y u. m«. * tu mmm, ■pedal rmU »f Mm llii^ll IlJlMfa. torek, 2. februarja (Februar/ 1), 1826. g H UM. AH «f o«. ». IH T, aatUrt-č »Jmn, lili. STE V,—NUMBER 27 Pradil 'imiUogoilM razoroilhreao akcijo zariKim raiziiiRavor|ani Pravl, da je ««dno. da olaa bolj- levikl kriti tudi ta aaiote. — Ofrakl aociaNati obtolujejo Bothlena. "' '^'"¿^ Moskva, 1. febr. — Leon Troc-kij, blvli vojni komiaar, ki ja ao-pafc prilel do valjava v aovjetaklh krogih, ja rekal v intervjuvu, da aovjetaka Rualja aa mara at kaj, da bi aa na radovala nad Ikan-dalom, v kataraga ao saptetenl madftanki ariatokratl, monarhi-•U ln vilji duhovniki. "Čudno ja — ja rake! Trockij — da nlao ruakl boljftaviki ob. dolženi tudi ta aarote. Doalaj ja bila navada, da ao biU boljtcvikl krivi vath aarot ln lumparij, ki ao aa vrlUa v Evropi sadnjih o-aam lat Ras lepo ln romantično bi bilo, če bi madžarski dinaati-čarji la ostali visoki krlčanaki gospodje, kot ao knea Wlndlach-graets, grof Apponyi, nadvojvoda Albreht, Ikof Zadravec, policijski «ef Nadoaajr in drugI bUi naslikani kot — savetatkl bogo-tajskih boljievlkovl Obenem, ko se mi bolj le viki polteno smeje-mo kali, v katero ja sagaalla madžarska monarhlstična ban-da, sa na moramo načuditi njihovi nsismerni glupoatl, da grado ponarejat ničvredna franooaka franka. Ca bi mi hoteli okraatl evropska in druga ljudatva • po-narejanjem denarja, bi aa vaaj lotili dolarjev in anglalklh funtov, ki se lahko takoj itmenjajo v zlato." TrockU Je tudi dajal, da val krivci ne bodo nikdar privlečeni pred sodilče, niti na piano aa* kaju sa pleteni niao la madlarild IZTISNITI VEC DELA IZ RU DARJEV. Avstriji i« v Rimu. . V Jadapeita, 1. febr. - Boolall-stični poslanec Parkaa ja obtočil Hethlanovo vlado, da Aa vedno Ičlti falsiflkatorje frankov la tudi ErtbergerJevs morilce, ki aa nahajajo na Ogrskem. Farfcaa Ja isjavll v abornicl, da uprava državne poltae hranilnice daje denar policiji v svrho prikrltja ovi-dsnce, da Ja ministar suaanjlh sadav pripravil potna liste pona-rajalcem aa beg na tuja, da ji dr-lavni kartografski savod tlakal ponarejena novčantoe la da ja miniatar sunanjih sadav pritisnil diptomatičnl pečat na kovčag polkovnika Jankoviča, ko je U od-nesel ponarejena bankovoa v i» nosemstvo, da Jih tam ismanja. Parkaaova obtožnica Ja navodila silno raaburjsnje v *oral-ci. Opoaicija Ja ploaluda, da al bilo nič slllati vladna stranka. London. 1. febr. — Lioyd George, blvll premijer in vodja levega krila liberalne stranke, odpotuje v kratkem v sovjetsko Rusi jo. da se sam prsprlča o delu aovjetekegn režima Njegov po-set bo neuraden ia privaten. Velike ptaal radije roda ad-k rib aa A vedskem. Stockbotm. 1. febr. — V Va» stersolu na lvi-d.k#m ae pred kratkim odkrili plast begate m-dijeve rude. Plaat je največja f K v ropi. w m PROSVETA NARODNI PODI0RM JEDNCfflt LASTNINA SLO NARODNE SpiSaPA Nart^nin». •U la 91 J» Chicago ta »tn mmm*m "PKOSVETA" -THE ENLIGHTENMENT" Ort— sf »s »mate T. ! ^ ki znajo braniti avoje pravice Kajti ljudstvo vodno isvojuje la to- rojeiii delavci inteligentni in si pridobiti nove. liko pravic, v kolikor pokale, da jih in razumno pridobiti izboljšanje svojega položaja. LakMa*®^ i Ml ' HI zna razumno braniti K Proevete ja U **aao, -M ' Bakli smo, da so "ÎakirjT s svojimi pisarijami in go* i, v katerih hujskajo tujez-emske delavoa k wH dejanjem in se jim predsfcvljajo kot ¿udodel* delavstva, veliko pripomogli, da so ni ____priliko križati po izjemnih sredstvih proti _ Mm. Kdor ne verjame, da je ts&o, naj gre poeltsM »jake, kadar grme proti tujezemeem, ali pa na} priporočila in vzroke za omejitev naseljevanji in branje tujezemcev, in prep pobrali fraae teh "fi sa bo, dR so ti in jih rabijo kot arg* mente za dosego svojih nazadnjaških stremljenj. Pred kongresom pa ni le Aswellova predloga, tam Johnsonova predloga, ki je poznana kot