Želimo vam prijeten praznik!
MESTNA OBČINA VELENJE
Občankam in občanom čestitamo k dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. V petek, 24. aprila, ob 19. uri vabimo na svečano akademijo v Dom kulture Velenje.
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Vreme
Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo bo.
TROCAL
IMMIMOmOM
ALU-PVC okna in vrata zimski. . vrtovi senčila
041708 218 063 412128 063 33 522
ISSN 0350-5561
Minister Bandelj v Velenju
V torek popoldne je obiskal Velenje slovenski mi-	govaijal o konkretnih zadevah s tega področja. Bil
nister za notranje zadeve Mirko Bandelj. Z vod-	je tudi gost Radia Velenje, svoj obisk v Velenju pa
stvom policijske postaje seje pogovarjal o var-	je sklenil s pogovorom s predstavniki LDS
nostnih razmerah in seveda novem zakonu o ce-	Velenja. Kot je povedal njihov predsednik Drago
stnem prometu.	Martinšek, so mu predstavili svoje zahteve po
Sprejela ga je tudi načelnica velenjske enote	oblikovanju Savinjsko-šaleške regije, državne uprave Milena Pečovnik, s katero se je po- | mz
Da igrišča ne bodo brez otrok
Prejšnji teden je posebna komisija, ustanovljena pri MZPM Velenje, podala poročilo o urejenosti otroških igrišč v Dolini. Kakšna je, točno vedo vsi tisti, ki imajo majhne otroke, vsi pa se zagotovo strinjamo, da otroških igrišč nikoli ni premalo. Če bo MO Velenje v naslednjih dneh podpisala kon-
cesijsko pogodbo o upravljanju s centralnim velenjskim igriščem ob Šaleški cesti z dosedanjim upravljalcem, podjetjem As inženiring, lastnik zagotavlja, da bo do jeseni igrišče dobilo povsem drugačno podobo. Več na strani 13.
■ bš, foto:vos
Referendumi za nove občine
Poizvedba sklenjena, odločitev še pride
Bodo do jeseni postavljena nova igrala?
Na nedeljskem posvetovalnem referendumu so se državljani odločali o oblikovanju 37 novih občin in o 15 ozemeljskih spremembah obstoječih občin. To je bilo le nadaljevanja postopka, ki ga je omogočil leta 1996 sprejeti zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, ki mora biti sklenjen najkasneje do začetka septembra, ko morajo biti razpisane letošnje lokalne volitve.
Povsem odveč je naštevati vse mogoče in nemogoče zaplete po skoraj vsej Sloveniji pred razpisom tega referenduma, kijih tudi po nedeljskem izrekanju še ni konec, vsaj to je zanesljivo. Kakorkoli že, referendum je bil posvetovalne narave, torej bo o izraženi volji ljudi na koncu odločal Državni zbor; kot je v številnih primerih mimo njihove volje povsem nerazumljivo odločal že doslej. Več na 20. strani
L
9770350556014
DOGODKI
Splošna bolnišnica Celje
Brezposelnost narašča
VELENJE - Že od decembra lani se v Območni enoti Velenje povečuje registrirana brezposelnost. Decembra je bilo prijavljenih 7.898 brezposelnih oseb, v januarju 8.089, v februarju pa že 8.274 oseb, kar je za dobrih 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Brezposelnost se je v primeijavi z lanskim februarjem povečala v vseh upravnih enotah, še posebej v Dravogradu (za skoraj 30 odstotkov), Ravnah na Koroškem (blizu 27 odstotkov) in Velenju (slabih 20 odstotkov).
■ mkp
Dražji vrtci
ŠOŠTANJ - Od 1. aprila dalje bodo šoštanjski vrtci dražji za 10 odstotkov, so odločili svetniki na zadnji seji. Kot je znano, so vrtcu že konec lanskega leta prišli pred Svet s predlogom o podražitvi, ki pa je svetniki tistikrat niso v celoti potrdili. S tokratnim predlogom so bili uspešnejši.
■	mkp
Ocenjevanje kmetij
VELENJE - Enota za kmetijsko svetovanje Velenje in Mestna občina Velenje bosta v letošnjem letu sodelovala v akciji izbiranja vzorno urejene kmetije v Šaleški dolini. Akcija ne bo zajemala zgolj ocenjevanja cvetja na hišnih fasadah, oknih in balkonih, ter urejenega okolja ob njej, temveč izgled in vzdrževanost celovite kmetije. Ocenjevanje bodo izvedli že v kratkem, saj sedaj formirajo komisijo.
■ bš
Varstvo pred požarom
VELENJE - Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je v začetku aprila Andragoškemu zavodu Ljudske univerze Velenje izdalo pooblastilo za izvajanje usposabljanja zaposlenih in odgovornih oseb za varstvo pred požarom. Na tej podlagi lahko Ljudska univerza Velenje zdaj samostojno izvaja izobraževanje tudi s področja varstva pred požarom.
■	mkp
Pomoč prizadetim ob potresu
VELENJE - Predstavniki osnovne organizacija RK Premogovnika Velenje so prejšnji teden obiskali Bovec in kriznemu štabu CZ izročili naročilnico v vrednosti 150.000 tolarjev ter paket z večjo količino toaletnih potrebščin kot pomoč prizadetim ob nedavnem potresu.
■	DJ.
Gospodarsko trdni čez dve leti
Celje, 20. aprila - V prostorih Celjskega doma je vodstvo Splošne bolnišnice Celje pripravilo novinarsko konferenco in na njej širšo javnost seznanilo, da so po sedmih letih izgube lansko poslovno leto sklenili brez rdečih številk. Zalogaj ni bil majhen, rezultati pa so logična posledica doslednega uresničevanja strogih sanacijskih ukrepov. Hkrati jim je uspelo pripraviti še zajeten strateški razvojni program, v katerem je med najpomembnejšimi cilji razvoj bolnišnice kot tretje največje tovrstne ustanove v Sloveniji in osrednje medregijske bolnišnice za celjsko, posavsko, savinjsko in šaleško regijo.
Po besedah direktorja bolnišnice Sama Fakina jim je uspelo predvsem zmanjšati stroške poslovanja ter uskladiti število zaposlenih s tistim, kar jim priznava in
financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Čez dve leti pričakujejo, da bodo gospodarsko trdni in vse pomembnejši sopotnik s približno 1500 zaposlenimi v celjski regiji. Storitve strokovnjakov njihove bolnišnice so v primerjavi s regijskimi (slo-venjegraško, izolsko, novogoriš-ko) res višje, vendar je ob tem potrebno pogledati vsebino. Prav zaradi dosedanjih vlaganj v opremo in izobraževanje vidijo bolnišnico s 829 posteljami v prihodnje kot medregijsko, kar pa ni v skladu z začasno kategorizacijo slovenskih bolnišnic. Po slednji je celjska predvidena kot regijska. Fakin je izrazil prepričanje, da bo republiško ministrstvo za zdravstvo ravnalo modro in dalo bolnišnici status, ki ji pripada. Vsakršna drugačna odločitev bi pomenila manj denarja, omeji-
tev strokovnomedicinskih storitev, skratka nazadovanje, ki si ga seveda ne želijo tudi zaradi pacientov.
Sicer pa nameravajo v celjski bolnišnici v naslednjih letih predvsem nagraditi tisto, kar že imajo in kar v projektnem smislu tudi že izvajajo. Pomočnik direktorja za strokovne zadeve Štefan Tiselj je med drugim povedal, da bodo v bolnišnici na novo organizirali pljučni oddelek, zasnovali center za najsodobnejšo diagnostiko in obravnavo bolnikov z žilnimi obolenji ter razvijali dodatne diagnostične ter terapevtske metode pri zdravljenju bolezni srca, predvsem zaradi potreb, ki se kažejo v medregijskem prostoru. Več o načrtih v prihodnji številki našega tednika.
■ tp
Vrtec Velenje v maju vpisuje novince
Prvi bodo lahko še izbirali
Premalo denarja za delovanje MZPM Velenje
Prikrajšani bodo otroci
Prejšnji teden so člani programskega sveta pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje izpeljali redno programsko skupščino. Uvodoma so se seznanili z bogatim delom zveze v lanskem letu, potem pa so spregovorili o delu v letošnjem, ki bo zelo varčevalno naravnano, saj je zveza, kije namenjena otrokom in njihovemu prostemu času, letos iz občinskih proračunov dobila skoraj pol manj sredstev kot lani. Če ne bodo uspešni pri pridobivanju dodatnih sredstev, brezplačnih letovanj otrok ob morju za socialno šibke ne bo več, v zraku pa visi tudi "Veseli december" in obdarovanja predšolskih otrok...
Več o programski skupščini nam je povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač: "Letošnjo skupščino smo uspešno izpeljali kljub temu, da finančni obeti za leto 1998 niso najboljši. Zato smo sprejeli dogovor, da je potrebno iskati finančna sredstva na vseh možnih naslovih, da bo lahko program realiziran tako, kot smo si začrtali. Letos zato ne pripravljamo kakšnih posebnih novitet. Delno bomo nadgradili projekte, ki smo jih izvajali v prejšnjih letih, torej tiste, ki so jih otroci imeli zelo radi in si jih želijo tudi v naprej. V tem letu obeležujemo 45 let delovanja ZPM Slovenije in 25 let Male Napotnikove kiparske kolonije. Upamo, da bomo zadane plane lahko uresničili, veliko pa je odvisno od finančnih sredstev, saj 50 odstotkov sredstev pridobivamo iz občinskih proračunov Velenja, Šoštanja in Smartnega ob Paki, po prvih odmevih pa bomo iz njih letos dobili pol manj kot lani. Če ne bomo uspeli dobiti sredstev na drugih naslovih, bomo morali nekatere akcije črtati, kar si seveda ne želimo. "
Peter Kovač, predstojnik urada za negospodarske zadeve pri občini Velenje, nam je ob tem povedal, da se zavedajo, daje sredstev, ki so jih odobrili MZPM Velenje premalo, a žal denarja ni. Tudi na drugih postavkah na področju družbenih dejavnosti gaje manj kot lani. Obljubil pa je vso možno pomoč pri iskanju dodatnih virov financiranja.
■ bš
Vrtec Velenje v tem šolskem letu obiskuje 1270 otrok. Za njih skrbi 198 zaposlenih. Po novih normativih, ki so prinesli zmanjšanje otrok v posameznih skupinah, predpisala pa jih je država, s težavo izpolnjujejo vse zahteve zakonodajalca, saj denarja za nove zaposlitve ni. Računajo, da bodo z uvedbo novosti pri posameznih programih varstva, ki ga bodo pričeli izvajati septembra, brez dodatnih zaposlitev zmogli tudi to. Otroke, ki so že njihovi varovanci, sedaj po opravljeni anketi razvrščajo v skupine, ki jih bodo dokončno oblikovali čez dober mesec dni. Ves maj bodo namreč v Vrtcu Velenje vpisovali novince. Tistim, ki bi radi izbirali enoto, ki naj bi jo njihov malček obiskoval jeseni, se splača pohiteti.
Pri ravnateljici Vrtca Velenje smo izvedeli, da bo vpis vsak delovni dan v mesecu maju od 6. do 15. ure. Starše vabijo na upravo Vrtca, kjer bodo dobili vpis-nico in hkrati vlogo za znižanje plačila Vrtca. "Na osnovi vseh dokumentov, ki nam jih bodo
starši prinesli nazaj, bomo otroka tudi vpisali. Posebej bi želela poudariti, da otroka ne bomo vpisali, dokler ne bodo izpolnjeni vsi obrazci, ki jih potrebujemo za izračun varstva za mesec september. Spremembe pravilnika predvidevajo, da lahko starši, ki na novo vpisujejo otroka, prinesejo dokumentacijo o dohodkih za predpreteklo leto, torej za leto 1996. To pa zato, ker v času, ko mi otroka vpisujemo, še nimajo vsi odločb o odmeri dohodnine."
V	tem šolskem letu Vrtec Velenje zapušča nekaj več kot 300 otrok, prav toliko pa bo tudi novih prostih mest.
V	jeseni bodo vpeljali nekaj sprememb pri organizaciji dela. "Nova zakonodaja je prinesla vrtcem možnost ponudbe treh različnih programov. Dnevnega, ki traja od 6 do 9 ur, poldnevnega, ki traja od 4 do 5 ur in krajših programov, ki so namenjeni samo demografsko ogroženim krajem. Za pold-nevne programe je zakonodaja predvidela, da se ponudijo v tistih vrtcih, kjer je otrok za celod-
nevni program premalo. Namenjeni so otrokom, ki pravzaprav varstva ne potrebujejo, potrebujejo pa drugačen način vzgojne dejavnosti, ki otrokom pomaga tako na socialnem, čustvenem kot intelektualnem področju pridobiti znanja, sposobnosti in privajenosti, ki jih potrebuje za življenje v skupnosti. Zato bomo poseben poudarek dali oblikovanju programov, ki jih bomo ponujali tako v dnevnem kot poldnevnem programu. Oba programa bomo prilagodili otrokom. Doslej smo družili otroke v obeh programih in potem smo imeli težave, ko je po pol skupine odšlo domov, mi pa smo spet družili različne skupine. Mislim, da bo nova rešitev za otroke bolj prijetna in boljša." Tako v poldnevnih programih sedaj predvidevajo sočasno prisotnost vzgojiteljice in njene pomočnice eno uro, v dnevnem pa 4 ure. Skupine s poldnevnim programom bodo oblikovali le v tistih enotah vrtca, kjer bo zanje dovolj zanimanja.
■ bš
23- aprila 199j
v
u
POSOČJE - Tla v
prizadetem Posočju se še vedno niso umirila, svoje dodajata dež in celo sneg, po prvih ocenah pa znaša škoda samo na zgradbah več kot 3 milijarde tolarjev; številka bo še bistveno višja, ko ji bodo prišteli še škodo na infrastrukturnih objektih in kulturno - zgodovinskih spomenikih.
ANKARAN - Na letni skupščini sindikata novinarjev Slovenije so med ostalim sprejeli stališče, da se bodo še naprej vztrajali pri sedanji kolektivni pogodbi, ob term se bodo zavzemali za višjo izhodiščno plačo in predvsem za večjo zaščito novinarjev; za novega predsednika so izvolili Tomislava Iviča iz TV studia Maribor.
MARIBOR - V začetku tega tedna so iz Maribora v Sarajevo odpeljali štiri od petih avtobusov, ki so jih izdelali v podjetju M.P.P.; to podjetje je namreča lani zmagalo na mednarodnem razpisu japonske vlade za izdelavo mestnih avtobusov za invalide v Sarajevu.
ŽALEC-V občini Žalec so iz letošnjega proračuna za čiščenje okolja in odvoz kosovnih odpadkov namenili 14 milijonov tolarjev: vse akcije po vrsti so bile zelo uspešne, zato je dokaj upravičeno pričakovanje, da vsaj novih črnih odlagališč ne bo.
SLOVENJ GRADEC Slovenjgraško območno združenje Rdečega križi. I združuje preko 8000 članov, praktično je to eden v vsakem gospodinjstvu, ob ostalih dejavnostih pa pa na domu redno obiskujejo preko 1.000 starejših krajanov.
LJUBLJANA - Po po datkih Urada RS za varnost in zdravje pri delu je bilo lani v Sloveniji kar 18.183 poškodb pri delu, kar je za celih 18 odstotkov več kot leto prej; zanimivo - več kot 20 odstotkov delavcev se je poškodovalo v ponedeljek.


Razslovenjenje Slovencev
In zgodilo se bo! Mnogi vozniki za našim pomembnim politikom ponavljajo: "Nič več ne bo, kot je bilo!" Novi zakon o cestnem prometu je zarezal v bistvo slovenstva. Ko si predstavljamo prebivalca deželice na južni strani Alp v času oddiha, siga naslikamo na klopci pod lipco s kupico v roki. V posodi seveda ni voda, ampak kri vinske trte. In kdor pripoveduje o Sloveniji, ne pozabi omeniti gričev, ki so posejani z vinogradi. In pravijo, da se po naravi zamišljeni in bolj kot ne zagrenjeni Slovenci razživijo šele po treh ali štirih kupicah zreVga vinčeca. Če je še kakšna več, se že zasliši pesem. Strogi glasbeni strokovnjaki sicer pravijo, da Slovenci pojemo tudi brez vinskega pogona, poznavalci slovenske duše pa zagotavljajo, da ima pesem iz slovenskih ust šele ob kozarčku vinčka pravo globino. In zdaj naj bi nam to vzeli. Ali, kot bi rekel pravi slovenski vinski bratec: obeta se nam pravo razslovenjenje.
Saj vse skupaj morda res ni tako hudo, kot zatrjujejo tisti, ki brez pijače niso mogli ne le peti, ampak tudi voziti ne. In če gresta kozarček rujnega in pesem lepo skupaj, preveč kapljice, pa čeprav žlahtne, ne gre skupaj z avtomobilom. Zato se bo pač treba odločiti: ali bomo pili in peli in nas bo oboje postavilo na lastne noge, ali pa se bomo vozili res le na bencinski pogon. Oboje skupaj več ne bo šlo. Prevelikokrat je namreč najprej teklo vino, nato pa kri. Zato je zdaj treba še prej, preden vzamemo v roke kozarec, vzeti v roke pamet. In ob koncu veseljačenja pritegniti policajem ter kot zadnjo rundo
naročiti taksi. Ali pa se pustiti zapeljati komu drugemu. Pa naj me kdo ne obtoži, da napeljujem k nezvestobi.
Za nekatere vozriike bo s prvim majem nastala res velika sprememba. Naenkrat ne bo več veljalo njihovo prepričanje, da z nekaj kozarci v sebi vozijo še bolje kot povsem trezni. In ker naj bi bilo takih, ki ne bodo znali takoj premakniti v nižjo pivsko prestavo, precej, sipo avto šolah manejo roke. Ta zakon je namreč pisan prav na njihovo poslovno kožo. Za take, ki se ne bodo držali pravil novega zakona, ne le tega "pro-hibicijskega", tudi nekaterih dnigih, bo res veljalo, da se moramo vse življenje učiti. In to dobesedno na napakah. In ko se v avto šolah novega zakona veselijo, gostilničarji tarnajoče vijejo roke. Predvsem tisti, ki niso bili izbirčni in so veselo natakali pijačo gostom, za katere so vedeli, da jih zunaj čaka avto, s katerim se bodo odpeljali domov. Morda bodo tudi oni vsaj zdaj prisluhnili priporočilom in poskrbeli tudi za to, da bodo njihovi gostje vamo prišli doov. Ce bodo gostje lokalov pravočasno vzeli glavo v roke in če bodo znali prav prisluhniti tudi gostinci, potem jim ne bo treba premočno tarnati nad padcem prometa in tudi državni proračun se na račun kazni ne bo preveč redil. Pa tudi pri avto šolah si bodo zaman rneli roke.
In lepše bo na cestah in manj skrbi bo v družinah. Nekateri celo pravijo, da bo novi zakon spet močno zdnižil može in žene. Saj bodo možje pogosteje v razne pivske pohode jemali s sabo tudi žene. Ampak piti jim pa ne bodo dovolili.	■ (k)
23. aprila 1998
AKTUALNO
NAŠ CAS 3
HITRO NAKAZOVANJE DENARJA PO SVETU
S četrtkove seje Sveta občine Šoštanj
Sprejeto! KS pravne osebe!
ŠOŠTANJ, 16. aprila - Burne, dolge in glasne razprave, ki sejih je lotevala peščica svetnikov, so dajale pečat četrtkovi seji Sveta občine Šoštanj. Med najpomembnejše, kar so dorekli, gre šteti sprejem proračuna občine za letos, v katerem bo blizu 840 milijonov tolarjev in spremenjen Statut občine s katerim so dorekli večno vprašanje -krajevne skupnosti prave osebe ali ne. Statut omogoča, da o svojem statusu odločijo krajani na zboru sami.
Sejo so začeli z zajetnim dokumentom, strnjenim v dolgoročni program naložb v vodoo-skrbni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih padavinskih voda, v katerem so zajete vse podrobnosti o naložbah, ki bodo potrebne v naslednjih dvajsetih letih, da bodo imeli prebivalci treh občin zagotovljeno oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. Istočasno je bilo treba sprejeti tudi odlok o prispevku za investicijska vlaganja. Dokument sprejemajo vse tri občine v enakem besedilu, te so se že pred časom odločile za skupno izvajanje gospodarskih javnih služb in skupen razvoj na tem področju.
Svetnik Edo Žlebnik (Zeleni) je skušal doseči, da bi bil Šentvid 'met iz tega, da njihov vodovod prevzame Javno komunalno podjetje Velenje, vendar s tem predlogom ni uspel. Delno pa so Zeleni ob izdatni pomoči Franca Brgleza (SKD) uspeli v tem, da bodo strokovne službe proučile njihov predlog, kako bi demografsko ogrožena območja in višinska področja izvzeli iz plačevanja prispevkov za izgradnjo kanalizacijskih objektov ter
čistilnih naprav.
Sočno o zaključnem računu
Živahna, včasih že kar čez mejo spodobnega, pa je bila razprava o zaključnem računu proračuna občine za leto 1997. Posebej sočno hud je bil ob obravnavi Marjan Vrtačnik (nestrankarski), ki je ob razpravi po govorniškem pultu tudi udarjal. Prepričan je bil namreč, da so v občini Šoštanj mimo plana porabili 80 milijonov tolarjev, tega pa brez rebalansa ne bi smeli. Zato je grozil tudi s prijavo na računsko sodišče. Spraševal je
Jaroslav Vrtačnik (LDS) je pojasnil kako je s sporazumi, ki jih TEŠ sklepa s krajevnimi skupnostmi.
tudi o sporazumih, ki jih TEŠ sklepa s krajevnimi skupnostmi. V zvezi s tem je široko razlago podal Jaroslav Vrtačnik (LDS) obenem pa direktor TEŠ.
Zaključni račun so v Šoštanju sprejeli, so pa na podlagi razprave o vzdrževanju gozdnih cest, o čemer je govoril Edo Žlebnik (Zeleni) sprejeli pred-
Milan Kretič (Zeleni) je prišel na sejo s podpisi krajanov Šentvida, ki so terjali samostojno KS in ne, kot je bilo sprva predvideno, povezano z Zavodnjami. Zdaj so uspeli.
čunskega denarja. Pripombe, ki so jih snovalci prejeli na osnutek, so skušali vgraditi v predlog. Svetniki pa so tudi na seji podali nekaj amandmajev. Uspeli so s tremi. Branko Valič (ZLSD), ki je predlagal, da se v Šoštanju letos ne začno dve velikih naložb, preurejanja kulturnega doma in prenove Trga bratov Mravlja-kov, ker je denarja za to, da se obe tudi dokončata premalo, ampak da se letos s predvidenimi sredstvi najprej dokonča obnova kulturnega doma in pripravi vsa potreba dokumentacija za ureditev trga. Milan Ko-pušar (LDS) je uspel z amandmajem, da se 2 milijona tolarjev nameni obnovi igrišča v krajevni skupnosti Gaberke, vzeli jih bodo iz postavke o urejanju Cankarjeve; uspeli pa so tudi Zeleni z amandmajem o 200.000 tolarjih za delovanje Šaleškega literarnega društva, ki jih bodo vzeli iz postavke programa kulturnih društev.
log, da nadzorni odbor še enkrat pregleda vso dokumentacijo v zvezi z vzdrževanjem teh cest. Ta (nadzorni odbor) pa naj, če bo to potrebno, imenuje tudi komisijo, ki bo stvari prišla do dna.
V proračunu 840 milijonov tolarjev
Občina Šoštanj bo letos razpolagala z 840 milijoni prora-
Letni občni zbor MZDU Velenje
Največ besed o pokojninski reformi
"Trenutno je v Medobčinsko zvezo društev upokojencev Velenje vključenih pet društev s približno 5.800 člani. Njeno sodelovanje z raznimi društvi in ostalimi dejavniki je že vrsto let zgledno in uspešno. Veseli smo, da smo ves načrtovan program v celoti uresničili, storili smo celo več kot smo v delovni program zapisali pred letom dni. Bili smo uspešni pri zbiranju potrebnih finančnih sredstev za nemoteno delo, organizirali vsakoletno prireditev "teden upokojencev," poskrbeli za množično rekreacijo in šport naših članov, spomnili smo se tudi naših bolnih članov na domovih in bolnišnicah ob novem letu. Tudi na moije in v zdravilišča vabimo vsako leto naše člane in poskrbimo za ugodne pogoje.
Za vse kar smo postorili v minulem obdobju se moramo predvsem zahvaliti vsem družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, številnim podjetjem,
pa tudi posameznikom, ki so pomagali k uspešni uresničitvi našega obširnega programa. Posebna zahvala velja vsem trem občinam kot stalnim pokroviteljicam tedna upokojencev, prav tako Premogovniku in Gorenju in Velenja ter Termoelektrarni Šoštanj," je o delu v lanskem letu najprej povedal predsednik medobčinske zveze Hubert Mravljak na nedavnem volilnem občnem zboru v Pesju.
Hubert Mravljak je posebej omenil tudi reformo pokojninskega sistema. Na občnem zboru je namreč medobčinska zveza sprejela nekaj predlogov in zahtev glede nove pokojninsko - invalidske zakonodaje. Vsi vedo, da je reforma potrebna, vendar zahtevajo, da se zakon popravi in dopolni.
"Usklajevanje pokojnin naj bo sprotno z rastjo osebnih dohodkov brez upoštevanja rasti cen. Starostna meja 65 let je nesprejemljiva, zato predlagamo za moške 60 in za ženske 55 let. Delavec naj ima pravico uveljavljati pokojnino, ko dopolni 40 let
delovne dobe, delavke pa 35 let, ne glede na starost.Letni regres naj se nadomesti kot "trinajsta" pokojnina. Pri vdovskih pokojninah je treba upoštevati gotovo odstotek pokojnine preminulega partnerja. Prispevek pokojninskega sklada naj bo enak za vse kategorije zavarovancev. Za izračun pokojninske osnove se naj upošteva najugodnejših 25 oziroma 30 let delovne dobe. Vsi zavarovanci naj bi se upokojevali po splošnem zakonu o invalidsko - pokojninskem zavarovanju. In še to: razmerje med najnižjo in najvišjo pokojnino naj bo 1:4, ali pa naj bo razmerje naj-
0
Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, da je tudi BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke vključena v mednarodno mrežo za hitro nakazovanje denarja po svetu -
WESTERN UNION.
Z vključitvijo v ta sistem lahko ponudimo komitentom storitev, ki ima nekaj bistvenih prednosti v primerjavi z običajnim nakazilom v tujino. Te so:
-	hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 130 dežel v vseh delih sveta,
-	naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila,
-	v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti.
Enostavnost in zanesljivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Pomembno je, da storitev poteka le med fizičnimi osebami, fizično osebo, ki denar pošilja in fizično osebo, ki denar potrebuje oziroma je prejemnik denarja.
Storitev vam nudimo v naših ekspoziturah Rudarska, Mozirje, Šoštanj in Šaleška, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
četrtek v Šoštanju sprejeli spremembe in dopolnitve Statuta. V občini Šoštanj bo 9 krajevnih skupnosti: Bele Vode, Družmir-je-Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno-Florjan, Šoštanj, Topol-šica, Zavodnje, Šentvid, če bodo tak interes pokazali tudi prebivalci posameznih območij na zborih krajanov. Pomembna novost v statutu je, da bodo krajevne skupnosti lahko pravne ose-
be javnega prava, ki nastopajo v pravnem prometu. Njihovo delovanje se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki, s plačili za storitve, s samoprispevki in s prihodki od premoženja. Ne smejo pa se krajevne skupnosti zadolževati, prihodki in odhodki morajo biti zajeti v finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
■ Milena Krstič - Planine

Dopolnjen Statut občine Šoštanj
Z dvotretjinsko večino so v
nižje oziroma najvišje plače delavca.
Glede na tako različna stališča do omenjene reforme MZDU Velenje predlaga, da se čim prej sestane vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenije z vodstvi sindikatov in DESUS-a, da se medsebojno dogovorijo in uskladijo predloge s terena v prid sedanjih in bodočih upokojencev," je predloge opredelil Hubert Mravljak.
Delegati so na občnem zboru izvedli še volitve organov zveze. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor, častno razsodišče, komisijo za šport in rekreacijo ter stanovanjsko komisijo. Ža predsednika zveze so ponovno izvolili Huberta Mravljaka, za namestnika Rudija Satlerja in za tajnika Ludvika Uranjeka.
Na zaključku občnega zbora je MZDU Velenje predsedniku slovenskih upokojencev Vinku Gobcu podarila nekaj knjižnih del, ki so jih ustvarili litera-ti društev upokojencev iz Šaleške doline.
■ B.Mugerle
Glosiramo
Mene za župana!
Zadnjič se mi je sanjalo, da so se šoštanjski svetniki tako lepo ujeli, da je pravzaprav kar škoda, da so pred vrati nove volitve, ko se kdo od njih najbrž ne bo hotel več iti politike, kakšen od njih zagotovo ne bo izvoljen, kakšen od njih pa bo imel morda pri naslednjih volitvah višje interese kot so ti, da bi še enkrat postal svetnik. Saj ne rečem, tudi ostre besede padajo na sejah, pa tndi kakšno podtikanje je vmes, ampak to samo zato, da je seja živa, in da je politika opravičila svojo prispodobo.
Pred tednom dni pa sedim tam v zadnji vrsti, malo poslušam in malo razmišljam. Najprej o tem, da je na seji po dooolgem času Jaroslav Vrtačnik (LDS), sicer direktor Termoelektrarne Šoštanj, ki menda za Svet nima časa, ker ima drugega dela dovolj, pa si mislim: ja, zakaj se je pa dal potem izvoliti ? Saj je bil direktor prej, kot svetnik! Lahko bi vedel, da bo s časom na tesno. Pa tehtam: je prišel zaradi proračuna ali zaradi statuta ? Razmišljam o besedah predsednika nadzornega odbora Bojana Kugoniča, ko je govoril o bolezni, ki se ji reče vsesplošno nezaupanje. V Šoštanju je vse kazalo, da bodo ustanovili nadzorni odbor, ki bo nadzoroval delo nadzornega odbora, vse skupaj pa bo nadziral še en nadzorni odbor, nad katerim bo bdel... Ko naenkrat bum, tresk, bum tresk po govorniškem pultu in vpitje, razburjeno zmerjanje: "Vsi ste p...., pejete u ..., tih'bod'..."
