Ob dnevu žena - 8. marcu, naše iskrene čestitke

"v /
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
26. februar 1971 — Leto VII. 4. (135) — Cena 0.30 din. Poštnina plačana v gotovini
VEZI NISO PREKINJENE
S karavano bratstva in enotnosti so v Srbijo potovali iz velenjske občine tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in delovnih kolektivov. Takrat so navezali tesnejše stike z Vrnjačko Banjo, kjer so bili Velenjčani v gosteh.
so naj bi velenjsko Gorenje odprlo v Vrnjački Banji stalni razstaviščni prostor njihovih izdelkov in prodajalno.
Izredno vzpodbuden je predlog predstavnikov iz Vrnjačke Banje, da je njihovo gostinsko podjetje pripravljeno v Velenju urediti gostišče v katerem bi bile gostom na voljo specialitete srbske kuhinje in vina iz znanih župskih vinogradov.
Vse kaže, da se vez med obema občinama ne bo manifestirala samo ob "obiskih karavane bratstva in enotnosti, ampak jo bodo vedno bolj poglabljali in širili.
Pred nedavnim pa je prišla v Velenje delegacija iz Vrnjačke Banje in se z našimi predstavniki pogovarjala, kako bi stike, ki so jih lansko jesen navezali, še bolj razvijali in utrdili. Želijo predvsem, da vezi med obema občinama ne bi ostale le med obiskom karavane bratstva in enotnosti, ampak da bi se te razširile v vsakem času med ljudi v obeh občinah. Zato so zadnji pogovori v Velenju, ob obisku delegacije iz Vrnjačke Banje, bili že bolj stvarni.
Dogovorili so se, da bi v letošnjih šolskih počitnicah preživelo v Šaleški dolini
50 otrok iz Vrnjačke Banje, prav toliko otrok iz naše občine pa naj bi šlo k njim na počitnice. Vrnjačka Banja je znan turistični kraj v Šurnadiji in leži pod Obronki Goča. Ker imajo v Vrnjački Banji dobro turistično in gostinsko srednjo šolo so pripravljeni sprejeti na šolanje 5 učencev iz naše šole. Prav toliko mladih iz Vrnjačke Banje pa bi prišlo na šolanje k nam.
Ob obisku delegacije iz Vrnjačke Banje v tovarni gospodinjske opreme Gorenje je nanesla beseda tudi o sodelovanju na gospodarskem področju. Predlagali
VSE 0

Učenci z osnovne šole Karla Destovnika Kajuha so pred nedavnim preizkusili svoje znanje o partizanskem pesniku Kajuhu.
Tekmovanja so se lotili vsi razredi. Učenci so pokazali solidno znanje s tem, dokazali, da se njihova šola upravičeno imenuje po rojaku, narodnem heroju in partizanskem pesniku.
ŠALEŠKI RUDAR
RAZGLASILI SMO NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE
PREJŠNJI PETEK SMO NA POSEBNI ŠPORTNI SLOVESNOSTI RAZGLASILI NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE V LETU 1970, PODELILI POKALE IN DARILA
tis 'IF^ m ****• •
^SlSk

Športni delavci in predstavniki delovnih ter drugih organizacij ob razglasitvi najboljših športnikov
Uredništvo šaleškega rudarja je prvič razglasilo najboljše špornike občine Velenje za leto 1970. Zato smo se odločili, da bomo, zaradi razvite športne dejavnosti, odslej naprej vsako leto s publiciranjem o-vrednotili najboljše tekmovalne in druge dosežke posameznih športnic in športnikov ter jim s tem dali javno priznanje. Namen uredništva šaleškega rudarja pa je tudi, da vzpodbudimo še druge mladenke in mladeniče, ki so sposobni in nadarjeni, pa zaenkrat še niso našli dovolj volje za aktivno športno tekmovanje.
Izbrali smo tri športnice
in osem športnikov, ki so v letu 1970 dosegli tako pomembne rezultate na tekmovanjih in drugod, da jih lahko upravičeno imenujemo »najboljši športnik občine Velenje«. Ker je vsak v svoji panogi najboljši, nismo določili vrstnega reda, vendar pa smo med njimi izbrali športnico in športnika leta, ki bo tudi v prihodnje najvišje priznanje redakcije Šaleškega rudarja res najboljšim športnikom v občini Velenje.
Za športnico leta 1970 je bila izbrana 17-lctna dijakinja velenjske gimnazije, članica kotalkarsko-drsal-nega kluba Rudar Velenje
— Nataša Dcrmol. Športnik leta pa je Karel Fcrlcž, predmetni učitelj pri rudarskem šolskem centru in član AMD Šaleška dolina. Oba sta prejela kristalna pokala in pismeno priznanje šaleškega rudarja.
V izbor najboljših športnikov pa so prišli še dviga-lec uteži Franc Melanšek, košarkar Rudi Jerič, alpinist Dušan Kukovec, plesna dvojica Verena Trofenik — Drago Šulek, karateist Bruno Borovnik, atletinja Majda Pesjak, rokometaš Miran Požun in judoist Anton Škripač.
DALJE na 4. strani
PO POTEH SLAVNE ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE
ittSMSIBIpS:
V soboto je iz Velenja	vili pri spominskem obe-	Udeleženci pohoda so nato	spored in se srečali s prvo-	vod. V tej partizanski vasi-
odšla večja skupina mla-	ležju v Paki. zatem pa so se	krenili skozi Plešivec, zve-	borci.	ci so mladinci in mladinke,
dincev in mladink na dvo-	povzpeli na goro jurišev —	, . .... „	V nedeljo so nadaljevali	ki so dva dni hodili po po-
dnevni pohod po poteh XIV.	Graško goro, kjer so se se-	cer pa so lJrlrctl,l, v liav"	,JOt {i0 Zavodenj in naprej	teh XIV. divizije, priredili
divizije. Najprej so se usta-	znanili z junaškimi boji.	nah nad Šoštanjem kulturni	mimo Žlebnika do Belih	partizanski miting.
Tradicionalni dvodnevni partizanski pohod je pripravila občinska konferenca ZMS Velenje.
eiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuuiiiiHiiiiiiniiiiittiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiHiMiiii ^ _
I APRILA POPIS I PREBIVALCEV IX I STANOVANJ
S popisom v aprilu 1971 bodo zbrani podatki o prebivalcih (ose-
bah), gospodinjstvih in stanovanjih.
I Koga in kaj zajema popis
1. Prebivalci (osebe)
S popisom bodo zajete vse osebe, ki so stalno naseljene na ozemlju SFRJ, ne glede na to ali so državljani SFRJ, državljani drugih držav ali pa so brez državljanstva. Pri tem ni važno, če so nekatere od teh oseb v trenutku popisa začasno zunaj meja SFRJ (na delu, na službenem ali zasebnem potovanju, na šolanju, zdravljenju in podobno). To pomeni, da bodo zajete s popisom tudi osebe, ki prebivajo začasno zunaj Jugoslavije. Razen tega bodo s popisom zajete tudi vse osebe, ki so stalno naseljene zunaj meja SFRJ, pa bodo v trenutku popisa začasno prebivale v Jugoslaviji (kot turisti ali na začasnem delu, zdravljenju, šolanju, službenem potovanju itd.). Te osebe v rezultatih popisa ne bodo prikazane kot prebivalci Jugoslavije, popisane bodo samo zaradi popolnosti popisa in zato, da bo zadovoljeno
priporočilom organizacije združenih narodov glede popisov prebivalstva.
Za vsako osebo bo izpolnjena popisnica, ki vsebuje naslednje podatke: prisotnost v kraju popisa, spol, starost, kraj rojstva, zadnje stalno prebivališče pred dose-litvijo v sedahje stalno prebivališče in leto, v katerem se je oseba priselila, zakonski stan, število živorojenih in sedaj živečih Otrok, narodnost ali etična pripadnost, materin jezik, obiskovanje šole, šolska izobrazba, pismenost, poklic, položaj v poklicu, panoga dejavnosti, stopnja strokovne izobrazbe, sektor, v katerem oseba dela (družbeni ali zasebni), ime organizacije ali ustanove, pri kateri je oseba zaposlena, kraj dela, razlogi za začasno odsotnost oziroma prisotnost; za osebe, ki so na začasnem delu v tujini, bo treba navesti tudi državo, v kateri delajo in leto zadnjega odhoda na delo.
Dolžnosti delovnih organizacij pri dajanju podatkov za zaposlene delavce
Zakon o popisu prebivalstva in stanovanj določa v drugem odstavku 9. člena, da so delovne organizacije dolžne dati iz svojih evidenc za svoje delavce podatke o: šolski izobrazbi, poklicu, stopnji strokovne izobrazbe (kvalifikaciji), panogi dejavnosti in kraju, kjer delavec dela.
Podobno kot pri popisu leta 1961 bodo delovne organizacije za svoje delavce izpolnile pomožni list (obrazec PSS-la). Delovne organizacije so bile že v mesecu decembru obveščene o poteku opravil v zvezi z izpolnjevanjem pomožnega lista, v mesecu februarju pa bodo od občinske popisne komisije prejele ustrezno število obrazcev, tako, da bodo mogle tudi delovne organizacije s sorazmerno velikim številom zaposlenih pravočasno izpolniti pomožne liste in jih še pred 31. 3. 1971 izročiti svojim delavcem. Ti jih bodo predložili popisovalcem ob priliki popisa.
Namen zbiranja podatkov s pomočjo pomožnega lista je v zvezi s stremljenjem za čim bolj popolnimi podatki. Kot vemo, ljudje na nekatera vprašanja ne odgovarjajo radi, pri drugih spet želijo polepšati dejansko stanje, na nekatera vprašanja pa včasih kljub najboljši volji ne morejo odgovoriti tako, da bi bilo to prav. S pomočjo pomožnega lista bomo tako dobili pravilne podatke, ki jih bodo delovne organizacije na ta način posredovale popisovalcem.
Ce upoštevamo, da je v občini Velenje v družbenem sektorju zaposlenih 12.000 delavcev (v Sloveniji 540.000), lahko rrmmemo, kakšen po-m"n ima za izvedbo jio--;~V tolikokrat po 5 od-r-vdfov, ki so zbrani na e iten način.
Delovne in druge organizacije so namreč po določilih temeljnega zakona o evidencah na področju dela (Urad. list SFRJ, št. 15/1965) dolžne uvesti določene evi-
dence in te evidence bodo služile kot vir za izpolnjevanje podatkov na pomožnem listu.
2.	Gospodinjstva
Pri popisu gospodinjstev bodo zbrani naslednji podatki: pravni naslov za uporabo stanovanja, velikost zemljiške posesti, število gdved, ovac, prašičev in koni,ki jih ima gospodinjstvo v posesti.
3.	Stanovanja
Za stanovanja bodo zbrani naslednji podatki : vrsta in površina j stanovanja, število in po-( vršina prostorov v stanovanju, lastništvo, uporaba leto Vgraditve stanovanja, vrsta zgradbe, število nadstropij in material, iz katerega je zgrajena stavba, v kateri je stanovanje, način preskrbe stanovalcev s pitno vodo, način ogrevanja prostorov v stanovanju, vrsta poda v sobah, električna napeljava in opremljenost stanovanja s kopalnico in straniščem.
P0PIS0VALNI ČAS IN TRENUTEK POPISA
V	1. členu zakona o popisu prebivalstva in stanovanj v aprilu 1971 je predviden kot popiso-valni čas obdobje od 1. do 10. aprila 1971, kot trenutek popisa, po katerem bodo podatki zbrani, pa polnoč med 31. marcem in 1. aprilom 1971.
V	navedenem času bodo vsa gospodinjstva o-biskali popisovalci, ki bodo zbrali podatke o osebah, gospodinjstvih in stanovanjih.
Prebivalstvo je dolžno dajati popisovalcem resnične in popolne odgovore na vsa vprašanja v popisnih obrazcih.
Popisovalci in ostale osebe, ki sodelujejo pri popisu so dolžni varovati kot uradno tajnost vse podatke, ki jih zberejo pri popisu.