predloga deponiranje tujezemcev. Ako se sprejmeta ti g tedaj ne bodo ttjjezemski delavci le vedno pod ki ampak izpostavljeni bodo tudj Špijonaži. Podjetniki kajeli svoje privatne ogleduhe, ki bodo imeli nalogo p vodrati tujezemske delavce, izvabiti is njih besede, da lahko pri prvi stavki izrabijo proti njim za depo: težko bo organizirati tnjezemske delavoe/ker nikdar varni, kdaj se proti njim izrabi zakon za ds-jo. Sikanam pa ne bodo izpostavljeni le tujezem-delavci. Šikanirali bodo tudi v Ameriki rojena de- Kadar aa bo gaaddo kateremu uradniku, naloRO paziti na bo zahteval ■Itfjezemske delavce, delavca izkaz, da ni tojdzemski delavec. Ti bodo napravile delavcem veliko sitnoati in vrh tega jim bodo pa te povzročile izgubo časa. _____ki bodo osumljeni, da so tujezemci aH da ao is lekaj takega, da se morajo dpportirati, ne bodo prišli irod sodišče, da ss izkažejo, da jih ne morejo dbportirafc ampak postavljeni bodo pred agente delavskega depaH-inentC )F1 ''\V. ' ' ' Delavec—državijan ali nedH&avljan—bo lahko izpostavljen preganjanju, ako nanj j>ade sum javnega nika, in možnost je tu, da bo deportiran v deželo, v kateri se Je rodil. Obe predlogi sta nevarni (klavcem, ker jOi izpostavljajo brezmejnemu šikaniranji* ako bodeta ti sprejeti v kongresu in podpisali od predsednika, da zakon. : Več organizacij—civičnih In delavskih—j* prat*|nikim^ kolikor •tiralo proti sprejemu Aswellove in Johnsonovt predlog* Ti protesti so povzročili, da soi, ako pišejo kongresnimi in senatorju, ki zastopa ij, da glasujeta proti AsweQovi in Johnsonovt ko prideta na dnevni &d v h bo remoga, in eiear dne *wab*a pretesnega ko to pišem (tJ. ja- leta.H ■ II ie minilo devetin* I 1*9 Z#oailabk- daj v zimskem «asu. P* temu je položaj mo is nöbMj namreč da rudarji ■ tako vztrajni kakor so ČStfcu stavke. To ae je včeraj dne 2S. sa je vrti! ehod v v prostoru ricture treh po^daa.H določenem času. imïlta» I 2000). C Človeško življenje je od ffaič-nega telesa neodviano. Čeprav ee nam telo sdi za livljenje zelo vsftno, je v resnici vredno i>iš večin nič manj kakor reeimo kos lesjo dolžnost v tem kritičnem času, ae ne bodo urani* nameni in želje nazadnjaških aiL Anwellova in Johft-ra predloga ne bodeta sprejeti Kajti s tujesemskirnl simpatlzirajo val pametni Američani Iti veliko likih dvlčnih in delavskih organizacij je ie oposoiio like in senatorje, da glasujejo proti obema (Nalogama. Ako vidimo, kako se pametni Američani trudijo, da ubranijo v tajesemstvu rojene delavce pred nepotrebnimi Ukanami in poganjanjem, tedaj ne smemo tudi mi, ki smo se rodili v tujesemstvu držati križem svojih rok In udano čakati kot verni moslimi na svoj kismet Naša na» loga in dolžnost sta, da ne spimo ali dremljemo, kadar gre aa naše koristi. Ob takih prilikah moramo spregovoriti pametno tn tako glasno, da nas slišijo tam, kar Je potrebno, da nas sliMjo. Ce bomo mjfcali, bodo miallll, da sno sadovoljni ali pa da amo res tHo nevarni obstanku Združenih drftav, kot naa slikajo naaadnjakl, ker sprejmemo vse sa čisto in golo resnici, kar natveal kakšen modami "fkkir." In nastala bo nevarnost, da bodeta sprejeti Aa» urellova (n Johnaonova predloga. Ako bomo pa govoriH ob pravem čaau, bodo pa apoanaM, da so v tujsssmatvu naglašall| no v Wa-lailWlfl poglejmer tudi na ee nič ne ganejo. Nikdo pa ^i taka), kje je Vtro* namreč, da ramo nikoli nlflsssr priée- L . a . m ---- _ , ... MJ.I___.t-IL Kovan Ou vaaosvanin cieieveKin prijateljev** ampak da delavci ee morajo MftM vae. Svetopisem ske beiede, da človek ne Živi mo od kruha, ao reaaična. / Ja» sem šiv dokaz. Prečita! sem sa» mo eno Trunkovo kolono, pa sem >11 sit. — P. P., Portland. # a ♦ MMšarsk» «fcef je dsl ftagsa. Na Madžarskem so hoteli s po* narejenim denarjem ynil!t4 vsa sosednje države in pdataviU zopet Hsbsburisoe na tron. Fran eoai ao pa celo stvar izvohali in adaj as kadi iz Badapešte, da ja kaj. Blamaia, da večja na more biiL Poleg ylemenitašsy, duhova nikov in škofov je tudi policijski nadzornik bil.v zvesi f jalci. Škof, ki je dal avoj žegea zraven, je lahko ponosen. Najt bolj zanimivo pa je, da klerikaU nMisti v r ležena v madžarskem škandalu, Eljen \ — Sršen iz Ljubljane. • e » y Kal dvagaga ja Iraka. 