Leto O. V Celji, dn6 2. aprila 1892 Štev. 7. —————————____— Domovina ■ --- lakaja 1. in 3. soboto vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Za insarate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 1 gld. 20 kr., za pol leta 60 kr. — Denar naj se poSilja: Dpravniitvn ..Domovine" v Celji 0 novi štajerski kmetijski družbi. Kakor ima vsaka dežela svoje kmetijsko društvo, tako tudi štajerska. Nekaj časnem pa snuje sama kmetijska družba štajčreka drugo društvo, katero naj bi na njeno mesto stopilo. Čudno to, kaj ne? Stara družba, delo že pokojnega, pred več kakor 30 leti umrlega, Štajercem tako priljubljenega nadvojvode Ivana, naj se umakne novi ustanovi. Kako to? Ali ni sedanja družba na svojem mestu? Ali ni plodonosno delovala? V obče se ne d& veliko ugovarjati. Kot društvo je še dokaj veliko stori}*', ker je imela precej veliko denarne in druge podpore. V društveno blagajnico so se stekali doneski društvenikov, podpore državne, deželne in raznih denarnih zavodov. S temi podporami je društvo delovalo. Ali to zasebno društvo naj se umakne javni ustanovi, naj se umakne kmetijskemu deželnemu uradu, ki naj bode ustanovljen na podlagi posebnega zakona. To bi , dalo tej novi ustanovi, imenovani »deželno kmetijsko svetovalstvo", seveda večjo vrednost, stalnost, veljavo, zlasti osebam, katere bi pri tem zavodu delovale, katere bi po tem iz privatnih uradnikov postale deželni uradniki. Ali se naj štajerski Slovenci te pre-naredbe veselimo ali branimo? Bolje je, da se nove prenaredbe oklenemo in na to delamo, da se .nam na korist izpelje, nego če se je branimo. Štajerska kmetijska družba se je res nekoliko zastarela, in njeno delovanje na korist spodnje-štajerskega kmetijstva ni bilo posebno vspešno. Vrh tega se je bilo nekako nemško politiško rivnanje prijelo tega zavoda. Čeravno je izdajala društveni list tudi v slovenskem jeziku, vendar se ni nikoli posebno potrudila, da bi se bil ta list zel<5 razširil, imel je pač tudi za Slovence nemški izvirnik z nemškim poslovalnim jezikom prednost pred slovenskim, ker je prej na dan prišel in ker je bila prestava predolgočasna Bilo je tudi na Spodnjem Štajerskem več kmetijskih podružnic, toda pri teh je le nemški jezik prednost imel, ir so večinoma le nemšku-tarji zvonec nosili pri zborih. Kadar je prišel glavni tajnik ali kdo drug k zborovanju kakošne podružnice, govoril je navadno le nemško, ker slovenski ni znal. Tako se kmetje slovenski, glavni steber naš — niso mogli z dobičkom teh sej udeleževati. Zato t se še zdaj slovenski kmetje podružnic štaj. kmetijske družbe le malo udeležujejo; neni-škutarski matadorji se pa na teh svojih mestih tresejo za svoje sedeže, češ, če pade kmetijska družba, padejo tudi naše podružnice in zginemo tudi mi, ki nemškutarimo pri njih sejah — pod naslovom kmetijskega napredka (!). Po nameravani novi postavi bodo se pa v slehernem sodnijskem okraji na novo volile »okrajne kmetijske zveze". V te bodo občine poslale svojo zastopnika, pa tudi udje bodo volili nekaj svojih odposlancev k »glavnemu kmetijskemu zboru v okraji", ki bode zopet volil odposlance v »deželni kmetijski zbor". Ta bode pa volil »deželno kmetijsko svetovalstvo", katero bodo vodili deloma od deželnega odbora, deloma od vlade imenovani predsedniki. Tako se vsaj namerava. Za to »svetovalstvo" naj bi pa deloval »deželni kmetijski urad", kateremu bi bil na čelu deželni uradnik z imenom »ravnatelj". To bi bil sicer precej zamotan, vendar dobro izpeljan ustroj. Če vse nameravane zadeve postanejo kri in meso, utegne to deželo nekaj več stati, vendar bode to morebiti skupni deželi in Slovencem koristilo, zlasti v duševnem oziru. Treba se nam bode pa gibati. Ko se bodo nove okrajne kmetijske zveze ustanovljale. treba se bode za volitve zanimati in v nove zveze, odbore, le odločne Slovence voliti. Ti pa morajo pri novi ustanovi poudarjati, da bi se novi kmetijski urad.oziral na posebne kmetijske razmere v štajerskih Slovencih in da v jezikovnem obziru nas ne bode zanemarjal. Kadi tega bi pa še najbolje bilo, da bi se vse kmetijske zadeve posebej izročile Slo- vencem, in posebej Nemcem. Slovenci naj imajo svoje kmetijsko društvo, Nemci pa tudi svoje. Tako je tudi na Češkem. Razdelili so svojo deželno kmetijsko svetovalstvo na dvoje, tako, da imajo Čehi svojo, Nemci svojo. Tako naj bi se tudi pri nas storilo. Sicer pa dobimo na Štajerskem kaj težko novo kmetijsko društvo. Deželni odbor je sicer predlagal, da se ustanovi to, kar želi kmetijska družba. Toda deželni zbor je celo stvar izročil posebnemu odseku, in Celjske (Iz Celja). Naše mesto postalo bi grozno dolgočasno, da nam nekteri ne skrbč za vedno zabavo in spremembo. — Kolikokrat I hodil sem nezadovoljen ob bregu bistre Sa-1 vinje in se jezil nad onim pestrim kamenjem, ki se ti blesketa v kopališču pred očmi. Čemu meni te lepote? Mar naj bi otemnelo to kamenje v globini in mi bi se lahko veselili vode mesto kamenja! — In glfj, prišla je podvzetnost v Ceije; našla v Savinji ime-! nitne globine pod izvrstno gostilno — in sedaj podpisujejo se že akcije za kabine in tramboline novega kopališča — .Diana". — Kakor čujem, so prioritete že vse oddane; pa tudi navadnim delnicam je vrednost poskočila in zadnje prodajale so se