Občinska popisna komisija opozarja lastnike novozgrajenih stanovanjskih hiš — ki še nimajo tabliic s hišnimi številkami — da za čas popisovanja izobesijo začasno hišno tablico, iz katere bo razvidna številka in naselje, v katero hiša spada.
Piše! HERMINA KLANCNIK -tajnica občinske
PIONIRJI
0 SVOJEM DELU
Na nedavni pionirski konferenci v Velenju so pionirji iz vseh pionirskih odredov v občini pregledali svoje delo in se pogovorili o letošnjih nalogah. Ugotovili so, da se pionirji z vso resnostjo lotevajo dela.
Letos bodo pionirji spet nosili Kurirčkovo torbo. Tu jih čaka precej dela, ker bo Kurirčkova torba krenila na pot 5. aprila iz Šoštanja. To mesto v Šaleški dolini
so za odhod koroške proge Kurirčkove pošte izbrali zato, ker praznuje 30-let-nico prvega osvobojenega mesta v Sloveniji.
Pionirji iz naše občine pa se bodo lotili še drugih nalog. Pripravili bodo prihod pomladi, organizirali tekmovanje mladih zgodovinarjev, 15. maja priredili risanje na asfaltu, več likovnih razstav in še druge akcije.
OBVESTILO
Zdravniški pregledi
kandidatov za voznike motornih vozil bodo dne 13. in 27. marca ob 13. uri v Zdravstvenem domu — dispanzer za medicino dela.
VESTI IZ PAKE
Paka pri Velenju je znan kraj po aktivnosti posameznih krajevnih organizacij. Naj najprej omenim mladinsko organizacijo, ki je minulo leto zajadrala v zimsko spanje. Ker nekaterim članom le ni šlo v račun in jim ni dala žilica miru, so ustanovili iniciativni odbor in sklicali sestanek nekdaj zelo aktivnega aktiva ZMS. Uspeh je že viden. Komaj so izvolili nov odbor in predsednika Franca Vetriha, že se je pokazala aktivnost in prizadevnost mladine. Le-ti si želijo športnih in družabnih prireditev. Komaj so pričeli z delom, so se udeležili srečanja mladinskih aktivov v Skalah z enode-janko »GUMB«. Ponovno je zaživela skupina tambura-šev, katero vodi Jože Sla-tinšek iz Pesja. Tambura-ški orkester je vsekakor
pomembna organizirana skupina v času proslav in prireditev v samem kraju in tudi izven. Zelo aktivni so mladinci — športniki, ki redno vadijo v prostorih o-snovne šole Paka. Najbolj aktivni so igralci igre ping-pong in šahisti, ki so imeli v nedeljo 7. februarja šahovski turnir. Turnir so organizirali z namenom, da določijo ekipo, ki bo tekmovala na občinskem šahovskem prvenstvu mladincev v Velenju 21. 2. 1971.
Vse bolj je čutiti in slišati, kako v zadnjih letih zamira amaterska gledališka dejavnost. Tega pa ne moremo trditi za prosvetno društvo v Paki. Zadnjo nedeljo v letu 1970 so tamkajšnji amaterji uprizorili veseloigro 3 SESTRE. Z igro so že gostovali v Cirkovcah in Šentilju. Gostovati pa nameravajo v Vinski gori
in Belih vodah. S tem pa še ni konec letošnjih nastopov za tamkajšnje igralce. V programu imajo proslavo za 8. marec in še eno igro, s katero se bodo udeležili tudi občinske revije dramskih amaterskih skupin.
Poleg navedenih organizacij pa je v Paki pokazala aktivnost tudi organizacija Rdečega križa, ki je organizirala kuharski tečaj. Te-'' čajnic je kar 35, zato so jih razdelili v dve skupini. Za tečaj je bilo veliko za- ' nimanje, težave so bile s ! časom. Na tečaj hodijo de- ' kleta tudi iz precej oddaljenih krajev Cirkovc, Ple- -šivca in celo onstran Pa-škega Kozjaka. Kuharski ' tečaj vodi z velikim uspehom in zadovoljstvom tečajnic Angela Vutkovič, ki ' nudi tečajnicam poleg kuharskih veščin še predava- ' nja iz spolne vzgoje in načrtovanja družine. Računajo, da bodo s tečajem zaključile do 8. marca, ko naj bi bil zaključek tečaja s kulturnim programom prosvetnega društva osnovne šole in mladinske organizacije.
Peter Kavšek
NOVA BAZENA
Kmalu bodo končali z deli na zaprtem ogrevanem bazenu v Velenju. V plastični bazen, ki meri 25X10 metrov so za preizkus že spustili vodo. Zdaj urejujejo še druge stvari, ki bodo zraven korita. Vse kaže, da se bomo v novem bazenu že lahko kopali sredi marca.
Do takrat bodo uredili še okolico, bife in garderobe.
Pred dnevi pa so v podaljšku stavbe začrtali oris še novega odprtega plavalnega bazena. Predvidevajo, da bodo letni bazen zgradili do začetka poletja. Plavalni bazen na prostem bo mnogo
večji od zaprtega, saj bo korito veliko 50X25 hietrov.
Cez čas bodo ob obeh bazenih zgradili več igrišč, tako da bo na tem delu Velenja pravo rekreacijsko središče za mlade in starejše. Nekaj objektov bo tudi takšnih, da bodo uporabni za zimski šport.
popisne komisije
Plastično korito v zimskem kopališču
OCENA DELA IZVRŠNEGA ODBORA IN OBČINSKE KONFERENCE SZDL
NOVE NALOGE
V petek, 12. februarja letos, je bila v Velenju zadnja seja prejšnjega aktiva občinske konference SZDL. Sekretar izvršnega odbora Jože Veber je na seji prebral poročilo iz katerega povzemamo najvažnejše«
Čeprav je delovala občinska konferenca Socialistične zveze v sedanji sestavi sa-momo eno leto, je ta seja zadnja v njeni mandatni dobi. Spremembe republiškega statuta, katere je lani sprejela republiška konferenca SŽDL, namreč zahtevajo, da imajo vse občinske konference 4 letni mahdat od leta 1971 naprej. Do sedaj so vse občinske konference imele različne mandatne dobe, ki pa tudi časovno niso bile usklajene med sabo. Zaradi vseh teh vzrokov in sprememb se je naš izvršni odbor odldčil, da po sprejetju spremenjenih pravil občinske organizaciji SZDL, razpiše nove volitve za občinsko konferenco.
• DELO IZVRŠNEGA ODBORA
Izvršni odbor občinske konference je po izvolitvi v preteklem letu imel 8 samostojnih sej in 5 sej skupaj z drugimi družbeno političnimi organizacijami. Na sejah so bila obravnavana naslednja področja in vprašanja: srednjeročni program razvoja naše občinen, izvajanje programa negospodarskih investicij, ocena izvajanja začrtane politike na področju kmetijstva, financiranje društvene dejavnosti, problematika zdravstvenega in socialnega zavarovanja kulturnih skupnosti, gibanje gospodarstva v letu 1970, problematika lokalnega lista Šaleški rudar ter še vrsto organizacijskih in tehničnih vprašanj.
• STABILIZACIJSKI UKREPI
Sigurno je v današnjem času za nas vse najbolj pomembno vprašanje nadaljnje stabilizacije našega gospodarskega sistema. Prepričan sem, da se tudi današnja razprava ne more izogniti tej problematiki in ker nas kot organizacijo Socialistične zveze na tem področju v prihodnje čakajo še velike naloge, bom poskušal v nekaj odstavkih
podati nekaj misli kot osnovo za razpravo.
Sedanji gospodarski politični položaj terja ustrezno angažiranje vseh družbenih činiteljev in tudi Socialistične zveze. Seveda pri tem ne gre le za monetarno reformo, vzroke, ki so do nje privedli, njene trenutne posledice in pričakovane rezultate, ampak celovitejšo ekonomsko politično problematiko, zlasti pa ukrepe za stabilizacijo ekonomskih dogajanj in družbenega razvoja sploh.
Ob družbeni in gospodarski reformi 1965. leta je všfe takratne ukrepe Spremljala usmerjena in zelo intenzivna politična akcija, ki je odločilno vplivala na splošno politično razpoloženje in angažirala javnost, delovne organizacije in delovne ljudi za uresničevanje reform-skih ciljev.
Kljub sedanji izredni zaostritvi ekonomsko političnih odnosov in vprašanj, pa so pogoji za njihovo razreševanje bistveno drugačni od tistih leta 1965. Gospodarstvo je dosti razvitejše, uveljavljajo se pozitivni vplivi gospodarske reforme in zakonitosti trga, razvitejša je samoupravna zavest kot eden najpomembnejših faktorjev za obvladovanje vprašanj družbenega razvoja.
Devalvacija se nasploh, zlasti pa v gospodarstvu, obravnava preveč izolirano, ločeno od ostalih gospodarsko politinčih nalog in problemov. Zato je razumljivo, da so tudi zelo različne reakcije na efekte devalvacije, skladno z različnimi interesi in različno prizadetostjo. Od tod tudi vprašanja in dvomi, ali je bila monetarna reforma nujna, ali je bila prav zdaj in ali je dovolj premišljena in pripravljena.
Monetarno reformo je treba smatrati le kot enega od ukrepov, ki je tesno povezan s stabilizacijsko politiko, kakršna je začrtana v zvezni republiški resoluciji ekonomskega razvoja v letošnjem letu in v stabilizacijskih programih. V teh se predvidevajo spremembe dosedanjih gospodarskih tokov v smeri stabilnejših gospodarskih in družbenih odnosov, čemur naj služijo ukrepi vseh nosilcev gospodarske dejavnosti v proizvodnji in delitvi. To naj o-mogočajo spremembe v gospodarskem sistemu in v tekoči ekonomski politiki. Pomemben faktor bodo tudi novi odnosi v družbeno-po-litičnem in družbeno eko-
nomskem sistemu v okviru predvidenih ustavnih sprememb.
• USTREZNA POLITIKA CEN
Ob stabilizacijskem programu in po devalvaciji je zlasti pomembna ustrezna politika cen. Ukrepi o zamrznjenju cen so sicer kratkotrajnega značaja, vendar pa v doglednem času po devalvaciji ni mogoče bistveno spreminjati razmerja v cenah, ker bi to hitro privedlo do istih nesorazmerij in nestabilnosti samo na višjem nivoju. Devalvacija sama po sebi vzpodbuja inflacijske pojave. Gospodarski subjekti skušajo s povečevanjem cen paralizirati njene učinke. Znani so že konkretni poizkusi avtomatičnega povečevanja cen po devalvaciji. Zaradi tega se je treba politično jasno zavzemati za to, da se rast cen zadržuje, da se sproščajo cene najprej tistim proizvodom, ki jih je lahko obvladovati z ekonomsko intervencijo (blagovne rezerve, svoboden uvoz). Najtežje posledice bi imelo povečanje cen tistim proizvodom in uslugam, ki povzročajo verižno reakcijo in vodijo k splošnemu povečanju cen.
Seveda bo potrebno zaradi nastalih disparitet spremeniti oziroma uskladiti cene nekaterim proizvodom in uslugam (železnica, kmetijstvo). Časovno in po obsegu takšne korekture cen ne bi 'smele ogroziti procesa stabilizacije.
Posebna pozornost pri formiranju cen gre zlasti tistim proizvodom in uslugam, ki bi s podražitvijo težje prizadeli standard socialno šibkih kategorij prebivalstva (nizki osebni dohodki, penzije).
Sedanji moment narekuje sodelovanje vseh družbenih dejavnikov. S politično aktivnostjo moramo ustvariti razpoloženje, ki naj v napore za stabilizacijo vključuje vse čini-telje. Pri tem ne gre zapadati v iluzije, tako kot po drugi strani ne bi bilo prav preveliko dramatiziranje. Ne bi smeli zanemarjati pozitivnih efektov stabilizacije in v njenem okviru monetarne reforme, prav tako kot je nujno preprečiti., da nam politično zavest in delovni odnos do teh izredno pomembnih vprašanj in odločitev formirajo tisti, ki z monetarno reformo izgubljajo.