Takoj po končanem in doživeto igranem izvajanju so nestrankarskega svetnika Marjana Vrtačnika. lastnika sočnih izrazov, imenovali samo še Cigler. Pr\'i ga je tako takoj po izbruhu nagovoril Jaroslav Vrtačnik (nista v sorodu), potem pa so ga tako klicali vsi po vrsti. Pa si spet mislim: no, ste videli, kako dnigače bi bilo v tem Svetu, če bi izvoljena avtoriteta na seje prihajala češče in s svojim umirjenim nastopom in razmišljanjem k temu usmerjala tudi druge.
Pa razmišljam o tem, kako elegantno so Zeleni uspeli z amandmajem na proračun, češ, da bi imeli 200.000 tolarjev za delovanje Šaleškega literarnega društ\'a Hotenja s sedežem v Velenju (ha, ha, kako se časi spreminjajo, včasih pa svetnikom v Šoštanju ni bilo dobro začeti nobene besede, ki se začne na "v", kaj šele, da bi se imenovala Velenje). Pa še Peter Rezman, ki ni svetnik, je smel o tem govoriti in razlagati. Cele tri minute so mu dali, toliko kot meni urednik za celo poročilo s seje.
Razmišljam in razmišljam, pa si mislim, joj, da bi bila jaz župan! Ampak takoj mi je jasno, da se to ne more zgoditi. Nisem iz Šoštanja. Tam pa imajo radi samo tiste, s stalnim bivališčem.
■ Milena Krstič - Planine
4 KAK VAS
GOSPODARSTVO
23. aprila 1998
Velenje bo dobilo še eno lekarno
Ob Kidričevi nad Erino Tržnico
Mesto kakršno je Velenje, bi potrebovalo še eno lekarno. Tako je mnenje mnogih prebivalcev tega mesta, tako pa so prepričani tudi tisti, ki se v njem ukvarjajo z lekarniško dejavnostjo. Ta, ko jo ima mesto zdaj, se ne more več širiti, iz leta v leto je v njej več ljudi in iz leta v leto postaja v njej bolj tesno. Pri izdajanju zdravil na recepte lahko delata hkrati le dve farma-cevtki, ljudje pa čakajo, saj je lekarna skoraj vedno polna. Čeprav bi v njej lahko zaposlili še koga, ker je dela dovolj in ker normativi to omogočajo, ga ne morejo, ker ga preprosto nimajo kam dati. Že prihodnje leto, pravijo v javnem zavodu Lekarna Velenje, bo bolje.
Po normativih bi namreč lahko imeli v Velenju zaposlena še dva farmacevta. V Lekarniški zbornici Slovenije, kjer so pripravili kriterije, so si zastavili cilj, da bi bila ena lekarna na približno 7.000 prebivalcev, lekarne, ki zaposlujejo več kot 4 farmacevte, pa bi šteli za dve enoti. Po teh normativih bi lahko imelo Velenje celo tri lekarne.
Strokovni svet Javnega zavoda Lekarna Velenje je v strategiji razvoja predlagal širitev mreže za še eno lekarno, opremo in potrebna sredstva pa bi zagotovili sami.
"Čeprav smo pri tem računa-
Direktorica Lekarne Velenje Jožica Bulajič pravi, da bi lahko nova lekarna zaživela že prihodnje leto.
li na pomoč Mestne občine Velenje, so nam kmalu povedali, da denarja v občinskem proračunu ni, zato bomo poskusiti zadevo rešiti z lastnimi sredstvi," pravi Jožica Bulajič, direktorica Lekarne Velenje.
Ves čas ta bili "v igri" dve lokaciji, ki bi bili primerni za novo lekarno. "Ker je mesto skon-centrirano, normativi pa govorijo o tem, da naj bi bila druga lekarna vsaj 400 metrov oddaljena od prve, je bil problem na začetku prostor. Ena od predvidenih lokacij je bila ob Kidričevi nad Erino Tržnico v mestni četrti Desni breg. Primerna se nam je zdela zaradi mreže zasebnih ambulant na tistem območju, zaradi lokalne avtobu-
sne postaje, ki je v neposredni bližini in zaradi parkirnih mest, ki so predvidena, ne nazadnje pa tudi zaradi bližine Doma za varstvo ostarelih in dejstva, da na tistem območju živi veliko starejših ljudi. Ta lokacija je na koncu tudi obveljala. Druga lokacija, o kateri smo tudi razmišljali, pa je bila na območju krajevne skupnosti Gorica, v bivši Merxovi stavbi."
Lekarno, ki bo imela okoli 135 kvadratnih metrov površine, bo gradil Vegrad. Najbrž jo bodo začeli graditi še letos, optimistične napovedi pa govorijo o tem, da bi jo lahko odprli že prihodnje leto.
■ Milena Krstič - Planine
Umno razporejeni prostori nove lekarne bodo ustrezali vsem potrebnim kriterijem.
Zakon o varstvu potrošnikov
Dobro je vedeti - drugič
V drugem delu kratke predstavitve novosti, ki jih prinaša Zakon o varstvu potrošnikov, bomo predstavili predpise, ki segajo na področje prodaje zunaj trgovine, oskrbe z javnimi dobrinami in pogodbenih določil. Tudi na tem področju je lahko osveščen potrošnik dobro varovan.
Dostava na dom
Blago na dom mora biti dostavljeno v brezhibnem stanju, dogovorjeni količini in roku (dan in ura), z vso pripadajočo dokumentacijo in v potrošnikovo stanovanje (ne pred vrata ali celo blok). Kazen za kršitelje znaša kar 3 milijone tolarjev. Akcija, ki jo je Zveza potrošnikov Slovenije izvedla potem, ko je zakon začel veljati, je pokazala, da niti eno podjetje, ki se ukvarja s prodajo pohištva, dostave na dom ne izvaja tako, kot je predpisano. Še veliko dela za tržno inšpekcijo in osveščene potrošnike!
Prodaja po pošti in od vrat do vrat
Novost, ki so je potrošniki lahko samo veseli, je rok, v katerem lahko brez obveznosti odstopijo od prodajne pogodbe, ta je 8 dni, v naslednjih 15—tih dneh pa mora blago vrniti prodajalcu. Prodajalec mora kupnino potrošniku vrniti takoj. Če tega ne stori, potrošniku vsakih 30 dni pripada desetina kupnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Pošiljka, ki je potrošnik ni naročil in mu je bila poslana z namenom sklenitve prodajne pogodbe, se šteje za reklamno darilo.
Veliko nevšečnosti povzroča prodaja od vrat do vrat. Pogodba mora biti obvezno sklenjena v pisni obliki, odstopni rok pa je po novem 8 dni. Gre za rok v katerem lahko potrošniki brez obveznosti odstopijo od prodajne pogodbe le zaradi tega, ker si premislijo in stvari ne želijo več. Za
blago z napako pa veljajo določila, ki urejajo reklamacije skritih in očitnih napak.
Pogodbena določila
Svetovalci Zveze potrošnikov pri svojem delu velikokrat ugotavljamo, da potrošniki pogodbe, ki sojo podpisali, sploh ne preberejo. Z njo se seznanijo, ko je že prepozno. Takšne pogodbe se pojavijo predvsem pri prodaji od vrat do vrat, pri bančnih in zavarovalniških storitvah. Tovrstne pogodbe sklepamo tudi z dobavitelji javnih dobrin: vode, elektrike, plina, toplotnega ogrevanja.
Pogodbeni pogoji veljajo, če je bil potrošnik pred sklenitvijo pogodbe seznanjen s celotnim besedilom, če ga je podjetje nanje izrecno opozorilo, in če so mu bili dostopni brez težav. Nepošteni pogodbeni pogoji so nični. Zakon natančno določa, v kakšnem primeru so pogodbeni pogoji nepošteni: neravnotežje pravic in obveznosti v škodo potrošnika, nasprotovanje načelu vestnosti in poštenja ...
Obračunavanje dobave energije
Potrošnikom bo treba obračunavati ceno dobave energije in vode po dejanski porabi. Način merjenja bo podpisal pristojni minister za energetiko v soglasju z ministrom, ki je pristojen za meroslovje.
Položnice, računi
Položnica je plačana tistega dne, ko smo banki, pošti ali drugi organizaciji za plačilni promet naložili, da položnico plača. Velikokrat se je dogajalo, da smo plačali položnico na dan zapadlosti, pa smo kljub temu plačali zamudne obresti z utemeljitvijo, da je denar na račun prispel nekaj dni kasneje. Mnoga podjetja bodo kljub sprejemu zakona še vedno poslovala po starem, zato svetujemo potrošnikom, da pre-
gledajo položnice in v primeru nezakonitega obračuna zamudnih obresti ugovarjajo.
Podjetje je dolžno za prodano blago izdati račun, razen če ni z drugim predpisom določeno drugače. Potrošniku mora omogočiti tudi, da preveri pravilnost zaračunanega zneska. V praksi to pomeni, da mora imeti račun specifikacijo, ali pa mora biti ta potrošniku vsaj dostopna. To velja tudi za položnice. Posebej opozarjamo potrošnike, ki so prejeli podložnice Komunalnega podjetja Velenje, kjer strošek za ogrevanje ni specificiran, da jim zakon nudi vse pravice, da takšno specifikacijo zahtevajo. Prepisana kazen za pravno osebo ali posameznika je 200.000 tolarjev.
Iz Zakona pa je žal izpadla
možnost, da bi v primeru, ko je potrošnik oškodovan za manjši znesek, pravico lahko uveljavljal na posebnih sodiščih, kjer bi bil postopek dokazovanja poenostavljen in torej hitrejši. Ena izmed najpomembnejših nalog ZPS bo v prihodnje prav na tem področju. Izkušnje so pokazale, da bi se veliko več potrošnikov odločilo za sodno pot uveljavljanja pravic, če bi sodišča delovala hitreje in potrošniku bolj prijazno.
Za vse podrobnejše razlage smo vam na voljo v prostorih na Efenkovi 61 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17. ure. Naša telefonska številka je 861 620.
■ Urša Šmid
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Ivo Glušič
mnmiHHMM
Tovarna ivernih plošč Nazarje
Z domačim znanjem nad onesnažen zrak
Na/.arska tovarna ivernih plošč je še vedno v lasti Slovenske razvojne družbe, bolj znane pod prejšnjim imenom "sklad za razvoj." Dejstvo je, da bo razvojna družba tovarno letos prodala, svojo ponudbo za nakup pa so poslali tudi zaposleni v tej tovarni.
Skupno tovarna šteje 107 delavcev, za nakup se jih je odločilo 85, zraven pa so še nekateri poslovni partnerji. Najugodnejšega ponudnika bo družba izbrala do konca tega polletja, novega lastnika pa bo med ostalim zavezovala tudi uredba ministrstva za okolje in prostor, da je treba tovarno sanirati do leta 2001, seveda skladno z že sprejetim sanacijskim programom, ki gaje to ministrstvo tudi že potrdilo. Če bodo zaposleni s svojo ponudbo uspeli, imajo rešitev za zmanjšanje onesnaženja zraka že pripravljeno. To je "rotofilter," ki so ga razvili v sodelovanju z mariborsko strojno fakulteto.
"Sanacija tovarne zajema predvsem preveliko emisijo prašnih delcev v zraku, ki zelo moteče delujejo na okolje. Seveda moram poudariti, da tovarna ivernih plošč ni izključni onesnaževalec zraka v Nazarjah in okolici, saj je zato dovolj že močnejši veter na celotnem prostoru nazarske lesne industrije, pa tudi sicer ostala podjetja prav tako prispevajo svojo količino prašnih delcev? zraku. Strupeni in še bolj moteč formaldehid že dolgo ni več sestavina naših plošč, ostaja pa problem prašnih delcev. Tej težavi se nismo nikoli izogibali, vedno smo iskali rešitve in vedno se je ustavilo pri denarju. To breme čaka tudi novega lastnika tovarne in bo vsekakor velik zalogaj za naslednja tri leta, torej do leta 2001," pravi direktor GLIN Pohištva mag. Ivo Glušič.
Ključni problem v tej tovarni je v pripravi lesne mase, bolj natančno pri ločevanju sušilnega zraka od suhega iverja. To ločevanje trenutno rešujejo z običajnimi cikloni, ki pa ne zmorejo filtrirati finih prašnih delcev. Ivo Glušič pravi: "Tehnične reši' tve za to so seveda znane. Hijina ponuja elektro filtre in če bi jih namestili na naša dva ciklona, bi to stalo nekje do 350 milijonov tolarjev. Že omenjeni roto filter pa je plod domačega znanja, naložba pa bi bila vsaj polovico cenejša in to za enak ( končni učinek."
Pred nedavnim je Nazarje obiskal minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, ki je dejal, da bi bilo zaprtje tovarne ivernih plošč nesmiselno iz več razlogov. Na takratnem posvetu so v tovarni ivernih plošč sprejeli obvezo, da do 20. aprila pripravijo časovno in denarno opredeljen sanacijski program. Tega so že izdelali in ga poslali nazarski občini. "V celoti se zavedamo, da je to problem širše okolice, problem okolice pa je tudi naš, zato se po svojih najboljših močeh trudimo, vendar smo zlasti denarno vedno prekratki," pravi mag. Ivo Glušič.
Ivo Glušič je znanstveni sodelavec mariborske strojne fakultete in v dosedanje napore za zmanjšanje onesnaženosti je veliko njegovega znanja in dela. Z veliko volje in vztrajnosti želi odpraviti to nadlogo, pri čemer pa je zanimiva zgodba, kdaj in k,ako je tovarno sploh prvič videl. Že kar na začetku, torej na otvoritvi leta 1970. "Takrat sem obiskoval nazarsko osnovno šolo in seveda se je spodobilo, da so nas vse zbobnali na slovesnost ob otvoritvi tega čudeža sodobne tehnike. In kaj sem videl? Nič. Takoj, ko so odprli vrata, so se nam zaradi prahu in plinov povsem orosile oči in resnično nismo videli nič," se spominja sedanji direktor tovarne in ta tovarna je danes nekaj povsem drugega, tudi ropot sekalnih strojev je bistveno manjši, le prašni delci jim zaenkrat še grenijo delovni vsakdanjik.	|
Proizvodnja in trgovina enakovredni
Na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina bodo tudi letos osrednjo pozornost namenili proizvodnji mleka in mesa. Mlekarni v Arji vasi naj bi oddali približno 8 milijonov litrov mleka, kar je 900 tisoč litrov več kot so ga oddali lani.
Čeprav uradna politika ne podpira nadaljnjega večanja tovrstne dejavnosti, ampak spodbuja proizvodnjo mladega pita-nega goveda, so se kmetijci v Šaleški dolini tako odločili zaradi lažje prodaje . "Zaradi ležav v živinoreji so se že lani na nekaterih kmetijah preusmerili v zahtevnejšo mlečno proizvodnjo. Proizvodnje mladega pita-nega goveda ne bomo opustili, ampak vsakemu posameznemu
Marjan Jakob:" Če hočemo preživeti, bomo morali vlagati tudi v trgovino. V prihodnje bo ta ob proizvodnji prav tako naša glavna dejavnost. "
kmetu prepustili odločitev, s katero dejavnostjo se bo ukvarjal. Mi jim bomo seveda pri tem pomagali po svojih močeh," je povedal direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob. Ob nadaljnjem spodbujanju mlečne proizvodnje nameravajo v naslednjih dveh letih obnoviti tudi 3,5 ha površin sadovnjakov z vrstami jabolk, ki so v Evropi najbolj cenjene.
Pri naložbeni dejavnosti bo daleč največji finančni zalogaj zadruge v zadnjih nekaj letih predstavljala ureditev poslovnega centra v Šoštanju. Uredili naj bi ga v naslednjih nekaj letih. Tu naj bi imela svoje prostore uprava zadruge, v pritličju pa hranil-no-kreditna služba in lokali. V nekaterih se bo zadruga predsta-
vila tudi s ponudbo, s katero se danes na trgu še ne pojavlja. Ugotovitev, da bodo v naslednjih letih več denarja namenili za naložbe v stransko kot pa glavno dejavnost, je Marjan Jakob komentiral: "Mislim, da trgovina kmalu ne bo več naša stranska, ampak kar glavna dejavnost, enakovredna proizvodnji. Samo s slednjo zadruga ne bo preživela in tudi s polovičarsko trgovsko ne. V Evropi so zadeve drugačne. Trgovine imajo pri poslovanju zadruge precej bolj preudarno mesto kot pri nas in temu se bomo morali prilagoditi, če bomo hoteli preživeti. Trgovina bo tista, ki bo izdelke prodajala, hkratipaz repromateriali oskrbovala naše kmetovalce."
■ Tp
. aprila 1998
POGOVOR S TEZO
-T—T-
XAS VAS 5
Pogovor s stečajnim upraviteljem ESO Opreme Rudijem Hramcem
Stečajna masa dražba junija
načeta - prva
Rudi Hramec je stečajni upravitelj ESO Opreme Velenje, podjetja, ki je lani maja zaradi težav v poslovanju šlo v stečaj. Blizu 300 delavcev se je znašlo na zavodu za zaposlovanje. Ti težko, tudi zaradi tega, ker se pojavljajo kot veliki upniki, čakajo na to, kako se bo stečaj izšel. V podjetju v stečaju ta čas zaključujejo preizkus vseh terjatev, prve so preizkušali oktobra lani.
Takrat so preizkusili "poslovne" terjatve, medtem ko so med terjatvami delavcev preizkusili zgolj "tipične". Ker bo kmalu naokoli leto dni, kar je podjetje ESO Oprema v stečaju, smo na pogovor povabili stečajnega upravitelja. 9 Zakaj niste preizkusili vseh
terjatev delavcev?
RUDI HRAMEC: "Ker smo pričakovali, da bo najbrž prišlo do nekaj sodnih sporov, ki bodo razčistili temelj teh terjatev. Da pa ne bi napotili na pravdo vseh delavcev, smo se dogovorili, da preizkusimo nekaj njihovih tipičnih terjatev. Drugi del preizkusa bo takoj, ko se ta del sodnih postopkov zaključi." % Koliko je vseh upnikov in koliko znašajo njihove terjatve? RUDI HRAMEC: "Vseh upnikov je 773, od tega blizu 200 poslovnih, drugo so delavci. Ne samo tisti, ki so bili na dan stečaja zaposleni v ESO
Opremi, ampak tudi tisti, ki so nekaj let pred tem zapustili podjetje bodisi, ker so našli delo drugje, bodisi, ker so bili presežki ob reorganizaciji takratnega matičnega podjetja. Skupne prijavljene teijatve znašajo 1 milijardo 280 milijonov tolarjev, brez "pogojnih" terjatev, ki sem jih omenil prej in ki so vezane na sodne spore delavcev. Skupaj znašajo okoli 300 milijonov tolarjev."
#	Podjetje ESO Oprema je pred stečajem razpolagalo s precejšnjim premoženjem. RUDI HRAMEC: "Res je,
blizu 11.000 kvadratnih metrov je hal, približno 3.000 kvadratnih metrov pisarniških prostorov in 40.000 kvadratnih metrov komunalno urejenih stavbnih zemljišč. Gre za izjemno velik kompleks, zaradi česar je tudi prodaja zelo zahtevna. Težko je pričakovati, da bi lahko dobili za vse to enega kupca. Prodaja po delih pa je problematična, ker je vse premoženja zelo težko umno razdeliti in najti primerne kupce."
#	Cenitve ste že opravili? RUDI HRAMEC: "Že. Po
kriteriju poštene tržne vrednosti se vrednost nepremičnih in opreme vrti okoli 12,5 milijona nemških mark. Teoretično bi to lahko pomenilo, da se terjatve in premoženje pokrije. Zato je naša aktivnost ta hip usmerjena v to, kako čim bolje prodati to premoženje. Problem predstavlja namreč posebna izvedba
hal. Te so velikih gabaritov, grajene so bile za specifično rudarsko strojegradnjo. Ker se ta verjetno tu ne bo več odvijala, vsak potencialni kupec računa, koliko bi bilo treba še vložiti, da bi lahko hale usposobil."
#	Prostori ESO Opreme so menda zanimivi za enega od projektov, s katerim se ukvarjajo v Mestni občini Velenje. Prisotna je ideja o nekakšnem podjetniškem centru.
RUDI HRAMEC:
"Projekt se mi zdi zanimiv. Pri prodaji, ki bi bila zanimiva tudi za upnike, pa brez pomoči okolja ne bo šlo. Povezal sem se z občinami v Šaleški dolini in Premogovnikom Velenje, kamor je včasih vse to sodilo in kamor po programu na nek način sodi še danes. Nastal je projekt poslovno obrtne cone s poudarkom na logistiki. Zakon, ki je obvezal vse, ki se ukvarjajo s prevozništvom, da pridobijo licence, za kar potrebujejo določeno infrastrukturo, od parkirnih prostorov do servisov in vsega, kar sodi zraven, sili tako prevoznike v tej kot v Savinjski dolini, da se začno povezovati in iskati skupno rešitev. Prve analize kažejo, da bi za to velike hale, ki so tukaj, potrebovale še najmanj posegov."
#	Poudarjate pa, da pri tem
brez pomoči občin na območju Šaleške in Savinjske doline ne bo šlo. So na tem področju narejeni že kakšni konkretni koraki?
RUDI HRAMEC: "Od
Mestne občine Velenje in Podjetniško razvojnega centra sem pred dobrima dvema tednoma dobil uraden dokument z vsebino projekta in željo, da bi se začeli pogovarjati o pogojih in možnih načinih nakupa oziroma prodaje."
# In? Kdaj računate, da bi do prve dražbe lahko prišlo? RUDI HRAMEC: "Dražbo pripravljamo neodvisno od tega projekta, ker je takšna zakonita procedura. Premoženje v stečaju se mora prodajati na javni dražbi ali z zbiranjem ponudb.
Če to ne uspe, je možno tudi z direktno prodajo. Prva javna dražba bo po moji oceni v začetku juni-
ja."
# Delavci ESO opreme v stečaju so se s svojimi vlogami obrnili tudi na jamstveni sklad, da bi dobili premalo izplačane plače in odpravnine. V začetku marca so vam z jamstvenega sklada poslali dopis, da jim je treba posredovati potrebne izračune. Ste to že uredili?
RUDI HRAMEC: "Ko
smo preizkušali terjatve, in ko smo dobili odločbo o pregledu poslovanja, smo ugotovili, da v uradnih izračunih ni bil prikazan tisti del izplačil v zadnjih mesecih pred stečajem, ki je potekal v gotovini ali v obliki kakšnih drugih ugodnosti. Kot vemo, pa morajo realni izračuni vsebovati tudi to. Imeli smo precej težav, da smo lahko zajeli tudi te podatke. Potem je bilo treba vse na novo izračunati, ljudem poslati popravljene podatke, ki so jih potrebovali tudi za prijavo dohodnine. To je zadevo zapletlo in zavleklo, ampak v tem trenutku izjavljam, da je vse v najlepšem redu in poslano tja, kamor je treba." # V ESO Opremi se v času, kar je v stečaju, še odvija del dejavnosti. Povezana jez vzdrževanjem rudarske opreme in podporja za Premogovnik Vele-
rim.
27. april - dan upora proti okupatorju
Ko privro na dan spomini in čustva
"Osebno menim, da dan upora ni praznik, ki bi bil povezan samo z naro-dno-osvobodilno vojno in dogodki med njo, ampak ima veliko širši pomen. Simbolno govori o tem, da se da tudi z uporom nekaj doseči," so besede predsednika Območne skupnosti borcev in udeležencev NOB Velenje Jožeta Povšeta.
27. april leta 1941 je zaznaven mejnik dogodkov, ki jih je začel, prehodil in leta 1945 zmagovito zaključil slovenski narod. Ljudje, ki so drugo vojno preživeli in se še danes srečujejo, se ob takih priložnostih, takih praznikih, še danes pogovarjajo o rečeh in dogodkih, ki so včasih že na meji mogočega. "Vedno gre za podoživl-janje tistega, kar je bilo in česar si nikdar več ne želimo."
Na kaj Jože Povše še danes najprej pomisli, ko sliši besedo upor? Na kruh!
"Med vojno je bila beseda kruh gotovo tolikokrat izgovorjena kot besedi mati in svoboda. Ne samo med vojno, tudi po vojni, ko smo stradali kruha. Pobrali smo vsako drobtino. Se danes točno vem, kdaj smo dobili in lahko kupili kruh brez kart. Bilo je 13. junija leta 1952. Kupil sem ga hlebec in se ga skoraj prenajedel. Od takrat vem še nekaj, da tudi tisto, kar je dobro, ni vedno "dobro".
Jože Povše je še danes zvest svojim načelom, ki se jih drži in še danes ima o marsičem svoje mnenje, ki ga zna tudi zagovarjati. Sprava? "Najboljša sprava je čas. Morda je bilo po vojni še prisotno tisto, češ, tvoj oče je bil to, tvoj pa ono... V zadnjem času tega ni bilo več."
V borčevskih organizacijah so v zadnjih letih lahko tudi mlajši ljudje, kar omogoča spremenjen statut, tisti, ki spoštujejo pridobitve NOB. "To se mi zdi dobro, čeprav nekateri temu nasprotujejo. Zakaj ne bi tisti, ki so pripravljeni gojiti pošten odnos do dogodkov, ki označujejo našo polpreteklo zgodovino, dobrodošli v naših vrstah, ki so vse starejše in vse redkejše? Želimo si celo, da bi prevzeli odgovorna mesta v organizaciji. Nekaj takih primerov je že," je povedal Jože Povše.
Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje, ki povezuje članstvo v Mestni občini Velenje, v občini Šoštanj in Šmartno ob Paki šteje blizu 1.700 članov, 80 odstotkov tistih, ki so med NOB sodelovali tako ali drugače in 20 odstotkov mlajših, ki niso bili neposredni udeleženci, a danes odločno podpirajo pridobitve NOB.
■ Milena Krstič - Planine
Skupščina delniške družbe KRS Velenje
Bistveno povečan osnovni kapital
nje.
RUDI HRAMEC: "V zvezi s tem bi se rad zahvalil Premogovniku, kjer so nam bili po uvedbi stečaja naklonjeni. Omogočili so, da smo del dejavnosti nadaljevali in dela dokončali. Pri tem je sodelovalo 11 delavcev za določen čas, občasno pa smo koga poklicali tudi pogodbeno. S tem smo pokrivali stroške celotnega kompleksa, tako da stečajne mase nismo načeli, nasprotno, celo povečali smo jo, držali obratovalno kondicijo podjetja in pridobili čas, da smo lahko v miru snovali rešitve za prodajo. Ena od teh je že prej omenjen projekt poslovnih con. Ni pa edini."
#	Bodo ob koncu stečajnega postopka imeli ti delavci zaposlitev v Premogovniku? RUDI HRAMEC: "Velja
dogovor, da z odkupom nekatere specifične opreme in prenosom dejavnosti v Premogovnik, zaposlijo tudi te delavce, kar me izjemno veseli."
#	Kaj pa drugi? Bodo dobili zaposlitev, če bo do uresničitve ideje o poslovno - obrtnem centru prišlo?
RUDI HRAMEC: "Nekaj gotovo. Ta dejavnost bo najbrž zahtevala določen profil delavcev, koliko se bo ta pokrival s profilom teh, ki so danes žal še na Zavodu, pa težko odgovo-
Milena Krstič - Planine
V	domu krajanov na Konovem je bila v četrtek popoldne 6.redna skupščina delniške družbe Kabelsko razdelilnega sistema Velenje. Udeleženci skupščine, pooblaščenci delničarjev torej, so skupno predstavljali samo 53,9 odstotka vseh delnic, zato je bila v nevarnosti sklepčnost, vendar se to ni zgodilo, saj so vsi vztrajali do konca skupščine.
Brez večje razprave so sprejeli poročilo o poslovanje družbe v lanskem letu, pri predlaganem sklepu o uporabi dobička pa so sprejeli spremembo. Prvotni predlog, da dobrih 268.000 tolarjev razporedijo za rezerve, so namreč spremenili in 100.000 tolarjev namenili za pomoč pri odpravi posledic na potresnem območju v Posočju.
Pomembno je tudi, da so osnovni kapital družbe s 104 milijonov povečali na 326 milijonov tolarjev, hkrati s povečanjem osnovnega kapitala pa so uskladili nominalni znesek delnice. Teh je skupno 32.625, vsaka pa je po novem vredna 10.000 tolarjev.
V	nadaljevanju so sprejeli spremembe in dopolnitve statuta družbe, prav tako poslovnik skupščine, pri razrešitvi starega nadzornega sveta in volitvah članov novega pa seje nekoliko zapletlo. Nekateri se namreč niso strinjali s postopkom glede nasprotnih predlogov, zato so glasovali proti. Kljub temu je bil nadzorni svet izvoljen, saj so zanj glasovali pooblaščenci za 15.824 delnic, kar je pomenilo 88,29 odstotka prisotnih, proti so bili pooblaščenci za 2.099 delnic, torej 11,29 odstotka, skupno pa so pooblaščenci na seji skupščine predstavljali 17.923 del-
nic od skupnega števila 32.625.
V	razpravi so nekateri spraševali, če so posamezni člani nadzornega sveta izvoljeni dosmrtno, vendar je prevladalo prepričanje, da lahko na vsaki seji skupščine delniške družbe zamenjajo vsakega člana za katerega menijo, da ni uspešen, nesmiselno pa je seveda zgolj zaradi formalnosti menjavati uspešne in prizadevne člane.
V	nov nadzorni svet so bili za štiriletno obdobje izvoljeni: Marko Bauman, Viktor Brglez, Jože Doberšek, Peter Geršak, Edo Krajšek, Janez Krašovec, Peter Krepel, Janko Meža, Rajko Novak, Alojz Penšek, Iztok Ravljen, Franc Sever in Rudi Strahovnik.