že visoko nad nominalom. — Zato so pa akcije .Deutsche Wachtu grozno padle, prišel je pravi — „sturz". Dokler je bil moj prijatelj J. U. G.Gilnzel urednik, veselil sem se vsake številke. Koliko poduka, ob enem h pa tudi zabave! On se je smejal in mi še bolj. — Zraven je bil pa tudi previden; če ni bil slučajno na Nemškem, držal se je skoraj nervozno geimanske naše zemlje v ' Celji in okolici; še Kranjsko bilo mu je navadno predaleč. — Zdaj smo pa dobili nekega .profesorja" k .D. \Vacht" in jaz vam ji povem, da je to za nas vse prav žalostno. Profesor lotil se vam je koj metafizike pisaril o Rimu (kjer menda še ni nikdar bil) in tako je prišlo, da si je gospod državni pravdnik v začudenje vseh pravih Celjanov jI kar dve številki ;.a-se pridržal. — Ako se bode to nadaljevalo, primoran bodem naročilo na list opustiti; za kar bi imel še drugih vzrokov. — Mož je bil namreč vajen čisto drugega boja, in zdaj nam ne piše ničesar druzega nego o Čehih in klerikalnem vprašanju. — To ni za Celjane; na protektorje .D. \Vacht" morimo staviti resen opomin .caveant consults", naj se na Slovence ven-der ne pozabi. No. eno dobro lastnost ima j pa le novi urednik: Brez dvojbe je mož ta bode zbornici predlagal, da se to ne sprejme, ampak zopet vrne deželnemu odboru, da pri bodočem zasedanji še enkrat poroča o tem. Iz vsega se pač vidi, da nekateri zagrizeni Nemci, našuntani po stari graški klepetulji, nečejo skleniti kaj tacega, kar bi utegnilo koristiti skupni deželi, torej tudi Slovencem. Sramota, da tak list deželo vlada!*) •) O izidu te stvari hočemo prej ko prej poročati. Ur. novice. ženijalen. Ne zarad tega ravno, ker je prišel kot urednik .D. Wacht" v Celje, temveč ker si je koj .patent" na svojo iznajdbo v .D. \Vacht" registriral. — On tiska namreč na strani, kjer je bil zaplenjen stavek, in-serate in če jih nima, pa počrni — z molčečim dovoljenjem c. kr. okrožnega sodišča — dotično stran s črno barvo, ker prazno belo mesto puščati postava prepoveduje. — In Celjani? Vse pravi, da kaj takega še nismo imeli! — Škoda, da imamo za nov smodnik premalo denarjev, možu bilo bi pomagano! (Naš trg). Kdor celjski tržni dan prodajalce opazuje, mora se čuditi, kako so v kuhinjskem vrtnarstvu izurjene in sploh pridne naše slovenske gospodinje. Celo leto !| prodajajo vsake vrste najlepšo zelenjavo, kakoršna je drugod le pri vrtnarjih s toplimi gredami v navadi. Z vrtnarji vred že prodajajo mesečno retkvico, vrtno salato in z vrtnarji vred bodo kmalo prinesle špargelj. kumare, rani krompir, grah. neomenjaje vsake vrste čebulnih pridelkov in druzega Koliko poprodajo vsako sredo in vsako soboto izvrstne kuretine in jajc, bi ne verjel, kdor ne vidi. Lepa podpora pri gospodarstvu! Da pa tudi sadje rej a ni slaba, nam spričuje, ko še zdaj najlepša jabolka prodajajo in veliko dražje, kakor se zlatorumene pomaranče dobijo. Pa naše ljudstvo tudi pri reji svinj napreduje, česar se lahko prepriča, kdor vidi lepe mladiče angleških vrst na trgu. Koliko pa prodajalcu več vižejo, kot od naših domačih svinj, si lahko vsak sam preračuni, ko so mladi prašiči domačega plemena po 2, 3 do 4 gold., angleški pa imajo cene po 8 goldinarjev tudi do 10 in 12 goldinarjev. Škoda, da se še na mero-dajnih mestih tudi za dobre angleške merjasce toliko ne zanimajo, kakor se hvalevredno za bike in žrebce. Dobiček pri svinjah pa j je še večji z ozirom na pitanje, ker svinje angleških plemen nagleje rastejo in se ode belijo, kot naše ter si gospodar namesto jedne lahko dve svinji pri isti krmi izredi, če že za domačo potrebo ali pa za prodajo. (Zadnje porotne obravnave). Hudodelstvo zažiga: Alojz Skuhala, 41 let star, posestnik v Lahonecu, prišel bi bil rad do denarja ter je zažgal svojo hišo, češ, zavarovalno društvo mu bode že izplačalo, kolikor potrebuje. — Hiša in gospodarska poslopja so pogorela in zraven tega pride Skuhala 13 mescev pod ključ. S .premijo" seveda ni nič. — Hudodelstvo spolnega posilstva: Jože Tandler 17leten kmečki fant bil je zarad omenjenih posilstev kaznovan z enoletno teško ječo. — Hudodelstvo umora: Anton Horvatič, 281eten posestnik ni maral več za svojo bolehno ženo in jo je zadavil ter v gnojišču zakopal. Na ovadbo zaprt, trdil je, da so ga k temu nečloveškemu činu I pregovorili stariši Anton in Marija Horvatič. Porotniki so njega spoznali krivim, stariše nekrivim; sodišče obsodilo je Antona Hor-I vatiča na smrt. — Hudodelstva ropa: Vin-cenc Ritonja oropal je Terezo Kromberger j; s silo za več kot 50 gld. Obsojen je bil na i 3 leta teške ječe. — Umor. sokrivda pre-gnanja telesnega ploda in tatvina: Nace Škof prišel je pred nekaj leti v Brežice, nakupil si tam veliko posestvo ter sploh imenitno živel. Svojo ženo pustil je v Gradci in si drugo žensko, neko Katarino Cziirgo, ! k sebi vzel. Tudi brat. Janez Škof nakupil I si je kot Nacetov sosed lepo posestvo. L. 1891 oboli Katarina CzGrgo, ki je bila noseča ter umrje. — Sodnijsk^ preiskava pokaže, da je umrla za ostrupljenjem z arzcnikom. Sum letel je na Načeta Škofa; poizveuavali so za njegove razmere in popraševali, kako ji je prišel do premoženja. Preiskava pokazala je, da je bil sluga v bogatih rodbinah; v enej teh služb, v hiši Keila v Gradci, okradel ; je g. Reiningshaus-a za 18.000 