• DRUŠTVENA DEJAVNOST
V naši občini imamo zelo razvejano društveno dejavnost. Socialistična zveza si je v preteklosti vseskozi prizadevala, sistemsko urediti financiranje te dejavnosti, ker so nam v preteklosti kaj hitro zbledeli razni družbeni dogovori o zbiranju sredstev, smo v soglasju z delovnimi organizacijami in občinsko skupščino formirali sklad za društveno dejavnost pri občinski konferenci SZDL. Ta sklad naj bi po prvotnem dogovoru dobival sredstva iz občinskega proračuna in sicer 0,20 % od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih in za isti
procent je leta 1969 bila tudi povečana občinska stopnja na osebne dohodke. Čeprav je ta stopnja ostala vse do danes ista, sklad ne dobiva teh sredstev v tej višini, ampak je poslal le ena izmed mnogih postavk proračuna, ki je odvisen od kritične situacije celotnega proračuna. S formiranjem sklada smo naredili korak naprej, sistemske rešitve pa s tem nismo dosegli. Sredstva v višini 370.000 din s katerimi razpolaga sklad, le delno pokrivajo stroške za osnovno dejavnost društev in še to le nekaterih. Se vedno pa nam ostaja odprto vprašanje denarja za vzdrževanje društvenih objektov in pa financiranja večjih prireditev, ki presegajo občinske aii pa celo državne okvirje. Mislim, da bo že enkrat skrajni čas, da se bo naša občinska skupnost izjasnila o teh odprtih vprašanjih in tudi pristopila k skupnemu reševanju.
• KULTURNA SKUPNOST
S sprejetjem zakona o formiranju kulturnih skupnosti bomo tudi v naši občini prišli do tega, da se bo kultura obravnavala na samoupravni o-snovi, obenem pa bomo morali sprejeti takšne instrumente financiranja kulture, da bo ta sistemska rešitev, kar bo omogočalo redne vire sredstev za to dejavnost. Prepričan sem, da bomo na ta način že v letošnjem letu zbrali občutno več sredstev za kulturo kot v preteklih letih, kar pa je tudi nujno, saj vemo, da imamo pri nas na tem področju strašno revščino. Strinjam se z že večkrat povedano ugotovitvijo, da je Velenje le kulisa, njegova notranjost pa je vsaj kar se kulture tiče prazna, zato moramo tudi mi svojo akcijo usmeriti v to, da se ta praznina čim prej napolni.
• INFORMIRANJE IN LOKALNI LIST ŠALEŠKI RUDAR
Eno izmed važnih vprašanj s katerim se je ubadal izvršni odbor v preteklem letu je tudi problematika pri izdajanju lokalnega lista Šaleški rudar. List izhaja že 5 let. Naklada se je v tem času povečala za 34,9 %, za kar so predvsem poskrbeli krajevni odbori SZDL in sindikalne organizacije. List
Poraba sredstev je bila na-
1.	Osnovna šola RaVne
2.	111. osnovna šola Velenje
3.	Sola Šmartno ob Paki (projekti)
4.	Otroško igrišče Velenje
5.	Otroški vrtec Velenje
6.	Cesta Ravne Cesta Lokovica
7.	Cesta na pokopališče
8.	Cesta na Paški Kozjak
9.	Cesta Plešivec — Graška gora
10.	Cesta Salek — Bevče
11.	Garancijski pologi
12.	Zimski bazen
13.	Oročena sredstva banki
14.	Garderobe za športnike (projekti)
15.	OD referenta, potni stroški, bančni stroški, ostali stroški
16.	Saldo in prenos za 1971
Pri teh številkah moram povedati to, da nekateri objekti niso plačani v celoti, zato so bila prenešena preostala sredstva za leto 1971, z njimi pa tudi obveznosti v višini 1.164.450 din. Pri sprejemanju letnega načrta in plačevanja obveznosti nam največ težav dela neredno plačevanje pogodbenih obveznosti s strani delovnih organizacij, tako, da so ostale dolžne za lansko leto še celih 703.238 din.
Pred časom je bil sestanek z vsemi direktorji delovnih organizacij, na katerem je bilo dogovorjeno, da se bodo letošnji prispevki plačevali po mesečnih obrokih, zato sem prepričan, da bo tudi pri izvajanju samih gradenj manj problemov.
Za letošnje leto program gradnje še ni sprejet, odobren je bil le začasni program, tako, da se gradnja lani zastavljenih objektov lahko nadaljuje, v letošnjem letu se bomo zavzemali, da pridejo v program predvsem šolski objekti, ker je na tem področju tudi najbolj kritično. Po začasnem predlogu programa naj bi se v letu 1971 gradili naslednji objekti: dograditev III. osnovne šole Velenje, dograditev otroškega vrtca Velenje, učilnice in te-
izhaja v nakladi 8500 izvodov, poleg lista pa kot prilogi izhajata še občinski uradni vest-nik in glasilo Mladi rudar. Zavedamo se, da je ta list v času izhajanja popolnoma opravičil svo obstoj, saj bi nam tako popolnega in neposrednega informiranja in poročanja v naši občini ne moglo nadomestiti nobeno drugo informacijsko sredstvo, istočasno pa je še vedno najcenejši list, ki ga pri nas lahko dobimo, saj 30 par po izvodu že skoraj ne pomeni nič. V zadnjem času pa je list zašel v težave, na eni strani podražitev materiala in tiska, na drugi strani pa neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani delovnih organizacij, je pripeljalo do tega, da moramo v bodoče na drug način pristopiti k reševanju tega vprašanja. šaleški rudar mora dobiti bolj čvrsto oporo, to pa bo le takrat, če bo res postal občinsko glasilo. Delovne organizacije, ki so podpisale pogodbo, se vse premalo zavedajo, da je to tudi njihovo glasilo. Zato bo ena bodočih nalog Socialistične zveze, da pride do izdaje ustanovne listine, katero bodo morale podpisati vse delovne organizacije in Sociali-stinča zveza. L,e tako bo potem list postal glasilo vseh delovnih ljudi naše občine.
• IZVAJANJE PROGRAMA NEGOSPODARSKIH INVESTICIJ
Socialistična zveza je bila nosilec akcije za izvedbo referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo negospodarskih objektov v naši občini, zato mora tudi stalno spremljati, kako se sprejet program izvaja.
S sredstvi krajevnega samoprispevka upravlja sklad za negospodarske investicije pri Skupščini občin eVeienje. Sredstva sklada se formirajo iz dveh virov in sicer iz sredstev krajevnega samoprispevka in sredstev delovnih organizacij, ki jih prispevajo po družbenem dogovoru. Krajevni samoprispevek smo začeli plačevati šele v drugi polovici leta, vendar se je že lani kljub majhnim sredstvom zastavilo veliko objektov. Iz naslova krajevnega samoprispevka smo v letu 1970 zbrali 2,218.065 din iz naslova družbenega dogovora z delovnimi organizacijami pa 2,800.173 din, to je skupaj 5,018.238 dinarjev.
slednj a
505.093 159.700
25.645 83.198 190.083
1,239.533 46.000 123.975
40.000 37.526 293.287 896.594 400.000
21.500
45.042
917.062
5,018.238
lovadniea z otroškim vrtcem v Smartnem ob Paki, učilnice v Šoštanju pri šoli Biba Riick, cesta Plešivec — Graška gora, cesta v Lokovico. cesta v Flor-janski greben, cesta skozi Ga-berke. cesta na Paški Kozjak, gasilski dom Velenje, športne garderobe in knjižnica Velenje.
Vsa prizadevanja tečejo v tej smeri, da bi letos dobili več kratkoročnih kreditov kot lani, ker bi le tako lahko realizirali zastavljeni program, verjetno pa še bomo zastavili kakšen objekt zraven.
Ko bo sprejet zaključni račun za lani in letošnji finančni načrt, ga bomo objavili v Šaleškem rudarju.
Mislim, da se že iz podatkov v tem poročilu vidi, da se vsa sredstva zbirajo po programu in samo za tiste objekte, za katere smo glasovali na referendumu. Večkrat se čujejo razne pripombe, češ, da se denar uporablja za vsemogoče. Na takšne namige moramo najostreje reagirati, ker takšno zmedo nam med naše občane vmešavajo tisti, ki se niso strinjali niti z razpisom referenduma in tisti, ki jim ni všeč. da smo tako enotni v prizadevanjih za reševanje naših potreb.
ODVZEM KRVI
Občinski odbor Rdečega križa Velenje pripravlja s komisijo za krvodajalstvo več krvodajalskih akcij. Omeniti veija, da so odvzemi krvi vedno dobro obiskani, saj prebivalci velenjske občine množično sodelujejo v teh humanih akcijah.
Letos je bila prva krvodajalska akcija v Smartnem ob Paki. Odziv je bil izredno dober. Kri je darovalo kar 131 občanov. Največ je bilo kmetov in žena.
Komisija za krvodajalstvo pa bo naslednji množični odvzem krvi organizirala v Šoštanju in Velenju. Takrat naj bi darovalo kri blizu 900 ljudi. Naslednja krvodajalska akcija pa bo spet julija v Velenju. Zato računajo, da bo do konca letošnjega leta darovalo kri blizu 1500 prostovoljnih krvodajalcev iz velenjske občine.
MOČAN TOVORNI PROMET
Na železniški postaji v Smartnem ob Paki je bil lansko leto res močan tovorni promet. Znano je, da tu nakladajo svoje izdelke, posebno deske, tudi podjetj ja iz Gornje Savinjske doline.
Kosovnih pošiljk je bilo odposlanih 4(1.5 ton, prispelo pa jih je 391 ton, kar znaša skupaj 58 vagonov po 15 ton. Vozovnih pošilj je bilo odposlanih 92.063 ton, prispelo pa jih je 16.985 ton, kar znaša skupaj 7.270 vagonov, to je za 550 vagonov več kot predlansko le-
Po železnici prevažajo v glavnem les in lesne izdelke, gradbeni material, tuf, ki ga pridobivajo v bližnjem Gorenju, hidrirano apno iz Podgore pri Smartnem in drugo. Nič ni čudnega, če misli železniška uprava zgraditi še en tir, ker sedanji trije že ne zadoščajo več, posebno še, ker vozi skozi Šmartno skoraj vsako uro po en tovorni vlak naložen z lignitom iz Velenja.
nOBEl! PRIDELEK HMELJA
Kmetijska zadruga Šoštanj — obrat Šmartno ob Paki, je v lanskem letu imela res lepe uspehe v pridelovanju hmelja. Lanska proizvodnja je znašala 28.700 kg, v kooperaciji pa 48.295 kg. Od tega je bilo v lastni proizvodnji I. vrste 19.641 kg in II. vrste 9.059 kilogramov. V kooperaciji pa I. vrste 23.452 kg, II. vrste 24.209 kg, III. vrste pa 635 kg.
Obrat je imel 15 ha zemljišč, v kooperaciji pa ga je bilo 35,34 ha. Iz številk je razvidno, da je bil lanski hektarski donos večji kot pa oni pri kooperantih. Zanimivo je. da že več let nazaj ni bilo tako dobrega donosa in tako dobre kvalitete, ne pri obratu in tudi ne pri kooperantih.
V petek 19. februarja je Velenje obiskala tričlanska delegacija centralnega sveta sindikatov ZSSR in se na občinskem sindikalnem svetu pogovarjala o politiki in načinu financiranja stanovanj v občini Velenje. Ogledali pa so si tudi Velenje. Delegacijo je vodila Lidija Avgustovna-Kubnjalf, v njej pa sta bila še Genadij Ma-karov in V. Cernorcev.