■ j P
Sejo skupščine so ob skromni udeležbi brez večjih zapletov
spravili pod streho
iN LJUDJE
Merila, s katerimi so ocenjevali letnik 97 člani komisije, so
bila tokrat precej strožja.
Tone Plazi: "Tudi letos
bomo pripravili prvomajsko srečanje na gradu Forhtineg. Srečanje bomo še popestrili in pričakujemo znova veliko ljudi."
Krajevna skupnost Mozirje
Krajevna skupnost Gaberke
Večnamenska dvorana
(pre)velik zalogaj
Mozirska krajevna skupnost s kopico želja, potreb in načrtov ni nobena izjema, največji željeni in načrtovani zalogaj pa je gotovo izgradnja večnamenske dvorane. To bi bila izjemna pridobitev za Mozirje in dolino v celoti, seveda pa takšna gradnja daleč presega zmožnosti krajevne skupnosti in občine Mozirje, zato tudi računajo na obljubljeno pomoč države. Dvorana bi seveda pomenila prepotrebno prizorišče za kulturne, športne in vse ostale prireditve, kijih v Mozirju in širši okolici še kako potrebujejo in še bolj pogrešajo.
"Seveda pa je to senca na vse ostale predvidene naložbe in posege v prostor, ki jih že dolgo želimo in načrtujemo, njihovo uresničevanje pa žal stopica na mestu," pravi predsednik krajevne skupnosti Jure Repenšek. Med pridobitve zadnjega obdobja lahko gotovo štejejo novo parkirišče ob kulturnem domu, še letošnjo pomlad pa se bodo lotili širitve kabelskega sistema predvsem v naselju Loke, pa tudi v Ljubiji in Zekovcu, pravzaprav povsod,
kjer bodo krajani to želeli.
"Močno upamo, da bomo v najkrajšem možnem času položili še zgornjo plast asfalta na delu ceste na Dobrovlje, ki domačinom ogromno pomeni, sklenitev te akcije pa je predvsem odvisna od vremena. Gradbišč, če tako rečem, je odprtih še veliko in kar kličejo po uresničitvi. Največji problem je zanesljivo cesta do pokopališča. Predvsem zaradi zemljišča, ki teija dodatne raziskave, zato hitrica pri tem projektu ni možna. Tega problema se v krajevni skupnosti in občini krepko zavedamo, saj nam je vsem
jasno, da bo ureditev te ceste tehten prispevek k lepšemu videzu celega kraja. Enako velja za nekdanje kopališče, kopelce pravimo temu prostoru ob avtobusni postaji. Tu so posebej prizadevni člani društva upokojencev, ki želijo ta prostor urediti v sprehajališče oziroma počivališče, kjer se bodo razvedrili starejši in celo njihovi vnuki. Osebno imam slabo vest zaradi klavrne podobe struge potoka Trnava, ki teče skozi kraj in jo moramo čim prej urediti in ji dati videz, kakršen se za turističen kraj spodobi," pravi predsednik mozirske kra-
jevne skupnosti.
Jure Repenšek je pohvalil posnemanja vredne napore mo-zirskega župnika pri urejanju notranjosti, zunanjosti in okolice cerkve v samem središču kraja, omenil pa je še eno veliko željo: "To je ureditev trškega jedra, česar si seveda nismo izmislili danes ali včeraj, saj je to že dolgoletna želja in potreba. Danes je mozirski trg poln pločevine in kar kliče po drugačni ureditvi. Naložba bo kar zajetna, z njo pa bomo najprej poskrbeli za drugačno ureditev prometa, nato pa seveda za estetsko podobo, da bo zaživel za domačine in goste, da ga bomo vsi z veseljem obiskovali."
■ j P
"Ne, nismo zadovoljni!"
V krajevni skupnosti Gaberke se z nekoliko bolj odmevnimi naložbami v zadnjih nekaj letih ne morejo pohvaliti. Ali niso imeli potreb? So bili morebiti sami premalo zavzeti? Ali so bili razlogi za skromnost kje drugje?
"Potreb imamo veliko, le denaijaje premalo. Kadarkoli smo podrezali na občini Šoštanj, smo velikokrat slišali prav to. Možnosti, da bi bili lahko bolj prodorni, tudi nismo imeli. Kar nekaj vprašanj smo naslovili na pristojne občinske organe, vendar nismo dobili niti enega odgovora nanje. Vez med svetom in vodstvom občine, svetnikom ter krajevno službo je zelo slaba. Prepričani smo, da bi glede na šte-
Vaška skupnost Gorenje
Napovedali bojkot volitev, če...
GORENJE - V prvih dneh tega meseca so krajani Gorenja v občini Šmartno ob Paki naslovili na svet občine in občinsko volilno komisijo "zahtevo po ponovni vzpostavitvi volišča v kraju Gorenje" Podpisalo jo je 47 krajanov. Svet bo njihovo zahtevo obravnaval na eni od prihodnjih sej, predsednica volilne komisije Anita Grm pa se bo o njej lahko izrekla, ko bo zahtevo prejela po uradni poti oziroma, ko jo bo proučila.
Zahteva krajanov Gorenja ni nič novega. Že na prvih lokalnih volitvah sojo izrazili. V tokratni so med drugim zapisali, da jim razlog za ukinitev volišča v kraju Gorenje ob nastanku nove občine Šmartno ob Paki ni bil pojas-
njen, volišče pa kljub izraženi želji krajanov ni več zaživelo. "Ce v tem letu volišče pri nas ne bo ponovno vzpostavljeno, smo prepričani, da se velik del volilcev bližajočih se volitev ne bo udeležil."
Bojan Kladnik, predsednik občinskega sveta, nam je v zvezi z zahtevo krajanov Gorenja pojasnil, da se bodo pripravam za jesenske volitve lotili takoj po nedeljskih nadomestnih volitvah v delu občine Šmartno ob Paki. Kar med drugim pomeni, da bodo na novo imenovali občinsko volilno komisijo in preverili ustreznost sedaj oblikovanih volilni enot. Zakaj tako? "Članom sedanje volilne komisije namreč poteče mandat, Zakon o lokalnih volitvah in
njegov 41. člen pa jasno govorita, da volišča določi volilna komisija. Svet občine lahko slednji oblikovanje volišča v vasi Gorenje samo priporoča, ne sme pa o tem sprejemati sklepov. Kot predsednik občinskega sveta bom pobudo krajanov Gorenja uvrstil na dnevni red ene od naslednjih sej in oblikovano mnenje posredoval volilni komisiji. Ob tem bi rad poudaril, daje do zmanjšanja števila volišč v občini prišlo zgolj zaradi zmanjšanja stroškov, povezanih z organizacijo volišča. Ti niso zanemarljivi, saj znašajo za eno volišče približno 100 tisoč tolarjev." Ob tem je Kladnik še povedal, da so v občini Šmartno ob Paki na prvih lokalnih volitvah volilci volili v
štirih volilnih enotah, vsaka volilna enota pa je imela le eno volišče. Prav tako je ocenil, da se pri vsej zadevi najbrž ne gre zaleteti, kajti pred vrati je napovedano sprejemanje sprememb Zakona o lokalnih volitvah, o katerih pa se za zdaj ve še zelo malo.
Po zagotovilih Anite Grm, sedanje predsednice občinske volilne komisije, prejšnji teden zahteve krajanov Gorenja po uradni poti še ni dobila v roke. Zato tudi odgovora na vprašanje, kakšne so možnosti krajanov za ponovno pridobitev volišča, ni mogla dati. Informacijo bo lahko podala po strokovni proučitvi zahteve.
■ tp
vilo prebivalcev v minulih letih morali za naše potrebe dobiti več denarja kot smo ga. Ni meril, ki bi denar iz občinskega proračuna pravičneje razdelila med krajevne skupnosti in mi imamo občutek, da smo v neenakopravnem položaju z ostalimi KS v občini Šoštanj," sta odgovorila na naša vprašanja predsednik krajevne službe Gaberke Ivan Novak in član te službe Rafko Blatnik. Oba sta prepričana, da bi KS pridobila več, če bi delovala kot pravna oseba.
Za svoje potrebe so lani iz občinskega proračuna dobili 6 milijonov 486 tisoč tolarjev, za letos so predvideli približno milijon tolarjev več. S tem denarjem naj bi poleg rednega vzdrževanja cest posodobili še nekaj krajših cestnih odsekov, plačali račune za r dejavnost KS (društva, organizacije), vzdrževanje doma in prostorov KS, javno snago. "Nismo in ne moremo biti zadovoljni z deležem, ki nam je odmetjen, pa čeprav je ta večji kot je bil lani. Za z dovoljitev potreb krajanov bi rabili še precej več. Vsi naši krajani namreč še nimajo zadovoljivo rešene oskrbe z zdravo pitno vodo, vse bolj izstopa v ospredje čistilna naprava, brez potreb nismo tud na področju komunalne nadgradnje. Zato smo na nedavni seji krajevne službe menili, da naj se o tem, kako in za katere potrebe bomo koristili odmerjen proračunski denar, odločijo krajani sami. Sklicali bomo zbor krajanov, člani krajevne službe pa bomo potem poskušali uskladiti njihove potrebe s finančnimi zmožnostmi." Blatnik in Novak sta še menila, da tudi po tem ne bodo povsem vedeli, kaj od načrtovanega bodo lahko uresničili. To bo pokazal čas. Vesta pa, da so pri lanski posodobitvi petih cestnih odsekov sodelovali v 30-dostotnem deležu naložb krajani, koristniki cest sami, in da bodo tudi v prihodnje vztrajali pri tovrstnih aktivnostih.	| tp
kot lani
največ točk (17,02)vinski vzorec Danila Pokleka, med rdečimi zvrstmi je z 16,78 točkami zmagal vzorec Leopolda Pečnika. Najboljše sortno belo vino, letnik
97 je - po mnenju komisije -kerner Danila Pokleke (17,60 točke), najboljše sortno rdeče vino - modro frankinjo (16,96 točke) pa hrani v svoji kleti vinogradnik Drago Valič.
Najboljšim pridelovalcem vinskega letnika 97 so priznanja podelili na včerajšnji priložnostni slovesnosti v prostorih šmarškega gasilskega doma.
■ tp
Turistično društvo Pristava
Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki
Slabše
Šmartno ob Paki, 15. aprila
- Člani Društva vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki so letos drugič povabili v goste petčlansko komisijo, ki je ocenila njihov pridelek. Lani je komisija pod vodstvom mag. Antona Vodovnika "pregledala" 38, letos pa kar 71 vzorcev vinskega letnika 97.
Glede na zelo kakovostnem lanski letnik v Sloveniji so člani komisije tokrat izbrali strožja merila kot leto prej in menili, da je bil pridelek šmarških vinogradnikov na splošno slabši, čeprav se posamezniki ponašajo z dokaj kakovostnim vinom. Od 71 so izločili 14 vzorcev (zaradi nepravilnega kletarjenja, bolezni, drugih napak), preostale pa so razdelili v štiri skupine.
Med belimi zvrstmi je dosegel
Stalno se nekaj dogaja
Letos bodo krajani zaselka Pristava v KS Ravne že petič zapored pripravili prvomajsko srečanje ob razvalinah tamkajšnjega gradu Forhtineg. Vedno dobro obiskana prireditev jih je spodbudila k razmišljanju o ustanovitvi turističnega društva. V začetku leta so se zbrali na ustanovnem zboru, pred nedavnim pa potrebne aktivnosti za delovanje društva tudi izpeljali do konca.
"V našem kraju se velikokrat nekaj dogaja. Fantje, seveda nekoliko starejši, ker pri nas ni mladine, ohranjamo stari običaj ob Floijanovem, pripravimo tudi jajčerijo, pa še kakšno veselico. Sam skrbim v tem trenutku za približno 30 srn in jelenov, ki so še posebej zanimivi za otroke. Na našem območju je tudi zanimiva jama, v kateri so včasih iskali oziroma kopali premog. K
rizma Apat in razvalin prej omenjenega gradu," je povedal I predsednik Turističnega druš-1 tva Pristava Tone Plazi. Mi-1
mogrede, pred nedavnim so ob poti skozi naselje postavili klopi | za morebiten počitek sprehajalcev ali turistov, na veliki tabli -kažipotu označili, kje je kakšna I kmetija. Plazi in skupaj z njim tudi ostali so namreč prepričani, 1 da bi lahko v njihovem kraju marsikdo preživel kar nekaj zanimivih popoldanskih uric.
Za zdaj ima društvo 16 članov, z vsake domačije po enega. I Turistični zanesenjaki Pristave | se nadejajo, da se jim bo v prihodnje pridružil še kdo. Idej jim | ne manjka, prav tako ne volje. Če bi jim jih kdo pomagal uresničiti, bi lahko naredili še kaj več. Glede na to, da so člani Turistične zveze Šoštanj, Tone Plazi upa, da si ne obetajo spodbud od zveze zaman.
naštetim zanimivostim bi lahko najbrž dodali še kakšno, da posebej ne omenjam kmečkega tu-
Martina Žohar
socialnih demokratov
ti^l^ssrnTh v^fi?
D"hinni3 STTRUTI?* n"h rinvilm - Tln^m iWrf
IhIHMM^U
^m^riTrrn h l,Tn~ -m^Trmr^Trprn 717^7711"!'
^rffrhffl
.: ■ A?. . -r
ftabsdniiik OO ZLSB Straiartm® cb Peika flftairjtM Kmei
?73rnriiin]7nD i-ziTva, nriDiiilrno pv^ri^zriTra, Pvtelnnnimr) sifaflrn nrjžniftnm.
Razvijajo, izražajo, udejanjajo se v vseh od nas.
Čestitamo ob dnevu upora in prazniku dela.
ŽUPAN IN SVET OBČINE ŠMARTNO OB PAKI
NAJ PRODAJAL(KA)EC
Glasujem za................................
Moje ime in priimek ....................................
Naslov ..........................Pošta...............
Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89, 3320 Velenje.
Blaginja, demokracija, svoboda, izobraževanje niso nagrade.
Nov^ svetnica na Zohar
Šmartno ob Paki, 20. aprila - Na nedeljskih nadomestnih volitvah v Svet občine Šmartno ob Paki , ki so jih opravili volilci v volilni enoti 2 (vaška skupnost Šmartno ob Paki in del naselja Slatine), so ti namenili največ glasov kandidatki pomladnih strank, upokojeni ekonomistki Martini Zohar. Od 563 se je volitev udeležilo 308 volilcev (ali 54,71%), od 306 veljavnih glasovnic pa je zanjo oddalo svoj glas 118 volilnih upravičencev. Njena protikandi-
data pa sta prejela: Alojz Po-lak (predlaga ga je LDS) 96 in Marjan Knez (iz vrst ZLSD) 92 glasov.
Nova članica šmarškega občinskega sveta Martina Žohar je ob tem povedala:"Izvolitve sem vesela in se tistim, ki so mi namenili svoj glas, zanj zahvaljujem. Hkrati pa svojim volilcem obljubljam, da bom tvorno sodelovala pri sprejemanju odločitev, pomembnih za nadaljnjih razvoj občine. Potrebnega bo precej prila-
Marti-
Zlatoporočenca Agata in Ivan Mravljak iz Velenja
Ljubezen premaga vse ovire
j a na RLV zaposlila tudi Agica. Leta 1966 sta si v Velenju zgradila hišo, Agica se je ukvarjala z vrtom in cvetjem in prepevala v upokojenskem ženskem pevskem zboru Velenje.
Danes sta najbolj srečna, ko vidita, da sta oba njuna otroka delovna in poštena, da ju s svojima družinama spoštujeta, da ne mine dan, ko se ne bi vsaj za kratek čas oglasila pri njiju ali ju
Opazili ste jih
poklicala. Ivana je pred tremi leti doletela bolezen, zaradi katere mora trikrat na teden v bolnišnico, na dializo, Agica mu, tako kot mu je vsa leta, stoji ob strani in ga hrabri. Moč ji daje moževa ljubezen.
Še na mnoga skupna leta, Ivan in Agata!
■ mkp ■ posnetek: MT
Kdo bo naj prodajalec, prodajalka
Le še dve številki, le še dva kupona in izvedeli bomo, kdo je po vašem mnenju - dragi bralci in bralke - naj prodajalec, naj prodajalka.
V prejšnji številki smo že objavili nekaj imen, ki ste jih za rubriko Opazili ste jih na kuponih zapisali in nam jih poslali. Približno 180 kuponov smo prejeli, za zdaj pa med 27 imeni vodi prodajalka Darinka Goršek (Era Standard Velenje), tesno za petami ji je Cvetka Verdev (trgovina Acman Velenje), v zgornjem delu "lestvice" za osvojitev naslova naj prodajalka, naj prodajalec pa so še: Zofka Šuligoj (Pentlja Velenje), Tatjana Hribar (Era Zibka), Metka Landekar (MT Center Velenje), Metka Kumer (slaščičarna Miš - maš Šoštanj), Sonja Sešel (Era Zibka Velenje).
Ob znanih naj zapišemo še nekaj novih imen, ki ste jih "vključili v igro": Manja Bačovnik (Era Velma), Marijana Vila (Nama Velenje), Viktorija Videmšek (Era Tržnica Velenje), Zvonka Rogovnik (Era Standard Velenje), Robert Bakula (Spar Velenje), Tomaž Satler (Era Šport Velenje), Slavica Teržan (Nama Velenje), Renata Pučko (Dolina Blagovnica Šoštanj), Sergio Benčič (Žana Market Sel Letuš).
Prepričani smo, da bo po vaši zaslugi že prihodnjič na kuponu zapisano še kakšno ime več ali še kakšen kupon več pri tistih, katerih prizadevnost ste že opazili in jih na poseben način nagradili.
Vaše sodelovanje v rubriki Opazili ste jih seveda tudi tokrat ne bo zaman. Ime dobitnika, dobitnice praktične nagrade bomo objavili takrat, ko bomo izvedeli, kdo je naj prodajalec, prodajalka. Izpolnjene kupone pošljite na naslov našega uredništva: Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom Opazili ste jih.
ganja tako znotraj koalicije kot tudi na samem svetu. Program tega je namreč že sprejet in kot posameznica bistvenega vpliva na kakšne spremembe ne bom imela. Izvoljena sem bila za krajše obdobje, zato se ne bom mogla povsem izkazati. Stranka, iz katere izhajam-SDS me je predlagala tudi za j jesenske volitve, vendar bo j vse odvisno od dogovorov j na osnovi pred nedavnim j sprejetega koalicijskega spo- j razuma s preostalima pom- j ladnima strankama v občini j Šmartno ob Paki."
Utp
Največja preizkušnja zanj je bila, ko se je leta 1944 kot 21-letni mladenič iz nemške vojske, kamor je bil mobiliziran, vrnil brez ene noge. Spraševal se je, kako bo kot invalid preživel vojno, se zaposlil, predvsem pa, ali si bo lahko ustvaril topel dom, družino. Vedel je za dekle, ki je bila lepa, skromna in zelo pridna, dolgo jo je skrivaj opazoval, ob vsakokratnem odhodu v službo, ki jo je že prek koncem druge vojne dobil kot materialni knjigovodja na RLV, pa je pred njihovo hišo puščal svoje kolo.
Led je bil prebit. S svojo Agi-co, kot jo imenuje Ivan in vsi, ki jo poznajo, seje poročil 17. aprila leta 1948 v Šoštanju. Rodila sta se jima Metka in Janko. Agata je v Gaberkah, kjer so najprej živeli, skrbela za dom in družino, Ivan pa se je ob delu ukvarjal z igralstvom in režijo, najprej v amaterskem gledališču Pesje, pozneje pa v Velenju. Njegova največja ljubezen je bil športni ribolov. Bil je pobudnik in soustanovitelj Ribiške družine Velenje, njen častni član je še danes. Ko sta otroka nekoliko odrasla, se je kot knjigovodkin-
——
8 KAS VAS
107,8 MHz
23. aprila 1998
MERITAS
SKACI, PLESI, VICI!
Čeprav je album hrvaškega ženskega dueta Merita's izšel že konec lanskega leta, je pravo medijsko promocijo v Sloveniji doživel šele v zadnjih dveh mesecih. Čemu sploh posebna slovenska promocija? Tako kot mnogo hrvaških pop izvajalcev, je tudi duo Meritas svojo debitantsko ploščo izdal pri založbi Dallas, ki, kot je znano, deluje tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Pa tudi sicer je Slovenija z na-
stankom te plošče tesno povezana. Skladbe so namreč bile posne- | te v študijih Morris v Zagrebu in Metro v Ljubljani, pri snemanju pa so sodelovali tudi nekateri znani slovenski glasbeniki. Tako je na primer Davor Klarič (Šank Ročk, Funk You, Magnifico...) odigral klaviature v vseh skladbah, razen v najstarejši uspešnici skupine »Na kraju sna«, Marko Križan je igral saksofon in še bi lahko naštevali. Tudi najodgovornejši del posla, producentstvo, so zaupali našemu priznanemu mojstru Janezu Križaju, ki se je že dokazal pri sodelovanju z bendi kot so Parni Valjak, Videosex, Hladno pivo... Merita's je sicer duo, ki ga sestavljata dve mladi, pa vendarle zelo zreli in izkušeni glasbenici, Anita Valo in Meri Jamana. Ime dueta sta skovali iz svojih imen (Meri+ Anita = Merita's), sicer pa gre za stari prijateljici, ki sta skupaj začeli prepevati že pri štirinajstih. Takrat sicer še v hrvaškem katoliškem misijonu v Muenchenu. Anita, ki izvira iz glasbene družine, je takrat že nastopala v družinski skupini po celi Nemčiji, Meri pa se je poleg petja ukvarjala tudi z baletom. V misijonu sta bili aktivni do leta 1991, ko sta se njuni poti za nekaj let razšli. Ponovno se srečata spet leta 1993, ko spoznata Dejana Oreškoviča, njunega sedanjega aranžerja. Leta 1995 se vrneta v Zagreb, kjer posnameta skladbo in videospot »Na kraju sna« ter kot duo Merita's začneta nastopati po Hrvaški. Obe sta glasbeno dobro podkovani, saj obe igrata kitaro, klavir in bas, dolga leta cerkvenega petja pa sta jima izšolali tudi glas. Album » Skači, pleši, vičil« velja za enega najboljših debitantskihpop ročk albumov na Hrvaškem. Odlikuje ga akustično rockerski zvok in značilen vokal. Na njem je enajst skladb, ki so vse plod lastne ustvarjalnosti obeh članic dueta. V skladbah izražata svoje poglede na svet iz nekega osebnega, žemskega, čustvenega in optimističnega zornega kota. To pa je pravzaprav tudi značaj te plošče in h karti vodilo in življenjski nazor obeh deklet.
■ MiČ
Študent naj bo
ŠŠK novice
Pretkeli teden, 15. aprila, se je v Kranju ustanovil Svet študentskih organizacij lokalnih skupnosti, med katere spada tudi Šaleški študentski klub. Kot eden starejših in večjih slovenskih klubov bo opravljal v tem organu Študentske organizacije Slovenije ŠŠK najverjetneje eno večjih vlog. Ustanovne seje ŠOLS-a so se udeležili kar trije Velenjčani: Tanja Hribar kot članica iniciativnega odbora, Domen Bastič kot opazovalec in član volilne komisije ter Pelen Lojen kot delegat ŠŠK-
ja-
V soboto, 18. aprila, se je zgodila druga Kitariada. V prepolnem Mladinskem centru se je predstavilo kar nekaj mladih akustičarjev, ki so prisotnim predstavili svoje avtorske skladbe. Po koncu rednega programa so nastopajoči prisotne do polnoči zabavali še s prostim programom, kjer se je zvrstilo nekaj ponarodelih pesmi od Francov do Krpanov in nazaj. Ta petek, 24. aprila, ob 21. uri je v Placu sestanek za vse udeležence izleta v Sarajevo. Tanja vam bo predstavila program in vam tudi sporočila točen čas in kraj odhoda.
Kdor še ni prejel nove članske izkaznice, naj se oglasi v Placu, medtem ko za vse, ki bi se radi včlanili v eminentni študentski klub, velja poslej edino tole pravilo: pridi v Plač s potrdilom o šolanju ter zbirko osebnih podatkov. Vsem lastnikom karti c se obeta nekaj zastonj zabav v Mladinskem centru. Prva bo že 15. maja. Kaj več o teh prireditvah pa prihodnji teden.
■ Peter
Na državnem tekmovanju zborov
Medalji tudi za Velenjčane
Zagorje ob Savi, od 16. do 18. aprila - Na 16. reviji mladinskih pevskih zborov so v tekmovalnem delu prireditve nastopili tudi trije zbori iz občine Velenje.
Otroški pevski zbor velenjske glasbene šole, ki ga že nekaj let nadvse uspešno vodi Manja Gošnik - Vovk, je v svoji skupini med 11 sodelujočimi zbori prejel zlato plaketo (94 točk), komisija pa mu je dodelila še posebno nagrado za najboljšo izvedbo enoglasja a cappella. Med drugim je ta zbor na reviji zapel noviteto Leteča preproga, ki jo je prav za to priložnost napisal Slavko Šuklar, profesor na velenjski glasbeni šoli. Zbor je na klavirju spremljala Ines Ivanovič, na tolkalih pa Davor Plamberger in Tomaž Lojen.
Med devetimi mladinskimi zbori sta sodelovala zbor OŠ Antona Aškerca Velenje, ki ga vodi Jelka Repenšek in zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pod taktirko Matjaža Vehovca. Slednji je za 87,3 osvojene točke prejel srebrno plaketo.
Čestitamo! Oba nagrajenca se bosta ljubiteljem zborovskega petja predstavila konec maja na zaključnem koncertu.
■ tp
LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.262)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 19. aprila:
1.	NIPIČ:	Ostal bom muzikant 9 glasov
2.	ZARJA:	Teta	8 glasov
3.	SLAPOVI: Slovenec je faca 5 glasov 3. ŠTAJ. POTEPUHI: Potepuška polka 5 glasov 5. PREROD: Abrahamka	3 glasovi Predlogi za nedeljo, 26. aprila:
1.	SAVINJA:
2.	SLOV. KVINTET:
3.	VERDERBER:
4.	VITA:
5.	VRTNICA:
Zlahta-raztrgana plahta Zakaj mi ne odpre Ob šrangi Gorenjka
Kadar Primorec potuje
| Vili Grabner
RUDNIK LIGNITA VELENJE OBRAT OPP BETDNARNA
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Spoštovane kupce in poslovne partnerje obveščamo, da vam v betonarni lahko po ugodnih cenah in plačilnih pogojih ponudimo vse vrste betonov in dostavo z avtomešalcem. Za vse betone vam zagotavljamo ustrezna potrdila o kakovosti.
Za vse informacije lahko pokličete na tel.: 855-312, int. 1520. Obiščite nas, mi vas pričakujemo!
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Turki
Novinarji s Celjskega so se srečni in zdravi vrnili s potepa po Istambulu. Pravijo, da je bilo čudovito, le brez poizvedovalnih referendumov o novih občinah, ki so v času njihovega potepanja potekali po rodni Sloveniji, so komaj, res komaj, zdržali.
Precej novinarjev, tudi iz tega aktiva pa jih je danes, v četrtek, 23. aprila, na Otočcu, kjer bo prvi pomladni novinarski dan, nekakšno dopolnilo jesenskim študijskim dnevom. Na Otočcu bodo podelili nagrade za novinarske dosežke, nagrade Consortium veritatis - Bratstvo resnice ta leto 1997 in priznanja za 25 let novinarskega dela. Nagrado za življen-ski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva bo prejel Otmar Klipšteter iz Dnevnika;
nagrade za izstopajoče novinarske stvaritve v lanskem letu bodo prejeli Bojan Bifdja (Večer), Tomo Šajn (Primorske novice in Radio Koper) in Vladimir Kocjančič (Radio
Skupinski posnetek novinarjev celjskega aktiva v Istambulu.
Slovenija), nagrado za dosežek novinarja v podjetju bo prejel Hinko Jerčič, novinar v uredništvo glasil Gorenja, debi-
tantski nagradi bosta prejela Gregor Repovž (Delo) in Uroš Slak (TV Slovenija).
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
net" je deset skladb, ki so jih večinoma posneli v študijih Pan in Bar v Kranju, pod večino pa je podpisan Uroš Semeja, sicer ustanovni član Ritem Planeta, ki pa je kmalu po ustanovitvi skupino zapustil in se pridružil kranjski zasedbi Califor-nia. Uroš je bil tudi glavni tonski mojster in producent albuma.
LINDA Mc-CARTNEV
Kot je v Londonu sporočil tiskovni predstavnik družine McCartney, je minuli petek po skoraj triletnem boju z rakom na dojki v ZDA umrla Linda Mcčartney, soproga nekdanjega člana skupine The Beatles Paula Mcčartneya. 56-letna Linda je umrla v Santa Barbari na zahodni ameriški obali, kjer je družina Mcčartney preživljala počitnice.
Linda (rojena Estman) je po poroki s Paulom in razpadu skupine The Beatles skupaj z možem ustanovila skupino Wings (kjer je igrala klaviature), ki se je v sedemdesetih proslavila z nekaterimi znanimi uspešnicami kot »Muli Of Kintyre«, »Live And Let Die«, »Band On The Run« itd.
■ M/Č
ANJA RUPEL
Anja Rupel, po mnenju mnogih prva dama slovenskega popa, še naprej niza uspešnice s svojega zadnjega albuma "Moje sanje".
Trenutno vse stavi na skladbo "Dan kot je ta", sicer skladbo, ki jo je napisal sloviti Lenny Kravitz, v slovenščino pa jo je pomagal prenesti znani voditelj in glasbeni urednik na Radiu Slovenija, Andrej Karali. Anja nestrpno pričakuje toplejše dneve, saj namerava v kratkem posneti tudi videospot k tej skladbi. Ta bo nastal v lepem okolju znanega slovenskega cvetličnega parka Volčji potok.
