki jih ima predsed* nistične poplave. To nam je i a[. nik »Mohorjeve družbe« v na srečo zelo olajšano, ker Celovcu prelat msgr. Valen* je prelat Valentin Podgorc ] tin Podgorc s komunistično v
OF, katera bi se rada pola*' svojo osemdesetletnico in stila njenega premoženja in I nam že ta jubilej narekuje,
v kratkem odprli tudi v Sežani — pa pri angleškem veleposla* ništvu v Beogradu. Tuji državlja* . i ni v Jugoslaviji bodo lahko dobili zadnjih dne-i ^praznoval cjovoijenje je potom angleškega
oropala koroške Slovence njihovih gmotnih sredstev v boju za narodni obstanek. Priobčili smo tudi njegov članek, v katerem je točno in jasno razložil pošteni slo« venski javnosti opraviče* nost svoje borbe.
Premoženje, ki si ga je ustvarila ta najstarejša slo* venska nabožna in kulturna ustanova v teku dolgih de* setletij, je zbral ves sloven* ski narod. Saj je imela »Mo* horjeva družba« v Celovcu v času največjega razmaha preko 80 tisoč udov po vseh slovenskih zemljah. To .pre* možen j e nikdar ne sme pri* ti v roke komunistične or* ganizacije, ki je s svojo sle« po strankarsko politiko pri* zadjala obrobnim Sloven* cem na Koroškem in Pri« morskem nepopisno zlo ter bi si jih rada zasužnjila za vso bodočnost.
Naj za danes to žalostno poglavje zaključimo. Povr* nili se bomo k njemu v pri* hodnjih številkah. Odločili smo se namreč, da bomo v našem listu v bodoče imeli vedno tudi koroško rubriko.
Ko danes ta predelek o* tvarjamo, se hočemo v kratkih besedah spomniti
da njegov možati lik prika žemo slovenski javnosti.
G. prelat Podgorc se je rodil 14. februarja 1868 pri Sv. Neži pri Velikovcu. Le* tos na praznink sv. Valen* tina, svojega patrona, je do* polnil 80. leto. Naj mu nje* gov zaščitnik izprosi še mnogo zdravih in z uspeš* nim delom blagoslovljenih let ! Študiral je v Celovcu, ko so tam živeli Einspiller, Matija Maj ar * Ziljski, Ja* nežič in drugi ter je bilo gi* banje narodnega prebujenja zelo živahno. Po končanih študijah se je posvetil za* družništvu in je postal pri* znan gospodarstvenik. Po* žrtvovalno je deloval tudi v celovškem Marijanišču in skrbel za slovenski duhov* niški naraščaj. L. 1906 je postal tajnik Mohorjeve družbe. To odgovorno in težavno službo je vršil do plebiscita, ko se je Mohor« jeva družba cepila in se preselila za ostale Slovence na Prevalje. V težkih, za koroške Slovence tako brid* kih časih je prevzel vod* stvo Mohorjeve družbe za Koroško, postal njen pred* sednik in upravitelj njene* ga imetja do danes.
veleposlaništva v Beogradu.
Za potovanje iz anglosameriške= ga področja v jugoslovansko za* dostuje žigosana osebna izkazni* ca. Tisti ki je nimajo, bodo mo* rali vlažiti prošnjo za dovoljenje na ZVU, ki jo pošlje jugoslovan* ski oblasti.
Za potovanje iz jugoslovanskega tržaškega področja v anglo-ameri: ško zadostuje žigosana izkaznica ali pa je treba vložiti prošnjo za dovoljenje potom jugoslovanske vojaške uprave.
Osebe stalno bivajoče na Sv o* bodnem tržaškem ozemlju, ki že* lijo potovati v Jugoslavijo, lahko zaprosijo za dovoljenje pri ZVU v Trstu. Dovoljenje pa bo morala potrditi jugoslovanska gospodar* ska misija. Tudi državljani, ki ho* čejo skozi Trst potovati v Jugo« slavijo, morajo imeti potni list in vizum jugoslovanske gospodarske misije.
Obmejni dvolastniki med Tr* stom in Jugoslavijo v obsegu 10 km od meje bodo dobili posebno dovoljenje za prehod meje in ob* delavo posesti.
Italijanski državljani, ki bivajo stalno v Trstu, bodo lahko poto* vali v Italijo s potrdilom občin* skega tajnika, da so italijanski državljani. Potrdilo pa bo moralo imeti žig ZVU.