V V
V ŠOŠTANJU RAZSTAVA OTROŠKIH RISB
Obletnico smrti pesnika in narodnega heroja, so u-čenci in učitelji osnovne šole Karla Destovnika Ka-juha, po njem nosi ime šola, nadvse slovesno prosla-vili. Najprej so imeli svečano prireditev na kateri so nastopili učenci, zatem pa so v prostorih šole že tretjič odprli razstavo otroških risb. Tokrat razstavljajo učenci iz 28 slovenskih šol, in sicer iz Cir-kovec na Dravskem polju, Maribora, Kamnice pri Mariboru, Raven na Koroškem, Vuzenice, Radelj ob Dravi, Šmartnega ob Paki, Pre-valj, Poljčan, Celja, Polzele, Kostanjevice na Krki, Litije, Novega mesta, Trži-
ča, Kranja, Jesenic, Dobja pri Planini, Komende, Ljubljane, Trbovelj, Velenja in Šoštanja.
Pokrovitelj razstave, ki jo imenujejo »Likovni cvet otrok«, je Pionirski list. Ta je nagradil tudi najboljšo šolo in sicer osnovno šolo Komande-Moste. Drugo nagrado je dobila šola Ljubljana-Vič, ki jo je prispevala krajevna organizacija ZB NOV Šoštanj. Občinska zveza DPM Velenje je prispevala tretjo nagrado za šolo iz Tržiča, četrta pa je bila II. osnovna šola iz Celja, ki je dobila nagrado šo-štanjske krajevne skupnosti.
AVTO MOTO
DRUŠTVO
ŠALEŠKA
DOLINA
VELENJE
prireja
TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
dne 15. marca 1971 ob 17. uri v gimnaziji Velenje.
Vpišete se lahko vsak dan od 8. do 15. ure v društveni pisarni v Velenju, Celjska 4. Ker je število omejeno, prosimo, da pohitite s prijavami.
OCENA DELA___
Člani občinske konference SZDL Velenje so se 12. februarja zadnjič sestali v starem sestavu. Zato je bila osrednja točka razpravljanja poročilo o delu izvršnega odbora in občinske konference SZDL.
Obširno oceno nekaterih vprašanj, ki sta jih obravnavala oba najvišja organa občinske organizacije SZDL, je podal sekretar izvršnega odbora Jože Veber. Zaradi pomembnosti objavljamo del njegovega poročila na 2. strani današnjega Šaleškega rudarja.
Precejšen del razprave se je nanašal na stabilizacijske ukrepe. Člani občinske konference pa so tudi opozorili na vzdušje, ki vlada
med našimi občani po devalvaciji. Več besed je bilo spregovorjenih o izvajanju programa gradnje negospodarskih investicij iz sredstev krajevnega samoprispevka. O obeh vprašanjih so na konferenci govorili Avgust Vohar, Ivan Stropnik, Martin Slatinšek, Drago Tratnik, Mirko Hudej, Ivo Gorogranc, Miloš Volk, Vinko Šmajs, Stanko Pod-vinšek, Franc Štefančič, Vlado Videmšek, Milan Hla-din in Stane Ravljen.
Srečanje mladih pevcev
Spet je pred nami tra-	krat ob 17.30 v domu kul-
dicionalno »Srečanje mla-	ture v Velenju, dih pevcev«, s katerim V petek, 5. marca bodo
mladi pevci čestitajo svo-	nastopili otroški zbor glas-
jim mamicam za njihov	bene šole Frana Koruna
praznik — 8. marec in po-	Koželjskega Velenje, otro-
kažejo svojim sošolcem,	ški zbor osnovne šole
znancem in vsej javnosti,	Šmartno ob Paki, otroški
kaj so se naučili novega.	zbor osnovne šole Paka,
Letos bo srečanje zaradi	otroški zbor osnovne šole
velikega števila zborov (17)	Gustava Siliha, otroški zbor
razdeljeno na dva dela. Ta-	osnovne šole Skale, otroški
ko bo »Srečanje mladih	zbor osnovne šole MiRa
pevcev« v petek 5. marca	Pintar-Toledo ter mladin-
in v Soboto 6. marca, oba-	ski zbori osnovne šole
Na občinski konferenci so sprejeli spremenjena pravila občinske organizacije SZDL. Spremenili so le 28. in 62. člen. Prva sprememba se nanaša na sklepčnost občinske konference, ki veljavno sklepa, če je na seji navzoča navadna večina članov. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov, pravila pa sprejema ali spreminja z dve tretjin-sko večino.
Ker je minil mandat tudi izvršnemu odboru, so že pripravili kandidatno listo za novega. O kandidatni listi razpravljajo krajevni odbori SZDL, obravnavali pa so jo tudi na občinski konferenci. Predlog novega izvršnega odbora je naslednji: Ljuban Naraks, Avgust Vohar, Franc Pristovšek, Stane Ravljen, Lado Zako-šek, Tone Pečovnik, Milan Valenčak, Ciril Grebenšek, Stane Prašnikar, Vili Jelen, Martin Primožič, Milan Šterban, Ivo Gorogranc in Jože Veber.
Šmartno ob Paki, osnovne šole Karel Destovnik Ka-juh Šoštanj in osnovne šole Biba Ročk Šoštanj.
V soboto, 6. marca 1971 ob 17,30 pa bodo nastopili otroška zbora vzgojno varstvenih ustanov Šoštanj in Velenje;, otroški zbori o-snovnih šol Topolšica, Biba Ročk in Karel Destovnik Kajuh Šoštanj ter mladinska zbora osnovnih šol Gustav Šilih in Miha Pintar-Toledo in dekliški zbor gimnazije Velenje.
Na obeh večerih bo skupno nastopilo preko 1000 mladih pevcev.
Z DELOM DO DENARJA
TONE IILRIH MED PIONIRJI
Prvoborec Tone Ulrih-Kristl se je sestal s člani zgodovinskih krožkov z osnovnih šol. Srečanje je bilo v osnovni šoli Miha Pintar-Toledo.
Mlade zgodovinarje je seznanil s predvojnim delavskim gibanjem v Šaleški dolini in z začetki vstaje proti okupatorju. Po pripovedovanju prvoborca so pionirji lahko spoznali kako je bilo v tistih časih tvegano upreti se sovražniku.
Delegacija sovjelskih sindikatov v Velenju
Taborniški odred »Jezerskega zmaja« iz Velenja je dobil na nedavnem občnem zboru novo vodstvo. Starešina je Jože Kaker, vzgojitelj iz RŠC Velenje, načelniea pa Danica Gračner.
V Velenju so ustanovili taborniški odred »Jezerskega zmaja« šele pred dvema letoma. Vendar pa je mogoče navkljub temu ugotavljati, da se dokaj hitro veča število tabornikov in njihovih privržencev. Taborniki pa, kar je še posebej pomembno, pridobivajo tudi na ogledu. Med taborniki je za zdaj v Velenju največ u-čencev in dijakov. Vse več pa je tudi delovnih organizacij, kjer izražajo pripravljenost, da dejavnost taborniške organizacije v prihodnje bolj podpro.
Na občnem zboru so velenjski taborniki, med drugim, u-gotovili, da je bila dejavnost njihove organizacije v letu 197» kar razgibana. Delalo je 9 vodov, v katere je bilo vključenih nad 100 tabornikov, med-
vedkov in čebelic. Zraven rednega dela v vodih so pripravili velenjski taborniki še nekaj drugih akcij. Ob dnevu mladosti so imeli na velenjskem gradu propagandni tabor, udeležili so se pohoda po poteh XIV. divizije in Srem-ske fronte, prvi teden počitnic so pripravili dnevna letovanja za najmlajše člane — medvedke in čebelice, prav tako pa tudi za tiste pionirje, ki se za taborništvo zanimajo. Sodelovali so v akciji »Svobodno Pohorje 1970«, prav tako pa tudi na manifestacijah v Velenju, v Ravnah, Topolšici in v Mozirju.
Razveseljivo je, da so pripravili lani taborniki odreda »Jezerskega zmaja« tudj več prostovoljnih delovnih akcij. Manjkalo jim je denarja in delovne akcije so bile ena od oblik, da so si zagotovili potreben denar za delo. Tako so taborniki grabili zelenice po Velenju, v Paki so posadili 2.200 smrekic, nad Termoelek-
trarno Šoštanj pa so urejali stezo za vleko hlodov. Omeniti velja, da so za denar, ki so si ga prislužili s prostovoljnim delom, kupili 5 skoraj novih šotorov.
Velenjski taborniki so na nedavnem občnem zboru, med drugim, ugotovili da bi bili lahko uspehi še večji, če bi bilo zadosti vodnikov. Nekateri so namreč odšli na študij v Ljubljano, drugi so zavzeti z delom itd. Zato bo v prihodnje vzgoja vodniškega kadra ena od osnovnih nalog tabornikov iz Velenja, pri tem pa jim bodo pomagali Soštanj-čani.
Med nalogami, sprejetimi za leto 1971, pa velja omeniti uresničitev želje, da bi naposled vendarle uredili in zagotovili lasten taborniški prostor, saj so zdaj težave tako zaradi sestajanja kot hranjenja opreme. Kupiti želijo tudi manjkajočo opremo, zagotovo pa bodo v letu 1971 pripravili lastno taborjenje.
GASILSKI 0BCNI ZBOR
Pred dnevi so imeli redni letni občni zbor člani gasilskega društva v Šmartnem ob Paki. Iz posameznih poročil je razvidno, da je bilo društvo v preteklem letu res delavno. V svoje vrste so pritegnili še več pionirjev. Lahko pa se postavijo tudi s svojo žensko desetino.
Letos nameravajo obnoviti gasilski dom, urediti stanovanja za orodjarja in kupiti novo gasilsko opremo. Zaradi svojega dela uživajo med prebivalci ve-
liko simpatij, zato smo prepričani, da jim ta program ne bo delal posebnih težav, posebno še, ker je občinska gasilska zveza obljubila denarno pomoč.
Občni zbor so pozdravili: zastopnika občinske gasilske zveze Miloš Volk in Ojstršek, načelnik oddelka za notranje zadeve Martin Tovornik ter predstavnik Zveze borcev Zorko Kotnik.
Na občnem zboru so podelili zaslužnim gasilcem visoka priznanja oziroma
odlikovanja za njihovo dolgoletno in nesebično delo v gasilski organizaciji. Franc Goričnik iz Rečice ob Paki in Franc Podgoršek iz Podgore sta prejela najvišje priznanje za svoje 50-letno delo v gasilskih vrstah, Tine Steblovnilc iz Šmartnega ob Paki za 40-letno vestno delo, nekaj članov pa za 30, 20 in 10-letno delo.
Z. K.
V NOVO OBDOBJE
Kdo ne pozna teh naših fantov — večinoma rudarjev — žuljavih rok, veselega obraza, srce pa polno ljubezni do naše slovenske narodne in umetniške pesmi. Ta čustva jih vežejo v skupno družino, ki se je trenutno ustalila na 22 članov in redno — teden za tednom — marljivo študira, vežba in pripravlja snov in vsebino za nove nastope, nove koncerte, nova presenečenja. Poznamo jih z nešteto prireditev, na vseh proslavah in spominskih dnevih nas razveseljujejo, poznamo jih z radijskih oddaj, ko v poletnih večerih njihova pesem odmeva po vseh slovenskih vasicah, poznamo jih s televizijskih zaslonov, kjer so se neprisiljeno kot gostje tisoč družin pojavili na TV zaslonih in se predstavili na svojih delovnih mestih v zamazanih oblekah s šlemom in rudarsko svetilko na glavi. Predstavili so se nam v svojih družinah kot nežni možje in dobri očetje, videli smo jih v družbi in njihovem vsakdanjem življenju, delovne in vedre, povsod pa jih je spremljala pesem, ki jim poleg rudarskega dela pomeni dobršen del vsebine njihovega življenja.