ZLATI PETELIN
Minulo soboto so v Ljubljani podelili letošnje slovenske glasbene na-
grade - Zlate peteline. Tokrat so ta prestižna priznanja podeljevali že četrtič, člani strokovnih žirij pa so se odločali med nominiranci v kar tridesetih kategorijah. Med najuspešnejšimi glasbenimi ustvarjalci v Sloveniji so po mnenju strokovnih žirij člani skupine Babilon (na sliki), ki so prejeli kar tri priznanja. Enako število zlatih kipcev je prejela tudi skupina Štajerskih 7 (vse s področja narodno zabavne glasbe), med uspešnejšimi pa so bili še Adi Smolar, Rok Golob & Stop The Band in Tinkara Kovač, ki so jo izbrali tudi za debitantko leta. Sicer pa se je, kot že v minulih letih, tudi letos postavljalo vprašanje ustreznosti vseh nominacij, saj je naprimer Adi Smolar prejel "petelina" v kategoriji etno in folk glasbe in hkrati za najboljšo ročk pesem, za praktično isto stvar. Pode-
litev letošnjih Zlatih petelinov je spremljala prireditev na kateri se je predstavilo nekaj domačih glasbenikov in skupin, med njimi pa je imela enega najodmevnejših nastopov tudi velenjska skupina Ress Nullius, sicer dvakrat nomi-nirana, ki pa je žal ostala praznih rok.
RITEM PLANET
Pri založbi Panika so minuli teden uradno predstavili izid albuma mlade skupine Ritem planet. Trio, katerega začetki segajo dobro leto nazaj, sestavljajo Jani Pavec (vo-
kal), Mare Pšeninčnik (kitara, vokal) in Mitja Savnik (klaviature, trobenta, vokal). Na njihovem prvem albumu, ki nosi naslov "Ritem Pla-
23. aprila 1998
KULTURA
KAS (AS 9
1966
Leta 1966 smo Velenjčani, poleg novih osebnih izkaznic, dočakali tudi prvo samop-strežno trgovino, ki jo je odprlo trgovsko podjetje Velma, dobili smo sedež skupnosti za zaposlovanje, aprila 1966 so sprejeli sklep o likvidaciji Energo -kemičnega kombinata, septembra tega leta pa so se na vozilih, ki so bila namenjena za poučevanje bodočih voznikov, pojavile tudi "E' tablice. 10. februarja so v tretji številki Šaleškega rudarja objavili ceno časopisnih malih oglasov:
"Vsak mali oglas do 10 besed je 6 novih dinarjev, vsaka nadalj-na beseda 1 novi dinar. Za naslov v uredništvu lista - prib-itek 1 novi dinar." Občasno je Šaleški rudar izhajal ne več le na osmih, temveč tudi na dvanajstih ali celo šestnajstih straneh. V dvanajsti številki, izšla je 30. junija 1966, so prvič objavili tudi skandinavsko križanko na celi strani in za prvo nagrado za njeno pravilno rešitev obljubili 10.000 starih dinarjev. Morda je bila tudi objava križanke vzrok, da v časopisu, ni bilo natisnjenega
obveznega kolofona z imeni uredniškega odbora, naslovom uredništva, številke žiro računa, cene časopisa, navedbe tiskarne in seveda stalnega pripisa "Rokopisov in fotografij ne vračamo."
18. avgusta 1966 je v petnajsti številki, v kateri so uvedli novo rubriko "Srečanja", uredništvo Šaleškega rudarja na zadnji strani objavilo članek z naslovom "Brez knapa ne gre": "Komaj nekaj več kot leto dni izhaja v občini "Šaleški rudar" pa že pravijo naši številni bralci, da brez njega ne gre. Malo
govorimo o naših težavah, o prizadevanjih uredništva, da bi list popestrili in približali bralcem. Precej je bilo težav v domači hiši, pri tistih, ki z denarnimi prispevki pomagajo, da lahko tiskamo, v tiskarni ... Ne nameravamo tarnati. V tem kratkem sestavku bomo pisali o naših NAROČNIKIH. O težavah pa kdaj drugič. Člani nekaterih delovnih kolektivov so vsi naročeni na naš list. Tem ga dostavljamo brez naslavljanja v njihovo podjetje. Lepo bi bilo, če bi po njihovem vzgledu naredili tudi v tistih delovnih organizacijah kamor list še ni prodrl. Najmanj naročnikov pa je iz vrst prosvetnih in zdravstvenih delavcev."
■ dk
Alojz Zavolovšek v Galeriji KC IN
Razstava in monografija slikarja in učitelja
V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje bodo jutri ob 20. uri odprli retrospektivno razstavo v tem in širšem slovenskem okolju znanega slikarja Alojza Zavolovška. Pripravili so jo ob slikarjevi sedemdesetletnici, hkrati pa bo izšla monografija o njegovem življenju in delu. Večer, vreden vse pozornosti ljubiteljev umetnosti, bo obogatil koncert flavtistke Alenke Goršič in harfista Daliborja Bernatoviča.
Monografijo in razstavo bosta jutri predstavila vodja Galerije in avtorica razstave ter monografije Milena Koren Božiček in dr. Jožef Muhovič, ki je s svo-tekstom obogatil monografijo, saj je sitorjev osebni prijatelj in velik poznavalec njegovega dela. Zato njegov tekst predstavlja avtorja tudi s te plati. Avtorica je seveda slikarja med nastajanjem monografije zelo dobro spoznala, zato smo jo prosili, da nam o celotnem projektu pove še nekaj več: " Veseli me, da me je doletela ta čast, da predstavim akademskega slikarja Alojza Zavolovška, da njegovo delo ob sedemdesetletnici predstavimo z retrospektivno razstavo. V zasnovi še nismo vedeli, da bomo lahko zveliko lastnimi ambicijami in trudom izdali tudi monografijo, kjer je moj prispevek predvsem umetnostno zgodovinski. Pred tem projektom sem bila prepričana, da slikarja zelo dobro poznam, nekje na začetku pisanja pa sem bila v veliki dilemi, kako ga predstaviti. Vseskozi je bil izpostavljen kot akvarelist,
v tem delu pa sem ga spoznala tudi kot iz-jemnjega portretista in krajinarja in to v tehniki olja. Njegova veličina je izjemna, tako po tehnološki plati kot velikemu daru opazovanja. Predvsem zaradi tega, ker
Alojz Zalovovšek je oral ledino pri pedagoškem delu z odraslimi. Marsikomu pa bo novo tudi to, da je ustvaril izjemna dela tudi v oljni tehniki, saj je širše znan predvsem po akvarelih. Posnetek: vos
izhaja iz kmečkega okolja, kjer ni imel nobenih umetniških dispozicij, kjer bi se lahko oplajal in črpal. Na umetniško pot je šel po težki, najtežji poti, zato je biografska pripoved izredno zanimiva. Poudarek je predvsem na njegovem pedagoškem delu, tako v monografiji kot celotnem projektu. Je namreč prvi slovenski avtor slikar, ki je začel tudi z andragoškim delom, torej delom z odraslimi, ki je v veliki meri zahtevnejše kot pedagoško delo z otroci. Mislim, daje na tem področju oral ledino in naredil ogromno delo, ki je bilo kronano tudi z Ažbetovo nagrado."
In kaj bo moč videti na razstavi, ki je nastajala zelo dolgo? "Prepričana sem, da smo uspeli zbrati veliko večino Za-volovškovih del, seveda pa si ne delam utvar, da bi bilo to delo kdaj zaključeno in popolnoma dokončano, saj so vedno še odrte možnosti. Mislim pa, da smo pomembnejša dela, ki so oblikovala njegovo slikarsko in ustvarjalno pot, vendarle uspeli zbrati. Zaradi majhnosti galerije bomo na razstavi prikazali opus 43 del, kar bomo dopolnili z video projekcijo in monografijo, ki pa ima na vso srečo nekoliko več barvnih reprodukcij, kar 60."
Ne zamudite otvoritve, ki bo v Dolini zagotovo eden bolj odmevnih kulturnih dogodkov v letošnjem letu. Vabljeni pa tudi na ogled razstave, ki bo odprta do 30. junija letos.
■ Bojana Špegel
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
PERU - po sledeh celestinskih prerokb
večer s prekaljenim popotnikom, pustolovcem in raziskovalcem
V	četrtek, 23. aprila, ob 20.00 bo v domu kulture Velenje zanimivo predavanje popotnika Borisa Kobala s poti po Peruju.
Vetrovi in vrhovi Andov, indijanske legende in inkovska zapuščina, po poteh celestinskih prerokb v skrivnostih in energijah noči na Machu Picchu, lame na visokih planotah in puščavski slapovi. Premeteni zlatokopi in kondorji. Izdelovanje keramike po starih izročilih. Morski levi in kormorani. Indijanska Velika maša, na kateri se zbere desettisoče Indijanskih romarjev, krvavo žrtvovanje bogovom, Veliki Inka in šamani...
Vse to in še mnogo več boste lahko spoznali ob živi pripovedi, več kot 450 barvnimi diapozitivi in ob spremljavi indijanske glasbe.
Za predavanje o tem druženju je Brane Kobal prejel posebno priznanje "Danske komisije za izbor".
Vstopnice po 500 SIT lahko dobite eno uro pred predstavo.
ISKANJE RESNICE
V	knjižnici Velenje bo v četrtek, 23. aprila, ob 19.00, zanimiv večer na katerem bodo predstavili knjigo škofa Vekoslava Grmiča-.ISKANJE RESNICE.
Pogovor bo vodil dr. Marjan Žnidaršič, ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru.
Vstopnine ni!
Razstavišče Premogovnik Velenje
Ulin abstraktni svet
V	začetku aprila so v razstavišču Premogovnika Velenje odprli razstavo zelo mlade slikarke Uršule Berlot iz Ljubljane. Ula, kot jo kličejo domači in znanci, je tudi podpis, ki ga "pušča" na svojih umetniških delih. Slikarka res pripada najmlajši uveljavljajoči se generaciji slovenskega akademsko šolanega umetniškega naraščaja, kljub temu pa ima za seboj zanimivo umetniško pot in številne razstave.
Uršula Berlot je Ljubljančanka. Likovno izobrazbo sije kot dijakinja gimnazije vzporedno pridobila v privatni slikarski šoli Zmaga Modica. Po dvoletnem študiju filozofije se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer končuje študij slikarstva in grafike pod mentorstvom Gustava Gnamuša in Lojzeta Logarja.
V	predstavitvenem katalogu, ki je izšel ob otvoritvi razstave (odprta bo do 7. maja), je likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek med drugim zapisal: "Slikarka izgrajuje svoj likovni svet z izhajanjem iz abstrakcije. Tako kot so prejšnje generacije v abstrakcijo prehajale z razkrojevanjem in abstrahiranjem realnega, Ula zdaj že ves čas nevsiljivo, s prefinjeno barvno strukturo nadgrajuje svoje abstraktno občutenje sveta v nov, njeni likovni občutljivosti vse bolj lasten svet pokrajin..."
■ bš
Danes in jutri od 10. do 19. ure
Knjige na velenjski Cankarjevi
Danes je svetovni dan knjige. V Mladinskem centru Velenje so se odločili, da bodo s pomočjo ljubiteljev knjige pripravili kar dvodnevni knjižni sejem v samem središču mesta. Danes in jutri ste vabljeni na Cankarjevo vsi, ki imate knjige radi, saj boste imeli kaj videti, slišati, in, če boste želeli, tudi kupiti. Ob stojnicah bodo namreč razstavljalci in prodajalci ob dnevu knjige nudili posebne praznične popuste. Dobra novica je tudi to, da bo sejem postal tradicionalen, obiščete pa ga lahko med 10. in 19. uro.
"Dan knjige je v preteklih letih v Velenju simbolno obeleževala stojnica knjigarne Kulturnica, čas pa je bil, da knjigi ponudimo več prostora. Na stojnicah se bodo predstavili založba Karantanija in Založništvo Pozoj ter knjigarna Kulturnica. Obsejemski program bo vključeval nastope kan-tavtorjev, člani literarnega društva Hotenja pa bodo prebirali odlomke avtorskih del," pravijo v Mladinskem centru Velenje, kjer so nam povedali tudi to, da je bila organizacija sejma za njih svojevrstna šola, kako organizirati podobne prireditve, saj naj bi bila pot pridobivanja soglasij več kot "zanimiva". Izvedeli smo še, da bo Mladinski center Velenje naslednji knjižni sejem organiziral v prvih septembrskih dneh, ko bo predvidoma v parku pred Gimnazijo Velenje potekal sejem rabljenih šolskih knjig.
■ bš
Literarno društvo Hotenja vabi nove avtorje
Nastajajo dvanajsta "Hotenja"
Naj vas še enkrat spomnimo, da je danes dan knjige. Na to vas bodo tako v Velenju kot Šoštanju spomnile tudi stojnice knjižnega sejma, ki vas v Šoštanju vabi danes, v Velenju pa danes in jutri. Na velenjski Cankarjevi bodo oba dni svoja dela predstavljali tudi člani Šaleškega literarnega društva "Hotenja", ki ravno v teh dneh pripravljajo novo številko Hotenj.
Zaradi različnih razlogov je minilo kar nekaj časa, odkar so izšla zadnja Hotenja. Sedaj po skoraj treh letih intenzivno nastaja dvanajsta številka. Uredniški odbor si želi, da bi v njih objavili tudi dela tistih pišočih avtorjev iz Šaleške doline, ki sicer niso člani društva, zato vabijo vse, ki pišejo kratko prozo ali poezijo, da svoja dela do 10. maja pošljejo na naslov: Zveza kulturnih društev Šaleške doline - Šaleško literarno društvo Hotenja, Titov trg 4, Velenje.
■ bš
Jurjevo v Mozirju
Praznik za vse krajane
Po nekajletnem "iskanju" so se v krajevni skupnosti Mozirje lani odločili, da bo njihov praznik jurjevo, dnevi okrog 24. aprila torej, ko goduje sv. Jurij, zavetnik mozirske župnije. Že ob prvi izvedbi so poskrbeli za raznolik program, ki so ga letos še obogatili. Lani jim je malo ponagajalo vreme, njihova letošnja želja pa je, da bi krajani sprejeli ta dan za svoj praznik, da bi se hkrati družili in poveselili.
Ob letošnjem prazniku se bo v naslednjih treh dneh zvrstilo nekaj zanimivih prireditev. Jutri, v petek, bodo v galeriji kulturnega doma odprli razstavo slikarskih del lani preminulega krajana Jožeta Punčuha, v soboto pa bo veselo od jutra do večera. Na mozirskem trgu bodo namreč pripravili jurjev sejem, na katerega so povabili tudi starejše obrtnike, ki so še vešči ročnega mojstrstva, popoldne pa jih bo s koncertom sredi Mozirja razveselila Marta Zore.
V	nedeljo zgodaj dopoldne bo najprej sveta maša v čast župnijskega zavetnika, po njej pa bo pred cerkvijo družabno srečanje krajanov s kulturnim sporedom. Popoldne ob 15.00 bo prav tako pred cerkvijo narodopisna prireditev "družinsko petje," za njo pa se bodo vsi udeleženci zbrali na družabnem srečanju v Savinjskem gaju.
■	j P
Emkacejev hora legalis št. 5
Južna Afrika
V	petek, 24. aprila, bo v Mladinskem centru potopisno predavanje mag. Zvoneta Žigona s potovanja po Južni Afriki. Predstavil bo Bocvano, Namibijo, Zimbabve in Južnoafriško republiko. Zvone Žigon je dober poznavalec problematike slovenskih izseljencev v Južni Ameriki (to je tudi tema njegovih magisterskih raziskav), prepotoval je Evropo, severno in južno Ameriko, JV Sredozemlje in Indonezijo, tokrat pa bo predstavil življenje na jugu Afrike.
Predavanje se bo pričelo ob 21. uri, vstopnine pa tudi tokrat ne bo. Vabljeni!
■	bš
10 NAŠ i AS
VI PIŠETE
23. aprila 1998
Iz Šolskih klopi
Na fotografiji lahko prepoznamo znane velenjske obraze. Spodnja vrsta z leve: Stane Sevčnikar (3), Marjan Marinšek (4); druga vrsta: Milka Oblak (1), Mara Centrih (2), Jurka Škerjanec (3), Mara Petek (9), Marija Berzelak (10), Jožica Sirk (11); tretja vrsta: Ivan Kortnik (1), Stane Bizjak (2), dr. Štefan Trojar (4), Tonček Es (5), Dora Rozenštajn (6), Hanzi Skaza (10); četrta vrsta: Bojan Glavač (3), Rihard Ostrovršnik (4), Ivan Krofi (5), Franc Obu (6).
nes stojijo zgradbe, so bila polja in travniki. Paka je spokojno vijugala po dolini, pod jezovi pa je obračala vodna kolesa, ki so gnala mline in žage. Po gladini so se brezskrbno sprehajale postrvi in v pritokih je mrgolelo užitnih rakov. Za red v širšem okolju sta
bili dinar, za dinar pa hlebček kruha. V marsikateri družini ga niso jedli vsak dan.
Sledila so huda vojna leta. Prišel je nemški učitelj. Okupator je kruto onemčeval, slovenska beseda je umirala. Sošolci so se živo spominjali številnih parti-
najboljšimi željami.
Na koncu so ugotovili, da so po šestdesetih letih še vedno dovolj mladi, le da seje čas temeljito postaral.
■ Bojan Glavač
MNENJA IN ODMEVI
Ni nam vseeno
V soboto, 4. aprila, je Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov za Konovo in Šmartno pripravil že tradicionalno čiščenje okolice starega pokopališča ob cerkvi sv. Martina.
Članom so se, kljub slabi vremenski napovedi, pridružili tudi drugi ljubitelji čiste narave in bivalnega okolja. Bili smo prepričani, da bomo - zaradi vsakoletnega čiščenja - tokratno akcijo hitreje končali, žal smo se zmotili. Dva nabito polna kesona sta postala zgovoren
dokaz našega malomarnega odnosa do vsega tistega, kar ni naše in se ne vidi, da je naše.
Pričujoči zapis ima eno samo željo. Želimo vam sporočiti, da nam nekaterim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo.
Za božjo voljo, ljudje, zbudite se iz otopelosti in namesto godrnjanja raje poberite odpadek in ga odvrzite v koš! Zagotavljamo vam, da vas bodo najprej začudeno opazovali in šele čez čas se bo morda našel kakšen "korajžen" in vas posnemal.
Morda se bo ob pričujočem zapisu zamislil tudi kakšen rav-
natelj osnovne ali srednje šole. Poti do šol so zaznamovane z odvrženo embalažo sladkarij, da - tako kot v pravljici o Janku in Metki - nadebudneži najdejo pot domov. Ga res ni junaka med ravnatelji, da bi animiral učence (npr. zelene straže), ki bi počistili za seboj?
Morda bo zapis prebral kakšen malomaren šofer in ga bo postalo sram, ker so robovi naših cest ovenčani z zavrženimi pločevinkami, plastenkami in praznimi cigaretnimi škatlicami.
Morda pa bo te vrstice prebrala kakšna redoljubna gospodinja, ki je odslužen jogi in neuporabne vrtne stole odložila kar v gozd za pokopališče. Si je
Po šestdesetih letih spet skupaj
Ne zgodi se velikokrat, da se zberejo sošolci po šestdesetih letih, odkar so obiskovali drugi razred osnovne šole. Prav to seje te dni primerilo vrlim Velenjčanom.
Sedemintrideset jih je leta 1938 sedelo v klopeh, kakršne danes najdemo samo še v šolskem muzeju. In če bi takrat fotograf ne prišel v njihov hram učenosti, kije bil v nekdanji grajski konjušnici, bi jubilejnega srečanja zagotovo ne bilo. Tako pa so se, zahvaljujoč razrednemu posnetku, sploh našli in kar precej se jih je moralo na novo prepoznati. Obujali so spomine na rosno mladost in na vse tisto, kar je sledilo in jim je namenila usoda. Posamezni dogodki so oživeli, kakor da so se odigrali včeraj.
Tisti čas se je seveda močno razlikoval od današnjega. V šolo so hodili bosi, kar je tudi razvidno z ohranjene fotografije. Oblačila so bila pogosto zakrpana in podedovana od bratov in sester. Učitelji so bili strogi in med vzgojnimi sredstvi je bila uradno na katedru tudi palica. Pogosto so jo uporabljali gospod kaplan. Je že bila taka božja volja. Razredničarka je imela blago srce, zato se bolečega rekvizita ni posluževala.
Velenje je imelo takrat precej drugačen videz. V trgu in Stari vasi je živelo v 143 hišah 1057 duš, pretežno kmečkih. Kjer da-
skrbela dva žandaija, nad zdravjem ljudi pa sta bedela dva zdravnika. Takrat ni bilo v Velenju še nobenega avtomobila. Ce je kakšen pripeljal od drugod po prašni cesti, je na križišču obstal in enkrat, dvakrat ali trikrat zahupal. Odvisno od tega, ali je nadaljeval vožnjo naravnost, zavil desno ali levo. Najbolj premožni Velenjčani so imeli kočijo. Na rudniku so bili ponosni na iskre konjiče. Njihove goste je pričakal na železniški postaji imeniten kočijaž, ki se je v polni meri zavedal svojega pomembnega opravila. Vsak dan je k pouku prevažal tudi sošolca, direktorjevega sina. Na šti-rikolesnike se je skrivaj obešala otročad in tvegala, da jo je oš-vrknil bič. Najbolj ugleden krajan tistega časa je bil postavni grof Corenini, ki je prebival na gradu. Predvsem ga je zanimal lov in ribolov. V grajskih sobanah je prirejal intimne zabave, pri katerih je morala oblast mižati na obe očesi. Zagotovo je bil tudi prvi velenjski nudist. V grajskem parku, kjer je imel kamniti bazen, je svoje telo nastavljal zdravilnim sončnim žarkom. Nekoč je kar v Adamovem kostumu zašel v gostilno sredi trga. Ženske so zavreščale, moškim je vzelo sapo," življenje pa je teklo naprej. Otroci so prijaznemu gospodu prinašali mačke, s katerimi je hranil strašnega orla. Za mačko so do-
Jubilantom so čestitali:
Skupščina občine Velenje, Era Velenje, Pekarna Tratnik, Gostišče Ostrovršnik, Planinsko društvo Velenje, kvartet iz Stare vasi.
zanskih podvigov. Nekateri so celo videli, kako so Nemci usmrtili talce. Bili so priče zavezniškemu bombardiranju rudnika. Elektrarne težki štiri motorci kljub nizkemu letu niso zadeli. Tri bombe, ki bi jo naj uničile, so padle na polje, kjer danes stoji tovarna modne konfekcije, in naredile globoke lijake. Pod goro Oljko je omahnila ena od letečih trdnjav, ki so skoraj vsak dan v es-kadrilah preletavale naše ozemlje in trosile smrt po nemških mestih. Preživele člane posadke so partizani rešili ujetništva. Veliko je bilo veselje, ko je bil sovrag pregnan, pa tudi žalosti, ker je ugasnilo toliko življenj.
Po vojni je sošolce zaneslo na vse strani, vendar je večina ostala v dolini in poprijela za delo. Pet jih je nadaljevalo študij. Eden je še vedno dejaven zgodovinar na ljubljanski univerzi.
Udeleženci srečanja -11 jih ni več med živimi - se kar niso mogli raziti. Poleg znanih dogodkov so izvrtali še prenekaterega, ki bi sicer ostal skrit v pozabi in si nazadnje prisrčno segli v roko z
V pekarni
V pekarno sem šel na ogled. Zanimalo me je, kako se peče kruh. Videl sem veliko strojev. Stroji pomagajo delavcem pri delu. V pekarni imajo veliko moke. Imajo tudi posebna korita, v katera dajo moko, sol, kvas in vodo. Stroji umesijo testo in ko je gotovo, delavci ugasnejo stroje in pustijo testo, da kipne. Ko je testo gotovo, ga peki oblikujejo v hlebe in jih dajo v peč, da se spečejo. Te peči so dolge. Ko je kruh pečen, ga dajo na police, potem pa v košare. Na koncu odpeljejo kruh v trgovine, razna podjetja, v šole in gostilne. V pekarni pečejo razne vrste kruha. Tudi raznovrstna peciva izdelujejo. Delo je zanimivo.
Aleksandar Nikolič
Kako so včasih mleli žito?
Včasih je mline v glavnem poganjala voda. Voda je vrtela veliko mlinsko kolo, ki je gnalo mlinski kamen. Med vrteča mlinska kamna, ki sta bila velika skoraj 2 metra, je iz lijakaste posode letelo pšenično ali koruzno zrno. Kamna sta zrnje zmlela, to pa je padlo v posebno vrečo iz blaga, ki so ji pravili "pajcl". Ta vreča se je tresla in skozi njo je prišla moka.
Kar je ostalo, je padalo na nihajoče korito. Skozi mrežo na koritu je padal v škaf zdrob. Na koncu korita je bila druga posoda, v katero so padali olupki zrnja - otrobi, s katerimi so včasih krmili domače živali.
Prostor, v katerega se je stresala moka, so 1 imenovali "pajcl kašča".
Za mletje ječmena so imeli stope. To so bili ve- 1 liki leseni tramovi, ki so na koncu okovani z žele- 11 zom v obliki stožca. Stope je dvignil posebni meh- I anizem, nato pa so z vso silo treščile v posodo, v I kateri je bilo zrnje. S težo so v kamniti posodi J zdrobile zrnje v kašo.
Mlinarji so za shranjevanje moke uporabljali I vreče - žaklje.
Peka kruha v krušni peči 11
V četrtek smo šli k učiteljici gledat, kako se peče kruh v krušni peči. Najprej je gospodinja L pogrela mleko in vanj dala kvas. To je naredila zato, ker kvas v toplem mleku hitreje vzhaja. If Zmes kvasa in mleka je vlila na moko in pomešala I z malo moke.
Ko je kvas zopet narastel, ga je vmesila v vso I moko. Dodala je še sol in vodo ter dobro pre- I mesila. Testo je dala vzhajati. Ko je bilo dovolj I vzhajano, ga je razdelila na hlebčke.
Hlebčke je dala v peharje, da so ponovno j vzhajali.
Gospodar je zakuril v peči. Preden je dala s I pomočjo loparja kruh v peč, je z omelom razgre- | bla žerjavico. Kruh seje pekel približno eno uro. I
Bilo je zanimivo. Prvič sem videl peko kruha I v krušni peči. Kruh je bil zelo slasten. V njem so | bili orehi.
Klemen Glušii I vsi 2.a OŠ Antona Aškerca I
Intervju z našimi skakalci
V petek, 17. aprila, so nas na OŠ Gorici obiskali naši vrli skakalci: Grega Lang, Milan Živic, Damjan Fras, Miha Ri-htar, Urban Franc, Blaž Vrhovnik in seveda glavna zvezda - Primož Peterka. Spremljal jih je njihov trener, gospod Luka Koprivšek. Pripravili smo jim bučen sprejem. Mladi novinarji naše šole smo zanje pripravili tudi nekaj vprašanj, saj nas zanima vse, kar se z njimi in okoli njih dogaja. Takole so nam odgovarjali.
O Kako gledaš na Primoža kot tekmeca?
Milan Živic: "Ful fajn." (smeh)
#	Ali je težko priti v državno reprezentanco?
Damjan Fras: "Včasih mi je bilo dosti lažje kot danes, ko sem starejši in ne dosegam več takšnih dobrih rezultatov. Ja, kar precej truda in trdega dela je potrebno vlagati v to."
#	Zanima nas, kako proslavite uspeh, dobro uvrstitev? Miha Rihtar: "Vsi skupaj
se zapremo v sobo, potem pa..." (smeh). "Naše uspehe proslavljamo skupaj."
#	Treningi vam najbrž vzamejo dosti časa in energije. Kako pa uskladite treninge z drugimi obveznostmi, npr. s šolo?
Urban Franc: "Jaz zaključujem srednjo šolo in moram priznati, da ni lahko. A vse se da, če je volja."
#	Kako pa se vam zdi, ko imate v svoji sredini najboljšega skakalca na svetu?
Blaž Vrhovnik: "Super."
Vprašanje trenerju. % Kako ste zadovoljni s svojimi fanti?
Luka Koprivšek: "Zelo. Zelo smo zadovoljni z letošnjo sezono in v bodoče si jih želimo še več. Potrudili se bomo, da bo tako."
Veliko vprašanj smo imeli tudi za našega Primoža. Tukaj jih je le nekaj. # Primož, kaj delaš zdaj, ko je vsega konec?
"Hodim v šolo, tako kot vi." Kakšni so bili tvoji občutki, ko si poletel čez 200 m? "Čez dvesto metrov sem poletel do sedaj le enkrat in to se ne da povedati z besedami. To moraš doživeti. Predlagam ti, da poskusiš sam!" (smeh). O Kako si se počutil, ko si prvič zmagal v svetovnem pokalu ? "To je bilo že pred dvema
letoma v Zakopanih. Tudi to mora človek doživeti, težko je povedati. Kaj takega privoščim vsakemu od nas." O Ali veš, kakšen je bil komentar Japoncev, ko si zmagal?
"Tega ne vem, ker se jim je mudilo na avion in so takoj odšli. Sicer pa so Japonci zelo pošten narod in privoščijo uspehe tudi drugim."
#	Kaj še počneš poleg tega, da skačeš?
"Šola, šola, šola,..."
#	Kaj ti para živce?
"To, da me vsi sprašujejo, kdaj se bom ostrigel." (zopet smeh)
#	Pa še nekaj. Ali si bil v Afagunu zelo razočran, ko nisi osvojil medalje? "Medalje res ni bilo, vendar pa so bili zelo dobri rezultati in z njimi sem bil zelo zadovoljen."
Primožu in vsem dragim gostom se zahvaljujemo za odgovore in čas, ki so nam ga posvetili, našemu gospodu ravnatelju Ivanu Planincu pa, da
nam je omogočil srečanje z njimi. Bilo je nepozabno.
■ Mladi novinarji OŠ Gorica, Velenje foto: S. vovk
želela, da bi jih kdo še uporabljal? Sporočamo ji, da so ga nekateri "koristno" uporabili kot mehko podlago v nočeh popivanja. Okrog njega smo pobrali goro pločevink piva, vrečke z lepilom za vdihavanje in podobne nesnage.
Morda bomo zbodli kakšnega "živega" sorodnika in se bo spomnil, da rajnih na pokopališču ni obiskal že od 1. novembra lani in da so dogorele sveče in posušene ikegane svo-
jevrsten dokaz povezanosti z umrlimi.