Obmejni dvolastniki med T r* stom in Italijo se morajo čimprej registrirati v uradu ZVU, da bo* do lahko dobili dovoljenje bolj naglo.
V Trstu bodo izdajali dovolje* nja v sobi 140 sodne palače.
Ta pravila stopijo v veljavo 1-marca 1948.
Vesti
Goriškega
Vesti
»SLOVENIJA«	i	ski grad, grob sv. Modesta	v Go*
,	I	spej Sveti, risbo kneza	Koclja
(Nadaljevanje s tretje strani)	/L	.	.	.	,	...	,	.,
‘ ~Vvi	'    ---------------- i	(Gorše) in odlomek iz brizinskih
dovini	in	danes.	V	člankih »Prva j	spomenikov.
slovanska država za evropsko Drugi del knjige obsega foto*
ravnotežje« in »Most med vzho* dom in zapadom« prikazuje dr Turnšek vlogo, ki jo ima Sloveni*
grafije pokrajin, spomenikov in narodopisnega blaga iz vseh po* krajin Slovenije, iz Beneške Slo*
S
Tržaškega
Meja med Italijo
in Jugoslavijo
V četrtek 19. t. m. je imela ita* lijansko*jugoslovanska razmejit* vena komisija zopet konferenco v Fari ob Soči. Proti večeru se je komisija pri goriški »Rdeči hiši«-zopet vrnila preko meje, od ko* der je tudi prišla.
Še o volitvah v Italiji
Mnogi nas povprašujejo, kako naj se ravnajo pri vo* litvah. Tem in vsej naši jav« nosti ponovno poudarjamo, da si niti misliti ne moremo, da bi pošteni in zavedni Slovenci, ki so komunistič« no oblast preiskusili, volili j za komuniste. Saj vsi vedo, Blago UNRRA v kakšno bedo in suženj«	za perilo in obleke
stvo je komunizem spravil j Pozanimali smo se in iz* ves slovenski narod v ma* j vedeli, da imajo tudi sloven* tični državi in kako brez j ski begunci pravico do iz* vsakega usmiljenja strelja j kaznice za nakup blaga UN na lastne ljudi, ki tvegajo RRA za perilo in obleke po
ja kot srednjeevropski prostor na venije, Trbiža, Koroške, Trsta ter stiku in vozlišču Romanov, Ger* j Istre, iz Kranjske, Štajerske in manov in evropskega vzhoda. Slo* | Prekmurja. Nekateri posnetki venska krščanska in kulturna tra* j drugega dela knjige so slabi, ne* dicija je zrasla po vplivih rimske* urejeni, klišeji pa pokvarjeni, ga juga (Oglej), galiktyiskega za* vendar to ne moti bistvene ce*
pada (Salzburg) in bizantinskega vzhoda (Konstantinopel). Obe* nem s tem trpnim prejemanjem se je Slovenija za Cirila in Meto* da izoblikovala v tvorca krščan* ske kulturne miselnosti v srednji Evropi.	■"
Danes, ko se toliko govori o evropski krizi in išče temeljne sile evropske skupnosti, ne sme mimo veličina srednjega veka, ki je narodnostno diferencirano Ev* ropo združil z latinskogrško kul* turo in krščansko etiko, slutenim in pričakovanim odrešenjem an* tične filozofije.
Razen spomina na navedene ob* letnice je pisatelja vodila misel, da prav danes, ko je novi evrop* ski mir ponovno raztrgal sloven* sko zemljo, prikaže v podobah vse naše narodno ozemlje.
Akademski kipar, profesor France Gorše, je napravil za knji* go vrsto reliefov, ki prikazujejo prisego prvega karantanskega kneza kralju Samu, slovo in krst Gorazda in Hotimirja, sina in nečaka kneza Boruta, vladarja Karantanije, dalje kneza Koclja, ko sprejema v Panoniji Cirila in Metoda, ko podaja listino o usta* novitvi slovanske nadškofije kne* zu Koclju. Reliefe je obdelal Gor* še z vso svojo prvinsko upodabljajočo silo in zaslužijo posebno oceno. Spominski del knjige ob* sega razen naštetih reliefov sliki knežjega Kamna ter prestola, krn*
lote. Upoštevati moramo, da pi* satelju ni bilo na razpolago ob* širno fotografsko gradivo, katere* ga bi potreboval pri sestavi knji* stvu Svobodnega tržaškega ozem*
hrane ozemlju ter bodo vrhu tega imelj na poprišču poljedelstva in ribolova večji dobiček.