Lani so imeli 65 pevskih vaj in 17 nastopov. Katero društvo se še lahko ponaša z enakih delovnim elanom. Od nastopov preteklega leta je treba posebej omeniti uspeh zbora ob nastopu pri proslavi 50-obletnice ustanovitve pevskega zbora v Šaleški dolini in pa nastop na reviji oderskih pevskih zborov celjske regije. To posebej navajamo zato, ker so tema dvema nastopoma prisostvovali naši vidni predstavniki glasbene umetnosti, aktivni pevovodje naših priznanih pevskih zborov, strogi kritiki, ki so po končanem koncertu izrazili zboru in vodstvu priznanje in pohvalo za tako kvalitetno in umetniško zapeto slovensko pesem. Priznanje kritične publike, zlasti pri tako številni konkurenci iz-vežbanih pevskih zborov, je dalo »KAJTJHU« del samozavesti, ki se je manifestirala v še tršem delu, še bolj zahtevnem programu in vsebinsko in umetniško dovršenih oblikah.
Pri pregledovanju uspehov v pretekli delovni sezoni ne smemo prezreti koncerta v kulturnem domu, ki je bil namenjen posebej zbranemu občinstvu, to je prosvetnim delavcem velenjske, slovenjegraške in delno tudi celjske občinske skupščine. Kajuhovci so ponesli našo pesem v najbližje vasi, izvedli so samostojne koncerte v Ravnah pri Šoštanju, v Šentilju pri Velenju in v Cirkovcah. Povsod so bili toplo sprejeti in za svoje izvajanje tudi primerno nagrajeni z aplavzom.
Doseženi uspehi, pomanjkljivosti, spodrsljaji in priznanja služijo zboru pri objektivni analizi kot ocena lastnega dela na prehojeni poti, obenem pa tudi kot prikaz za bodoče načrte in nastope. Obnova uspeha je ljubezen do pesmi, želja do
umetniškega podajanja te pesmi in to povsod, kjerkoli si naš človek zaželi lepo slovensko petje.
Da bi zbor dosegel še višjo umetniško raven pri svojem izvajanju, se morajo prav vsi člani zbora zavedati prevzetih nalog in storiti prav vse, da disciplinirano in brez ugovorov omogočijo vodstvu zbora, zlasti pevovodji, da izoblikuje nove pevce in pripelje zbor kot celoto do tistih kvalitet, ki si jih zastavlja kot cilj za uspešen nastop, do tistih kvalitet, ki dajejo zboru trdnost in zaupanje, da se lahko pojavi v še tako hudi konkurenci. Prav bi bilo, da se te naloge v polni meri zavedo prav vsi člani zbora, da se brez do-mišljanja o lastni nadvred-nosti disciplinirano podredijo skupnim ciljem in brez užaljenosti sprejemajo konstruktivno kritiko, ki vodi k napredku zbora in še višjim dosežkom.
Zbor se tudi zaveda, da se ne more in ne sme zapirati vase in omejevati vstop novim članom v svoje vrste. Zaveda se, da je še mnogo mož in fantov, ki radi prepevajo, ker imajo veselje do pesmi pa vendar ne najdejo poti do zbora, poti ki bi jih privedla do njihovih tovarišev, do organiziranega petja v pevskem zboru. Vodstvo zbora ob tej priliki vabi in prosi vse, ki mislijo, da bi mogli kakorkoli sodelovati v zboru, naj se javijo na pevski vaji, ki je v kulturnem domu vsak torek in petek ob 18. uri. Slehernega bomo veseli, radi ga bomo sprejeli v svoje vrste in ko bo stal na odru, osvetljen od odrskih reflektorjev, bo v aplavzu iz dvorane, iz žarečih oči poslušalcev doživel tisto zadovoljstvo, ki ga občuti plemenit človek ob zavesti, da je prostovoljno storil tovarišu uslugo. To je v glavnem nagrada pevcu za nešteto ur truda in dela, nagrada, ki jo delijo hvaležni poslušalci, med katerimi so cesto tudi lastni otroci, žena, dekle, starši, prijatelji. Občutek hva-
ležnosti prevzema oboje: izvajalce in poslušalce in ta občutek hvaležnosti je često obarvan s ponosom.
Ze ocene najboljših pe-vovodij so na samih nastopih jasno nakazale smer, naj bi tako kvaliteten pevski zbor ponesel uspeh svojega dela v slovenski pesmi tudi preko meja naše ožje slovenske, kakor tudi širše državne meje. To idejo pospešuje tudi mnenje Republiškega sveta za kulturo in prosveto v Ljubljani, naj bi kar največ naših zborov v tej delovni sezoni gostovalo v inozemstvu. Občni zbor je ocenjeval tudi to možnost in v zavesti polne odgovornosti za tak nastop zajel realizacijo teh želja v svoj delovni načrt za leto 1971. Ta zajema predvsem delo za izpopolnitev slovenske pesmi do najvišje stopnje in se z izpopolnjenim programom pokazati povsod, kjer se za lak nastop pokažejo ugodne prilike in želje poslušalcev. To pa naj bi bili predvsem nastopi pred domačim občinstvom, to je v naši občinski skupščini. Zbor smatra za svojo prvo in moralno dolžnost, da bo tudi v tej sezoni sodeloval na vseh prireditvah in proslavah — kot je, rudarski praznik, dan borcev i. si. — povsod, kjer se bo pokazala potreba po slovenski pesmi. Pri tem načrtovanju zbor ni pozabil svojih bolnih tovarišev, ki jim nameravajo posvetiti poseben nastop v zdravilišču v Ravnah pri Šoštanju.
Kot vsako leto bo zbor tudi letos pomeril svoje zmogljivosti z ostalimi pevskimi zbori na reviji odraslih pevskih zborov bivšega celjskega okraja. Končno izoblikovano slovensko pesniško besedo namerava zbor* letos prvič ponesti najprej med naše južne brate, kjer se namerava predstaviti s samostojnim koncertom v Subotici, nato pa poizkusiti svojo srečo preko državne meje in sicer v Avstriji ali na Ceho-slovaškem.
To je v glavnem program zbora letos, ki je z ozirora na dosedanje uspehe mogoč in je po našem mnenju prav, da po tolikem trudu naš zbor pokaže izven domačih meja svojo vrednost, ki mu jo iskreno prisojajo ljudje, ki so poklicani, da ocenjujejo vrednost posameznih pevskih zborov. Tudi domači poslušalci jim na tej preizkušnji želimo vso srečo.
M. MAVEC
Občinski	načrt razvoja šolstva
in otroškega varstva do leta 1975
KONEC NADALJEVANJ STROKOVNO ŠOLSTVO
Strokovno šolstvo v občini razvija svojo dejavnost v okviru zavoda KŠC Velenje. Ta zavod izobražuje mladino v 3 poklicnih šolah in 2 srednjih tehničnih šolah. Za trdno postavljen plan razvoja zavoda bi bilo potrebno narediti analizo razvoja podobnih šol v celi Sloveniji, ker podobne profile izobražuje v SRS več šol. To je neizvedljivo. Zaradi tega bo RS C v planiranem obdobju razvijal in širil svojo dejavnost v že obstoječih smereh, ker so na teh področjih v občini največje potrebe.
Zavod bo do leta 1975 razširil svoje šole — to je rudarsko tehnično, elektrotehnično, rudarsko poklicno, kovinarsko poklicno in elektro poklicno tako, da bo v letu 1975 imel vpisanih 1300 učencev.
Ob taki razširitvi se pojavlja problem šolskih prostorov. Na novo bi potrebovali 8 novih učilnic. Te učilnice nam
bi zagotavljale pouk v 2 izmenah. Za odvijanje pouka v eni izmeni bi bilo potrebno novih 16 učilnic.
Izgradnjo šolskega prostora bodo morale financirati gospodarske organizacije z območja občine Velenje, investicija bi znašala 9 milijonov novih dinarjev.
Ob upoštevanju predmetnika bo potrebna nova nastavitev 10 predavateljev različnih profilov.
Za normalno delo bi predavatelji na RŠC potrebovali 13 stanovanj.
Financiranje redne dejavnosti poteka iz ustaljenih virov. Do leta 1975 se bodo zaradi razširitve izdatki povečali najmanj za 50 %.
DELAVSKA UNIVERZA
Delavska univerza organizira v prvi vrsti tiste šole, ki jih v Velenju ni in se povezuje z odgovarjajočimi šolami
izven Velenja, da tako približa te šole slušateljem v Velenju. Zanimanje za večerno šolanje nenehno raste.
Delavska univerza Velenje namerava v planiranem obdobju nadaljevati in razširiti svoje delo pri organizaciji političnih, delovodskih, srednjih ekonomskih šol, tečajev tujih jezikov, šol za starše, osnovnih šol ter kmetijskih šol.
Do leta 1975 bi šola potrebovala 8 do 10 učilnic izven svoje zgradbe v popoldanskem času. To bi lahko rešili z intenzivno gradnjo šolskih prostorov za osnovne šole, ItSC in gimnazijo, v tem primeru bi se sprostile učilnice za večerno šolanje, ki jih potrebuje delavska univerza.
Ce hočemo dvigniti kvaliteto izobraževanja odraslih, bo v tem obdobju nujno potrebno zaposliti odgovarjajoče strokovnjake za izobraževanje odraslih — andragoge. Do njih bomo prišli le z racionalno politiko štipendiranja.
JUBILEJNI ZBOR VELENJSKIH GASILCEV
V soboto, 30. januarja so se gasilci gasilskega društva Velenje zbrali na 74. letni občni zbor. Zbora so sc poleg članov, pionirjev, mladincev in rezervnih članov udeležili tudi številni gostje, med njimi predsednik občine Nestl Žgank, načelnik oddelka za upravno politične zadeve občine Velenje Martin Tovornik in še drugi. Zbor pa je prisrčno pozdravila skupina gasilskih pionirjev iz sosednjega društva mesta Šoštanj, ki je velenjskemu društvu čestitala za dosežene uspehe pri požarnem varstvu in mu zaželela še večjih uspehov in napredka. Skupino pionirjev je vodil dolgoletni poveljnik občinske gasilske zveze, neumorni in požtrvovalni gasilec in gasilski veteran Rudi Bolha.
Zbor je bil zelo dobro pripravljen. Poročila, ki so jih pripravili predsednik društva Stane Hudales, poveljnik Franc Pečečnik in blagajnik Franc Geršak, so bila zelo skrbno pripravljena in je iz njih bilo razvidno celotno delo društva v preteklih letih, posebno pa v letu 1970. Velenjsko gasilsko društvo je že več let znano, kot eno zelo dobro usposobljenih društev na Slovenskem, saj je bilo leta 1968 v B skupini celo republiški prvak, v A skupini pa je tistega leta doseglo odlično 3. mesto. Prvak v občini pa je že od leta 1954.
Pevski zbor Kajuh iz Velenja
Uspehe velenjskih gasilcev potrjujejo številne diplome, priznanja in pokali, ki so jih v zadnjih 20 letih prejeli kar dvajset. Društvo ima tudi prijateljske stike z gasilci iz sosednje Avstrije, kjer so že 7 krat nastopili in tudi tam zabeležili vidne uspehe za kar so prejeli pismena priznanja in pokale.
Društvo ima v svojem o-perativnem sestavu 1 višjega častnika, 4 častnike, 11 podčastnikov in 50 izpraša-nih gasilcev. V letu 1970 je društvo sodelovalo pri 11 manjših ali večjih požarih, katerih se je udeležilo kar 127 članov, ki so opravili pri tem 360 ur prostovoljnega dela. Njihove hitre intervencije so očuvale več stomilijonske vrednosti v zasebni ali družbeni lasti.
V letu 1971 bodo gasilci Velenia začeli z gradnjo novca gasilskega doma. Sedanji gasilski dom je bil zgraien leta 1937 in «toji na kraju, ki je predviden za ir rad njo stolpnic. Lo'r5>cija za novi dom je predvidena na koncu Celjske ceste, ker najbolj ustreza načrtovani nrometni zasnovi Ve'enja. Izbrali pa so si jo sami člani gasilskega društva.
Z gradnjo doma bodo začeli že pomladi, predračunska vrednost pa znaša milijon dinarjev. Financirali bodo iz sredstev krajevnega samoprispevka in prispevka velenjskih delovnih organizacij. Pri zemeljskih delih bodo organizirali prostovoljno delo in upajo na udeležbo vseh članov društva, kakor tudi ostalih prebivalcev Velenja, predvsem pa ljubiteljev gasilstva.