Morda bo zapis prebral župan ali svetniki ali predsednik Mestnega sveta Občine Velenje in si bo rekel: "Res, tako ne gre več naprej! Krajevne skupnosti morajo dobiti toliko sredstev, da bodo lahko postavile koše za smeti in plačale človeka, ki bo te koše praznil in pobiral smeti po vsej KS. Koncesijo moram dati tudi nekomu, ki bo očistil obrežje reke Pake, jarke ob cestah in železnici
ter divja odlagališča in ne bom več čakal na državo in njeno pristojnost. Kar nekaj sredstev bom namenil za taka medijski sporočila, da bodo sedanji kršitelji izpadli kot ljudje brez omike!", In če bo kdorkoli karkoli storil za to, da bomo živeli v lepšem okolju, bo naš namen dosežen.
■ Milena H Za KO SKD Konovo in Šmartno
23. aprila 1998
■■■■■
HOROSKOP
oven od 21.3. do 21.4.
Pomlad vas bo letos resnično "vrgla". Poleg rahle utrujenosti boste vedno bolj občutili pomanjkanje pozornosti in nežnosti. Ce je ne boste dobili doma, jo boste iskali drugje in kaj lahko se zgodi, da boste več zunaj kot doma. listi, ki imate partnerja, boste zato na ljubezenskem področju doživljali precej burne dneve, saj mu vaše obnašanje ne bo čisto nič odgovarjalo. Ostali pa boste več sanjarili kot postorili kaj konkretnega.
bik od 22.4. do 20.5.
Ko se boste enkrat začeli zavedati, daje najbolje, če živite v okviru svojih zmožnosti, boste že na pol poti. Poleg tega boste spoznali, da ni važno, kaj si o vas mislijo drugi, ampak le to, da se v svoji koži dobro počutite tudi vi. Potrebovali boste precej časa zase, za spročanje in počivonje, pazite po, da se ne bo to sprevrlgo v poležavanje čez vse razumne meje. Narava vas bo vabila in mirila, zato ji prisluhnite. Na ljubezenskem področju miren teden, zdravje pa bo odlično.
dvojčka od 21.5. do 21.6.
Nekaj zelo razburljivih, dogodkov polnih dni je pred vami. Potrebovali boste precej energije, saj se boste nehote zapletli v spor prijateljev ali sorodnikov. Zna se zgoditi, da boste na koncu še kaj krivi. Ce se še da, se umaknite in počakajte, da se strasti ohladijo. Želeli si boste spremembe, zato morate vsekakor izkoristiti vsako priložnost za kratek ali daljši izlet, ki se vam bo ponudila v prihodnjih prazničnih dneh. Nikar jih ne preživite za štirimi stenami.
rak od 22.6. do 22.7.
Ko se bo zgodilo nekaj prelepego, kar verjeti ne boste mogli. Zdelo se vam bo, da ste najsrečnejši človek na svetu, hkrati pa se vam bo od srca odvolil velik kamen. Po dolgem času si boste zaželeli vesele družbe, vabila pa bodo tudi kar deževala. Bodite previdni, vsi, ki se bodo vrteli okoli vas, ne bodo imeli najlepših in najboljših namenov. Ponedeljek izkoristite le za lenarjenje, v torek pa se odzovite še uradnemu vabilu.
lev od 23.7. do 23.8.
Čudovito vam gre od rok, vi pa kljub temu tarnate in ste nezadovoljni. Le glejte, da ne boste spoznali svoje sreče šele tedaj, ko bo že rahlo prepozno. Čakali boste obiske in dočakali veliko presenečenje. Partnerjeve besede si vtisnite globoko v spomin, mogoče jih boste v kratkem koristno ponovili v neki družbi, ki vas bo po tem veliko bolj cenila. Pazite, da si na glavo ne boste nakopali preveč dela, ker prave volje zanj ne boste imeli.
devica od 24.8. do 23.9.
Zdelo se vam bo, da ste v zadregi, nato pa boste spoznali, daje bila sve skupaj samo skrbno načrtovana in zelo dobro izpeljana poteza, s katero vas je želel nekdo opozoriti nase. Uspelo mu bo, kajti v naslednjih dneh vam bo kradel spanec in vzel precej miselnega prostega časa. Odločitev nikakor ne bo lahka, vsekakor pa vam tokrat nihče ne bo pomagal pri njej. Zato tokrat hitite zelo počasi in ne poslušajte nikogar, razen svoje vesti.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
V naslednjih dneh boste zelo potrpežljivi, o vsaki stvari boste kar nekaj časa razmišljali, preden vas bo premamila skušnjava, ki bo tako močna, da seji res ne boste mogli upreti. Zna se zgoditi, da si boste privoščili kratek izlet z dolgotrajnimi posledicami. Nikar potem ne objokujte, saj niste več otrok. Priznati si boste morali, da ste poznali vse rizike, pa ste se kljub temu spustili v avanturo. Pri tem boste žal še nespretni in znašli se boste, kjer se niste želeli.
korpijon od 24.10. do 22.11.
Življenje si boste v prihodnjih dneh urejali tako, da vam bo kar najbolj lepo. Živahni boste in domiselni, predvsem zato, ker želite ugajati nekomu, ki še vedno ne ve, kaj bi rad. Nakupovanje se bo sprevrglo v pravo razmetavanje z denarjem, potem pa vam bo žal, pa še pas boste stiskali kar nekaj časa. Nikar ne dopustite, da bi vas to spravilo v slabo voljo, saj bo drobnih razlogov za dobro dovolj. Z njo boste premagali vse skrbi, partner pa bo tudi na vaši strani.
strelec od 23.11. do 22.12.
V rokah imate najboljše karte, kar si jih morete želeti, kljub temu pa ne znate ali ne morete urediti ničesar, kar si želite. Pustite času čas, saj je to trenutno najboljša rešitev. Zvezde vam stojijo trdno ob strani in vse vaše skrbi se bodo kot milni mehurčki razblinile še prek doncem meseca maja. Potem pa boste samo še zadovoljni in srečni, saj bo vaše življenje postalo podobno pravljici. Partnerju vsekakor pokažite, koliko vam pomeni!
Začudeni boste nad dogodki, ki bodo kar se da nepričakovani, pa tudi ugodni za vas in vaše najbližje. Nekaj skrivate, in prav je toko, saj so posledice vse preveč usodne, da bi si jih lahko privoščili. Brez denarja boste le nekaj dni, potem pa boste dobili precejšnjo vsoto, ki je pravzaprav ne boste pričakovali. Pazite, kako boste sedaj ravnali z denarjem, vsekakor pa vsaj poskusite biti modrejši kot ste bili zadnjič.
vodnar od 21.1. do 19.2.
Naredili boste vse, nekdo iz vaše okolice pa nič, kljub temu pa bodo vas grajali, druge pa hvalili. Nikar ne tarnajte nad krivično usodo, raje obrnite hrbet tistim, ki veste, da vom ne želijo prav nič dobrega. Ko boste začeli na novo, seveda drugje, pa bodite bolj previdni. Pri tem pokažite, kdo vam je zelo pri srcu. lo lahko pomeni tudi začetek nove, precej globoke in dolgotrajne
ljubezni.
ribi od 20127d020j **""	"*
Izognili se boste prepiru, ne pa tudi vročemu dokazovanju ljubezni. Nazadnje vam bo prav všeč, da ste v središču pozornosti, le o posledicah še nekaj dni ne boste hoteli razmišljati. Ce boste zelo neučakani, vam bo tisti, ki ga želite očarati, obrnil hrbet. Zato nikar ne mislite, da bo tudi tokrat šlo vse gladko, ftanj govorite, raje se lotite dela in ne dopustite, da bi vas pri tem karkoli zmedlo. Ce počutje ne bo najboljše, si privoščite več vitaminov in počitka.
ZA RAZVEDRILO
NAŠ ČAS 11
Nagradna križanka Relax
agencija z naju-godnješo ponudbo - Relax Žalec, tel.: 715-616
Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom "RE-LAX", najkasneje do 4. maja.
1.	nagrada:
vikend paket za ebno osebo v hotelu Diana v Murski Soboti
2.	nagrada:
majica in dežnik Relax
3.	nagrada:
dežnik in rokovnik Relax
MAKEDONSKI FOTOGRAF IN FILMSKI SNEMALEC (MILTON)
IME TREH PERGAM-
SKIH KRALJEV
SUME ZA TARANTO OP.TENO-iRISTiJURIJ)!
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE GOSTILNE PRI ZLATKI,
pri tovarni Elkroj v Šoštanju, objavljene v tedniku Naš čas, 9. aprila.
1.	nagrado: postrv v gobovi omaki s šampinjoni za 2 osebi prejme Smarčan Zlatko, Praprotnikova VI., 3330 Mozirje
2.	nagrado: kosilo za 2 osebi prejme Taja Grošelj, Cankaijeva 2/a, 3320 Velenje
3.	nagrado: domači narezek za 2 osebi prejme Maja Fišer, Rudarjevo 8, 2393 Črna na Koroškem
Nagrade dvignete v GOSTILNI PRI ZLATKI s predložitvijo	osebne
izkaznice! ČESTITAMO!
ZANICLJIVO IME ZA ITALIJANA, POSEBNO KOT OKUPATORSKEGA VOJAKA_
MALAJSKI POLOTOK
SOLIST. OPERNI SPEV
ŠPORTNI ČOLN S KRATKIM VESLOM
PREDPISANE SPREM. TEMPA V GLASBI
RUDI OMOTA
OSEBNI ZAIMEK
NORVES-SKA PISATELJICA ANKER
AJDOVICA
RUS.ZEN. IME (SMETANI NA)
ZGOD.PO-KRAJINA V SfV.ZAH. ŠPANIJI
NEMŠKA POP PEVKA
IGRALEC VENTURA
NADALJEV. GESLA GOROVJE V JUŽNI AMERIKI
NAPOVEDOVALKA BAS
ANTON. INGOLIČ GR.OTOKV KIKLADIH
MOCNATA JAJC. JED
SL.PISEC (JANEZ) VERA ALBREHT
NASELJE NA LJUB. BARJU, SZODIGA
OKENSKO KRILO
CHATEAU-BRIANDOV ROMAN
RELIEFNO VZORCEM BOMBAŽNO BLAGO
OLGA MEGLIC AM.IGRAL-KAWEST
REKA V S. FRANCIJI
JADRANSKI OTOK
PETERO MOJZESOVIH KNJIG
NEKD.JAP.
PRESTOLNICA
ZEMELJSKI TEČAJ
PSENO, PROS.ENA KASA
ŠVEDSKI PISATELJ MUNTHE
NARAVNA ŽGANA PIJAČA IZVINA
PROSTOR PRED KURI SCEM KWIE-CKE PECI
ANTQN JANŠA NAZIV
RADIJ MLAD JELEN ALI SRNJAK
ANTIČNA VOJNA LADJA, TR.O-VESLACA
ANTON AŠKERC
DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE
AVTOR KRIŽANCE R. NOC
Nov butik za močnejše kg v Šoštanju	®
Mozamo - rešitev za bolj polne
Marinka Trobina je že nekaj let lastnica butika za močnejše v Ljubljani, prejšnji teden pa se ji je uresničila želja in skoraj identičen butik je odprla tudi v rodnem Šoštanju. Tako, sedaj tistim damam in gospodičnam, ki imajo kakšen kilogram odveč (in kot veste jih ni malo), ne bo več treba iskati šivilje, ampak bodo lahko tudi same izbrale, pomerile, se prepričale, če jim "paše" in seveda tudi kupile. V butiku Mozamo, ki se ukvarja le z modo za močnejše, bodo poskrbeli, da bodo tudi modno oblečene, v teh dneh pa vam v šoštanjskem butiku že ponujajo najnovejšo kolekcijo za pomlad in poletje. Njihove kreacije so sveže, izdelki kvalitetni, kilogrami, ki jih boste poskusile skriti pod njimi, bodo, verjemite, lažji, vaše počutje pa boljše.
V Mozamu se bodo dobro oblekle tako ljubiteljice poslovne elegance, kot tiste, ki se raje oblačijo bolj udobno, športno. Tudi bolj okrogle maturantke bodo v bogati ponudbi lahko našle kaj zase, saj ponujajo tudi svečane obleke. Prepričajte se še sami, obiščite Mozamo na Tovarniški 2b v Šoštanju.
■ bš, foto: vos
TWINGO. ZA LJUDI Z BUJNO DOMIŠLJIJO.
Razumljivo, da vas mami, saj je varen, varčen, poskočen in najprostornejši v svojem razredu. Toda če razmišljate o novem Tvvingu, najprej preverite, če imate zanj dovolj domišljije. Že veste, kam, s kom, ob kakšni muziki in kako dolgo bo trajalo vaše potovanje, preden boste prevozili 5000 km? Morda dlje, kot si zdaj predstavljate! Ob nakupu novega Twinga vam bomo namreč podarili bencin za 5000 km.
^HP--^	Mišo	I
Melanšek je svojo prvo ' ljubezen, glasbo, za nekaj časa zamenjal za gostinstvo. V M4 je skrbel za goste, potem pa ugotovil, da prve ne pozabiš nikoli. Čeprav je včasih sam pel, si
zdaj, po fotografiji sodeč, poma- A f^^S^, ga s p/aybackom.
23. aprila 199S
	ftmmmmmmmmiM C T ........ ............... 1
\ s...... , » •> . r »,» , t *> „v " ■ 41	lisigi » T f *''".'"' - j- .
Ohladitev na Primorskem
Rudar je v nedeljo kar močno ohladil Primorje, In pomagal odpihniti njihovo vodstvo.
Tresla se je ...
V nedeljo se je referendumsko tresla Slovenija. Bomo videli, koliko se bo iz tega res rodilo občinskih miši.
Dva proti enemu
Kjer se ne prepirata dva (vlada, zdravniki), tretji (pacienti) gor plača.
Turistične fige
Po Velenju naj bi v popestritev turizma začele voziti tudi kočije. Nekateri menijo, da to ni posrečena odločitev Lahko bi kdo porekel, da bodo od načrtovanega turističnega burna ostale le fige.
F R K A N J E
r aa i
Pomembnost žena
Z novim prometnim zakonom bodo spet pridobile na vrednosti žene. Marsikateri moški jim bo v določenem stanju v sili rad prepustil krmilo. Avtomobila!
Velenje pred Celjem
V Celju so pred dnevi zaprli letošnji glasbeni sejem. V Velenju so razstavili zgoščenke že nekaj dni poprej.
Z leve in desne
Kmetje se bojijo Evrope. Ne le tiste na zahodu, tudi na vzhodu. A če ne bodo šli v Evropo, bo Evropa prišla k njim in jih pomendarala.
Pacienti - največje bogastvo
Zdravniki si bodo po novem plače risi užili na bolnikih. Da bi ob tem le še napi t obveljalo: boljše delo, boljše plačilu
Obisk s ciljem
Nedavni obisk predstavnikov JBanke (V je na šaleški medobčinski gospodarski /hm niči so različni ocenjevali različno.Nekateri so bolj kot to, da je treba posodobili bančništvo, slišali tisto, da se morajo banki združevati.
Prvomajski vzdih
Gospodje, kaj je res bil potreben nm zakon o varnosti v cestnem prometu, da se bomo Slovenci končno le streznili?!
Za novinarje gradiva ni!
Gore gradiva se pripravlja za različne seje, še posebej seje sveta Mestne občine Velenje. Osnovnega dobimo z vabilom tudi novinarji, na sami seji pa razdelijo še veliko različnih dodatkov, ki pa jih praviloma za novinarje ni. Običajno se najde kakšen prijazen svetnik, ki je novinarju pripravljen posoditi svoj kupček, strokovne delavke pa nas najpogosteje odpravijo s pojasnilom, da gradiva pač nimajo. Postavlja se vprašanje ali na ta način tako skrbno varčujejo s papirjem, ali pa morda z informacijami?
Dvakratna občina
Pri vseh zapletih glede nedeljskih referendumov je posebej zanimiv primer Solčave. Krajani so se namreč z ogromno večino izrekli za samostojno občino, in jo s tem samo potrdili, saj sojo očitno imeli že pred tem. Že v zgodnjih jutranjih urah, torej ob začetku referenduma je namreč vse obiskovalce Solčavskega z Robanovim kotom in Logarsko dolino vred pozdravila dobrodošlica (na sliki). Da se ve, kam popotnik prihaja, in»da se ve, za kaj so se domačini že zdavnaj odločili.
LUNA
REZANJE ŠOŠTANJA
Za povprečnega slovenskega kupca knjig je zelo važno, kako knjiga izgleda od zunaj. Dvanajst in pol centimetrov široka, osemnajst in pol centimetrov visoka ter štiri milimetre debela knjiga, speta s kovinskimi sponkami, sploh, ni "tazares-na" knjiga. Kaj je to proti Kneippovemu priročniku, s katerim lahko ubijete človeka? Knjige Slovencem kljub nenehnemu trkanju po prsih o narodni zavesti ne pomenijo kaj več kot primerno polnilo za omare v dnevnih sobah, ki pa ae zaradi visoke cene počasi, a zanesljivo umikajo raznim kičastim kipcem in vsakovrstni navlaki, ki jo ljudje kupujejo kot spominke ali pa jih vsiljivi trgovci ponujajo od vrat do vrat.
V	Šoštanju se ponašamo z enim od "klasičnih" slovenskih pesnikov. "Klasičnim" zato, ker je v vseh šolskih knjigah postavljen ob bok Mateju Boru, partizanskemu pesniku. Žal se Kajuh zaradi prerane smrti ni uspel razviti v lirika, kot ga izdajajo predvsem njegove ljubezenske pesmi. Ko pa smo ravno pri knjigi, je le dobro vedeti, da lahko obiskovalci Šoštanja v veži Kajuhovega doma, v posebnem "oltarčku" vidijo tudi izvirnik prve Kajuhove "pesmarice" iz leta 1945. Knjiga je zaradi skromnega partizanskega tiska takšna, daje zanesljivo skoraj nihče ne bi del na vidno mesto v svojem stanovanju. A je knjiga! Za nas je pomembna zato, ker je to prva knjiga poezije pri nas. Tega pa se očitno premalo zavedamo in naš hladen odnos do Kajuhovega dela se zrcali tudi v nenehnem lomljenju prstov na njegovem spomeniku in nenazadnje tudi v tem, da ni koga, ki bi zamenjal žarnici v omenjenem Kajuhovem oltarčku, pa ga tako tudi tisti, ki redno vplačujejo loto, ne opazijo več.
Toda v Šoštanju se lahko pohvalimo, da Kajuh le ni ostal osamljen, saj je leta 1983 takratni dijak Ivo Stropnik (Spiritus) iz Kaven (pri Šoštanju) izdal svojo prvo knjigo pesmi z naslovom Zlati metulji. Tako je bil prekinjen večde-setletni pesniški molk v Šaleški dolini. Ta knjiga je bila znanilka nove pesniške pomladi po Kajuhu in že naslednje leto je v okviru Hotenj izšla naslednja pesniška zbirka, in sicer Zora izpod peresa Borisa Kumra - Božota, ki je kar nekaj let vrtnaril pod Vilo Široko. Ivo Stropnik je danes uveljavljen slovenski pesnik z vrsto natisnjenih knjig, Boris Kumer je odšel nazaj v svoje rojstne Žerovince, a pot se je začela in je danes dobro izhojena. Ena zadnjih knjig, kijih na tej poti srečamo, je pesniška zbirka Željka Beroviča z naslovom Podarjeni glasovi.
Perovič ima seveda probleme. Če jih ne bi imel, ne bi pisal pesmi. Lahko pa to tudi obrnemo. Ker piše pesmi, ima probleme ... Kakorkoli že, tukap in sedaj živi poet, za katerega najbrž ne ve ravno veliko Soštanjčanov. Sreča za njega kot pesnika, ki želi svoje pesmi tudi objavljati, pa je ta, da seje tudi on najprej uveljavil drugje in so mu tako natisnili knjigo pri Mladiki v Trstu. S svojo počasno poezijo, ki je zreducirana na nekaj kratkih besed, pa v človeku spontano požene plaz misli in je zato njegova knjiga, knjižica, opisana na začetku tega pisanja, marsikomu bolj potrebna kot Kneippov priročnik.
V	tako kratkem prispevku je težko vrednostno "soditi" pesmi. Sicer pa je poezijo tako ali tako potrebno prebirati brez predhodnega obremenjevanja z ocenami takšnih in drugačnih literarnih teoretikov. Pesmi mora prebirati vsak sam, zato Šoštanjčanom toplo priporočamo, da se oglasijo na železniški postaji in kupijo Rsrovičevo knjigo. V Šoštanjski knjigarni je namreč ni mogoče kupiti.
Ker v Šoštanju knjigarne ni!
■ Perorez
Nedavno tega sta se na
štiri oči srečala Alojz Jevšenak, znani in priznani konstruktor smučarskih skakalnic in velik ljubitelj skokov ter Tone Brodnik načelnik javnih gospodarskih zadev v Mestni občini Velenje. Slednjega je zanimalo, ali bi se dalo skonstruirati kaj, s pomočjo česar bi bil skok njegove stranke na lokalnih volitvah čim daljši. "Ne vem, ne vem," je skromno odgovoril Jevšenak, "ko pa ni vse v skakalnici. Za dobre rezultate so potrebni tudi dobri skakalci."
Družina Janežič, mama Diana urednica časopisa Premogovnika Velenje Rudar in lanska nagrajenka bratstva resnice za dosežek novinarja v podjetju ve, da je lahko z družino včasih le tako, da na službeno dolžnost pelje celo družino. Po aplavzu sodeč niti Nace, niti Jože in niti Špela, proti takemu druženju nimajo nič. Zaradi mame doživijo včasih še več kot bi sicer.
našal srečo tistemu, ki ga je videl. Podobno je veljalo tudi za belega konja, za katerega je Mlinšek zapisal: "Če kdo belemu konju iztrga tri žime iz repa, lahko kekaj najde. Če se belega konja vidi, se mora tri korake nazaj stopiti in se potem lahko kaj najde." Stiriperesna deteljica in dimnikar prav tako že dolgo veljata za srečni znamenji, danes celo predstavljata nekak simbol sreče. V Šaleškem ljudskem izročilu je tudi veljalo: "Kdor hoče imeti srečo, naj poišče štiriperesno deteljico; ne sme je pa odtrgati z roko, ampak jo odgrizniti." Če pa je kdo srečal dimnikarja, je "lahko postal srečen", če je zavrtel gumb na suknji trikrat ali pa celo dvanajstkrat. V lendavski okolici pa je bil vse leto srečen tisti, ki je dimnikarju, ko je prišel po novem letu prvič v hišo, izpulil tri dlake iz omela in si jih zataknil za klobuk.
Za največjo nesrečo pa je veljalo tudi v Šaleškem ljudskem izročilu srečanje z žensko. "Kadar gre kdo na kako potovanje in sreča najprvo žensko bitje, pomeni to slab uspeh pri dotičnem delu ali poslu." Podobna poročila, kot ga je zapisal Fran Mlinšek za okolico Velenja, so veljala tudi za Malenski vrh, okolico Laškega in Kranja, Belo krajino, za Cerkljansko, Tolminsko, Ko-
barid in Kras. Na Tržaškem pa je bilo vseeno ali jim je zjutraj pot prekrižala "stara baba" ali mlada ženska: v vsakem primeru so j slabo opravili. V Beli krajini so | zato, da bi odvrnili škodq trikrat pljunili za žensko ki jim je pretekla pot, v Laškem so nesrečo preprečili tako, da so! takoj sedli na tla. Tolminskem pa ni nič pomagalo; tisti, ki je zjutraj najprej srečal žensko, se je obrnil in j vrnil domov, opravke pa je prestavil na ugodnejši čas. Podobno so ravnali tudi drugje, zlasti kadar so gospodarji odhajali na sejem prodajat živino in so na poti najprej srečali žen sko. Sicer pa se tudi Fran Erjavec spominja, da ga je mati kot otroka, kadar sta na poti srečala moškega, vedno potiš nila predse in dejala: "Francek steči naprej in pozdravi moža!"
Jutri je petek, dan za katerega je Fran Mlinšek pred dobrega pol stoletja zapisal: "Petek I slab začetek. Ne sme se dekletu pisati!" Na tak dan so torej nekdaj odložili "Slovenski spisovnik, ljubavnih in snubilnih pisem" iz leta 1909 ter se prepisovanja "začetnih ljubimskih pisem z odgovori", pisem srečne in nesrečne ljubezni, snubilnih pisem in ljubavnih pisem ter spomeničic lotili šele v soboto. 0 teh pismih pa prihodnjič.
Piše: mag. Jože Hudales
Ljudsko izročilo je bilo nekdaj polno srečnih in nesrečnih znamenj - "cahnov", po katerih so nekdaj uravnavali svoja dejanja in po njih presojali, kaj jih čaka v prihodnosti. Mnogi od teh dobrih ali slabih "cahnov" trdovratno vztrajajo med ljudmi še danes, čeprav jim večina ne ver-jame več so vendar še vedno znani v bolj ali manj okrnjeni obliki. Tako petek še danes marsikomu pomeni dan, ko je slabo začeti kako stvar, podobno, kot je zapisal Fran Mlinšek: "Petek je slab začetek. Če se v petek zboli, rado zvoni."
Prav tako še danes vedo, da srbeč nos pomeni jezo, zvonen-je v ušesih pomeni, da bomo slišali novico, kihanje pomeni potrditev tega, kar smo pravkar izgovorili, cukanje pa je že od nekdaj pomenilo, "da se nas nekdo spominja oz. kdo o nas govori. Ako se v tem spomnimo na kako osebo in cukanje preneha, pomeni to, da smo zadeli". Srbeča dlan je pomenila, da bomo dobili denar, vendar je
Etnološka paberkovanja 63
nekdaj v Pokraju pri Velenju veljalo, da bo denar le v primeru, da jih srbi desna dlan, če jih je srbela leva dlan je bilo treba denar dati. Leva roka je bila pa "grda roka" in z njo je "vrag blato mešal." Podobno je veljala za nesrečno tudi leva noga in povsod na Slovenskem poznajo rek, da je nekdo vstal z levo nogo. Na Krasu je pomenilo nesrečo tudi to, da je nekdo obul prej levo nogavico kot desno.
Nesrečo je pomenil tudi nož obrnjen z ostrino navzgor; tedaj si je na njem vrag kremplje nabrusil in nesreča je bila tu. Slabo znamenje je bilo v Šaleški dolini tudi, če je pela kokoš, tedaj je v "tisti hiši kmalu nekdo umrl". Za smrtno znamenje je veljalo tudi, "če se pajek na mizo potegne (spusti)." Za nesrečno znamenje še danes marsikakomu velja, če mu črna mačka prekriža pot, podobno pa je nekdaj veljalo, če mu je preko poti priskakljal zajec.
Nasprotno pa je "zelen pajek z rdečim križem" povsod pri-
9. aprila 1998
Milici
XAS VAS 13
Urejenost otroških igrišč v Dolini je slaba
u V V
Bodo igrišča brez igral kmalu preteklost?
Dobri dve leti se že vlečejo razprave o urejenosti otroških igrišč v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, ki so zelo različna. Ena urejena, redka obnovljena, mnoga povsem zapuščena. Prava sramota sredi mesta je za novo ograjo skrito centralno otroško igrišče, na katerem skorajda ni igral. Zakaj? Zanimalo je tudi nas, zato smo poiskali odgovore na vsa vprašanja, povezana s tem in drugimi otroškimi igrišči. Zgodba pa je kar malce komična.
0 otroških igriščih, njihovi urejenosti in pomenu, so govorili iudi na letni programski skupščini MZPM Velenje. Igrišča so bila namreč lansko leto republiška tema te zveze, zato so ( ustanovili posebno komisijo, ki je ocenjevala njihovo urejenost. Vodila jo je Marija Kuzman, razpravo pa je za naš časopis povzel sekretarka zveze Tinca Kovač: "Komisija je obiskala vsa igrišča v Šaleški dolini, torej v vseh treh občinah, in ugotovila, da niso v najboljšem stanju. Nekaj igrišč sploh ni več, na vso srečo pa imamo tudi tri nova igrišča, ki bi jih rada posebej
risce se dno poligon ža vandale
Podjetje As inženiring je konecijsko pogodbo za upravljanje igrišča podpisalo pred dvema letoma, poteče pa jim leta 2000. Lastnik podjetja Matjaž Končan nam je povedal, da so takoj po sklenitvi pogodbe že delno obnovili obstoječa igrala, ki pa so bila v 14 dneh ponovno uničena. Potem v igrišče ni več vlagal, ker ni bilo projektov. "Dokler igrišče ne bo varovano, so vse investicije vprašljive. Sedanja ograja vsekakor ni dovolj, zato bi občina morala zagotoviti boljše varovanje. Ce bo naše podjetje dobilo koncesijsko pogodbo za nedoločen čas z odpovednim rokom, smo pripravljeni vložiti v obnovo, ki bo seveda potekala po projektu, precej denarja. Do jeseni bi investirali okoli 50 odstotkov sredstev za postavitev igral, ki bodo moderna, lesena, podobna tistim na igrišču ob jezeru, le veliko večjih bo. Projekt predvideva tudi postavitev okrepčevalnice, ki bi jo tudi postavili v kratkem. Napaka tega projekta je, da je zelo drag, saj je ocenjen na 185 milijonov tolarjev. Predvideva namreč korenite posege v igrišče, tudi na področju infrastrukture in napeljav. Kaj bi postavili v bazenu, je pa zaenkrat težko reči. Tam bodo investicije zelo drage, zato mislim, da bo treba krepko premisliti, vsekakor pa bodo tam športne površine, namenjene odraslim," nam je povedal Matjaž Končan. Več o nadaljni usodi igrišča bo najverjetneje znano že v naslednjih štirinajstih
omenila. To je igrišče pri jezeru, v Šentilju pri domu krajanov in pri vrtcu Lučka. Podatke analize jiomo posredovali vsem trem občinam, z pobudo, da vsaj vsa ta igrišča, ki že obstajajo, tudi ostanejo. Tu so namreč še druge težave; marsikje še ni rešeno lastništvo zemljišča, določiti je treba nekoga, ki bo za igrišča skrbel... Na tistih lokacijah, kjer so slabo vzdrževana igrišča, bi radi nevarna igrala odstranili in zamenjali z novimi, otrokom primernimi."