gld. v papirjih. Tatvina se ni razglasila, ker Keil-ovi niso hoteli žaliti in vznemirjati starega in bo-lehnega P 3iningshausa. Za tatvino zvedel je Janez Škof ter brata pridno molzel. — Po preiskavah, zlasti po primerjanji številk vrednostnih papirjev se je krivda Načeta in Janeza Škofa gledd te tatvine, oziroma sokrivde popolnoma dokazala. Porotniki oprostili so Načeta Škofa hudodelstva umora, potrdili pa vprašanja glede pregnanja telesnega ploda, tatvine in sokrivde. — Sodišče obsodilo je Načeta Škofa na 8 let, Janeza Škofa pa na 2 leti težke ječe in povrnitev 18000 gld. Obravnava trpela je dva dni. (Savinjska železnica). Pretečene dni so se ceste in pota, ki so bile pri zidanju velenjske železnice napravljene, izročevale okraju, oziroma občinam in posameznim posestnikom. Vse je še precej dobro steklo. ____ Da pa deželni odbor še zmirom misli, da je železnica v nemškem rajhu, smo se morali v našo žalost prepričati. Samo tri besede so se vtihotapile slovenske. .Pozor na vlak" se bere na stebrih, kjer poti križajo železnico. Premeteni ti Nemci! Tam, kjer njim 1 samim za kožo gre, znajo slovenski in se [ boje, da bi ne prišli s kazensko postavo v dotiko, če bi svaril ne napravili v jeziku umevnem ljudstvu. Kaj je tega treba, če |j si naše ljudstvo res želi z nemščino pomagati, in ne s slovenščino, kakor naš pre-modri deželni oče Wurmbrand trdi! (Pokopališče za celjsko okolico) je že drugič postalo pretesno in občina je morala še poldrugi oral zemlje prikupiti, da se razširi. Temu je veliko vzrok, ker se celjski meščani, kateri niso najzagrizenejši Nemci, raje dajo na slovenskem prijetnišem pokopališču pokopati. (Obrtno knjigovodstvo dr. Bomih-a) se je ravnokar dotiskalo v naši tiskarni. Knjigo naznanimo prihodnjič. Spodnj e-štaj erske novice. (Premembe pri č. duhovščini) Č. g. M. Stuhec, kaplan v Laporji, je dobil dopust j radi bolezni. Zato gre mesto njega k sv. Juriju na Ščavnici č. g. J. Pernat. C. g. Osenjak, kaplan pri sv. Petru pri Radgoni, je postal župnik v Vurbergu pri Ptuju. Umrl je č. g. J. Ulaga, župnik v Št. Vidu pri Šmarji. (Premembe pri učiteljstvu.) G. Ro-žanec, učitelj v Logatcu, postal je učitelj v Špitaliču. V pokoj sta stopila: g. R. Orač, nadučitelj v Rogatcu, in g. J. Kocuvan, učitelj pri sv. Bolfanku v Slov. Gor. (Umrl) je v nedeljo v Gradcu dvorni svetnik g. Ferd. Haas, rodom Ptujčan. Služboval je kot sodniški uradnik v Veliki Nedelji, Ormožu, v Ptuju, Šoštanju. Od 1. 1868. j do 1870. je bil Haas okrajni glavar v Ljutomeru, 1. 1873. pa v Celja (Štorje) pri Celji so dobile res nemško il dvorazrednico, potrjeno cel<5 od dež. šol. sveta. Nekaj časa jo bode že fabrika vzdrževala, potlej bodo pa to nepotrebno nem-škovalnico cbč'ni naložili. To je pač kuka-vičino jajce! (V Slovenski Bistrici i je otvoril pisarno odvetnik dr. Urban Le me ž, dober pravnik in narodnjak slovenski. (V Brežicah) se je zadnja glediška predstava v čitalnici izvrstno obnesla; gg. igralci so se posebno v drugi igri izkazali. (Uradna deželna učiteljska skupščina) bode letos v Gradci od 19. do 21. sept. J| Okrajne učiteljske skupščine naj se letos izvršb vsaj do konca junija. (Iz Štor) dne 19. marca. Danes za-grebli smo na Teharskem pokopališču Mihaela Bizjaka, po domače Pečovšek imenovanega. Pokojnik bil je vzgled poštenega, narodnega slovenskega posestnika. Bil je zaradi svojih zaslug v sadjereji odlikovan od pr.-sv, cesarja in od pokojnega prestolonaslednika Rudolfa. Zato pa je bil tudi sprevod tako veličasten, kakor jih je Teharje do sedaj malo videlo. Posebno lepo je vpljivalo, da so se celjski gospodje v tako lepem številu pogreba udeležili in pokojniku zapeli dve krasni nagrobnici. N. v. m. p. (Iz Teharjev) se nam piše dne 29. marca: Pri današnjih občinskih volitvah zmagali so nemškutarji v vseh treh razredih. Slovenci se volitev niti udeležili niso. To ni kaj častno za našo občino, ki šteje komaj 50 Nemcev in ki je v obližji celjskega mesta, odkoder bi naši rodoljubi lahko nekoliko pomagali, pa niso storili nič. Kedaj bodemo izbrisali ta grdi madež? (Iz Ptuja). Odbor »Slovenskega pevskega društva" v Ptuju je v zadnji svoji seji določil za letošnji »Veliki koncert" v Šoštanju dne 14. avgusta 1892 sledeče pesmi: Mešani zbori: Volarič: »Grajska hči"; Foer-ster: »Ljubici"; Vilhar: »Domovini". Moški zbori: Nedved: »Avstrija moja"; Nedved: »Venec slovanskih pesnij"; Foerster: »Gorenjski slavček", s spremljevanjem godbe. Večinoma smo te pesmi že lansko leto razposlali. Če bi se pa utegnilo pripetiti, da bi kje glasov pomanjkovalo, prosimo p. n. gg. poverjenike, naj se v tem oziru nemudoma obrnejo na odbor »Slovenskega pevskega društva", da se morejo pesmi vežbati prej kot mogoče. Ob jednem prosimo gg poverjenike, naj delujejo na to, da bo letošnji koncert presegel vse slavnosti, kar jih je že društvo priredilo. Vsa slavna društva pa še enkrat uljudno opozarjamo na to slav-nost, er jih prosimo, naj se je v ogromnem številu udeleže. (Ponikva). Martinu Arzenšek, posestniku v Jerebinjeku, je v noči od 22.