Načrte velenjskih gasilcev je podprl tudi predsednik občinske skupščine Nestl Žgank, in društvu čestital za dosedanje uspehe ter sc jim zahvalil, kakor tudi vsem gasilcem v občini, za njihovo budnost pri očuva-nju našega skupnega "Bogastva. Dejal je, da se mora z izgradnjo novega doma pričeti čimprej, tako da bi naslednji občni zbor praznovali že v novem domu. Prisotni so predsednikove besede pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem in obljubili, da lahko računa na njihovo pomoč in sodelovanje.
Poleg gradnje novega doma pa so si gasilci zadali še druge naloge v letu 1971. Usposabljali bodo nove člane, skrbeli za gasilsko opremo in orodje, pri čemer bo potrebno misliti na nabavo sodobne tehnične opreme. Prav tako se nameravajo v tem letu udeležiti raznih gasilskih tekmovanj in drugih prireditev, ker tu vidijo usposobljenost članov za hitro in uspešno ukrepanje pri požarih.
Zbor so zaključili s pode-l;tvijo priznanj in manjših daril najboljšim gasilcem v preteklem letu. Celotna operativna desetina, ki že več let osvaja najvišje rezultate, je sprejela spominska darila, njen desetar Stane Hudales pa pismeno diplomo, ker je 20 let uspešno vodil operativne desetine na posameznih tekmovanjih, kakor tudi v požarnih akci-iah in ob elementarnih nesrečah. Lani ie Stane Hudales prevzel funkcijo predsednika društva, svojo dosedanjo funkcijo pa je prepustil mlajšim tovarišem. Za uspešno, ažurno in natančno delo je sprejela spominsko darilo tudi tajnica društva Jožica Melanšek.
Na koncu naj zapišemo še to, da je potrebno pohvaliti vse člane društva za dosežene uspehe, tovariše, ki so znali pravilno organizirati in tudi voditi svoje člane k uspehom.
I. G.
00373226
S KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ŠOŠTANJ
NADALJEVANJE S PRVE STRANI
SOCIALISTIČNA ZVEZA NOSILEC VSEH AKCIJ
Poročali smo že, da je bila 8. februarja v Šoštanju konferenca Krajevne organizacije SZDL. Šoštanjčani so spregovorili o krajevnih problemih in nalogah, ki jih nameravajo letos rešiti. Podrobno pa so pregledali tudi delo krajevnega odbora SZDL.
Na območju krajevne organizacije SZDL šoštanj je 2.084 volilnih upravičencev. Od teh je plačalo članarino SZDL 1.834 članov ali 88,2 odstotka. Takšno številčno stanje je vsekakor zadovoljivo. Vendar pa so posamezniki, ki neodgovorno zavračajo plačilo članarine in odklanjajo članstvo SZDL. O teh primerih je predsednik krajevnega odbora SZDL Martin Primožič povedal: »Socialistična zveza je naša vseljudska, najbolj množična politična organizacija, ki naj poveže v svoje članstvo vse polnoletne občane, ki priznavajo statut SZDL. Socialistična zveza naj bi bila tribuna evidentiranja in vsklajeva-nja želja in hotenj članstva. Statut SZDL omogoča slehernemu občanu — volilcu, da preko organizacije SZDL sodeluje pri obravnavanju in razreševanju vseh, za ožjo ali širšo skupnost pomembnih zadev s katerimi
Saldo 31. 12. 1969 Dohodek iz članarine
Dohodek skupaj:
IZDATKI:
Prispevek godbi na pihala Prispevek taborniškemu odredu Prispevek ženam za proslavo iT. marca Prispevek DPM za obdaritev soc.
šibkih otrok Prispevek za stroške javne radijske oddaje Prispevek za umetniške razstave in
prireditve
Prispevek volilnim odborom ob referendumu Pisarniški material in poštni stroški Stroški izdelave plakatov Poverjeniški zvezki Bančni stroški
Pogostitev za člane KO in poverjenike
se občan srečuje kot individualna osebnost, ali kot član ožje in širše skupnosti občanov. Zato je ena izmed nalog SZDL, da čimveč ob-čanov-volivcev pridobi za aktivne člane Socialistične zveze in v njihovem interesu in z njihovim sodelovanjem kar se da uspešno o-pravlja svoje socialistično poslanstvo. Eden od osnovnih pogojev za članstvo in pripadnost SZDL je plačevanje članarine, ki pa gotovo ni tako visoka, da bi bila ovira za članstvo.
Posamezni člani so poverjenikom izrekli pomisleke, če se s sredstvi zbranimi s članarino pošteno upravlja in v kakšne namene se uporabljajo.
Zaradi odsotnosti dosedanje blagajničarke ne moremo dati popolnega blagajniškega poročila, bom prikazal okvirni pregled finančnega poslovanja z dohodki in izdatki:
3.264,58 din
4.401,60 din
7.666,18 din din
500,00 300,00 350,00
500,00 534,70
388,50 250,00 216.20 10,00 55,00 33,60 388,50
• SODELOVANJE S KRA-TEVNO SKUPNOSTJO JE USPEŠNO
Posebej velja omeniti, da je bilo tudi v zadnjem obdobju sodelovanje s svetom KS obojestransko koristno in uspešno. Skupno so bila pretehtana vsa pomembnejša vprašanja in naloge, ki padajo v delovno področje krajevne skupnosti. Pri tem je sodeloval tudi širši krog odgovornih ljudi Šoštanja, predvsem pri iskanju in oblikovanju odločitev v zahtevnejših in dolgoročnejših predvidevanjih.
Pomembno nalogo je KO SZ opravil tudi ob pripravah in izvedbi referenduma za samoprispevek občanov za financiranje negospodarskih investicij. 97 odstotkov volilcev in 57,4 odstotka glasov za prispevek je dokaz, da je večina naših
volilcev pravilno ocenila upravičenost uvedbe samoprispevka, za hitrejše reševanje tistih nalog, ki so sestavni del naših življenjskih potreb, hotenj in našega standarda. Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so prvi objekti fi-nacirani iz samoprispevka že zgrajeni in služijo svojemu namenu.
Predsednik KO SZDL Martin Primožič je o tem dejal: »Menim, da smo občani Šoštanja v preteklem letu prispevali še dodatni delež na tem področju. S sodelovanjem v delovni akciji pri dovršitvenih delih na modernizirani cesti Šoštanj — Ravne, smo pod geslom »Mesto-vasi« izkazali solidarnost tistemu delu naših občanov, ki so bili in so še prikrajšani za rano-™e dobrine, ki jih imamo v centrih in za katere so svoj delež prispevali tudi delov-
ni ljudje iz podeželja. V akciji je sodelovalo 125 naših članov in opravilo okoli 400 delovnih ur. Glede na število članov, sposobnih sodelovanja v takšni akciji, to seveda ni ravno veliko. Za pravočasno izvršitev del na delovišču, pa je bilo izredno pomembno. Občani Raven so ob tovoritvi ceste izrazili hvaležnost za razumevanje in delovni prispevek.
Prepričan sem, da bomo tudi v letu 1971 sodelovali v takšni akciji, saj bodo nova delovišča še kako potrebovala naše sodelovanje.
Poleg tega pa imamo tudi v samem Šoštanju mnogo stvari, ki kličejo po ureditvi. Gotovo se delovnemu prispevku, ki je v našo korist, ne bomo izognili.«
• ČIMPREJ URBANISTIČNI NACHT
Krajevni odbor SZDL je obravnaval tudi problem in vprašanje urbanizacije šo-štanjskega področja. Urba-nistinči načrt je namreč dokument, ki določi dokončno podobo v izgradnji kraja. Ker tega ni, se pogosto pojavljajo težave in problemi, kako najbolj smotrno in skladno razvrstiti in projektirati objekte, ki so predvideni za izgradnjo. Takšen problem je nastal ob določitvi lokacije za nadomestno cerkev. Investitor tega objekta, to kaže, se izogiba upoštevanju predlogov strokovnjakov za urbanizacijo in hoče pridobiti gradbeni prostor, ki se s tem objektom ne vključuje v urbanistično celoto kraja.
Zato bi veljalo ponovno in posebno priporočilo pristojnim organom občinske skupščine, da poskrbe za čimprejšnjo izdelavo urbanističnega načrta za celotno ožje in širše področje mesta Šoštanj, da se tako omogoči normalna in načrtna izgradnja na tem področju naše doline.
Predsednik krajevnega odbora SZDL, Martin Primožič, je na konferenci govoril tudi o obrambi domovine. Takole je povedal: »Prepričan sem, da je konferenca SZDL primerno mesto, da spregovorimo nekaj tehtnih besed o temi, ki je izredno važna za vsakogar, to je o naši usposobljenosti za obrambo miru, ali za akcijo v primeru, da bi bili ogroženi od agresorja s katerekoli strani. Cas v katerem živimo nas resno opozarja, da nobena, pa tudi najbolj miroljubna država, ni varna pred mračnimi načrti velikih sil za osvajanje novih vplivnih in vojno-stra-teških področij, pa četudi za ceno pridobitve le-teh z o-svajalno vojno. Zmotno bi
bilo prepričanje, da takšne težnje lahko preprečimo in onemogočimo le z aktivnim delom naše armade. Uspeh je lahko popoln le, če se vsi usposobimo in odločimo braniti svojo svobodo in domovino.
Zakon o organiziranju vseljudskega odpora nas v primeru potrebe tudi obvezuje, mi pa smo se dolžni za takšno dolžnost čimprej in čimbolje usposobiti. Tb je gotovo naš življenjski ih-teres, če hočemo preprečiti ali vsaj ublažiti posledice, ki bi sicer bile neizbežne. To je naloga, ki jo moramo opraviti v miru. Cim večja bo stopnja naše usposobljenosti in pripravljenosti tem manj je nevarnosti za kakršnokoli presenečenje.
Socialistična zveza bo v bodočem obdobju, bb iskanju ustreznih oblik in ob sodelovanju ustreznih služb, organizirala predavanja in razgovore na katerih bi se prebivalci seznanili ž vsem, kar je potrebno za lastno zavarovanje in sodelovanji v skupnem odporu, takrat ko bi nastopila potteba. Gotovo ne bo nikogar, niti mladega, niti starejšega, ki ga to ne bi zanimalo in ki se ne bi vključil v to vse-ljudsko akcijo usposabljanja.«
Na konferenci krajevhe organizacije ŠZDL V Šoštanju so podrobno razpravljali tudi o stabilizacijskih ukrepih. Zaskrbljeni šo zavoljo stalnega zviševanja cen potrošnih dobrin. Zattt so sprejeli resolucijo in jo poslali republiški in občinski konferenci SZDL, izvršnemu svetu SRS, republiškemu sindikalnemu svetu, predsedstvu republiške konference ZKS in komiteju občinske konfcrence ZKS. V pismu takole pišejo:
»Člani krajevne organizacije SZDL smo na letni konferenci, poleg ostalega, zelo prizadeto spregovorili o sedanjem neugodnem stanju v našem jugoslovanskem gospodarstvu, o vzrokih, ki so privedli do takšnega stanja in posledicah, ki jih že, a jih bomo še v večji meri občutili.
Pri presojanju vzrokov in stanja nismo prezrli doseženih uspehov na katere hi bili resnično ponosni, če bi le-ti bili v celoti rezultat dobrega gospodarjenja in ekonomske moči našega gospodarstva. Ker so pa v veliki meri plod nestabilnosti in nenormalnih inflacijskih gibanj, to je prekomerne potrošnje navzven in na notranjem prostoru, smo zašli v situacijo, ko bomo z občutno samoizpovedjo na račun bodočega standarda morali pokrivati primanjkljaje in popravljati storjene napake.
Upravičeno ugotavljamo, da je za takšne pojave in za nastalo Stanje krivda predvsem v neodgovornih, nepravilnih in nestrokovnih ocenah naše gospodarske moči. Gotovo je to vzrok za neustrezne in nekvalitetne sistemske odločitve in ukrepe.