Bo v bazenu drsališče ali rokometno igrišče?
Mag. Peter Kovač, predstojnik urada za negospodarske zadeve pri MO Velenje, je bil
pravi naslov za vprašanja, kdaj, če kdaj, bo zgoraj opisano stanje boljše. Denarja seveda ni, ni pa ta izključni krivec, da je centralno igrišče še vedno brez igral in da so na nekaterih igriščih ob blokih igrala tako dotrajana, da so resnično nevarna. Ob Foitovi cesti vemo za primer, ko si je fant pri povsem nedolžnem teku čez igrišče ob padcu grdo zlomil roko, ki jo je dobil pod obod
lesenega okvira za peskovnik tam, kjer bi ta moral biti pod zemljo. Pa že dolgo ni več. Dobra novica je, da bodo na tem igrišču igrala obnovili še pred letošnjimi poletnimi počitnicami, Kovač pa nam je povedal, da bodo v naslednjih tednih obnovili tudi nekaj igral na igriščih ob Prešernovi 6 in Jenkovi 5 (poleg Foitove 2, 6 in 8, seveda).
"Na igriščih pri otroških vrtcih je smiselno obnavljati le tista, ki so obdana z ograjo, ker jih sicer prehitro uničijo. In to tudi delamo. Lani smo pomagali urediti nekaj igrišč ob blokih, letos pa bomo v ta namen porabili nekaj več kot pol milijona tolarjev. Druga zgodba je centralno igrišče ob Šaleški cesti. Pred kratkim sem na mizo dobil dokončan projekt za ureditev tega igrišča, ki gaje izdelala krajinska arhitektka Saša Piano. Žal je bil izdelan z zamudo dobrega leta, zato lani nismo dobili gradbenega dovoljenja, letos, ko imamo vse pogoje zanj, pa imamo v proračunu za to le milijon tolarjev. Sedanji koncesion-ar, podjetje As inženiring, ki ima v upravljanju otroško igrišče,
Bazen bo od letos dalje zaradi velikih obratovalnih stroškov dokončno zaprt. V njem naj bi uredili športna igrišča za odrasle, ni pa še dogovorjeno, kaj. Med alternativami je tudi drsališče.
Sli
stitamo o
DNEVU um PRAZNIKU DELA.
OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE ŽALEC
Centralno igrišče sedaj ima projekt, nima pa še igral. Bodo upravljalcu Matjažu Končanu dali koncesijo za nedoločen čas in z njegovo pomočjo uredili res sodobno otroško igrišče?
Odgovor naj bi bil znan že kmalu.
mora po pogodbi vložiti 75 tisoč tolarjev mesečno v ureditev igrišča. To dosedaj ni bilomožno, ker ni bilo projekto, denar pa je redno nakazoval. Zato seje sedaj nabralo skoraj 3 milijone tolarjev sredstev, ki bi jih radi porabili čim prej in na igrišču postavili vsaj nekaj igral še pred počitnicami. Dejstvo je, da občina Velenje denarja za popolno ureditev igrišča nima, podjetje As inženiring pa je pripravljeno v ureditev takoj vložiti precej
denarja, če mu damo koncesijo za nedoločen čas. Ob tem stojimo trdno na stališču, da morajo za igro namenjene površine ostati neokrnjene, da torej tu ne smejo "zrasti" nova tenis igrišča ali igrišča za odbojko na pesku. Lahko pa povem, daje alternativa letni bazen nad igriščem, ki bo od letos dalje dokončno zaprt. Ne vemo pa še, ali naj bi tam uredili drsališče ali igrišča za odbojko na pesku," smo izvedeli.
Dejstvo je, da igre željni otro-
ci verjetno ne poznajo nobenega od zgoraj omenjenih in jih njihove zgodbe ne zanimajo preveč. Želijo pa si, da bi končno dobili površine, kjer jih nihče ne bo kregal, če bodo glasni, kjer se bodo lahko igrali brez strahu, da jih povozi avto ali motor. To si, če so res tako veliko bogastvo, kot radi povemo ob vsaki priložnosti, tudi zaslužijo.
■ Bojana Špegel ■ foto: vos
KREKOVA BANKA
ZA VAS
VI SAMI NAJBOLJE VESTE, ZA KAJ POTREBUJETE DENAR.
Z ugodnimi potrošniškimi krediti smo v Krekovi banki poskrbeli, da ga boste kar najhitreje in brez nepotrebnih zapletov tudi dobili.
♦ TAKOJŠNJE REŠEVANJE VLOG ♦ ♦ ZAGOTOVLJENA DISKRETNOST ♦ NIZKA OBRESTNA MERA ♦
Prijazno vabljeni v naše poslovne enote in poslovalnice.
MARIBOR, Slomškov trg 18, (062) 22 93 100 LJUBLJANA, Pogačarjev trg 2, (061) 13 28 135 LJUBLJANA, Linhartova cesta 9, (061) 301 - 722 NOVO MESTO, Prešernov trg 1, (068) 322-190 NOVA GORICA, Bevkov trg 2, (065) 26-654 ŠMARTNO PRI LTIIJI, Tomazinova ul 2, (061) 887-285 KOPER, Ul. Zore Perello Godina 2, (066) 392-311 MURSKA SOBOTA, UL arhitekta Novaka 13, (069) 21-136 ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 2, (064) 624-540 CELJE, Prešernova ul. 23, (063) 485-911 ZREČE, Cesta na Roglo 11 i, (063) 762-575 ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, (063) 883-020
psa. (jo	v jfajJri cfovžfZC'-
14 KAS VAS
TV SPORED
23. aprila 1998
ČETRTEK, 23. aprila
SLOVENIJA 1
09.30	Pod klobukom
10.15	Sončni vzhod po svetu
11.10	Bettyjino potovanje, 2/5
11.40	Homo turisticus
12.05	Moj prijatelj Arnold, 2/5
12.30	Fina gospa, 2/5
13.00	Poročila
13.30	Zgodbe iz školjke
14.00	Brahms in male pojoče deklice
15.00	Razgledi slovenskih vrhov
15.30	Osmi dan
16.20	Slovenski utrinki (madžarska tv)
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Jasno in glasno
18.20	Parada plesa
18.35	Znanje je ključ
19.10	Risanka
19.20	Napovedniki, oglasi
19.30	Dnevnik, vreme
19.55	Šport
20.05	Vrtinec rož, 13/14
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.50	Obisk v hiši strahov, dokum.
oddaja
23.35	Parada plesa
23.50	Znanje je ključ
SLOVENIJA 2
11.05 Iz dobrega gnezda, 10/13 12.00 Tok noč tok 12.55 Pop festival Baden Baden, 5/8
13.45 Svet poroča 15.55 Cad - simfonija mojega življenja, dansko švedski norveški film 18.05 Saint Troperz, 1/39 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Športna oddaja 20.25 Barcelona: košarka final
four (M), prenos 22.05 Henrik V., ang. Film 00.20 Pop festival Baden Baden, 6/8
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00
21.00 22.00 22.30 23.00 01.00
rv S
Dobro jutro, Slovenija
Senca, nad.
Top shop
Esmeralda, nan.
Razprtije, nan.
POP kviz
Na zdravje!, nan.
Obalna straža, nan.
Lassie, nan.
Senca, nan.
Esmeralda, nad.
Pop kviz
Roseanne, nan.
Obalna straža ponoči, nan.
24 ur
Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim Melsore plače, nan. Cybill, nan. Na zdravje', nan. Ulica polmeseca, amer. film 24 ur, ponovitev
09.25	NAJ SPOT DNEVA	12.00
09.30	SOSEDJE, 24. del,	
09.55	ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU	12.45 12.50 17.55 18.00
10.00	SVET ŽIVALI	
10.30	VIDEO TOR glasbena oddaja	
11.15	TV IZLOŽBA	
12.00	VIDEOSTRANI	19.00 19.05 19.30 19.40
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	REGIONALNE NOVICE	
19.05	SOSEDJE, 25. del	
19.30	RISANKE	19.45
19.40	TV IZLOŽBA	20.00
19.45	OBVESTILA	20.05
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	
20.05	IZ MEDNARODNEGA GLASBENEGA SEJMA V	
	CELJU KONCERT UČENCEV	21.40
	IN UČITELJEV GŠ VELENJE	
21.35	KARTE USODE, kontaktna	
	oddaja vedeževanje iz tarot	22.10
	kart	22.15
22.20	REGIONALNE NOVICE	
22.25	NAJ SPOT DNEVA	22.40
22.30	TV IZLOŽBA	22.45
22.35	VIDEOSTRANI do 24.00	22.50
PETEK, 24. aprila
SLOVENIJA 1
09.30	Jasno in glasno
10.15	Parada plesa
10.30	Znanje je kljue
11.05	Pomagajmo si
11.25	Na vrtu
12.05	Vrtinec rož, 13/14
13.00	Poročila
13.35	Obiskvhišistrahov,dokum.
oddaja
14.20	Moliere: tartuffe
16.20	Mostovi
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.20	Vreme
17.30	Lahkih nog naokrog
18.20	Divje nebo, 3/4
19.10	Risanka
19.20	Napovedniki, oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna
20.15	Stara mašina.TV film
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.50	Polnočni klub
00.05	Zvezde ruskega baleta
01.10	Divje nebo, 3/4
SLOVENIJA 2
11.05 12.00 13.00 15.20 15.50 18.05 19.00 19.30 20.00
22.15
22.45 00.35
Saint Trapez, 1/39 TV poper
Bartoarosa, amer. film TV prodaja Henrik V., ang. film VVildbach, 7/13 Kolo sreče, tv igrica Videoring
Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B-SLOVENIJA: ESTONIJA, prenos Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, 21/26 Dim, amer. film Charlie Grace, 8/9
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Senca, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	Obalna patrulja, nan.
13.00	Pop kviz
13.30	Na zdravje!, nan.
14.00	Obalna straža, nad.
15.00	Lassie, nan.
15.30	Senca, nan.
16.30	Esmeralda, nad.
17.30	Pop kviz
18.00	Roseanne, nan.
18.30	Obalna straža na kolesih, nan.
19.30	24 ur
20.00	Prva izdaja, nan.
21.00	Dosjeji X, nan.
22.00	Velik hlad, amer. film
00.00	Punce, erotični film
01.30	24 ur
kanali
S
52
09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, 25. del,
ponovitev 10.25 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.30 IZ MEDNARODNEGA GLASBENEGA SEJMA V CELJU KONCERT UČENCEV IN UČITELJEV GŠ VELENJE KARTE USODE, ponovitev oddaje vedeževanje iztarot kart
TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 26. del RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU IZ MEDNARODNEGA GLASBENEGA SEJMA V CELJU FRENKIE LANE, posnetek koncerta KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-14. oddaja
REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 25. aprila
SLOVENIJA 1
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Čarobni šolski avtobus, 17/39
09.00	RadovedniTaeek
09.20	Moj prijatelj Arnold, 2/5
09.50	Stara mašina, film
11.25	Resna glasba
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.05	Vreme, šport
13.30	Milje in vozli
14.00	Polnočni klub
15.10	Težavna vzgoja, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Oglasi
17.15	Naša pesem
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20	Velike pustolovščine, 5/5
19.10	Risanka
19.25	Oglasi
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.15	Popevka meseca
21.15	Novice iz sveta razvedrila
21.40	Homo turisticus
22.00	Bettyjino potovanje, 4/5
22.35	Poročila, vreme
22.50	Šport
23.10	Načrtovan umor, amer. film
00.55	Na vrtu
SLOVENIJA 2
09.25 10.25 15.30
16.30 16.55
17.55
19.30 20.00
22.25 23.10
Zlata šestdeseta TV poper
EP v gimnastiki (M), ekipno, posnetek iz St. Petersburga Teniški magazin EP v gimnastiki (M), mnogoboj, posnetek iz St. Petersburga
Slovenj Gradec: rokomet DP (M), PREVENT: CELJE PIVOVARNA LAŠKO Videoring
Pobeg iz Sobibora, amer. film
V vrtincu Sobotna noč
I _ TV ^ 07.00 Dobra jutro, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris. serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, ris. serija
09.30 Guliverjeva potovanja, ris. serija
10.00 Vrnitev v prihodnost, ris. serija
10.30 Mlajši bratec, nan. 11.00 Kraljevska pustolovščina,
mladinski film 13.00 Formula 1 14.00 Super pop s Stojanom
Auerjem 15.30 Tekwar, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 Pop party, glasbena oddaja 18.30 Beverty hills 90210, nad. 19.30 24 ur
20.00 E.T. - vesoljček, amer. film 22.15 Teksaški mož postave, nan. 23.15 Kletka norcev 2, franc.
komedija 00.30 Playboy special 01.30 24 ur, ponovitev
09.25 09.30
10.30 10.35 11.00
12.30
13.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05
20.25
20.45 22.15 22.20 22.25
22.45
NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev
EPP/VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 26.del, ponovitev IZ MEDNARODNEGA GLASBENEGA SEJMA V CELJU; FRENKIE LANE, posnetek koncerta KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. -14. TV IZLOŽBA; VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 27.de! RISANKA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 681. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
TAM NA VRTNI GREDI, slovenske narodne pesmi PAST ZA GOTTIJA.am. film NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 681. VTV MAGAZIN, ponovitev
VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 26. aprila
SLOVENIJA 1
08.00 08.25 09.00
Risana nanizanka Zvezdica, lutk. serija, 9/26 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 9/13 09.25 Telerime 09.30 Pustolovščine, 8/24 09.50 Ozare
09.55 Umetnost dirigiranja, 1/2 11.00 Svet opic, 2/12 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 13.35 Popevka meseca 14.35 Novice iz sveta razvedrila 15.05 Srce, ital. film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.25 Oglasi
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pomladni 3x3 21.35 Tretji kamen od sonca, 2/20 22.00 Irena-portret flavtistke
Irene Grafenauer 23.00 Poročila, vreme 23.10 Šport
23.20 Ameriška ura Arthurja
Millerja, amer. film 00.55 Razgledi slovenskih vrhov
SLOVENIJA 2
09.25 10.20 11.00 12.30
15.55 16.10 16.40
18.45
19.30 20.00 21.05 22.00
Teater paradižnik V vrtincu
Ne joči, Peter, slov. čb. film St. Petersburg: EP v gimnastiki (M), finale Ljubljana: DP v r'n'r Košarka NBA action Nova Gorica: odbojka -SALONIT: FUŽINAR (3. končnica finala (M)), prenos Nogomet DP HIT GORICA: SCT OLIMPIJA, posnetek Videoring Primož Trubar, 1/4 Gospodarji časa, dok. odd. Šport v nedeljo
08.00	Rožnati panter, ris. serija
08.30	Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris. serija
09.00	Klop, risana serija
09.30	Maček Felix, risana serija
10.00	Mladi superman, nan.
10.30	Parker Lewis, nan.
11.00	Beverly hills 90210, nan.
12.00	Melrase plače, nan.
13.0	Formula 1: Imola, prenos
dirke za VN San Marina
16.00	Radijska postaja, nan.
16.30	Naš Čarii, nan.
17.30	Bedak in njegov denar,
amer. komedija
19.30	24 ur
20.00	Super POP s S. Auerjem
21.45	Športna scena
23.00	Poliester, amer. komedija
01.00	24 ur
PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ
680.	VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK ŠPORTNI GOST: M. STREL
681.	VTV MAGAZIN GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP/VABIMO K OGLEDU TAM NA VRTNI GREDI, slovenske narodne pesmi GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO AKTUALNO: NOVOSTI ZAKONA 0 VARNOSTI V CESTNEM PROMETU GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI
Zdravje: SONČNA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Celje: KONCERT UČENCEV IN UČITELJEV GŠ VELENJE SOSEDJE, 27. del, ponov. KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-14. ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, nanizanka 19.20 SVET ŽIVALI 19.50 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.35 VIDEOSTRANI
10.00 10.20 10.40 11.10 11.30
12.00 12.05
12.25
12.55
13.25
13.55 16.00
17.00
18.00 18.25
18.55
PONEDELJEK, 27. aprila
SLOVENIJA 1
08.00	Čudežno mesto, mlad.
plesna predstava
08.40	Lahkih nog naokrog
09.20	Oaza, 1/6
10.15	Divji nebo, 3/4
11.10	Velike pustolovščine, 5/5
12.00	Slovenski magazin
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
13.20	Ljudje in zemlja
13.50	Irena - portret flavtistke
14.50	Pomladni3x3
16.20	Dober dan, Koroška
16.50	Obvestila, oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni Taček
17.50	Narava in človek, dokum.
oddaja
18.15	Oglasi
18.20	Recept za zdravo življenje
19.10	Risanka
19.15	rebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme
20.00	Proslava ob dnevu upora
proti okupatorju
21.20	Odstiranja
22.15	Poročila, vreme
22.25	Šport
22.30	Odstiranja
SLOVENIJA 2
11.05 12.00 12.45
13.15 16.15 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 21.55 23.00 23.55
00.40
VVildbach, 7/13 Šport v nedeljo Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja
Težavna vzgoja, amer. film
Dim, amer. film
Propad, 6/6
Lingo, tv igrica
Videoring
Studio city
Trend
POMP
Brane Rončel izza odra EP v namiznem tenisu finale ekipno (ž), posnetek iz Eidhovna Studio city
07.00	Dobro jutro, Slovenija
07.30	Ninje na srfih, amer.
komedija
10.00	Senca, nad.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
11.45	Športna scena
13.00	POP kviz
13.30	Parker Levvis, nan.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Lassie, nan.
15.30	Senca, nan.
16.30	Esmeralda, nad.
17.30	Pop kviz
18.00	Roseanne, nan.
18.30	Obalna straža na kolesih, nan.
19.30	24 ur
20.00	Fantovo življenje, amer. film
22.00	Detektiv iz Salzburga, nan.
23.30	Nore počitnice, amer.
komedija
01.30	24 ur, ponovitev
TOREK, 28. aprila
SLOVENIJA 1
08.00	Ojoj, boli, lutkovna
predstava
08.30	Radovedni Taček
08.50	Narava in človek, 7/13
09.15	Oaza, 2/6
10.15	Recept za zdravo življenje
11.05	Po domače
13.00	Poročila
13.10	Vremenska panorama
16.20	Prisluhnimo tišini
16.50	Obvestila in oglasi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.25	Oglasi,napovedniki
17.30	Mejniki naravoslovja in
tehnike
17.45	Kraljičin nos, 3/6
18.20	Besede
19.10	Risanka
19.20	Oglasi
19.30	TV dnevnik
19.50	Vreme
19.55	Šport
20.05	Gimnazija strtih src, 17/26
21.05	Mednarodna obzorja
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.45	Oglasi
22.50	Oče je imel prav, franc.
drama
00.10	Besede
SLOVENIJA 2
11.05 Propad, 6/6 12.00 Studio city 13.00 Sobotna noč 16.40 Pobeg iz Sobibora, amer. film
18.05 Aizačani ali dve Matildi, 2/8 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring
20.00 Evrosong '98: predstavitev
spotov, 1. del 20.55 Deklica z zlatimi hlačkami,
španski film 22.35 Svet poroča 23.05 EP v namiznem tenisu finale ekipno (M), posnetek iz Eidhovna
ž -„ * '.!§
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Senca, nad.
10.50	Top shop
11.00	Esmeralda, nan.
12.00	POP party
13.00	Pop kviz
13.30	Pauly, nan.
14.00	Obalna straža, nan.
15.00	Lassie, nan.
15.30	Senca, nan.
16.30	Esmeralda, nan.
17.30	Pop kviz
18.00	Roseapne, nan.
18.30	Obalna straža na kolesih, nan.
19.30	24 ur
20.00	Otroci, amer. film
21.45	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	Na zdravje!, nan.
23.00	Nora šola, amer. komedija
01.00	24 ur, ponovitev
<		09.25
		09.30
09.00	DOBRO JUTRO, informa-	
	tivno-razvedrilna oddaja	09.55
10.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	
10.05	ČUKEC IN ROZI, otroška	
	oddaja	10.55
10.45	681. VTV MAGAZIN,	11.00
	ponovitev	
11.05	TV IZLOŽBA	
12.00	VIDEOSTRANI	11.25
18.55	NAJ SPOT DNEVA	12.00
19.00	REGIONALNE NOVICE	18.55
19.05	SOSEDJE, 28. del	19.00
19.30	RISANKA	19.05
19.40	TV IZLOŽBA	19.30
19.45	OBVESTILA	
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	
20.05	DOBER VEČER, GOSPOD	20.00
	PREDSEDNIK: Gost: BORUT	20.05
	PAHOR, predsednik ZLSD	
21.05	ZGODOVINA AVTOMOBILIZ-	
	MA, 2. del dokumentarne	20.25
	oddaje	
21.30	REGIONALNE NOVICE	20.45
21.35	GOST ODDAJE DOBRO	21.15
	JUTRO	21.20
22.00	NAJ SPOT DNEVA	21.25
22.05	TV IZLOŽBA	
22.10	VIDEOSTRANI do 24.00	21.45
NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 28. del, ponovitev
DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: BORUT PAHOR, predsednik ZLSD EPP/VABIMO K OGLEDU ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; ponovitev 2. dela dokumentarne oddaje TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 29. del IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJA; ODDAJA TVTEZNO EPP/VABIMO K OGLEDU 682. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja
ŠPORTNI GOST
NAJ SPOT DNEVA
IV IZLOŽBA
682. VTV MAGAZIN,
ponovitev
VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 29. aprila
SLOVENIJA 1
08.00	Makalonca, lutkovna
pravljica
08.40	Kraljičin nos, 3/6
09.05	Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan.
09.20	Oaza
10.15	Besede
11.10	Mednarodna obzorja
12.00	Gimnazija strtih src, 17/25
13.00	Poročila
14.10	Tretji kamen od sonca, 2/20
14.35	Srce, ital. film
16.20	Obzorja duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Male sive celice, kviz
18.20	Boj za obstanek, 1/6
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moj prijatelj Arnold, 3/5
20.30	Fina gospa, 3/5
21.05	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme
22.30	Kultura
22.40	Šport
22.55	Portret Miki Mustra, dokum. oddaja
23.25	Ob svetovnem dnevu plesa
00.25	Ples čarovnic, baletni film
00.40	Boj za obstanek, 1/6
SLOVENIJA 2
11.05 Aizačani ali dve Matildi, 21 12.00 POMP 13.00 Gospodarji časa, dokum. oddaja
13.50 Lov za zakladom, 10/20 16.30 Ne joči, Peter, slovenski film 18.05 Iz dobrega gnezda, 11/13 19.00 Koto sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 DP v košarki druga tekma finala končnice (M), prenos slovenskega pokala
PRIMORJEžLANin RUDAR-.MURA, posneteki | Ajdovščine in Velenja 22.00 Končni obračun, 2/4 22.55 Lov za zakladom, 11/20
07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30
19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00
01.00
09.00
10.00
10.25
10.45 10.50
11.10 11.40 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05 21.35 21.40
22.10 22.15 22.20
TV
Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Bolnišnica upanja, nan. Pop kviz Na zdravje, nan. Obalna straža, nan. Lassie, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz, nan. Roseanne
Obalna straža na kolesih,
nan.
Vreme
24 ur
Polnočna vročica, amer. film Newyorška policija, nan. Na zdravje!, nan. Nore počitnice v Evropi, amer. komedija 24 ur, ponovitev
DOBRO JUTRO, intorma-
tivno-razvedrilna oddaja
SOSEDJE, 29. del,
ponovitev
682. VTV MAGAZIN,
ponovitev
EPP/VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 30. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddap REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško n~RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 sn.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- IMaščasdaa
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plaiuje5* prometni davek.
23. aprila 1998
MODRO MMm KRONIKA
NAS VAS 15
Videorekorder dobil noge
Že v drugi polovici meseca marca je neznanec izkoristil odsotnost prodajalke na oddelku akustike v veleblagovnici Nama Velenje. S prodajne police je odnesel videorekorder znamke Sharp vreden 43.800 tolarjev.
Po nesreči avto zajeli plameni -
V	nedeljo, 19. aprila, ob 6.15, je 17-letni Janez P. iz Kaplje vasi vozil osebni avto iz Vranskega proti Ločici. V bližini križišča s priključno cesto na avtocesto je v levem preglednem ovinku zapeljal desno izven vozišča in s prednjim desnim delom vozila trčil v drog javne razsvetljave. Pri trčenju se je avtomobil vnel in v celoti zgorel. Voznik in sopotniki so vozilo še pravočasno zapustili. Voznik Janez p. je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe, ostali potniki pa so ostali nepoškodovani.
Vlomilec brez sreče
V	petek, 17. aprila, nekaj po 11. uri, je 23-let-ni Boštjan Z. iz Celja vlomil v stanovanje Janje
C. na Velenjski cesti v Žalcu. Med zbiranjem plena pa so ga zmotili in prijeli policisti ter mu zasegli že ukradene predmete. Pri njem so na podlagi odredbe preiskovanega sodnika opravili hišno preiskavo in našli ročno bombo M 75 ter dva naboja kalibra 7,65 mm. Zoper Boštjana bodo napisali kazensko ovadbo.
Kdo bo trosil gnoj?
V	času med 1. in 16. aprilom je neznanec z dvorišča Hmezad Kmetijstva Žalec, poslovne enote Braslovče, odpeljal enoosni trosilec gnoja vreden 350.000 tolarjev.
Alkohola bo dovolj
V	noči na 17. april je vlomilec obiskal priročno skladišče bistroja Kaval na Slandrovem trgu v Žalcu in si priskrbel za 35.000 tolarjev različnih alkoholnih pijač.
Izginili aluminijasti stebri
V	dneh od srede, 15. aprila, do ponedeljka, 20. aprila, je neznanec v Galiciji ukradel 19 aluminijastih stebrov z nastavki za povezovanje konstrukcije šotora. Odpeljani stebri so vredni 1.600.000 tolarjev, oškodovano pa je podjetje Petre.
Gorelo v Studencih
V	ponedeljek, 20. aprila, malo po 23. uri, je izbruhnil požar na vikend hiši v Studencih, veliki 5x5 metrov, last Hasa B. iz Žalca. Skupaj z opremo je v celoti zgorel zgornji leseni del vikenda. Gmotna škoda znaša okoli 1.500.000 tolarjev. Vzrok požara še raziskujejo, obstoja pa sum, da je bil ogenj podtaknjen.
Zakon o varnosti cestnega prometa
Nov zakon - nova pravila
Veliko je bilo v medijih zapisanega in povedanega o kaznih, kijih za prometne prekrške prinaša nov Zakon o varnostni cestnega prometa, ki bo začel veljati 1. maja. Nekoliko manj pa o novih prometnih pravilih, ki jih bo treba upoštevati. Poglejmo nekatera, ki so nova: yr O med vzratno vožnjo morajo biti na vozilu ves p čas vklopljeni vsi smerni kazalci;
O v krožnem križišču ima prednost tisti, ki se
vozi v krožnem prometu; O vozniki motornih vozil morajo tudi podnevi voziti s prižganimi zasenčenimi lučmi; O voznik med vožnjo ne sme uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanjem ter možnost obvladovanja vozila (npr. slušalke, mobitel, pustne maske);
O med vožnjo morajo biti voznik in vsi sopotniki pripeti z varnostnim pasom - tudi na zadnjih sedežih, če so ti vgrajeni; O voznik in potnik na motornem kolesu in kolesu z motorjem morata med vožnjo nositi pripeto homologirano varnostno čelado; O otroci do 14 let morajo pri vožnji s kolesom ali kolesom s pomožnim motorjem uporabljati ustrezno kolesarsko čelado;
O na motornem kolesu ni
dovoljeno voziti osebe mlajše od 12 let;
O kolo s pomožnim motoijem lahko vozi otrok od 12 do 14 let, če ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico;
O kolo lahko samostojno vozi oseba, ki je starejša od 8 let in ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico in oseba, ki je starejša od 14 let;
O uporaba belih odsevnikov ali luči je predpisana za pešce tudi takrat, kadar hodijo po cesti v naselju, če cesta ni osvetljena;
O otroci morajo imeti na poti v vrtec in v prvi razred osnovne šole spremstvo starejših oseb;
O za otroke je ponoči obvezna uporaba odsevnikov.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o.
3320 Velenje
Koroška 37/b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon:
Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje
856-251
856-380
862-582
PRODfiJfi IN SERVIS VOZIL SEfiT
Francetova c. 23, 2380 Slovenj Gradec,
Tel.: 0602/501-730, 501-740
Odprto od 8. do 17. ure / sobota od 8. do 13. ure
VSE NfS ENEM MESTU!
prodaja-servis-popravila-kontrola-leasing-rent a car
l e a s i n g
LAMPRET
VO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
Privoščite vašemu motorju osvežitev z učinkovitim čiščenjem sistema za vbrizgavanje po preverjeni in svetovno vsesplošno uporabljeni tehnologiji WYNN S. Za 8.000 SIT, vam očistimo onesnažene šobe za vbrizgavanje, kompresijski prostor ter umazane dovodne ventile.
Izognili se boste:
-	težavnemu zagonu
-	zadušitvi motorja
-	neenakomernemu pospeševanju
-	nepravilnemu prostemu teku
-	nereagiranju motorja pri pospeševanju
-	izgubi moči
-	prekomerni porabi goriva
-	povečanju škodljive emisije izpušnih plinov...
Priporočljiva uporaba: Prepričajte se, kajti vaš motor bo zadihal kot nov! vsakih 30 000 KM
d.o.o., Celje
CEL|SKA BORZNO - POSREDNIŠKA HIŠA
Prešernova 18. 3000 Cel|e
Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBH. OBIŠČITE nas v Celju na
Vrunčevi 1, v Velenju na Rudarski 2d ali pokličite 40200.
Telefon: 063 40 200 Telefax: 063 441 491 Internet: http://www.cbh.si
Mesarstvo VALAND Alojz
Stari trg 35, Tel.: 063/856-778
Nudimo dnevno sveže meso in domače mesne izdelke po ugodnih cenah.
Posebna akcijska ponudba velja za izdelke domače proizvodnje!