Za borbo proti otroški paralizi
S pomočjo prispevkov skoraj petih dolarjev na vojaka (naj pri* pomnimo, da je neki oddelek pre* segel povprečje desetih dolarjev, dve pehotni četi pa sta dali nad 1000 dolarjev) je Trstu uspelo zbrati v kampaniji leta 1948 za
Zavezniška čitalnica v ulici borbo Proti otr°ški Paralizi fondo Trento št. 2 je namenjena občin*
Med Jugoslavijo in Trstom
V Trst je prišla posebna jugoslovanska gospodarska komisija, ki se pogaja z Zav. voj. upravo radi ure* ditve trgovskih odnosov med STO in Jugoslavijo.
Imeno/anje
Prof. Carlo Schiffrer je bil ime* novan za podpredsednika cone.
Zavezniška čitalnica
ge, niti mu ni bilo mogoče, da bi ^a’ čitalnica ima 4.58S zvezkov, sam napravil potrebne posnetke, j Poleg teh knjig iz];J_seh_P^ro_c^ Dejstvo je, da je ta knjiga prvi poizkus podati v slikah vso slo* vensko ozemlje.
Knjiga je tiskana na finem pa* pirju, v velikem formatu in ima 66 strani. Tisk tiskarne Tenente
od tehničnega do literarnega, raz* polaga čitalnica še z nad 300 raz* nimi ameriškimi in angleškimi re* vijami. Knjige se tudi posojajo m* prošnjo brez vsakega jamstva ali stroška in to po ena knjiga na v Trstu. Cena 1200 lir. Knjiga je osebo za največ en teden. Za po* naprodaj v Katoliški knjigarni v sojo je treba predložit, totalni* Gorici in pri Štoki ter pri Fortu* i Sk° izkaznico, katero dobi vsakdo natu v Trstu. Knjigo priporočamo, i brezplačno proti predložitvi oseb*
ne izkaznice. Čitalnica je odprta ~	,	]	dnevno od 10. do 13. ure, in od
Bela hiša je objavila, da ; jg 21. ure, zaprta pa je ob je predsednik Truman na* ncdcljah popoldne, slovil razne pozive na vlade
držav Srednjega vzhoda in. Ameriške podpore tržaške« jih pozval k umerjenosti mu poljedelstvu in ribolovu
pri obravnavanju palcstin* i	„	,
skega vprašanja.	j	Stan L; Sommer’. nače*mk
r ,	[ ameriške podporne misije za Svo*
»V namenu preprečen j a ; bodno trgaško ozemlje, je izročil
večjih neredov na Srednjem ' cjvjinim funkcionarjem krajevnih
vzhodu — je objavila Bela uradov za poljedelstvo in ribolov
hisa — jev preteklih mese* [ nakaznice za 9,000.000 lir. Denar
cih naša vlada naslovila na bodo uporabili za nabavo veteri*
določene zainteresirane vla* | narskih zdravil in serumov, gijojil
de pozive, V katerih poudar* in sadik. Nabavili bodo tudi pre*
ja, kako važno je obravna* : jo za popravilo ribiških mrež in
vati palestinsko vprašanje tudi nekaj novih mrež. S temi
Z umerjenostjo V interesu | podporami, ki so jih dobili iz
varnosti Srednjega vzhoda j prodaje po ameriški podporni mi*
in svetovnega miru. Neka* ; siji dobavljenih racioniranih vrst
tere teh pozivov je odposlal i blaga, bodo tukajšnji poljedelci
neposredno predsednik.« • in ribiči lahko zvišali dobavo
v višini skoraj 25.000 dolarje#/. Ta znesek presega kot posamezni povpreček rekordno povprečje, ki ga je lansko leto dosegla 88. di* vizija, katera je podarila 70.376,60 dolarjev, to se pravi 4,60 dolarjev na moža. V kampanji leta 1946 pa so zbrali 11.153.96 dolarjev.
Nove odredbe za potovanje v in iz tržaškega aglosame* riškega področja
ZVU je izdala ukaze štev. 138, 139 in 140 glede potnih do* voljenj za tržaško ozemlje anglo* ameriškega področja. V glavnem veljajo sledeča pravila:
Za vstop iz Italije na ang/o* ameriško področje morajo Hali: janski državljani vložiti prošnjo potom njihove pristojne kvesture. Kvestura predloži prošnje ZVU v Trstu in ta jih ugodi ali pa jih zavrne. V težkih in nujnih sluča* jih bo kvestura brzojavno in te* lefonsko zaprosila zaveznike za dovoljenje.