—23. sušca gospodarsko poslopje s svinjskimi hlevi vred popolnoma pogorelo. Škode je več kakor 3000 gld. A kar je še hujše je to, da je temu posestniku gospodarsko poslopje že tretjokrat pogorelo. Kakor ljudje govorijo, je to pot hudobna roka iz sovraštva zažgala. Glejte, kaj prepir dela?! K sreči je pogorelec bil za 1900 gld. zavarovan. (Za nove vinorrade) je predlagal deželni odbor 10.000 gld. za brezobrestna posojila, in to utegne obveljati. (V Rajhenburgu) ima čitalnica že svojo godbo. Vrlo dobro! (Za zeleznico s Polzele na Kamnik) se je potegnil okrajni zastop na Vranskem. (Finančna straža v Žalen). Z dnem 1. bodočega meseca bode se nastavil v Žalcu oddelek finančne straže, ki bode opravljal službo v sodnijskem in davkarskem okraju vranskem in v nekaterih občinah sodnijskega in davkarskega okraja celjskega. (V Kozje) je došla nemška glediška družba, ki je prej bila v Krškem, kjer ni zapustila dobrega imena. (Mostnine na Savskem mostu) pri Vidmu ni hotel kranjski deželni zbor odpraviti Škoda! (Železnice) se bodo zidale od Grobel-nega do Zagorjanske proge na Hrvatskem in od Poličan do Konjic; tako predlaga železniški odsek deželnemu odboru. (Za most čez Dravo) pri Vuzenici . in Vel. Muti je dovolil deželni zbor nekaj podpore. (V Rajhenburgu) je novi župan, g. Unšuld, preskrbel lep prostor za živinski sejem. ' (Komen skega slavnost) bode praznovalo mariborsko slovensko učiteljsko društvo 7. aprila. Upravni odbor »Zaveze slovenskih učiteljsko društev" imel bode v pondeljek 18. aprila v Litiji sejo, da se posvetuje o tej zadevi in o bodočem občnem zboru. (Ptujsko učiteljsko druitvo) zboruje 7. aprila, sv. lenartski 3. aprila (Miši so več bankovcev) pregrizle kmetu P. v Stari vasi pri Vidmu. V velikem strahu je bil mož, ki je bil komaj skupil ta denar za vole, (vmes stotak, petdeset a k), boječ se, da nima več nikakoršne vrednosti. Podal se je toraj k davkariji, ki mu je mesto pregrizenega denarja nove bankovce preskrbela. Droge slovenske novice. (Umrl je v Ljubljani) gospod Anton Knez, žitni trgovec in posestnik v 35. letu svojo starosti. — Rajni bil je zelo delaven in značajen mož ter storil mnogo za pro bujo svojega naroda. Bil je ustanovnik .Kmečke posojilnice ljubljanske okolice", Šišenske čitalnice, požarne brambe. kmetijske podružnice itd. Bil je zelo resen, neumoren in neupogljiv. Četudi se ni mnogo družil, je imel vendar mnogo odkritih prijateljev, ki žaljujejo po njem. — Bog bodi mu milostljiv! (Družbe sv. Cirila in Metoda) ženska podružnica v Ormoži je imela 21. svečana t. 1. svoj prvi občni zbor. V načelništvo so voljene p. n. gospe in gospice: Roza Mi-klova, prvomestnica, Tilika Freuens-feldova, tajnica in M i cika Sova, blagaj-ničarica; njihove namestnice so: čč. g. Amalija Vrtnikova, Terezija Magdičeva in Tilika Kandričeva. Mlada podružnica vrlo vspeva in ima že 4 ustanovnice, 43 letnic in 13 podpornih udov; osem dni po prvem občnem zboru pa nam je poslala 100 gld. Naj bode Ormož s svojo novo žensko in vzgledno moško podružnico bodrilo drugim slovenskim mestom in trgom! — Isti dan kot v Ormoži, imela je tudi podružnica v Ponikvi občni zbor, katerega so se udeležili domoljubni Šmarčani, Šent-Jurčani I in Celjani. Č. g. župnik Matej Vrečko je dal lepe podobe, s katerimi so ozalšali prostore za zborovanje. Navzoči so bili tudi kmetski posestniki iz okolice, ki kažejo veliko zanimanje za narodno stvar. Celo služabniki č. g. župnika so darovali za družbo 3 gld. 40 kr. — Iskreno zahvalo izrekamo vrlim domorodcem, ki se trudijo, da pod-j pira celo prosti narod blagodejne namene naše družbe. Sad takega domoljubnega delovanja je sploh občno zanimanje za našo družbo, posebej pa še n. pr. veseli pojav, da smo dobili v kratkem času zadnjih treh dni devet darov iz raznih krajev slovenske domovine. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Drnibi sv. Cirila in Metoda) je podaril lepo zbirko knjig g. dr. Fran Poček v Novem Mestu. — Pivška podružnica je poslala 63 gld., in sicer 58 gld. čistega dohodka predpustne veselice in dar g. Ivana Š pil ar j a, nadžupana v Št. Petru, v znesku 5 gld., s prošnjo, naj se ta svata sprejme na račun pokroviteljine. — Mlad, vrl Čeh je nabral v znani ljubljanski gostilni 28 gld. 32 kr.; iz Tolmina smo dobili 3 gld. 60 kr., iz Gornjega Grada dobitek pri igri — 2 gld., iz Kopra po č. g. kuratu Blažu Glavina dar Mohorjanov — 1 gld. 40 kr. in 1 gld. kot izgubljeno stavo g. Josipa Re-b e k a, tukajšnjega ključavničarskega mojstra. ! — Vesela zavest, da ohrani veri in narodu naša družba mnogo slovenske dece vsled požrtvovalnih vrlih domorodcev in da se sploh trudi blagodejno vpljivati na vzgojo mladega naraščaja, naj bode darežljivim dobrotnikom najlepše plačilo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Dražba sv. Mohora) šteje letos že 58.000 udov. Slava Slovencem, slava odboru te najlepše družbe slovenske! (Slovenske posojilnice 1. 1891.). M o-zirska posojilnica je imela 335626 gld. prometa, 2334 gld. čistega dobička in 7069 gld. zadružnega zaklada. Ormožka posojilnica !! je imela lani 416112 gld prometa, 2340 gld. ! čistega dobička in 15599 gld. zadružnega zaklada. — Posojilnica na Vranskem je imela že v svojem 1. upravnem letu, od 16. majnika naprej 78.081 gld. prometa, , 107 gld. čistega dobička in 337 gld. zadruž- nega zaklada. Dober začetek! — V Sinči-vesi na Koroškem je imela ondotna mlada posojilnica lani 54752 gld. prometa, 278 gld. čistega dobička in 193 gld. prihranjene zaloge. (Na Koro&kem) se snujete novi posojilnici v Prevaljah in v Št. Janžu v Rožni dolini. Kmalu bodo imeli Korošci 16 posojilnic in torej prekosili Kranjce. (Velika deželna razstava kranjska) bode v Ljubljani 1. 