Del. čas:
torek od 8.-15. ure,
sre., čel, pet. od 8.-18. ure, sobota od 8. - IZ. ure.
107,8 MHz
Podjetje za urejanje prostora, čLd.
Koroška 37Jb, 3320 Velenje
OBČANE OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ OBVEŠČAMO, DA BO ODVOZ ODPADKOV: -1/P0NEDEUEK, 27. 4., POTEKAL NORMALNO, ■V PETEK, 1. 5., ODVOZA ODPADKOV NE BO. ODVOZ BOMO IZVAJALI V SOBOTO, 2. 5. HVALA ZA RAZUMEVANJE!
PUP - PE RAVNANJE Z ODPADKI
VPIS V VRTEC
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ
Vpis novih otrok za šolsko leto 1998/99 od 4. do 15. maja od 7. do 16. ure
-	za ŠOŠTANJ v enoti "LUČKA", Koroška 13
-	za TOPOLŠICO v enoti "URŠKA", v Topolšici
-	za ŠMARTNO 0B PAKI v enoti "MAJA" v Šmartnem ob Paki
Uprava WZ
SVET VZG0JN0IZ0BRAZEVALNEGA JAVNEGA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA KAJUHA ŠOŠTANJ
Koroška 7,3325 Šoštanj
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določata Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. 1.12/96) in Odlok o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov OŠ v Občini Šoštanj. Imeti morajo pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole.
Nastop dela je takoj po pridobitvi soglasja z Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Mandat ravnatelja traja štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in programskimi usmeritvami za vodenje osnovne šole pošljite do 15. maja na naslov osnovne šole s pripisom "Za razpis ravnatelja".
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
16 ms VAS
23. aprila 199£
Tako so igrali:
Športnik - športnica marca
Danes objavljamo že četrti kupon za športnika ali športnico v mesecu marcu.
Tudi za mesec marec vam ponujamo nekaj imen, ki so se izkazali v preteklem mesecu, o ostalih razmislite sami: košarkar Vladimir Rizman, alpska smučarka Ana Drev, vratar RK Gorenje Uroš Senica, mladi sabljač Lenart Jerabek, seveda pa odločate vi.
Izpolnite kupon, vnesite svojega kandidata ali kandidatko, za katerega menite, da jejpil najboljši v marcu, kupon izrežite in prinesite ali pošljite v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje.
Vsakdo lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo seveda biti pravi, po precejšnjem zatišju pa znova pričakujemo vašo precej večjo vnemo pri glasovanju.
r:---------------------1
j Športnica - športnik marca
I Glasujem za športnico(ka).................................................. I
I	I
j Naslov glasovalca............................................................ j
I	I
I .............................................................................■■................. I
I__________________i_____I
Prva nogometna liga - 26. prvenstveni krog
Primorje - Rudar 0 :1 (0 : 0)
RUDAR: Dabanovič, Kosič, Sulejmanovič, Balagič, Hribar, Chausllari, Gajser, Podvinski, Javornik (Purg), Pavlovič, Vidojevič (Je-seničnik).
STRELEC: 0 : 1 - Javornik (52).
Druga nogometna liga - 21.prvenstveni krog
Elan - ESOTECH Šmartno 1: 0 (1: 0)
ESOTECH: Kališek, Vodovnik (Zlodej), Žurej, Bulajič, Javornik, Irman, Štefančič, Grobelšek, Oblak, Smajlovič, Zec. STRELEC: 1:0- Plevnik (21).
Tretja slovenska liga - 18.krog
Unior - Usnjar 1: 0
Prva rokometna liga - 21.krog
Delmar - Gorenje 25 :25 (11: 15)
GORENJE: Lainšček, Tamše, Krejan 3, Bedekovič 8, Ojsteršek 1, Plaskan 4, Sovič 4, Tome 3, Senica, Rozman, Cvetko 2, Gavriloski.
ŽRL - za obstanek v ligi, 3.krog
Mlinotest - Vegrad 23 : 21
Odbojka, kvalifikacije za l.A ligo
Krka - Šoštanj Topolšica 3 :1 (-8, 6, 7, 0)
Kamnik - Šoštanj Topolšica 3 : 0 (13,14, 2)
NK ESOTECH Šmartno
Velika premoč brez učinka
Šmarčani so to nedeljo gostovali v Novem Mestu pri Elanu, prikazali zelo dobfo igro, žal pa so se domov vrnili poraženi. Tudi na tej tekmi so potrdili svojo trenutno največjo slabost, to pa je neučinkovitost.
Začetek tekme je pripadel domačinom, ki so od prve minute naprej izredno pritisnili, vendar so se igralci ESOTECHA dobro branili in vzdržali začetni pritisk. Kljub temu so Novomeščani v 23. minuti povedli, to pa je bil na nesrečo gostov tudi zmagoviti zadetek. Po tem zadetku se je na igrišču razvila huda bitka. Smarski nogometaši so zaigrali zelo napadalno in domači vratarje bil na hudih preizkušnjah, vendar žoga ni hotela v njegovo mrežo.
Tudi v nadaljevanju so gostje igrali zelo napadalno in si priigrali nekaj lepih priložnosti. Najlepšo je imel Zec v 66. minuti, ko se je sam znašel pred domačim vratarjem, ta pa je njegov strel srečno ubranil. V zadnjih minutah so Šmarčani domače stisnili pred njihova vrata, žal pa se izid ni spremenil.
V nedeljo, pričetek tekme bo ob 16.00, bodo v Šmartnem gostovali Dravograjčani, ki imajo enako število točk kot Šmarčani. Zelo pomemebna tekma torej za obe moštvi, ki si krčevito želita bliže varni sredini lestvice.
■ Janko Goričnik
NK Rudar
Velenjski piš odnesel točke in vodstvo
Velenjski nogometaši so v nedeljo dobro pretresli ajdovskega prvoligaša. Zadali so mu tretji zaporedni poraz, ki pa ni povzročil le njihovega zdrsa na lestvici, ampak tudi odstavitev dosedanjega trenerja Marina Kovačiča in direktorja Danila Pudgarja.
Rudarji pred gostovanjem gotovo niso upali, še manj načrtovali, popoln plen. Tudi trener Drago Kostanjšek je menil, da bo v Ajdovščini zelo težko, saj si domači ne smejo dovoliti tretjega poraza zapored, hkrati pa je v tem videl tudi pot do presenečenja. Domačemu, sedaj že nekdanjemu trenerju Mar-inu Kovačiču, je pripravil pravo taktiko. Rudarji so prepustili sredino igrišča domačim, sami pa čakali, čakali in - dočakali. V 52.minuti so izvedli hiter nasprotni napad, Jani Hribar je natančno podal žogo Jerneju Javorniku, ta pa je mojstrsko ukanil vratarja Roberta Volka in šaleški piš se je spremenil v primorsko burjo. Gostje so z modro igro in z dobrimi obrambami vratarja Mladena Dabanoviča ohranili vodstvo do zadnjega sodnikovega piska, ta pa je kmalu po tekmi odnesel trenerja in direktorja kluba.
Nasprotno pa so bili v taboru Rudarja nadvse zadovoljni, kajti
nadaljevali so niz dobrih iger v gosteh - najprej točka v Ljudskem vrtu v prvenstveni tekmi, nato zmaga v prvi polfinalni pokalni tekmi v Fazaneriji z Muro (strelec je bil v 4 8 . m i n u t i Pavlovič). Kljub temu pa še vedno ni ekipa kakršno si želijo gledalci v Velenju. Ti pričakujejo in želijo, da tako zaigrajo tudi na igrišču ob jezeru. Prva priložnost za to bo že v soboto, ko bodo gostili nogometaše celjskega Publikuma, ki so v nedeljo na svojem igrišču izgubili s HIT Gorico z enakim izidom kot Velenjčani (1:2), nato pa v sredo, ko bodo v povratni polfinalni tekmi slovenskega pokala gostili Muro.
Tako je pred rudarji znova naporen teden, v katerem bodo igrali kar tri tekme. Kot smo že zapisali v soboto prvenstveno s Publikumom, v sredo pokalno z Muro, nato pa spet naslednjo nedeljo v prvem krogu zadnje

Jernej Javornik je bil s tem udarcem glavni povzročitelj
ajdovskega pretresa
četrtine prvenstva s SET Vevčami.
DRAGO KOSTANJŠEK, trener Rudarja: "Doslej smo imeli na svojem igrišču kar precej smole. Na primer proti HIT Gorici nismo igrali slabo, pa vendarle iz polpri-ložnosti dobili zadetka, sami pa
takšne sreče nismo imeli. Enkrat se mora obrniti, da bomo tudi doma začeli igrati bolje, predvsem pa bolj uičinkovito in seveda zmagovati. Želimo si, da bi tako v soboto kot v sredo razveselili naše številne privržence."
■ vos
RK Gorenje
Le točka
Nezadovoljni so gotovo bili v soboto tudi rokometaši Gftren-I ja, ki so v Izoli s predzadnjim Delmarjem igrali le neodločeno I 25:25 in s tem izpustili priložnost, da bi se povzpeli na tretje |[ mesto.
Njihovo nezadovoljstvo je bilo vsekakor upravičeno, saj so po l| prvem polčasu imeli štiri zadetke prednosti^ 15:11), sredi drugega polčasa pa so domači vodili že z 22:19. Čeprav so Velenjčani | v nadaljevanju zaigrali spet bolje, pa to ni bilo dovolj za več kot točko.
V soboto bodo v Rdeči dvorani gostili (ob 19.uri) Škofljico. |
ŽRK Vegrad Velenje
Včeraj odločilna tekma(?)
Rokometašice Vegrada so bile v 3. krogu kvalifikacij za obstanek v 1. ligi v Ajdovščini boljše od domačega Mlinotestain zmagale s 23:21 (10:13). S tem so si znova povečale možnosti za obstanek. Odločilno tekmo so igrale včeraj v Kranju s tamkajšnjo Savo.
Po treh krogih končnice so bile s štirimi točkami na drugem mestu, v vodstvu pa so brez izgubljene točke igralke Šeširja, prvakinje druge lige.
Reprezentantje nordijskih disciplin v Velenju
Zlata medalja Gorenja Primožu
Primoževa planiška štartna številka za Gorenje Na posnetku (levo) Ljubo Jasnič in Jože Stanič
NK Usnjar
Tudi v gosteh jim ne gre več
Šoštanjski Usnjarje v tretji ligi doživel nov poraz. V sobotnem 18. krogu so gostovali v Zrečah in s tamkajšnjim Uniorjem izgubili z 0:1.
Trenutno so na 1 l.mestu, zadnjeuvrščeni Variš pa za njimi zaostaja samo za dve točki. Nadvse pomembna tekma bo za usnjarje v soboto, ko bodo gostovali pri predzadnjem Kovinarju. To je ekipa, s katero so doslej v Šoštanju osvojili edino domačo točko, preostalih 15 pa so si priigrali v gosteh.
Najboljši slovenski skakalci, kombinatorci in tekači so precejšnji del prejšnjega petka preživeli v Velenju. Z njimi so bili seveda tudi trenerji in direktor nordijskih reprezentanc Ljubo Jasnič. Na tradicionalno srečanje, tokratno je bilo že tretje, jih je povabilo vodstvo Gorenja, eden izmed najpomembnejših pokroviteljev nordijskih disciplin.
Reprezentantje so najprej obiskali velenjsko Osnovno šolo Gorica, kjer so Primož Peterka in drugi skakalci, med katerimi je bil tudi Velenjčan ozirama Škalčan -trenutnovpa član kranjskega kluba Milan Živic -, doživeli navijanje, kot na letošnji Planici. Učenci te šole, ki so se jim pridružili tudi nekateri iz drugih velenjskih šol, so svojim idolom pripravili tudi kratek kulturni program. V dvorani je "vrelo, kot v kotlu", največkrat pa seveda odmevalo: Primož, Primož,... Člani tamkajšnjega novinarskega krožka so svojim junakom postavili tudi nekaj zanimivih vprašanj, na katere so dobili prav tako zanimive odgovore (objavljamo jih na 10. strani).
Po tej "šolski uri" so reprezentantje odšli v Gorenje, kjer jih je sprejelo vodstvo podjetja s predsednikom uprave Jožetom Staničem na čelu.
V sproščenem srečanju so po uvodnem pozdravu Boruta Meha, pomočnika predsednika Gorenjeve
uprave, ki je tudi predsednik Slovenskega nordijskega smučarskega sklada, trenerji ocenili minulo sezono, s katero so bili vsi, tudi predstavniki Gorenja, zadovoljni, saj je Borut Meh med drugim dejal: Tudi mi sodimo, da je bila minula sezona dokaj uspešna. Imamo mlado reprezentanco in ponosni smo, da smo se odločili za pomoč, ko je bilo res hudo. Takrat je to bilo veliko tveganje, saj je kazalo, da bo sistem razpadel. Toda v poslu je pač tako, da je včasih naložba dobra, včasih malo slabša, tukaj je bila dobra."
Spregovoril je tudi Jože Stanič: "Pred tremi leti smo priskočili na pomoč skakalcem, ko takorekoč nihče ni hotel več pomagati. V športu in sploh v življenu so tako imenovani ciklusu: enkrat si čisto na dnu, potem se dvigneš, in takrat so vsi s tabo, vsi ti obljubljajo gradove v oblakih, ko pa padeš, vsi pljuvajo po tebi, in vse tisto, kar si nekoč naredil, je razvrednoteno. Zato pomnite, veliko potrpljenja in zaupanja v samega sebe je treba, da prideš do uspeha, kaj šele do takšnega, ki ga dosega Primož zadnja leta.
Ob vsem tem morate vedeti,da
imamo zaposlenih šest tisoč ljudi in
v	določenem smislu vseh šest tisoč ljudi navija za vas. Zato morate tudi
vi	ceniti, da vam tako velik kolektiv soomogoča, da lahko trenirate, hodite na tekmovanja in konec koncev tudi predstavljate našo lepo Slovenijo v svetu. Ne zanemarite pa šole. Ko slava mine, vam ostaneta še vedno izobrazba." Jože Stanič je čestital tudi trenerjem in vsem organizatorjem, ki skrbijo za to, "da gre pogon naprej," kot je dejal.
V spomin na to srečanje in tudi za vzpodbudo je podelil vsem posebne medalje. Posebej prisrčno so vsi zaploskali, ko je podeli medaljo Primožu in ko je povedal, da je narejena iz zlata. "Z njo nadomestujemo tisto, ki jo je imel za zmago na olimpiadi," je dejal.
Za prisrčen sprejem in dosedanje pokroviteljstvo se je v imenu vseh zahvalil Ljubo Jasnič, direktor nordijskih reprezentanc, in posebej poudaril, da je vsak pridobljeni
tolar pravilno naložen. Predsedi niku Gorenja je nato podaril Pri-moževo planiško štartno številko; Po zanimivem srečanju so si vsi skupaj ogledali nekatert proizvodne prostore. Kar nakaj časa so reprezentantje postali? Gorenju Indop. ob visoko produktivnem, povsem avtomatiziranem in računalniškem stroju za obdelavo vseh tipov smuči in snovbordov.
Reprezentante in njihovo vodstvo je popoldne v mestni hiši sprejel tudi župan Srečko Meh s sodelavci in člani SSK Velenje tei predstavniki Premogovnika in jim v spomin na obisk podeli darila, Ljubo Jasnič pa je županu izročil smučko s podpisi vseh skakalcev s pojasnilom, "da je bila v zraku" ter dodatkom: "Drugo boste dobili, ko bo Velenje dobilo večjo skakalnico." O tem je tekla beseda med krajšim sestankom v nadaljevanju.
■ vos
Kros Dnevnika v Domžalah
Potrdili slovenski vrh
Na 13. Pomladanskem krosu časopisa Dnevnik v Domžalah seje letos zbralo 1287 najboljših slovenskih tekačev in tekačic. Vreme je nastopajočim in organizatorjem malo ponagajalo, zato je bil tek na razmočeni in blatni progi sila težaven. V takšnih razmerah so najvišje uvrstitve dosegali zares najboljši, pri tem pa so se znova izkazali velenjski predstavniki, ki so tekmecem za najboljša mesta krepko mešali štrene.
Pri dečkih 6. razredov (! 500 m) je bil Franci Hozjan drugi, pri deklicah, prav tako 1500 m) pa je bila Nika Hudej tretja; pri 7. razredih je bila (2000 m) je bila Nina Jašč tretja, pri 8. razredih pa sta bili Jožica Hozjan druga in Katica Pirečnik tretja.
V konkurenci 3. in 4. letnikov srednjih šol (2000 m) je bila Kristina Obronek tretja, pri dijakih (3000 m) je zmagal Boštjan Buč, drugi je bil Sašo Njenjič; pri članicah (3000 m) je bila Jolanda Čeplak tretja, pri članih (5000 m) pa je ponovno zmagal Bekim Bahtiri. ■ V.P.
4. od prt o teniško prvenstvo Velenja
0K Šoštanj Topolšica
Še vedno upajo na vrnitev
Boj za vrnitev v 1. A ligo sta odbojkarjem Šoštanja Topolšice zasenčila dva uvodna poraza, v gosteh. Prvi udarec jim je zadala ekipa Krke v Novem Mestu. Čeprav so Šoštanjčani z velikim motivom zanesljivo dobili prvi niz, so v nadaljevanju močno popustili. Še posebej slabo so se izkazali v četrtem nizu, ko niso osvojili niti točke. Domačini so bili tokrat bistveno boljši in dvomov o njihovi zmagi s 3:1 (-8, 6,7,0) ni bilo.
Drugo razočaranje so Šoštanjčani doživeli na sobotnem gostovanju v Kamniku, saj so domči zmagali s 3:0 (13,14,2). V prvih dveh nizih so se gostje uspešno upirali in jih tesno izgubili, nato pa jim je kmalu upešala volja. Skušali so sicer reševati kar se je rešiti dalo, vendar je bilo to premalo za preobrat.
NIKO JERONČIČ, trener: "Igro smo kljub porazoma popravili. Pred naslednjimi tremi tekmami sem zato velik optimistm, seveda pa jih moramo dobiti, če se hočemo vrniti v 1. A ligo."
Prvo od treh tekem so Šoštanjčani odigrali že sinoči (sreda), njihov nasprotnik v šoštanjski športni dvorani pa je bila ekipa Izole. ■ N.R.
Nazarje - mali nogomet
20. maratonski turnir
Športno društvo Vrbovec iz Nazarij po pod pokroviteljstvom občine Nazarje in Območne organizacije ZSS Velenje v počastitev bližnjih praznikov letos izvedlo že 20. po vrsti maratonski turnir v malem nogometu. Pričeli ga bodo 30.4. ob 18.00 na športnem igrišču v Nazarjah, sklenili pa v večernih urah naslednjega dne.
Prijavnina je 10.000 tolarjev in jo je treba plačati v gotovini ali na ŽR 52810-678-54586 do žrebanja. Žrebanje bo 28.aprila ob 18.00 v prostorih društva ob igrišču, prijave pa seveda sprejemajo do 28.aprila na naslov Športno društvo Vrbovec, 3331 Nazarje, ali pa tik pred žrebanjem. Prve tri ekipe bodo prejele 90.000, 40.000 in 20.000 tolarjev nagrade in pokale v trajno last.
Dodatne informacije: osebno na igrišču v Nazarjah ali po telefonu (063) 42-31-429 (dopoldan, Tomaž Križnik).
Plavanje
Dva državna rekorda Tine Pandža
Večja skupina velenjskih plavalcev je konec preteklega tedna nastopila na mednarodnem mitingu v nemškem Regensburgu. Na tem tekmovanju v 50 m bazenu je nastopilo 513 plavalcev iz 57 klubov iz Nemčije, Češke, Madžarske in Slovenije. V konkurenci številnih plavalnih klubov so velenjski tekmovalci ponovno dosegli
dobre rezultate in uvrstitve. | Sijajna je bila Tina Pandža, ki je dosegla dva rekorda Slovenije za kadet-Aje. V disciplini 50 m prosto z rezultatom 27,75 (prejšnji rekord iz leta 1994 jf bil 28,78) in v disciplini 100 m prosto z rezultatom 1:00,95 (prejšnji rekord izleta 1984 je bil 1:01,34). Poleg tega so osvojili še 13 prvih, 10 drugih in 4 tretja mesta. Z zmagami so se izkazali Tina Pandža, Sandra Pandža in Nina Sovinek med ženskami ter Ivan Vrhnjak, Jernej Ocepek in Aljaž Velički med moškimi.	■ Marko Primožič
HA
PAMPA
Pampa dežela gauchev, južnoameriških pastirjev, je ogromna ravna travnata pokrajina. Med redkimi naselji se pasejo črede govedi, konjev in ovac. Vsakih nekaj časa vidiš nepregledna polja koruze in sončnic.Posesti ali po španski estancije, so za naše razmere nepojmljivo velike. Njihovi lastniki pa temu primerno premožni.
Ceste speljane skozi Pampo so precej dolgočasne. Še posebej, če se po njih voziš devet dni skupaj. Tudi po 60 kilometrov ni bilo niti najmanjšega ovinka, sledil je malenkosten odklon v levo ali desno in spet nekaj deset kilometrov ravne ceste. Redke bencinske črpalke so bile točke, kjer sva se lahko malo odpočila. Obiskala sva tudi nekaj mest, predvsem zato, ker sva si morala zaradi slabega vremena pogosto poiskati prenočišče s "trdno" streho.
Ko sem že ravno pri vremenu. Če do sedaj nisem vedel kaj je E1 Nino, sedaj dobro vem. Veter, ki noče in noče nehati, dež, bliski, poplave in nesrečni obrazi ljudi, ki so ostali čez noč brez vsega. Midva sva se dežju dolgo uspešno izogibala. Nekaj manjših ploh naju je namočilo, toda nič hudega, vse do tistega dne ... Ko sva odšla iz Rutina ni kazalo, da bo kaj hujšega, čeprav je rahlo rosilo. Nato pa kar naenkrat, kot bi se odprlo nebo. Nalivi, bliski, grmenje in pravi viharji. Ob cesti je bilo vse poplavljeno. Nobene hiše, niti drevesa, kamor bi se lahko skrila. Kot da to nebi bilo dovolj, so se okoli naju preganjali ogromni kamioni. Vsako srečanje z njimi je bila prava ruska mleta. 67 kilometrov groze. Toda hrabri in predrzni imajo srečo.
Mesta v Pampi niso nič posebnega. Razen izjem. Nekatera izgledajo kot bi bila pozabljena od države in boga. Prašne ceste polne potepuških psov, zanikrni lokali v katerih ne dobiš skoraj nič in sive hiše obdane z visokimi zidovi. Dolgčas. Izstopa mesto Justo Daract. Najin prihod je pomenil najbrž dogodek desetletja, kajti ljudje so buljili v naju. Nisva vedela, ali sva jim všeč, ali naju bodo pretepli in oropali. Kmalu sva opazila, da se jim slednje ne ljubi, kajti bil je skoraj mrak in svoj delovni dan so že zdavnaj zaključili.
Dogajale pa so se tudi prijetne in zabavne stvari. V San Luisu sva videla nov način registracije kreditnih kartic. Prodajalka v super-marketu je kartico položila na pult, nanjo dala indigo, na indigo račun, nato pa je s svinčnikom drgnila po papirju, da je dobila odtis kartice.
Sijajni nastopi "asovcev"
Šaleški teniški klub Velenje je od petka do srede izvedel že 4.odprto prvenstvo Velenja za dečke in deklice do 14 let, na katerem je nastopilo 52 deklic in 102 dečka iz vse Slovenije.
Na nekajdnevnem turnirju na državni ravni so sijajen uspeh dosegli mladi upi velenjskega kluba AS, saj so se uvrstili v kar tri finala. Pri dečkih je v boljši A skupini Nik Ivanovič v odločilnem dvoboju za prvo mesto premagal Andreja Bačarja iz Kamnika z 2:0 ( 6:3 in 6:2), pri dečkih v skupini B pa je bil nasprotnik Tadeja Kamnika Luka Živic iz Ljubljane. Zmagal je Zivic z 2:0 (7:5, 6:4). Pri deklicah je bila odlična Saša Britovšek, ki je prav tako klonila šele v finalu proti Mateji Špes iz mariborskega Branika z 1:2 (0:6, 6:4,3:6),
Izkazali so se tudi nekateri drugi predstavniki velenjskih klubov. Pri dečkih B se je Vid Kavtičnik (AS) uvrstil v polfinale, pri dečkih A Tit Djord-jevič (ŠTK) v 2.krog, pri deklicah pa Julija Oremuž (ŠTK) v 3.krog.
Saša in Nik s trenerjem Matjažem Končanom
■ (Posnetek: vos)
Piše: Matjaž Kovač
Ali tisto v Lujanu. Robiju sem, preden sva prispela tja, ko sva imela v sobi televizijo, še dan prej pa tudi radio; dejal, da če bo šlo tako naprej, dobila naslednjič sobo z ženskami. Kmalu bi postal prerok.
V Lujan sva prispela pozno popoldne. V bližini katedrale sva našla poceni hotel, od zunaj prav soliden. Na hodniku, ki je vodil do sob, naju je presenetila čudna svetloba. Glede na to, da od novega leta ni bilo daleč, sva rdeče luči pripisala ostankom praznovanja. Iz najine sobe je nekaj trenutkov za tem prišla "sobarica" v precej čudni uniformi. O stilu oblačenja hotelskega osebja nisva hotela razpravljati, bilo pa je res čudno. V sobi novo presenečenje - betonske postelje, ki ne škripajo, na njih pa nekakšne žimnice. Medtem, ko seje Robi ubadal s kolesi, sem šel plačat sobe. Kar naenkrat začne po meni plezati izredno pomanjkljivo oblečena mladenka in spraševati, če sem Anglež ali Američan. Kot moški z normalnimi nagnjenji seveda nimam nič proti, če se po meni obešajo dekleta, še posebej, če so tako "lahko" oblečena. Toda tokrat mi ni bilo preveč všeč. Opazil sem, da je naokoli kar mrgolelo takšnih, kot je bila ona. Med njimi pa so postopali čudni tipi. Ko se mi je končno uspelo otresti njene-
Siesta (opoldanski počitek) v argentinski pampi
Mednarodni teniški turnir v Makarski
Prva slovenska zmaga za Katarino in Tino
Na velikem mednarodnem ženskem turnirju v Makarski z nagradnim skladom 107.500 dolarjev sta v igri parov zmagali Velenjčanka Matari-na Srebotnik in Mariborčanka Tina Križan. To je prva prava zmaga slovenskega para na turnirjih z nagradnim skladom preko 100.00 dolarjev doslej sploh. Res sta že bili zmagovalki Mirna Jaušovec in Tina Križan, vendar s soigralkama iz drugih držav.
Katarina in Tina sta si z zmago priigrali po 84 točk za svetovno računalniško lestvico, kar pomeni, da bo Katarina Srebotnik napredovala kar za približno 50 mest in bo na svetovni lestvici parov v naslednjih dneh okrog 140.mesta. Izid finalnega dvoboja: Tina Križan - Katarina Srebotnik : Karin Kschwendt (Nemčija) - Evgenija Koulikovskaja (Rusija) 7:6 in 6:1.
Lokostrelstvo
Strelci iz Logarske sijajni
Člani Lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline so bili prejšnji konec tedna izredno uspešni v disciplini 3D. Z lokom in samostrelom so nastopili na dveh velikih mednarodnih tekmah v Avstriji in Italiji. Najprej je bil v avstrijskem mestu Vorau s prvim mestom odličen Stane Saksida, še boljopa so bili izidi na nedeljski tekmi za alpski pokal v italijanski Cavriani. Člani kluba iz Logarske doline so namreč med 120 tekmeci dosegli sijajne uvrstitve. Karli Gradišnik je zmagal v svoji kategoriji z lokom, s samostrelom pa so Stane Saksida, Sandi Huič in Janko Pinter osvojili prva tri mesta. V klubu so seveda takih dosežkov veseli, malo za šalo in malo zares pa pravijo, da "indianci" spet osvajajo.
Dviganje uteži
Dva naslova prvaka
V soboto je bilo v Ljubljani držvano prvenstvo v dviganju uteži za člane in članeice. Člani velenjskega težkoatletskega kluba Rudar so pod vodstvom trenerja Petra Kolenca dosegli dva naslova državnih prvakov in nekaj vidnih uvrstitev.
Zmagala sta Tomaž Zep v kategoriji 62 kg in Fredi Gajšek (do 77 kg), drugi mesti sta osvojila Milan Zep (do 69 kg) in Justin Vanovšek (105 kg), tretji je bil Janoš Kavnik ((69 kg) in četrti Selvir Muratovič (86 kg).
Kljub skromnim možnostim so velenjski dvigalci pridno vadili, zato tudi uspeh ni izostal.
■ J.Z.
Šah - solidni
V	nedeljo je bilo v Novem Mestu ekipno državno šolsko prvenstvo za dečke in deklice do 12 let.
V	kategoriji dečkov je nastopilo 35 ekip. Dečki OŠ Karla Destovnika Kajuha so osvojili 11., dečki Livade pa 14. mesto. Pri deklicah je sodelovalo 11 ekip, deklice OŠ Bibe Roecka, podružnica Ravne, pa so bile osme.
■ L.L.
ga, več kot prijateljskega objema, sem se hitro umaknil v sobo. Ne morem verjeti, bežal sem pred ženskami. V sobi sem vprašal Robi-ja, če ve kje sva. Kot iz topa je izstrelil: "Po moje sva v javni hiši". Imel je prav.
Pampo si bom zapomnil še po nečem. Devet dni sva bila nekakšna junaka Rute 7. Vsi so naju pozdravljali, spodbujali in se hoteli pogovarjati z nama. Pomagali so nama, če so le mogli. Tedaj sem se začel zavedati, da delava nekaj izjemnega in velikega. Res prijeten občutek, ko vidiš, da te nekdo občuduje in to ti da novih moči za dosego cilja.