Tujci, ki stalno bivajo v Italiji morajo imeti potili list lastne dr* žave in dbvoljefije zavezniških sil, ki ga lahko dobijo na ameri* škem veleposlaništvu v Rimu. Potni list pa lahko potrdi ameri* ški odnosno angleški konzul v Milanu; v tem primeru dovoljenja od veleposlaništva ni potreba.
Za Tržačane, ki se vračajo do*
življenje, da se prerinejo črez železno ograjo v. svet svobode in življenja. Ali je še kdo tako slep, da ne vidi, koliko slovenskih družin mora bežati v daljno Ar« gentinijo zaradi teroristič* nega komunističnega reži* mia? In ali se nobeden več ne spominja žalostnih dni v februarju in septembru 1947, ko so stotine sloven* skih družin prestrašene a odločne zapuščale sloven* ske domove in bežale ka* mor koli samo, da si rešijo življenje pred nasilnim ko* munizmom?
Ni še čas, da zavzamemo stališče nasproti, drugim strankam. Naši cilji so: za* ščita in - jamstvo naših na* rodnih pravic! Teh pa nam ne morejo zaščititi in za* jamčiti stranke, ampak sa* m,o vlada!
Glavni cilj slovenske manjšine v Italiji je doseči, da ji republika prizna in za* jamči vse pravice, kakor smo to neštetokrat zahte* vali in jih označili v »Demo« kraciji«.
Na tem moramo vztrajati do kraj nosti, tudi če bi sc morali obrniti na Združene narode. Toda upamo, da nam tega koraka ne bo tre« ba delati.
Do deželnih in občinskih volitev pa je še čas, ker se govori, da se bodo vršile šele v jeseni.
znižanih cenah. Prizadeti naj se predstavijo z živil* sko nakaznico, ki je sedaj v veljavi, tozadevnemu pri* stojnemu občinskemu od* boru v kraju, kjer bivajo in naj prosijo za izkaznico. Za občino Gorica ima ta odbor sedež na sodišču v pritličju. Najrevnejši bi lah« ko dobili kaj blaga tudi brezplačno, toda zaenkrat je tako blago že pošlo. Upa* jo pa, da ga v kratkem, morda čez tri tedne, zopet nekaj dobijo.
Treba je pohiteti, da ne bo prepozno, ker odbori bodo kmalu zaključili z de« lom.
Livek
Uredništvo »Slov. Prim.« nas prosi, naj sporočimo v njegovem imenu, da je dopis o Štengarie* vem fantu v zadnji številki ne* rtSfničen in plod domišljije raz* burjenega obmejnega prebivalstva.
Zima
V zadnjih dneh je pritisnil po vsej deželi oster mraz. Zdelo se je, kot da se zi* ma že poslavlja, prav za slovo pa je šc izpričala, kaj zmore. V četrtek 19. in v petek 20. t. m. smo imeli v Gorici do 7 stopinj pod ničlo. Ker je tudi nekoliko pihaHU je človeka na pro* steni kmalu pretreslo. V Trstu je bilo malo manj mraza, zato je razsajala pa burja.
Dva groba
V ponedeljek 16. t. m. je po daljšem bolehanju preminula go» spa Marija Baša, nadučiteljeva vdova, stara okrog 70 let..Pokoj* nici večni mir, preostalim naše sožalje. — V petek 20. t. m. smo pokopali g. Josipa Černivca, čev* ljarskega mojstra v Gosposki uli* ci in vnetega pevca—basista, ki je desetletja pel pri cerkvenem zboru na Travniku. Dočakal je 67 let. Naj mu bo Bog bogat plačnik, žalujočim ostalim pa tolaznik!
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Mesečni prispevek za februar 200; Medanec 500; begunci iz Ljubljane 200; »tovariš« komisar 1000 in »tovariš« major tudi 1000; oba z namenom, da bosta »Soča« in »Primorski dnevnik« molčala, »Demokracija« pa živela; Gorenj* ski begunec mesečni prispevek 1000.
Vsem najlepša hvala I
Odgovorni urednik . Janka Simčič Tiska tiskarni! Budin v Go rta