1894., ker dotlej bode že dolenjska železnica dozidana. (V Krikem) so meščanski učenci svoji veliki dobrotnici, gospej Josipini Hočevar-jevi, za njen god zapeli lepo podoknico samih slovenskih pesmi. — SI. deželni zbor je za amerikanski vinograd meščanske šole dovolil 190 gld. podpore. — Davčna nadzornika: g. Geiger v Krškem in g. Kalan v Kočevji sta menjala s službama. — G. ge-ometer Depolo je premeščen na Tirolsko. (V Krikem) je bilo bralno društvo priredilo novoimenovanemu sodniku v Seno žečah, do sedaj pristavu tu, domoljubnemu g. 6. Kobalu kaj lepo odhodnico, krasno večerjo, katere se je čez 60 odličnih oseb udeležilo. — Za amerikanski vinograd je dala tudi kranjska hranilnica zopet 50 gld. podpore. Težko je pa dobiti zanj dosta trt. Še manj trt pa dobč ubogi kmetje, ki so pač večni trpini. —. Meščanskim učencem v Krškem sta kazala cepljenje trt dva izurjena moža z Bizeljskega. (V Leskovcu pri Krikem) bode sv. misijon. (Podporno druitvo za slov. visoko-ioloe) na Dunaji je razposlalo svoje tretje letno poročilo,'iz katerega posnamemo, da je imelo to društvo, katero naj bi imoviti Slovenci kolikor mogoče podpirali, lani 5058 gld. dohodkov. (Tržaiki mestni zbor) se je uprl zoper slovensko šolo, katero želtS imeti v mestu Slovenci in vlada; noče sodelovati pri komisiji, ki ima potrebno ukreniti. Tako so nam Italijani pravični. Morebiti se nas neupogljivih Slovanov že boj<5! („Savaa) se bode imenovalo društvo o počitnicah za slovenske visokošolce. Druge avstrijske novice. (Pri občinskih volitvah ▼ Zagreba) je zmagala zmerna narodna stranka, s katero se sporazumeva največji jugoslovanski domoljub, škof Strossmajer. (Na Ogerskem), kjer je že trtna uš veliko večjo škodo učinila, kakor po Slovenskem, zasajajo v mnogih krajih, kakor beremo v strokovnjaških listih, vinograde v svižnato zemljo, kjer baje dobro vspevajo in se zel<5 branijo tej škodljivki. — V držav- nem zbora še vedno razpravljajo odgovor nova meščanska šola. Pogovor je bil o žena prestolni pozdrav. nitvi „nemaničev". Koroški deželni zbor (H» Ogerskem) je v državnem zbora je razpravljal razne domače zadeve, bil je končan pogovor, kako je kralju odgovoriti tudi govor o meščanski šoli Tržaški de-na njegov ogovor (adresna debata). Odgovor želni zbor terja laško vseučilišče; Slovencem se je sklenil tako, kakor je vlada želela. pa v mestu še ljudske šole slovenske ne (Komenskega slavnoet) so imeli zadnje privoščijo. To so pravični, ti Italijani. Godni marca skoro povsodi avstrijski učitelji, riški zbor se je izrekel, da postane Grad ki brez izjeme čast«? tega velikega slovan- ob jadranskem raoiju zdravišče. Tirolski skega vzgojitelja, čegar 3001etnico so ob- in gornje-avstrijski zbor se posvetujeta hajali. — Šolam pa je bil naučni minister o šolskih postavah. Italijani so v tirolskem prepovedal, slaviti Komenskega, kar je raz- zboru izgubili svoje poslanstvo, ker so doma žalilo vse Slovane, osobito Čehe. ostali. V Šleziji so se učiteljem dovolil-* (Čehi) imajo v svojih deželah, na Če- doklade. V Lincu bode deželni zbor še po škem, Moravskem in v Šleziji 657 posojilnic veliki noči zboroval, ali založnic, kakor to posnamemo iz obšir- (V Bukovim) se vrši volitve v deželni nega letopisa, ki ga je izdala jednota" zbor. (zveza) čeških založnic. — V deželnem zboru (V Bukovim) želi vlada, da se pri so Staro- in Mladočehi z veleposestniki vred novih deželno-zborskih volitvah ne dela zoper teh misli, da naj se nameravana sprava Rumune, ki pa utegnejo vendar na slabše z Nemci preloži. Vlada dela kisel obraz, priti. pa se je vendar udala. Torej Nemec vendar (V Galiciji) je v nekaterih okrajih lakota, ni prvi in edini gospod pri nas. (Ctfkn sprava) z Nemci se bode opu- Ogled pO ttrokem SVetlL stila, to je Cehov se noče prikrajševati v njihovih pravicah. V češkem, moravskem in (»Amerikanski Slovenec") je začel šlezijskem deželnem zboru so bile ostre pri- zopet izhajati, pa ne več v Chicagi, ampak tožbe zoper naredbo naučnega ministra, da v Tower-u v državi Minnesota. Ima tudi naj se Komenski po šolah ne slavi, ko ga novega urednika, v osebi duhovnika Buh-a, vendar še Nemci visoko čislajo. ki bode dobil v osebi svojega sorodnika, (Na Dnnaji) je 3. t. m. velik shod av- ljublj. stavca Buha, novega tiskarja. List strijskih vinorejcev, ki se bodo posvetovali je nadaljevanje lani ustavljenega časnika o tem, kaj je storiti, ko je večina naših ter prinaša v tej številki (11.) raznovrstno vinogradov že uničena po trtni uši. Hudi gradivo, vmes veliko cerkvenih reči; kaže časi so res za vinorodne kraje. dobro voljo. (Deželni zbori). Kranjski je obrav- (V Parim) so nezadovoljneži bombe naval in dognal postavo o uravnavi Mirne; z dinamitom metali in s tem veliko škode pogovor je bil tudi o tem, kar je deželni učinili in veliko oseb poškodovali. Vendar odbor ukrenil glede uravnav Save in Krke so najhujše hudobne rogovileže že v pest ter raznih potokov in kar se je ukrenilo dobili. v korist gozdov. Obravnaval je tudi cestne (Turike razmere) so čudne. Slovenec