Resnično smo zaskrbljeni, da bo, kot ob preteklih reformah in ukrepih, najbolj prizadeti tisti, najštevilnejši del državljanov z najnižjim standardom. To skrb opravičujejo primeri, ko se uradno dovoljuje dvig cen na nivo evropskih, četudi vemo, da smo osebne dohodke zamrznili na nivoju, ki je daleč izpod evropskega.
Pričakujemo in zahtevamo večjo in doslednejšo odgovornost vseh odgovornih faktorjev Pri reševanju vseh druž-beno-političnih in gospodarskih zadev, ki jih zahteva sedanje stanje. Le tako bo mogoče ohraniti zaupanje najširšega kroga delovnih množic in pridobiti njih podporo pri sprejemanju in izvrševanju stabilizacijskih ukrepov.
Obsojamo vsakogar, ki skuša kljub neugodni situaciji z kakršnimkoli poviševanjem cen na račun skupnosti pridobiti korist in ogrožati že tako prizadeti življenjski standard, v teh prizadevanjih podpiramo odgovorne organe za odločno eliminiranje vsega,, kar ni v skladu z spirejtetim stabilizacijskim programom.«
RAZGLASILI SMO NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE
Na slovesnosti je glavni in odgovorni urednik Šaleškega rudarja Ljubo Na-raks med drugim dejal: »Šport in telesna rekreacija sta se v velenjski občini zadnji desetletji toliko razmahnila, da predstavljata pomembno zvrst aktivnosti mladih. Široka športna in telesnovzgojna dejavnost je dobila oporo v pravilni zasnovi samega razvoja, ki že ima določeno trdnost in je porok za nadaljnje Uspešno delo. Čvrst koncept celotne športne aktivnosti zagotavlja množično vključevanje mladine in tudi tistih, ki želijo v kasnejših letih krepiti svoje telo. Na drugi strani pa omogoča razvijanje tekmovalnega, kakovostnega, tu in tam celo že vrhunskega športa.
Pri vključevanju mladine imajo pomembno rjiesto šole, oziroma šolska športna društva, ki jih Strokovno vodijo pedagogi. V teh društvih se mladina prvič sreča s športom, posamezniki pa se tu že odločajo za določene panoge. Zato je vloga šolskih športnih društev še toliko bolj pomembna.
Tekmovalni šport ima dobre pogoje za delo, saj je v občini kar 21 športnih klubov in sekcij, ki vključujejo blizu dva tisoč športnic in športnikov. Naši tekmovalci posegajo že po najvišjih naslovih v Sloveniji, nekateri pa so stopili tudi na najvišjo zmagovalno stopnico celo na državnih prvenstvih. Največja zasluga za takšne pomembne dosežke velja prizadevnim športnikom samim, ki porabijo dosti časa in truda preden se povzpnejo v Sam vrh športne elite. Vendar pa ne smerho prezreti tudi drugih važnih momentov, ki vplivajo na kakovost tekmovalnega športa. Dokaj urejeni gmotni pogoji in primerna vežballšča v sre-'"ščih šaleške doline, pripomorejo, da nadarjeni, vztrajni in marljivi športniki dosežejo vidnejše uspehe. Res je sicer, da se športni delavci vedno znova še srečujejo z določfenimi težavami, vendar pa ne mine leto, da ne bi v velenjski občini pridobili katerokoli novo športno dobrino.
Kot na ostalih področjih dela in življenja prihaja tudi v športnih in telesno-vzgojnih aktivnostih vedno bolj do veljave razumevanje vseh pomembnih gospodarskih in drugih odlo-
PLESNI
ŠPORTNI KLUB
VELENJE
razpisuje
PLESNI TEČAJ IN TEČAJ MODERNIH PLESOV
Pričetek bo v četrtek, 4. marca 1971 ob 19. uri v avli osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje.
Vabljeni!
čujočih dejavnikov v občini ter njihovo spoznanje, da je tovrstna dejavnost za nas povsem enakovredna kateri koli drugi. Naša skupna skrb, da ustvarimo dobre ■ogoje za delo številnim športnim društvom, se odraža v novozgrajenih športnih objektih in v tem, da krepimo enotno politiko na področju športne dejavnosti, brez vplivov klubaštva, rivalstva in precenjevanja posameznih panog. Naj povedano podkrepim z novimi stvarnimi primeri. Za letošnji Dan žena bo Velenje dobilo ogrevan plavalni bazen, sredi leta pa še odprtega. S tem bodo dane spet nove možnosti, da se bodo številni mladi ljudje odtu-jevali negativnim in škodljivim vplivom nekoristnega pohajkovanja in sedenja v zatohlih prostorih ter raje krepili telesne moči s plavanjem. Zato bosta ta dva športna objekta v naši občini zelo pomembna. Tem objektom pa bodo kasneje sledili še mnogi drugi.«
Vsi najboljši športniki so dobili priznanja Šaleškega rudarja in darila, ki so jih prispevali: termoelektrarna Šoštanj, komunalno obrtni center Velenje, rudnik lignita, tovarna gospodinjske opreme Gorenje, gostinsko podjetje Paka, rudarski šolski center, Splošno gradbeno podjetje Vegrad, kle-parstvo-vodvod šoštanj. Lesna Šoštanj, Trgovsko proizvodno podjetje ERA, Trgovsko podjetje VINO Šmartno ob Paki in Občinska zveza za telesno kulturo Velenje.
Uredništvo šaleškega rudarja je dalo posebno priznanje Franciju Blatniku in ga razglasilo za najuspešnejšega športnika Velenja. Dobil je kristalni pokal šaleškega rudarja.
Športniki, ki smo jih letos razglasili za najboljše v občini Velenje, so sami mladi, pa vendar že rutinirani tekmovalci in tekmovalke. To so skromni in marljivi športniki, ki vsak hipec časa porabijo za svojo telesno krepitev in naporne treninge. Z voljo in pravim športnim elanom že več let, od tekmovanja do tekmovanja, osvajajo nove dosežke. Njihov začetek je bil skromen in težak. Zdaj pa so se že povzpeli med športne izbrance in tekmujejo na številnih domačih tekmovanjih, nekateri pa se pojavljajo v mednarodni areni.
PIŠČANCE
težkih pasem in nesnic dobite po zmernih cenah vsak petek v tednu pri Jožetu Medvedu v Pre-logah pri Šoštanju.

PREKLIC
Plačilna kartončka RLV preklicujeta: Jože Jus, Pod-kraj 43 in Darko Sečen, Velenje, Aškerčeva 17, št. 722.
NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI OBČINE VELENJE
ANTON ŠKRIPAČ -judo
Član judo kluba Partizan — Rudar Velenje, zaposlen kot kvalificiran rudar pri rudarskem šolskem centru.
Z judo športom se je seznanil že kot pionir v Slovenski Bistrici. Ko pa je prišel v Velenje, se je vključil v velenjski judo klub. Dvakrat je bil republiški prvak in kot mladinec je osvojil tudi naslov državnega prvaka.
V lanskem letu je na republiškem prvenstvu dosegel 2. mesto (v srednji kategoriji), v tekmovanju po pasovih pa 3. mesto. Je nosilec rjavega pasu in kan-
didat za mojsterski pas in je nepogrešljiv član velenjske ekipe, ker tekmuje v I. republiški ligi.
RUDI JERIC -
košarka
24-letni študent Visoke šole za telesno vzgojo v Ljubljani in član košarkarskega kluba Elektra Šoštanj.
2e kot pionir se je začel ukvarjati s košarko v Šoštanju. Od leta 1965 pa je nastopal za prvo ekipo Elektre v republiški ligi. Na vseh srečanjih je bil med najboljšimi igralci in je dosegel tudi največ košev za svojo ekipo, zato je vbil vselej nepogrešljiv član fiekipe v letu 1970.
FRANC MELANŠEK -dviganje uteži
Član težko atletskega kluba Rudar Velenje, rudarski inštruktor na rudarskem šolskem centru.
Kot učenec rudarskega šolskega centra se je vključil v težko atletski klub. Že kot mladinec je kmalu dosegel vidne uspehe in leta 1967 osvojil prvi naslov državnega prvaka, nato pa je dosegel vse rekorde v težki kategoriji za mladince. V preteklem letu je bil republiški prvak in četrti na državnem prvenstvu. Njegov osebni rekord je 390 kg v triatlonu. Nastopil je v republiški reprezentanci na trobojih Julij-
BRUNO B0R0VNIK -karate
Ima komaj 16 let in je učenec na rudarskem šolskem centru elektrikarske poklicne šole. Včlanjen je v karate klub »Gorenje« Velenje. Preden se je posvetil karateju, se je ukvarjal z gimnastiko, plavanjem, nogometom in atletiko. Od leta 1968 pa redno trenira karate. Leta 1969 je dosegel 3. mesto na republiškem prvenstvu, lansko leto pa je v Pančevu v konkurenci mladincev osvojil naslov državnega prvaka.
ska Krajina — Koroška — Slovenija, kjer je že tretjič bil najuspešnejši tekmovalec.
FRANCI BLATNIK-kotalkanje
Član Šaleškega alpinističnega odseka. Z, alpinizmom se je pričel ukvarjati že leta 1954 pri mariborskem alpinističnem odseku. Do leta 1960 je preplezal vse Savinjske in Julijske Alpe. Leta 1965 je bil član jugoslovanske odprave na Kavkaz. V tem času je preplezal tudi vse pomembnejše vrhove v centralnih Alpah in sodeloval v petih odpravah.
Višek plezalnih dosežkov v svetovnem merilu pa je dosegel z vzponom po severni steni Ejgerja, saj je bil prvi Jugoslovan, ki je preplezal to steno.
V lanskem letu je bil vodja prve slovenske alpinistične odprave na Norveško, ki so jo v glavnem sestavljali alpinisti šaleškega alpinističnega odseka, ki so opravili nekaj prvenstvenih vzponov... Je eden vodilnih gorskih reševalcev. Dušan Kukovec je nosilec zlatega častnega znaka PZJ in PZS.
MIRAN P0ŽUN-rokomet
Član rokometnega kluba Partizan Šoštanj, učitelj v Jurkloštru.
Za šoštanjski rokometni klub nastopa od 1969. leta in je veliko pripomogel, da se je ekipa uvrstila med najboljše slovensko moštvo. Kljub temu, da je v službi v Jurkloštru, redno obiskuje treninge v Šoštanju in je eden najboljših igralcev moštva, ki že dve leti uspešno tekmuje v slovenski rokometni ligi.
DUŠAN KUKOVEC-alpinizem
flMAJDA PESJAK -atletika
17-letna Majda Pesjak je dijakinja velenjske gimnazije. Pred dvema letoma se je pričela pri velenjskem atletskem klubu ukvarjati z atletiko. Svoje doslej največje uspehe je dosegla v peteroboju, kjer je osvojila naslov republiške prvakinje pri mlajših mladinkah. Bila je reprezentantka Jugoslavije v dvoboju mladink z Italijo. Njeni najboljši dosežki — skok v daljino 525 cm, v peteroboju pa je dosegla 3240 točk.
VERENA TROFENIK - DRAGO ŠULEK plesni par
Plesni par je osvojil naslov prvaka v razredu B leta 19G5 in leta 1966, preden sta junija 1966 svoje športno udejstvovanje prekinila za leto dni, ki jih je Verena zaradi študija francoščine preživela v Parizu. Po prekinitvi sta leta 1967 napredovala v razred A, tudi tu prodrla prav na vrh in leta 1968 dosegla najvišji mednarodni tekmovalni razred (razred I) in osvojila naslov absolutnega prvaka Jugoslavije. Ta uspeh sta ponovila še dvakrat: 1969. in 1970. leta.