BUENOS AIRES
Nekateri ga imenujejo ameriški Pariz, drugi prestolnica strasti, tretji mesto kontrastov. Vsa ta imena držijo, toda vsak, kije doživel to mesto, bi ga lahko imenoval po svoje. Nedvomno pa je Buenos Aires mesto z največ stila in kultur v vsej Južni Ameriki. Kaj reči v nekaj stavkih o mestu, ki je dal svetu tango, Evito in Maradono? V nekaj stavkih nič. To mesto si zasluži več od nekaj vrstic. Upam, da bom v bližnji prihodnosti uspel v posebnem podlistku opisati kako sem doživel to mesto ob Srebrni reki z dvanajst milijoni prebivalcev. Ljudje, Boca, Ricoleta in tigre s svojimi neštetimi kanali so le drobci, ki bi jih vam želel predstaviti.
Tu se je po 1.635 kilometrih in trinajstih kolesarskih dneh končala najina pot. Čutil sem olajšanje, kajti dosegel sem zastavljeni cilj. Vem, da nekateri niso preveč verjeli v naju, toda v tem trenutku mi za to ni bilo mar. Kolesa sva pustila pri slovenskih izseljencih, pri družini Pire v predelu imenovanem Boulogne, 20 kilometrov iz centra. Tu sva tudi izvedela, da naju kolega čakata na Plazi Roma v centru. Zato sva se kmalu odpravila z avtobusom na kraj kjer se naj bi srečali. Toda! V centru sta dve Plazi Roma. Odločila sva se za napačno. Ko sva se vozila po mestu že dobro uro, Robi zagleda v parku dva tipa, ki sta jima bila neverjetno podobna. Nemudoma sva izstopila. Ne da sta bila podobna, bila sta Miran in Česi.
Nastanili smo se v hotelu Ancla, kije v samem centru mesta. Le streljaj od Sheratona, kjer kava stane 25 dolarjev. Naš hotel ni bil tako luksuzen, ni pa bil tudi slab, pa še cena je bila ugodna, 7 dolarjev na noč.
V mestu živijo ljudje iz vseh koncev sveta. Med njimi tudi 20.000 Slovencev. Ti so izredno dobro organizirani. Skoraj v vsakem predelu mesta imajo svoj dom. Imajo radijsko oddajo in tudi sicer so zelo povezani med sabo. Ko so izvedeli, da smo v mestu, so vsi želeli, da jih obiščemo. Ponovila seje zgodba iz Mendoze. Težko je omeniti vse, ki so nas prijazno gostili in razkazali mesto. Iz hotela smo se kmalu preselili k izseljencem iz Topolšice. Natančneje družini Mihe Koželjnika, ki je kljub svojim 80 letom izredno vitalen. Ne le, da opravlja vsa dela v hiši in okoli nje, tudi s svojim kolesom se še vedno rad popelje po mestu. Njegova sinova Janko in Andrej sta nam razkazala lep kos mesta.

18 NAS VAS
OBVEŠČEVALEC
23. aprila 1998
S02, femetiene v AMP na območju Obtor-s Šmartno ob. Paki, so presegate mejne 24-l mikro-g SG2/m3 zraka. 13.4. 15.4.
240 mikro-g/m3
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 13.aprila do 19.aprila t998
1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200
UGLJbl

ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VEUKIVRH ZAVOONJE VELENJE GRAŠKAG.
113.4. D14.4.
115.4. B16.4. D17.4.
118.4.
H 19.4.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 23. april - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Lazar, nočni dr. Urbane in dr. Rus
Petek, 24. april - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Stravnik, nočni dr. Lazar in dr. Kočevar
Sobota, 25. in nedelja, 26. april -
dežurni dr. Pirtovšek in dr. Lazar Ponedeljek, 27.april - dnevni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Torek, 28. april - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Stravnik, nočni dr. Vrabič in dr. Kočevar Sreda, 29. april - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo: Sobota, 25. in nedelja, 26. april -
dr. Miroslav Pavlovič, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja Šoštanj: Od 24. aprila do 30. aprila - Tomo VVankmulIer, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676.
ČETRTEK, 23. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJnews-vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 24. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 25. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvaiz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 26. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 27. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 28. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 29. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti)
8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SKLADIŠČNE REGALE. velikosti 3000 x 1170x1470, viličar 3,5 tone in Zastavo Poli, neregistrirano, v voznem stanju, prodamo. Tel.; 041-670-870. DIATONIČNO HARMONIKO MELODIJA SPECIAL C-F-B prodam. Telefon 852-983.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK,
prodam. Telefon 0602-55-981. STREŠNO KRITINO TRAJANKO, še v
garanciji, za površino strehe 180 m2, prodam. Telefon 861-671. FANTOVSKO OBLEKO št. 13 in
emjlirano kopalno kad, ugodno prodam. Telefon 858-354.
STANOVANJA
V	VELENJU PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE. Telefon 856-899.
V	CENTRU VELENJA prodam trosobno stanovanje. Telefon 832-756. NOVEJŠE DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Šoštanju in enoinpol sobno stanovanje v Šaleku v Velenju, prodamo. Telefon 063-861-835, mob. 0609-624-775.
IŠČEM GARSONJERO ali stanovanje v okolici Velenja. Telefon 728-514, po 20. uri.
VOZILA
KARAMBOLIRANO, RABLJENO ali
neregistrirano vozilo kupim. Telefon 041-672-374 in 041-679-286. 126 P, letnik 89, reg. do 99/1, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 855-152.
HYUNDAY ACCENT LS, letnik 96, prevoženih 20.500 km, srebrne barve, prodam. Telefon 857-292. GOLF JGL, letnik 82, reg. do 1999/2, prodam za 180.000,00 SIT. Telefon 893-741. MALO RABLJENO GORSKO KOLO za starost od 8 -14 let, prodam. Telefon 851-874.
APN 3 AVTOMATIK, prodam. Telefon 862-446.
KOMBINIRANO VOZILO, PIAGGIO PORTER, letnik 95, prodam. Telefon 893-262, popoldne. MOTOR BMW K100, prodam.
Telefon 0609-615-931. MOPED APN 6 PRODAM. Telefon 892-102.
ZAPOSLITVE
NUDIMO HONORARNO, možno tudi redno zaposlitev v Velenju. Pisne ponudbe pošljite na Naš čas, p.p.89, Velenje z oznako šifre "Delo". DUO, išče pevko z znanjem igranja na frajtonarici. Telefon 855-450.
ŽIVALI
PRAŠIČA, TEŽKEGA 130 kg, ali
polovico, prodam. Telefon 881-763. KUPIM TELIČKA, od 10-14 dni starega, simentalne ali sivorjave pasme. Telefon 441-994. TELIČKO, simentalko, za nadaljnjo rejo in bika težkega 400 kg, prodam. Telefon 855-713.
ČISTOKRVNE, srnaste, rjave koze,
super molznice in domače vino, vrhunske kvalitete (muškat silvanec ter rizling in šipon), prodam. Večjo količino pripeljem tudi na dom. Telefon 062-773-934. KOZO Z MLADICO, za rejo in kozličke za zakol, prodam. Telefon 862-440, zvečer.
TELICO STARO leto in pol prodam ali menjam za majhnno kravo. Telefon 886-006.
PRODAJAMO GRAHASTE NESNICE. Telefon 472-071.
M.AND - LINK d.o.o.
Podjavorškova 1,3000 CELJE DISTRIBUTER AMERIŠKE MULTINACIONALKE SPREJME ŠE 3 OSEBE PRIPRAVLJENE NA DINAMIČNO DELO IN VISOKE DOHODKE. INFORMACIJE NA TEL. ŠT. 063 411-646, OD 8. DO 16. URE.
: KINO :
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON: 063 / 863 - 664, MOBITEL 0609 / 636 - 939
KAMNOSESTVOPODPECAN
ŠALEK 20, VELENJE, TEL.: 865-050
NAGROBNIKI, OKENSKE POLICE, STOPNICE
mali OGLASI
\0 \0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 % 0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0
0^ 0^ 0*5i 0*\ 0^ 0^ 0% 0^ 000VSi 0^ 0^ 0^ 0«5i 0*0,
<4Podjetje za urejanje prostora, d.d. ^
V -kJh-mgMffsmfcfc^.	Koroška 37/b, 3320 Velenje ^
** m in >iu—>	- 0^
^ - PE VRTNARSTVO ™
V	^0
POGREBNA SLUŽBA S
X r Jmt/in ot/d^/t^A-.i/a^ nr/^/u^M X
^0	a	^0
X Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih X X priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse X X potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje X
X plačila dogovarjamo posebej.	X
0
X vedno na voljo: tel. št.: 063/851-012 ali 861-508,	^0
in mobitel 0609/640-208 ali 620<128.	^0
^0 ^0 ^0 %0 ^0 ^0 ^0 >9i0 <5>0 ^0 <i\0 \0 %0 ^0 %0 ^0 0 ^0 0^ 0^ 0^ 0D, 0t\ 0% ž?<5i 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0<5v 0% 0^ 0^ 0^
-	POGREBNE STORITVE V CELOTI
-	PREVOZI
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE ^OSTPMtLA NA Vrt OBROKOV
-	NABAVA CVETJA	POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
APARATI IN STROJI
PLETILNI STROJ BROTHER z vsemi dodatki, prodam. Telefon 856-551. SILOKOMBAJN PETINGER MEX-1
dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 063-893-369. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ISKRA, prodam za simbolično ceno 10.000,00 sit. Telefon 893-226. SINTESIZER "TIGER EKO" dvovrstni, prodam ali zamenjam za bas kitaro. Telefon 063-716-411 po 18. uri, Roman.
ELEKTRIČNI RAZDELILEC za hlev, ugodno prodam. Telefon 856-715. RABLJEN STEREO BTV GORENJE,
prodamo in uležan hlevski gnoj. Telefon 858-354.
KUPIM
KUPIM NOVEJŠI POMIVALNI STROJ.
Telefon 853-693.
DELNICE TELEKOMA in ostale odkupujemo. Telefon 0609-651-470.
LOKALI
V NAJEM VZAMEM PROSTORE cca
40 m2 za mirno dejavnost. Telefon 862-280.
ODDAM POSLOVNI PROSTOR.
Telefon 856-428.
PROSTOR, primeren za kemično čistilnico oddamo. Telefon 4976601.
ODDAM POSLOVNI PROSTOR.
Telefon 856-428.
OSTALO
VRT NA KINTE-KUNTE damo v najem starejši osebi za obdelovanje. Telefon 851-776.
VEČJO POVRŠINO ZEMLJE za vrtove oddam v najem v Lokovici (Penk).
DOM KULTURE VELENJE
TITANIK
(romantični spektakel) Petek, 24. 4., ob 21.30 uri Sobota, 25.4., ob 20. uri Nedelja, 26. 4., ob 17. uri Ponedeljek, 27. 4., ob 16. in 20. uri
Režija: James Cameron Vloge: Leonardo DiCaprio, Kate Winslet,... Dolžina: 190 minut
Pretresljiv film, ki se ponaša z letošnjimi 11 Oskarji (film, režija, montaža, kamera, zvok, zvočni efekti, vizualni efekti, scenografija, kostumo-grafija, glasba v drami, pesem) ter doseženimi rekordi obiskanosti po celem svetu (tudi v Sloveniji) je kljub izredni dolžini res vredno videti. Predprodaja vstopnic eno uro in pol pred predstavo! Ne sprejemamo rezervacij!
Predpremiera!
RAZTRESENI PROFESOR
(družinska komedija) Nedelja, 26. 4., ob 10. uri Režija: Les Mayfield Vloga: Robin Williams, Marcia Gay Harden,... Dolžina: 93 minut Profesor Brainard je tako zatopljen v svoje raziskovalno delo, da je že tretjič pozabil na svojo poroko. Njegova ne-
sojena nevesta in velika ljubezen je predsednica na šoli, kjer tudi dela. Šolo bi lahko rešil pred propadom z odkritjem, ki bi bil neizčrpen vir energije. Majhna napaka ravno na dan njegove poroke namreč botruje odkritju snovi, ki jo profesor imenuje flubber, leteča guma. Nova materija namreč ne pozna težnosti in čemurkoli se prilepi, daje neverjetno moč in energijo. Flubber je tisto, kar lahko reši šolo in tudi njegovo ljubezen.
KINO ŠOŠTANJ
TITANIK
(romantični spektakel)
Petek, 24.4., ob 17. uri
11 Oskarjev!
KINO ŠMARTNO OB PAKI
TITANIK
(romantični spektakel)
Sobota, 25.4., ob 16. uri
11 Oskarjev!
Filmi v maju: Mož z železno masko, Mišji lov (zadnja predstava). V maju zaradi selitve aparatur v nove prostore ne bo filmskih predstav! Začetek predvajanja v novih dvoranah bo sredi junija!
Rezervacije vstopnic (razen za Titanik) vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
[5] IrPrUL^Jl^Lrd^^	E
i
Vabilo
1
1 i
Društvo gojiteljev malih živali Velenje organizira v Ij nedeljo, 26. aprila, ob 9. uri v domu društva na Deberci | predavanje o kunčereji. Zvedeli boste marsikaj zanimivega o pravilni prehrani, pomembnosti vode v | prehrani in še marsikaj drugega pri reji naših zajčkov. | Zato društvo vabi vse gojitelje, še posebno nečlane
|	društva, vzemite si čas in pridite. Vabljeni!
I_____
Telefon 893-569.
ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943.
POSESTI
STANOVANJSKO HIŠO V MOZIRJU,
primerno za obrtno dejavnost, prodam. Telefon 061-715-715. ZIDANICO Z VINOGRADOM in kosilnico BCS, prodam. Tel.; 885-550. V SKORNEM PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO. Telefon 856-899. HIŠO, 1 ha zemlje, parcele, Lom-Topolšica, prodam. Telefon 892-240. ENOSTANOVANJSKO HIŠO, v Podkraju pri Žalcu, KS Ponikva pri Žalcu, prodam. Telefon 888-549, vsak dan po 20. uri.
VIKEND PARCELO z lokacijsko dokumentacijo, vikend zgrajen do 1. plošče, cca 500 m2, na Paškem Kozjaku, prodam. Telefon 778-461. HIŠO V ZDOLAH PRI KOZJEM prodam. Telefon 863-385.
RAZNO PRODAM
KOMBINIRAN VOZIČEK INGLESINA
in hojco, prodam. Telefon 850-703. DOMAČE BELO VINO prodam po 250 SIT/liter. Telefon 865-538. CISTERNO ZA KURILNO OUE 3000 litrsko, rabljano, prodam. Telefon 894-550.
DVE POSTELJI, ohranjeni, ugodno prodam. Telefon popoldne 892-295. KONSTRUKCIJO LESENEGA VIKENDA, s streho, prodam. Tel.: 778-461. KOLE ZA FIŽOL, prodam. Telefon 0602-53-412.
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK INGLESINA, ugodno prodam. Telefon 852-899.
UGODNO PRODAM 6 mesecev staro, polkrožno, smaragdno zeleno sedažno garnituro, v kombinaciji s preprogo ali brez. Telefon 892-376, po 20. uri.
23. aprila 1998
OBVEŠČEVALEC
KAS ČAS 19
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:

Jakob Ergotič, Osijek, Ivana Gunduliča 19/a in Anita Golob, Velenje, Zidanškova c. 7; Gorazd Glojek, Spodnje Kraše št. 32 in Petra Hren, Velenje, Stantetova ul. 7; Franc Magrič, Velenje, Šlandrova c. 11 in Ana Petrovič, Velenje, Šalek 83; Iztok Stropnik, Kavče št. 40/a in Nina Lubarda, Velenje, Stanetova c. št. 32; Samo Frankovič, Velenje, Ljubljanska c.št. 27 in Polonca Guček, Velenje,
Kardeljev trg 1.
60-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Daniela in Jožef VAUPOTIč iz Podkraja pri Velenju št. 11.
50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Agata in Ivan MRAVLJAK iz Velenja, Etenkova 19.
Jurij Jurkošek, roj. 1939, Javornik št. 26/a; Martin Sušeč, roj. 1918, Velenje, Ljubljanska c. št. 57; Dominik Tomažin, roj. 1912, Celje, Japljeva ul. št. 7; Boštjan Ledinek, roj. 1973,
Velenje, Goriška c.št. 55; Ana Bavdek, roj. 1907, Pongrac št. 88/b.
Upravna enota Žalec
Poroke:
Tomaž Jeram, Prekorje in Simonca Brecl, Žalec; Mitja Dolinšek, Pongrac in Irenca Sevšek, Košnica pri Celju; Oto Seles, Leveč in Natalija Božena Dolar, Leveč; Andrej Babič, Zg. Roje in Irena Ključevšek, Zg. Roje; Aleksander Majcen, Mali vrh 24/a in Marija Urankar, Mali vrh.
Franc Grah, star 72 let, Braslovče 54; Karal Hropot, star 82 let, Podvin 117.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, moža
VALENTINA MATKA
12.12.1926
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili in se poslovili, mu darovali cvetje in sveče ter ustno in pisno izrazili sožalje.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
V SPOMIN
18. aprila je minilo leto žalosti, kar si nas zapustil naš dragi mož, oče in dedi

Mineva leto dni, kar lučka Ti v spomin gori. Ne bo Te več nazaj... Neizbrisne so Tvoje sledi, kjer koli z nami si.
JOŽE OCEPEK
iz Vojkove 13 v Velenju
Iskrena hvala vsem, ki radi postojite ob njegovem grobu, ga z ljubeznijo krasite in mu prižigate svečke.
Žalujoči vsi Tvoji
V SPOMIN
ROBERTU PREVOLNIKU
iz Gornjega Doliča 8. 6.1973 - 23. 4.1997
Zaman je bil ves boj, zaman so bili dnevi trpljenja, psiha je bila močnejša od življenja.
Pred letom dni seje zaprla knjiga življenja mojemu sinu ROBERTU.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Mama Barbara in njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANGELE REBERNIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja ter za številne vence, cvetje in sveče. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, govornikoma za poslovilne besede ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
SIN JOŽE Z DRUŽINO
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in dedija
JOŽETA SLAPNICARJA
14. 3.1931 - 4. 4.1998
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Francka, hčerka Darja ter sin Miran z družinama
ZAHVALA
Za vedno je odšel dragi mož, brat, ate, stari ate in deda
MARTIN SUŠEČ
16.10.1918 - 15. 4.1998
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so skupaj z nami delili bolečino, poklonili cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Hvala govorniku za občuten govor, godbi in pevcem za ganljive pesmi ter duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Alojzija, sestra Kristina, otroci Darko, Olga, Branko, Boris, Marjan in Biba z
družinami
ZAHVALA
Po daljši in neozdravljivi bolezni nas je v 70. letu zapustil dragi mož, oče, brat in dedi
ANTON SKAZA
4.12.1927 - 4. 4.1998
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Internega oddelka Bolnišnice Topolšica, posebno še dr. Maroltu za nesebično pomoč.
Žalujoči: žena Marija, sin Boris z Brigito, sestri Lenika in Jožica ter vnukinja Tanja
Ob nenadni in tragični izgubi našega dragega
MIRANA JAMNIKARJA
iz Kavč pri Velenju 6. 3.1965 - 9. 4.1998
se iskreno zahvaljujemo družinam Štajner, Tratnik, Glavnik, Dovečar in Treziki za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom in krajanom Kavč, vsem sodelavcem Gorenje Vzdrževanja, sošolcem ter kolektivu OŠ Gustava Šiliha, sorodnikom, znancem in prijateljem, govornikoma ter pevcem iz Kavč in duhovniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI!
Dvorana doma kulture je bila dobesedno premajhna, da bi lahko šli vanjo vsi,
ki so želeli biti navzoči.
Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj se znova ponaša z državno otroško razstavo
Frana Koruna Koželj skega Velenje predstavil na svojem prvem koncertu Veliki revijski (plesni) orkester, ki je zelo redka, če že ne edina tovrstna zasedba pri nas. Koncert je bil pod okriljem Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje ter pod pokroviteljstvom Gosta in PUP-a Velenje. Njegov umetniški vodja je Oto Vrhov-nik, kije poleg odličnega solističnega umetnika na klasičnem saksofonu znan tudi kot ustvarjalec različnih glasbenih zasedb. S koncertoma, bila sta izjemno uspešna, je glasbena šola v Velenju še enkrat dokazala, da ni samo ena najlepših, ampak tudi ena najkvalitetnejših glasbenih šol v Sloveniji, ki zna v svoje vrste pritegniti vodilne strokovnjake na glasbenem področju in pokrovitelje, ki tako umetnost tudi finančno podpirajo. Tako je nastala tudi pobuda za ustanovitev tega orkestra. Za izbor, organizacijo in umetniško upodobitev glasbenega programa gre zahvala Otu Vr-hovniku, kije še enkrat dokazal, da zna ustreči vedno bolj zahtev-
nemu občinstvu. Večji del koncertnega programa, ki je trajal preko dveh ur, je bil sestavljen iz "večno zelenih melodij" ali "evergreenov", občinstvu poznanih že v izvedbi "big bandov", ki pa so ob dodatku godal, pomembnega dela revijskega orkestra ter s številnimi solisti (Da-mir Tkavc, trobenta, Špela Za-mrnik, flavta, Jure Pukl, saksofon), popolnoma zaživeli. Cilj svojega umetniškega ustvarjanja je orkester poudaril tudi tako, daje v svoj koncertni program vključil plesalce in plesalke Plesne skupine Nine Mavec - Krenker ter skupine Koroško plesnega kluba Devžej, ki so se zavrteli ob ritmih - od Strausso-vih valčkov (v moderni izvedbi) pa do sambe in ča-ča-ča. Seznam vokalnih umetnikov, ki jih je orkester spremljal, je bil bogat. Predstavil se nam je Drago Filač, študent solopetja na velenjski glasbeni šoli s skladbo "Take This Chain From My Heart", kije popolnoma prevzela občinstvo. Koncertnemu programu niso manjkale slovenske večno zelene skladbe: Edvin Fli-
ser je zapel "Tam, kjer sem doma". Občinstvu zelo znani gostji sta bili tudi Simona Kop-majer, zapela je skladbo "Can't Say Goodbye" ter Irena Vrčkov-nik (Ljubezen boli). Velika prednost revijskega orkestra je ta, da lahko v svojem programu upodobi zanimivo razmerje med jazz in klasično glasbo. Sledila je točka Gordane Hleb, ki je tudi študentka solopetja, in sicer z zelo znano uspešnico "Time To Say Goodbye" v zelo prepričljivi in zanesljivi izvedbi. Vendar pa do slovesa še ni prišlo. Zaradi izjemnega navdušenja občinstva se nam je predstavil kot solist še sam mojster Vrhovnik. V skladbi "No More Boleros" je pokazal absolutno lirično mehkobo, ki ga premore ta instrument. Ta prvi predstavitveni koncert revijskega orkestra je dokazal, da je med občinstvom zanimanje za to vrsto glasbe veliko; glede na kvaliteto izbora programa in izvajalcev pa lahko brez dvoma trdimo, da je bil to eden izmed najboljših in najbolj odmevnih koncertov.
■ Simon Dobnik
Najvišje dosežke so nagradili. Za nagrade je žirija izbrala pet likovnih pedagogov in za priznanja šest likovnih pedagogov. Enakovredne
Zveza kulturnih društev šaleške doline
Še bo treba rajati
Velenje, 16. aprila - Na 14. po vrsti območnem srečanju otroških folklornih skupin je zapelo in zarajalo ter občinstvu v dvorani doma kulture v Velenju predstavilo delček bogatega ljudskega izročila 11 skupin. Skupinam iz velenjske občine so se pridružili še otroci iz Laškega, Šmartnega pri Slovenj Gradcu, Dobrne, Šmartnega ob
Paki, na diatonični harmoniki je zagodel še mladi godec Janez Konovšek. Prvim otroškim plesnim korakom, njihovemu petju in seznanjenju z ljudskim izročilom je budno prisluhnila in si stvari ogledala predsednica Združenja folklornih skupin Slovenije Nežka Lubej. Menila je, da bodo nekateri morali še malce več rajati, kajti nekate-
rim so se postavitve bolj, drugim malo manj posrečile. Morda bi kazalo zlasti v skupinah, ki plešejo že nekaj časa, več pozornosti nameniti oblačilom. Kdo od sodelujočih na območnem se bo uvrstil na republiško srečanje, se za zdaj še ni odločila.
■ Tp, slika: vos
Referendumi za nove občine
Poizvedba sklenjena, odločitev še pride
Nadaljevanje s 1. strani
Za naše širše območje je zanimivo, da je "razpad" skupne občine Žalec uspel le delno, kar samo po sebi ponuja nove zagate. Od možnih 5 novih občin so se krajani odločili le za tri. V Žalcu in v Braslovčah so bi li proti delitvi skupne in ustanovitvi lastne občine, v Preboldu, na Polzeli in na Vranskem pa so bili za lastno občino. Pri Vranskem gre seveda za skupno občino Vransko - Tabor, ki so jo izglasovali samo na Vranskem, krajani Tabora pa so referendum bojkotirali, saj hočejo svojo občino. Z bojkotom so izrazili protest proti državi zaradi vnovič neuresničene želje in zahteve po lastni občini. Za lastno občino in izločitev iz občine Vojnik so se odločili tudi na Dobrni.
Solčava z veliko večino
Znano je, da so tudi v Solčavi nikakor in niko-
li niso sprijaznili z dejstvom, da niso uspeli v hotenjih po samostojni občini. Minula štiri leta so sodili v občino Luče, v vsem tem obdobju pa si močno prizadevali za občino Solčava. Trma in vztrajnost sta bili uspešni in v nedeljo so se končno izrekali in izrekli za samostojnost. V Solčavi je bilo ves dan,, zlasti pa sredi dneva veselo in prešerno razpoloženje in bilo je očitno. I da nihče ne dvomi v izid referenduma. To so zvečer številke tudi potrdile. Od 450 vo-1 lilnih upravičencev jih je prišlo na volišče 80,5 odstotka, za občino Solčava pa se jih je od teh odločilo 92,5 odstotka. Zavedajo se, daje bil referendum posvetovalne narave, hkrati pa veija-1 mejo zagotovilu, da bodo nove občine ustanovljene povsod tam, kjer so se ljudje zanje večinsko odločili, in v Solčavi je bila večina dovolj izrazita. Seveda bodo še morali počakati na odlo- j čitev Državnega zbora in se šele po njej končno razveseliti. To veselje pa bo nekaj enkratnega, to so v nedeljo zvečer že zagotovili.
likovnega
sveta
Lepo je bilo v soboto v Šoštanju. Lepo že zato, ker ta razstava, ki jo Kajuhova šola priredja pod pokroviteljstvom Občine Šoštanj in PIL-a Pisanega lista, vsako leto vzbudi izjemno zanimanje likovne in druge javnosti. Dvorana doma kulture je bila dobesedno pretesna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli biti zraven. Prisrčen program so pripravili učenci matične šole, o pomenu razstave pa je naprej spregovoril ravnatelj šole Darko Menih, ki je posebej podčrtal, da so z njo tudi učitelji dobili možnost, da ovrednotijo
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje
Plesni orkester osvojil občinstvo
Tema 30.
ŠOŠTANJ, 18. aprila - Seči je treba 30 let nazaj, ko so na šoli Karla Destovnika - Kajuha pripravili prvo razstavo. Zakrivila sta jo takratni ravnatelj šole Karel Kor-deš in učiteljica likovne vzgoje Majda Lesničar. Tistikrat so predstavili izdelke učencev 27 slovenskih šol, danes, 30 let kasneje, se predstavlja 83 šol s 410 likovnimi deli. Povedati pa je treba, daje tudi tokrat imel komisija, ki je izbrala dela za razstavo, precej težko in odgovorno delo, saj seje na razpis prijavilo kar 113 osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, ki so poslali 2.500 likovnih izdelkov.
otrok so nasprotji
svoje delo in likovne dosežke učencev in varovancev. Župan Šoštanja Bogdan Menih je prebral prijazno pismo predsednika Republike Milana Kučana, ki kljub želji, da bi bil v soboto Šoštanju, ni mogel uskladiti delovnih obveznosti, bo pa zagotovo obiskal mesto in razstavo, je obljubil.
Kontrasti, ki podpirajo, ne uničujejo
Dr. Helena Berce Golob, izredna profesorica na Pedagoški fakulte-
ti v Ljubljani in predsednica strokovne žirije, je povedala, daje bila razpisana tema letošnje državne otroške razstave "nasprotja v likovnih delih učencev." Tema, več kot ustrezna za ta čas, je rekla. "Pri risanju se med seboj bojujejo črte, pri slikanju barve, v kiparstvu gmote, pri prostorskem oblikovanju prostori. Pri likovnem izražanju se pojavlja borba likovnih prvin le v fazi nastajanja likovnega dela, ko se v izdelkih učencev pojavljajo nesoglasja in učenec z izdelkom še ni povsem zadovoljen.
nagrade so prejeli: več vzgojiteljic Vrtca Ajdovščina, osnovna šola Dušana Flisa Hoče, likovni pedagog Albin Lorber, osnovna šola Hrvatini, likovni pedagog Vas-ja Planinšek- Nanut, osnovna šola Fran Miličinski Smlednik likovni pedagog Slavko Zupan in osnovna šola Šalek Velenje, likovni pedagog Boris Oblišar. Posebno pohvalo pa so namenili osnovnim šolam Danila Lokarja Ajdovščina, šoli Col, osnovni šoli Neznanih talcev iz Dravograda, šoli Ivana Cankarja Ljutomer,
Janka Padežnika Maribor in Vzgojno varstvenemu zavodu Sežana, vrtcu Dutovlje.
Šola Karla Destovnika - Kajuha je bila ob otvoritvi polna obiskovalcev, ki so si želeli ogledati vso bogastvo likovnega ustvarjanja. Dela pa bodo v prostorih šole na c vse do marca prihodnje leto in priložnosti za to, da v čudoviti svet likovnega ustvarjanja otrok pokukate tudi vi, bo še dovolj.
| Milena krstič ■ Planine
Z usmerjanjem in svetovanjem učenčevega mentorja, pa je učenec sposoben urediti nesoglasja v kontrastih v likovni red in harmonijo. Takrat učenec začuti, da je njegov izdelek gotov, da so kontrasti v medsebojnih harmoničnihodno-sih, ki eden drugega podpirajo, ne pa uničujejo," je rekla.
Nagrajenci