zadeve, dodelil podporo blejskemu letovišču, dr. Oblak šel je v Macedonijo, da bi ondi ; naročil deželnemu odboru, da naj se posve- med kmeti preučaval bolgarski jezik, a tuje, ali bi se dajala večja posojila revnim Turki so mislili, da je ogleduh, in priprli i vinogradnikom. Pritožil se je, ker sodnije so ga, kakor tudi še nekatere bolgarske vedno več nemščine rabijo; šolam in uči- učenjake, s katerimi je občeval. Seveda teljem ni mogel novih poboljškov nakloniti, so morale gosposke njega in tiolgare takoj Štajerski zbor se je posvetoval o posel- izpustiti. To je .turško", skem redu, o užitninskem davku, o želez- (Prusija) je dobila 2 nova ministra; nicah, o zidanji nove deželne hiše, o cestah, ondi niso več stalni odnošaji, kakor pod o mariborski vinorejski šoli, da bi dobila Bismarkom. Zd, Nemce slabo. kemijsko poskušališče. V Bruku se ustanovi J --- !! opisi Slovenska Bistrica, 19. sušca 1892. komaj zacelile"; hitro smo pripravljeni po- (Okrajni zastop). Mi Slovenci smo krotek, ljubiti roko, ki nam je naklonila klofuto, pohleven, skromen narod. Hitro pozabimo hitro smo pripravljeni pobožati nogo, ki nas »nesreč prestamh, škode in ran, ko so se je nemilo suvala in tlačila Iz tega pa tudi D sledi, da ne moremo napredovati, da nimamo tistega ugleda in spoštovanja, ki je potrebno, da se v višjih krogih izve. da se ne damo stiskati, da se poslužujemo vseh postavnih sredstev v ta namen, da rešimo narodno čast in da dokažemo, da nočemo biti .podlaga tujčevi peti". Odkar nas je zapustil obče čislani gosp. A. Brumen se pri našem sodišču bore malo slovenski uraduje. To je umevno; kajti glavni vzrok hujskanja proti njemu je bilo — samo slovensko uradovanje; še le v drugi vrsti se je oziralo na to. da mu sedanji sodnik g. Katziantschitsch ni naklonjen. Naši merodajni krogi se niso kar čisto nič brigali za to. kako je bil preganjan in kako ponosno se je smela laž in obrekovanje kopičiti nad njegovo glavo. Nt čuda, da se je vsled tega odpovedal državni službi. Kako se zdaj po njegovem odhodu godi Slovencem, nam kaže najbolj sledeči slučaj: Eden najnižih c. k. slug, namreč davčni eksekutor Valentin Topolovec je na nesramni način razžalil okrajni zastop ter jim dal priimek, ki se v poštenej družbi imenovati ne more. Bil je obsojen pri c. k. okrajnem sodišču na 25 gld. globe, v drugi instanci pri c. k. okrožnem sodišču pa — oproščen, ker si gospod načelnik okrajnega zastopa dekan Anton Hujšek ni izbral pravega zastopnika. Ta oprostitev je bila tem večja krivica, ker je pred nekaterimi leti bil obsojen slovensk i rojak Ludvig K l esnik ne na denarno globo, ampak n;< občutljivo kazen prostosti zavoljo nekteiih ostrili besed, ktere je izgovoril o takratnem nemškem okrajnem zastopu, ne tla bi se gledalo na to. ali je takratni tožitelj velikonemški trgovec g. A. Stiger imel pravega postavnega zastopnika ali ne. Slučaja sta si popolnem podobna in jednaka; v obeh slučajih so Slovenci prizadeti in v enem slučaju se Slovencem britka krivica godi; kajti če je moral biti Topolovec oproščen, ki je nesramno psovko dal slovenskim okrajnim zastopnikom, moral se je tudi oprostiti g. Ludvik Kresnik. ki je samo dvomil, ali prejšnji okrajni zastop pod načelstvom g. A. Stigerja dobro in pošteno gospodari ali ne. Ves okrajni zastop bi moral skrbeti za, to. da se ta krivica v najvišjih krogih izve, ker je tukaj prizadeta čast slovenskega prebivalstva, ki je v veliki večini in ki z brit kimi žulji pridobi denar, ki ga v davkarijo za štibro nese. Vendar se je nekaj zelo neverjetnega zgodilo. Gospod Anton Hajšek, kot načelnik okrajnega zastopa se je dal pregovoriti sladkim besedam g. okrajnega sodnika Štefana Katziantschitscha in se — ni pritožil na najvišjem mestu na Dunaju, kjer bi se razsodilo, v kterem izmed teh dveh slučajev se ni postavno sodilo. Ne vemo, kako opravičuje gospod načelnik okrajnega zastopa svojo popustljivost in sploh svoje ravnanje. To je pa gotovo, da s takim ravnanjem ni storil usluge niti svoji časti niti časti slovenskega prebivalstva niti časti duhovnega pastirja, ki mora tudi skrbeti za to, da se njegova čreda brez potrebe ne žali od brezobzirnega sovražnika. Le pomislimo, kako bi kričali Nemci in nemškutarji, če bi se njim kaj takega pripetilo. Naravnost na najvišje oblasti bi se pritoževali, če bi psovanje njihove narod nosti brez kazni ostalo. Končno tudi omenimo, da smo pričakovali in še pričakujemo slovenskega uradovanja od našega okrajnega zastopa. Pa doslej še ni sluha ni duha o slovenskem uradovanju. čeravno se je to že večkrat javno in v zboru tirjalo. Z Vidma, ižalostna pomlad). Pomlad je bila za naše kraje zmirom vesela, četudi se je včasih zelo zakasnila. Letos se sicer ni pred svojim časom oglasila, nastopila je pač ravno ob napovedanem, koledarskem času. Toda pri nas je le .vidimo", .slišimo" pa ne več Pri nas smo bili navajeni, da se je v prvi spomladi delo v vinogradih začelo. In takrat so šli kopači veselo v gorice, na Ljubno, v Kremen in Sremič. Čez dan so pridno delali, na večer so se pa vriskaje vračali domov, da se je daleč v sosedno deželo razlegalo. A letos lin še prej) so naši vinogradi skoro do čista uničeni. Zato se v našo veliko žalost na miru puste. I.e malo posestnikov ima še nekaj na pol