V šestih letih športnega udej-stvovanja sta sodelovala na 113 tekmovanjih: 48-krat sta nastopala doma, 65-krat pa sta zastopala Jugoslavijo na mednarodnih turnirjih in uradnih
Lansko leto ni nastopal, -vendar pa je bil vsa leta nazaj dober športnik in je v mednarodnem merilu dosegel več pomembnih rezultatov. Za izredne dosežke mu je uredništvo Šaleškega rudarja poklonilo posebno priznanje kot najuspešnejšemu športniku mesta Velenja.
Športnika leta 1970
NATAŠA DERM0L
KAREL FERLEŽ
Za športnika leta 1970 je izbran KAREL FERLEŽ, predmetni učitelj v rudarskem šolskem centru, član AMD Šaleška dolina Velenje. Karel Ferlež je prvič nastopil na rallyju v Beogradu pred petimi leti z avtomobilom spaček. Že naslednje leto je pridobil društveno licenco. Na številnih meddruštvenih rallyjili je pridobil kvalifikacijo za republiško licenco. Pred dve-mi leti pa je kot republiški prvak dosegel zvezno licenco, kar je bil pogoj, da je •ta 1970 nastopil na dirkah za državno prvenstvo. V tem letu je na dirkah za državno prvenstvo dosegel kar trikrat prvo mesto, en-
Za športnico leta je izbrana 17-letna dijakinja velenjske gimnazije, članica kotalkarsko-drsalnega kluba Rudar Velenje — NATAŠA DERMOL. Kotalkati je začela ob ustanovitvi ko-talkarskega kluba v Velenju, leta 1962. Najprej je nastopala v dvojici s Slavkom Koreničem in kot državna prvaka sta nastopila tudi na svetovnem prvenstvu v Angliji leta 1967. Kasneje pa je nastopala tudi kot solistka na evropskem prvenstvu v Italiji in osvojila 9. mesto. Lani je bila državna prvakinja pri članicah in tudi republiška prvakinja. Poleg kotalka-nja vadi sedaj atletiko pri AD Kladivar in je v višino skočila že 150 cm.
krat drugo, v skupni uvrstitvi pa je bil drugi. Udeležil se je tudi vseh dirk za prvenstvo Slovenije in vselej zmagal.
aww||8
HtgHi
evropskih in svetovnih prvenstvih v tujini. Med največje mednarodne uspehe lahko štejeta uvrstitve v finale na velikih mednarodnih prireditvah (ob sodelovanju 15 do 30 parov iz 10 do 15 držav) v Berlinu, Kaiserslauternu, Miinche-nu, "ha Bledu in celo prva mesta na manjših turnirjih. Posebno vesela sta bila solidnih uvrstitev v domovini plesnega športa, Veliki Britaniji, na odprtih angleških prvenstvih v močni konkurenci preko 100 parov. Teh turnirjev sta se udeležila leta 1970 na lastno pobudo in lastne stroške, na lastne stroške sta se v začetku februarja letos odpravila na enotedenski trening v Anglijo.
HH
■■m
mm
ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor,— Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-3«» pri SDK,
ekspozitura SoStanj — Rokopleov ln fotografij ne vračamo — Tiik in kliiejl: Cetla Celje
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža
ANTONA MART1NŠKA
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje.
Zahvaljujem se društvu upokojencev Velenje in njihovemu pevskemu zboru ter tovarišu Kvar-tiču za poslovilne besede.
Žalujoča žena Fanika
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljubljene žene, mame
MARIJE HUDOBREZNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so drago po-kojnico spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se za poslovilne besede Brunu Trebičniku in Mihu Va-lenciju ter rudarski godbi in pevcem pevskega zbora društva upokojencev v Velenju.
Hvala vsem, pri katerih je našla oporo v življenju in so se je spomnili po smrti.
Vsem naša najgloblja hvala.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Olga in Jožica z družinama, oče in mati Kolarjeva, brat Stane in ostalo sorodstvo
V 77. letu starosti je ob koncu lanskega leta umrl Anton Klančnik z Velikega vrha 44. Bil je mali kmet, za skorjo kruha pa se je moral pehati tudi po tovarnah.
Preživljal je težko mladost v številni kmečki družini. Bojeval pa se je tudi v prvi svetovni vojni, od Krpatov do Dolomitov ter preživljal leta ujetništva.
Zdaj se je poslovil od svojev, znancev in sosedov. Pobrala so ga leta in bolezen, ki je legla na utrujena pleča ponosnega in trdnega narodnjaka. Pokojni Klančnik je imel v sebi polno življenjske energije. Vseskozi do poznih jesenskih dni življenja je bil daleč naokoli znan kot dober kosec, saj je vedno puščal za seboj mlajše. Z veliko natančnostjo pa je pletel tudi košare in druge potrebščine.
Vsi, ki smo pokojnega Antona Klančnika poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu.
****************

•	Bertold KODRIC, roj. 1943, rudar iz Družmirja št. 38 in Marija CAS, roj. 1943, vrtnarska delavka iz Pesja št. 58
•	Anton BERLAK, roj. 1946, delavec iz Ljubije št. 50 in Jožica PLESNIK, roj. 1950, delavka iz Pesja št. 21
•	Franc VOBONCNIK, roj. 1949, rudar iz Pake pri Velenju št. 34 in Marija ROŠER, roj. 1953, delavka iz Pake pri Velenju št. 59
•	Slavko MARS, roj. 1949, strojnik iz Velenja, Cankarjeva c. št. 1 in Dragica SON-JAK, roj. 1950, delavka iz Velenja, Cankarjeva c. št. 1
•	Stanislav 2IGON, roj. 1949, delavec iz Otlice št. 25 in Silvestra JEVŠNIK, roj. 1944, delavka iz Šoštanja, Koroška c. št. 32
•	Branko SORMAZ, roj. 1935, ključavničar iz Prijedora in Mirjana CVI.J1C, roj. 1950, gospodinja iz Prijedora
•	Stanko RAJSTER. roj. 1945, kolar iz Plešivca št. 4 in Frida MRAVLJAH roj. 1952, delavka iz Plešivca št. 47.
Novoporočencem iskreno čestitamo!
KSIMIRVTHI
—	Helena VOLK, upokojenka iz plešivca št. 2, stara 85 let
—	Martin TAMŠE, osebni u-pokojenec iz plešivca št. 39, star 82 let
—	Marija SOPER, soc. pod-piranka iz Plešivca št. 5, stara 75 let
—	Matevž KRA.JNC, osebni upokojenec iz Skalnih Cirkovc št. 12, star 81 let
—	Josip LEMEZ, osebni upokojenec iz Hrastovca št. 1, star 64 let
—	Karol GLAŽAR, osebni u-pokojenec iz Velenja, Koroška cesta 4, star 66 let
—	Leopold KOGOJ, upokojenec iz Šmartnega ob Paki 64, star 88 let
—	Franc STR AII OVNI K, kmetovalce z Velikega vrha št. 36, star 55 let
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob izgubi najinega ljubljenega sinka
mitja
z nama sočustvovali — hvala.
Stane in Vladka Kaiser
ANTON KLANČNIK
»BLAGO Z DNA MORJA« V ZAGREBU — Muzej za umetnost in obrt iz Zagreba je na razstavi »BLAGO Z DNA MORJA« prikazal ves inventar s potopljene trgovske ladje iz 16. stoletja, ki so jo našli 1967. leta v bližini Biograda na moru. Med razstavljenimi predmeti so bile tudi tkanine, ki so neverjetno dobro ohranjene, kar se pravzaprav le redko dogodi pri predmetih z dna moraja. — MODERNA SKULPTURA ALI KOS POHIŠTVA? — Na nedavni raz stavi pohištva v Londonu je bilo prikazanih precej nena vadnih predmetov namenjenih udobnosti in ureditvi stanovanja. Med njimi je bil tudi fotelj, ki na prvi pogled spominja na skulpturo. Proizvajalec in tisti, ki so fotelj preizkusili, pravijo, da je zelo udoben. — TUDI V BEOGRADU PRAZNIK MIMOZ — Turistična zveza Boke Kotorske je poslala v Beograd nekaj zalih deklet s košarami polnimi mimoz, to je cvetja, ki v teh zimskih dneh krasi Boko Kotorsko. Vsako leto ob tem času proslavljajo v Boki praznik mimoz. Beograjčani so iz Boke dobili lepo vabilo, dekleta so jim namreč na beograjskih ulicah poklanjale šopke cvetja.
Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje razpisuje po 9., 10., 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Urad. list SRS, št. 42/66) in 5., 6., 7., 8. in 9. členu odloka SO Velenje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Velenje, št. 5/67 in 1/68)
Javni natečaj
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo ene družinske stanovanjske hiše v Pes.ju (gradbena parcela št. 18) na parceli št. 1236 v izmeri 533 m v k. o. Velenje
I.
Rok za začetek gradnje je eno leto po dodelitvi zemljišča, dokončati pa se mora v roku treh let po pričetku gradnje.
II.
izklicna cena znaša 15,00 din za m2.
V razpisni vrednosti oziroma izklicni ceni niso zajeti stroški še neopravljenih komunilnih del in bo moral investitor prevzeti obveznost za njihovo izvršitev s posebno pogodbo.
III.
Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik, znaša 1.000,00 din. Obenem s ponudbo mora ponudnik predložiti tudi potrdilo o vplačilu varščine, ki jo je treba nakazai na račun 5074-783-7 sredstva nacionaliziranih zemljišč Skupščine občine Velenje z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sredstev nacionaliziranih zemljišč, če ponudnik odstopi od ponudbe, ko je že uspel na natečaju Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu odškodnine.
IV.
Rok za predložitev ponudb je 15 dni od dneva razpisa, odpiranje ponudb pa je v petek, dne 19. marca 1971 ob 8. uri v sobi št. 39/111 Skupščine občine Velenje, kjer lahko prisostvujejo tudi interesenti. Pismene ponudbe pošljite v zapečateni kuverti na naslov PREMOŽENJSKO PRAVNA SLUŽBA SO VELENJE Z OZNAČBO »JAVNI NATEČAJ PESJE«.
SREČANJE AKTIVNIH BORK OB DNEVU ŽENA
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje je sklenil, da bo tudi letos pripravil vsem nekdanjim aktivnim u-deSeženkam NOV sprejem ob prazniku Dneva žena.
Sprejem bo v soboto, dne 6. marca 1971 ob 16. uri v delavskem klubu Velenje. Udeleženkam bodo v počastitev njihovega praznika pripravili kulturni program pionirji osnovne šole Miha Pintar-Toledo Velenje, najbolj pa se bodo verjetno razveselile skupnega medsebojnega srečanja.
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV vabi na to srečanje vse preživele aktivne borke, zlasti pa je to obvestilo namenjeno tistim tova-rišicam, ki zaradi spremenjenega naslova ali pomanjkanja podatkov nc bodo dobile pismenih vabil.
Udeležbo je potrebno prijaviti občinskemu odboru Zveze združenj borcev NOV Velenje pismeno ali po telefonu na številko 85 155 najpozneje do 1. marca 1971.
Občinski odbor
ZZB NOV Velenje
InesrečeA
NEPRIMERNA HITROST
HOTEL PAKA VELENJE
je pripavil za
dan žena
pester barski spored. V nedeljo, 7. marca in ponedeljek, 8. marca pa bodo imele ženske prost vstop.
Bar bo odprt tudi v ponedeljek. V ponedeljek bo v restavraciji »Jezero« glasba že od 16. ure dalje. Kolektive prosimo, da za pogostitev svojih žena, predhodno rezervirajo prostor.
Vsem ženam čestitamo ob njihovem prazniku, 8. marcu!
Na cesti drugega reda od Velenja proti Slovenj Gradcu v Hudi luknji je voznika osebnega avtomobila z reg. št. CE 226-37 Luka Beriča doma iz Velenja, Koroška 25/a zaneslo z avtomobilom tako, da se je prevrnil in obstal dva metra globoko v strugi reke Pake. Berič je 15. februarja ob pol šesti uri zjutraj vozil z neprimerno hitrostjo po zasneženi cesti, zato je zdrsel v Pako. Pri nesreči voznik in njegova sopotnica nista bila poškodovana. Na vozilu pa je gmotne škode za blizu 3.500 dinarjev.