zdravih trsov. Na novo se pa vinogtadi veliko ne zasajajo. ker ni dobiti amerikanskih trt in ker so te rastline do zdaj še predrage, pa tudi še premalo izkušene. Bog daj bolje! Razne stvari. (Umeten dež ) Učenjaki znašli so sredstvo, da napravijo dež in to napravljanje se vedno boljši ponaša. Časnik .Times ot Judia" poroča, da pri Madrasu (v Aziji), koder je blagodejen dež zelo redek, zadoščuje že 100 kg. dinamita, katerega 7ol) m visoko raz- streljijo, da se vodena para v zraku zgošči ter se naredijo megle, ki dajo dež. (Udova in 17 otrok.) V Brunnu umrl je pisni« muša Festi. ki je nad 20 let ondi služil. Festi je bil star 56 iet in zapustil udovo in 17 otrok. i Družba za zavarovanje življenja „The Gresham" v Londonu) je izdala poročil" za 4:!. leto svojega poslovanja zavr-šenega dne 30. junija 1891. 1. Občni zbor delničarjev je bil dne 26. januarja 18112. 1. Družbino stanje je bilo v preteklem letu jako ugodno. Družbi je došlo v tem letu 7589 zavarovalnih ponudeb za nad 61,372.000.— fr. zavarovalnine, družba jih je pa zavarovala 6628 za IV. .">2,717.401)— in izdala za to vsoto police. Zavarovalne premije, odštevši znesek za povrnjeno zavarovalnino, znašajo fr | ;>,«99.973i »2. mej katerimijefr. 1,831.148-75 zavarovalnine za prvo leto. Bilanca konto obrestij je fr. 4,725.28594 ter poviša druž-bine dohodke prišteta k letnim premijam na fr. 20,725.258 96. Na police zavarovanja za življenje izplačala je družba fr. 8.849.176-87. Na delšinška in razna zavarovanja, katerih čas je potekel izplačalo seje fr. 1,212.739-48. Za odkup polic plačalo se je fr. 1.339.855 31. Zavarovalni in dohodninski (rentni) zaklad sta se pomnožila za fr. 0.036.893 95. Aktiva so torej znašala koncem poslovnega leta 1 17.55<».Ti Ml 67. 11 lavnice: fr. 1,4S).098:65 p< k I poroštvom angleške vlade. fr. 539.819 75 pod poroštvom indijske in kolonijalne vlade, fr. 17.487 539 8(1 pod poroštvom tujih držav, fr. 1.218.611 56 znašajo železniške delnice, prijoritete, fr. 56,261.715-62 pa železniške in druge. dolžne obveznice, fr. 16.680.363-54 so vredne hiše družbene, katerih dve sta na iMinaji in v Budimpešti, fr. 5.333 98448 znašajo hipoteke iu slednjič ima še pod raznimi poroštvi 18.518.063 27 frankov gotovine. Naznanilo! Usojam si uljudno naznanjati veleč, du hovnikom. gg. uradnikom in učiteljem ter slavnemu občinstvu, da sem z današnjim dnevom v hiši g. H. Tančiča, nasproti cerkve odprl prodajalnico z mešanim blagom pod tvrdko Ivan Hudovernik. Imel bodem izbirno zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga, platna, sukna. hlačnega cajga, robcev, lipša, gumb, posebno na izbir za šivilje in krojače, vse vrste storjenih srajc. Finega sladkorja, kave, riža, moke. koruze in drugih deželnih pridelkov, soli. finega olja, kisa, vsakovrstnih barv suhih in oljnatih, sploh vse v špecerijo spadajoče blago. Vse vrste galanterijskega blaga, papirja, kovertov. vse vrste šolskih zvezkov, tablic, peres itd Tudi vse v železnino spadajoče blago, kakor: žebljev, ključavnic, dratu, železa, kuhinjskega orodja, železne in email. piskre, ponve ir> I. Priporočam se torej vsemu narodnemu občinstvu za naklonjenost in zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo vkljub vsaki konkurenci. Kajti držite se gesla: .Svoji k svojim!" Šmarje pri Jelšah, I. aprila 1892. (31) 3 S spoštovanjem I. Hudovernik. Telegrami »Domovini". Celje. !. aprila 1S1I2. Dunaj. Obesil sc je v kleti 11-letni deček (učenec IV razreda). Uzrok samomoru neznan. Pariz. Anarhist Havaehol, k.iteri je pro-vzroeitelj. če ne storitelj, nedeljske dinamitne eksplozije. ki je naredila nad pol milijone škode, bil je po policijskem komisarju Diesch-u v neki krčmi na boulevardu Magenta zasačen in po strastnem uporu od desetih policijstov vkročen. Na potu v prefekiuro kričal je Ravachol iz voza: Živela :m-arhi.a' Slava dinamitu! Pri hišni preiskavi našli so mno(|0 žvepla in fosiorove kisline. V Gornji Italiji naraščajo vode silno in se je bati velikih povodenj. Listnica uredništva (i. J. II. |>ri sv. Antonu na 1*. Knjiga: .Glavna vodila umnega gospodarstva na majhnem pos—tvu" dobi se'muci.iti še pr: kranjski kmetijski družbi: g. pisatelj Lapajne nima na razpolaganje. V našem listu govorimo r. marsikateri novi postavi li na kratko, ker nimamo prostora za večjo razprave, n. pr kako >e ■ bi za nove vinograde brezobrestno j...jti.» ali kaj sličnega Kdor želi o taeib in družili zadevali kaj več izvedeti, naj .-e le na na.- ..brne s svojimi željami. Radi mu bodemo dali potrebna razjasnila pismeno ali ustno. [ Alfred Pungeršek j I knjigovez c><;, m = Celje, Gospodskc ulicc st. 15 i se priporoča vi-, čast. duhovščini, uči- 1 = teljeni uradom, trgovinam in zasebni- r = kom za \ j -E knjigevezko delo E- I | in vse v njegovo stroko spada joče stvari. : l Delo solidno in po nizkih cenah. I'is- i j mena naročila se bratno rešujejo. f minimumu i ■ ■ 1111 ■ i ■>•< i ■ 11111 ■ i ■ 1111111 ■ i > 11111M1111 • 1111 • • • i >• 111M111:11 > rf H <». .a. J. ^ M a f« \< ! g 51 = Ščetine in žimo =- kupuje po priznano najboljših cenah v vsaki množini ',23} 3—2 JANEZ SAGER, krtačar v Celji. kolodvorske ulice št. 8, in kovaške ulice (Schmiedgasse) št.. !). Breiiirrr i y ik u n xl Ki Naznanilo. V novo prezidani hiši v Spodnji Hu-dinji ob glavni cesti, nasproti gostilne. „Zum Wilden Mann" so tri prav na novo pripravljena stanovanja, obstoječe vsako iz velike in inale sobe. kuhinje in skladiščem za drva, takoj za oddati Vse drugo izve se natančnejšo v omenjeni hiši. (32) —t> „THE GRESHAM" zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filijdla za Avstrijsko: Filijala za Ogrsko: i |..............;.....;..............................................;.........;...... * l hi lin j, /.. :V>.7!i7 l.etni zavarovalni dohodki z obrestmi do 80. junija Ihiil . . Izplačanja za zavarovanje, na rente in odkupe i. dr. odkar posluje družba (1848 . . . V zadnjem dvanajst mesečnem poslovanji prijavilo so je novih zavarovanj za ... tako, da se jo prijavile > z:i vari ivanj vesčas odkar družba posluje za Prospekti. cone pn katerih pri isd&vaifti polic in prijavni obrazci dobe se brezplačno pri gospod agentih ali pa pri generalni agenttiri v Ljubljani, Tržaška cesta 1 pri GVIDONU ZESCHKO-tu. -'!• 12 21 2.")!)' 2J!t,:!U.4l!l' „ (11,372.000' r 1.728,184.555' ■ lavna družba 4' : 4 : 4 ■ '5 ; t\ Si 4 : 4 l 4 : 4 = 4 ; •i i 4 i •J = 4 : 4 : 4' : 4 : 4 i 4 : 4 : 4 : 4' : 4 -: 4 : 4 : 4 : f = 4 i Tinktura za želodec, katero prireja GABRIJEL PICCOLI. lekarnar ..pri anflclju" v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko. učinkujoče delovanje prebavnih orjanov urejajoče sredstvo. Odstranjuje teikoče v želodcu, krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. RazpoSilja jo izde-lovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 steklenic velja gld. 136, z 55 stckln. 5 kgr. teže. velja gld. 5-26. Poštnino plača naročnik. i'o 15 kr. steklenčico razprodajajo lekarne Kupicrschmied v Celji, Bamalari in Kiiniu v Mariboru, Jlolitor v Ptnji, Eichler. Nedved. Trnkoczy in Franje v Gradci. 14» 21 3 •.'TVTTTTTTTTTTTTTTtTTTTTVTTTTTTV', Zvišuje najfinejša galanterijska dela po nizkih cenah. Naročila se hitro zvišujejo. I zanje vsakovrst-= nih knjig, sosebno f protokolov. (24) 1U 1 Priporočilo. l'sojam si preč. damam uljudno n;i znaniti. tla izdelujem vsakovrstno obleko po dunajskem kroju v < v-ako sezono. Večletne moje izkušnje v prvih dunajskih zavodih dajejo ini prijetno upanje, da bodem v vsakem oziru najbolje postregla. Za iiinogobrojna naročila se toplo pri poročujoč, znamenja 111 z velespoStovanjem Marija Pungeršek, šivilja, CiOl .t <-'elje, Gospodske ulice St. 15. Drag*otin Vanič trgovina s suknom, platnom in maniifakturnini blagom v Celji na oglu (Iraške ceste in RotovSl-e ulice i-a • si.ŠT5ŠETi• TTTTTTT^TV■> • . . sžSHif i^i^.-C' SSlo priporoča za pon l;id"r.sko ^s] sezono si. občinstvu in čast. „ jg^cfl ESr duhovščini svojo bo~ato za- ŽShI8. Ioho raznovrstnega bl;i. a ° JSLJII? I ■ ŽjW° po najnižji ceni. FJKwfil Hišo z gostilno 'i Več se zve pri (21) 3— Edvard Miiller-ju v Sevnici. 1 Josip Matič i ^P Kolodvorsko ulice J. Celje Zaloga .špecerijskega blaga, vina, ■Iclikates, južnofra ovočja. ptičjega ssobanja,'mineralnih voda. in deželnih pridelkov. Hlago vedno sveže. Postrežba točna in cene nizke. Zunanja naroČita oskrbe se z vsako povratno Brizgalnice i; (špricc) za strupeno roso fPeronospero) i- izdelujem in prodajam ..d 2 8 c;oldinarjev Prevzamem tudi p. pravila istih po i.izki ceni Edvard Mitller, ;. (2iii :> 2 kleparski mojster v Sevnici. § Zaloga špecerijskega blaga Milan Hočevar MM Cdje. Graška cesta, 3 ^ TTelika zaloga vsakovrstne ll kave. sladkorja, čokolade, S kakao, riža. linega olja. vinskega kisa, raznovrstnega čaja. pravega ruma, sli-vovke sremske, kranjskega brinovca, kognac., vinskega žganja, najboljša Štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga, inadeira, sheri in raznega Šampanjca, svinjske masti. masla. Švicarskega in par-mazanskega sira, ogrskih salam. sardel, sardin, makaron, južnega sadja, sliv. leSnikov, najboljše moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen i. t. d., i. t. d., i. t. d. Raznovtstne mineraine vode. Zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo vkljub vsaki konkurenci. ■SAŽ^UULžJjUJ ■t. .»■ .t. .t «T-T- .t. .V- .T. .t- «f. .T--t. .t. * »T- »V- -T- >t- .t. -T-v*. »t- -T->t- »V- •T>I/>i"I'>2"I/»* najlepše in najmočnejše kar je ; lavna stvar. Iflp" veliko ceneje ' drugod so dobiti le pri IJ kot povsod u v Celji Rotovške ulice ' Rathausgasse št. 2 i' V zalogi so vedno moCni klobuki domaČega izdelka. Lepi izbor pravih zajčjekov kosma iii in gladkih v vseh barvah in formah. Velika zaloga trdih klobukov v različnih barvali in najnovejšega fazona. za velečast. duhovščino posebne specialitete. Za poletni čas pravi kastorji le 1*> iton, berkail, bele in pisane kolere«1 manšete zavratnice penkle . naramniki. žepne rute, knoti za srajce, nogoviee, si- Inje- hlače. Jiiger srajce, prave in imitirano it.l. Pravo garantirano angieško kavčuk-perilo, kolerei, manšete in oporsniki L-'orbcmdi, belo in pitano. popolnoma enako berkail perilu in močnejši, ko vsako drugo, ker je v sredi platno. Nakupovanje velne od ovac. Prevzamejo se tudi klobuki v barvanje iii popravilo '22) 9—2 . »B šč Z- 'I- J- Z- Z Z^t-Z~Z- ~Z- Z- -I- -I- /I\ Z- Z- Z- Z- T- Z-fTi-1-1-1- Z- Z- 'I- Z* -I« Z* Z'ZsZ- Ž^Ž^tZ- Z- Izdajatelj in ureduik Dragotin Hribar. Tisk Društvene tiskarne 1) Hribar v Celji.