3 HOttateljica kolone iz Minnesota piše, da bi Žarkomet obnovi kojiteet s "Dogodki", ki je lani trajal Iti mesece. da se rojaki radi «tali "Dogodka" sa. telesa, v več ali manj s njim. Ca se tasveza 11 način pretrga, bo-laatni krivdi, bodisi pa \\ drugih, aH pa na ta način i dvojnik predolgo mudi is-svojega fizičnega telesa* ja 1 ,4 .(.Llihr it, aa ae ovoj nt» ne po* I V svojo snovno'Obleko U —---* - Ai ~ — , ^a^M^t posteaica je »mri. v velikih potezah bisfcve* | o življenjskih pojavih ki prevladujejo v ŠS tisočlettiEv Seveda ¡■■[■MpiMpHj izbrancev. Kdof je ti priatop v tak krog, moral sam na sebi izveatl lo* dvojnika od flzi&ega tele-osnavalce teorije ao šs do vekaJmeno- ihologa', poznavalce "psihurge." naravoslovnih Ii fizikalnih in S vedlsia flMttlph radakovanj v materij aa temeljita isglaM stari pre3 ld so tekom stoletij pro* v najširše plasti narodov in >jili celo največje duhove, sike telo, ki ja veljale učen« isajilsie Šala kot vaš ^i man, postranski elemenfc kojsga snov jim js bila irevelantna, je tako peateln sanja resnični prod učen Stvttsajskih pojavov te» je do-bfio pravo aa valiki pomen, hm ga je nepoučeni naivni 6b* vek Drieoial že od nekdai. Mate-rijalistično ahvačanje js širilo bolj In bolj in se ja l„|iM, -m. ■ niiro uaomacuo, Nami sta^^^nse^ra i Kot smesni, grupi in so polagoma sepad* 11 v popolno poaablsnje. Redki se bflt oni, ki so sa Se zanje menil M * ti so govorili o njih la kot 6 rOpoUrnici, t! speda v hlsto* rljo. i Mmvol pa ja šel svoja krsAaa pat v apknU naprej la aa JaH naši ddfci aopat povrnil aa davna posefcljeaja ideja» Dunačaa BsUhenbach je htt prvi, U as ja vprašanja loti eksperimentalnim potom. Dokaaal je, alebsrni šivi orgmnfa šareaje. ki ja vidljiva la nekaterih poAebpo občutljivih in-dlvidijev. Njegov nauk o "od-u". to dopadljiv rojak jih potom v družbi < dtatelj tateljica in ostali prijatelj ter prijateljice kolone naj suge* stirajo kaj drugega, novega. Kontast je na mestu, toda starih reši ae bamo ponavljali. Bed», veden sem, če ja med čttatelj kaj risarjev. Vsaka umestna su» gestija bo objavljana. a e AH Je kateri eeel rt*jI kot je k^- "v^eseir ' V Kutarski list ima oalovskega pesnika, ki je zarigal: "Le osel se z brezverci strinja." Thatfs ali rigfct. Stara prišlo* vica pravi, da oael gre samo en*-led in brezverci, ko so š< i krat na bili verci, so —« - -. _— emeraz na v Sheboygaaa. Isamo-■tvs T zahteval «amo za svoje tajni. in Černetu ja pa menda sa rop, če ae >ogoakrunstvo, zato je izjavil, dal on prevzame tajništvo za nižjo1 »ila do aadaj. Tako je prav. CS članstvo nazaduje, naj še plača. Božji in Cernetov tszal svoje zmožnoeti. «recuagal je, naj ee društven denar posodi cerkvi, ki plačuje višja obreeti kot hranil, niča. Toda člani so si najbrž zg-pemnill Turkove beeede na aad. njem shodu S. N. P. J: "Denar je vedno bolj varan v tisti banki, katera ima več premoženja." Tako je denar ostal tem, kjer je bil. To društvo bo kmalu prazno, valo 261etmeo obetanka. Da bo slavnast čist iaipoaantnejšH, j t novi Ujnik predlagal, naj se vrši z mašo. Člani so pa zopet ps- 1 kazali, da danes drugače mislijo kot so pred SS lati. Odgiasovali Miza pod-poror ne pa sa maša. Užaljeei, tajnik ja nato izjavi), da oa sam i mašo«— menda zato, da bo še bolj dopadljiv Cernfctu. Upajmo, da bo tajnik Imel pri svoji maši dovoli nroatom tudi za le. asse^ms aaas e i mtm , kočjje ta tajnttc dslovsl, da se^ i društvo selilo iz cerkvene dvor».! ne dan« pa ptatttjp maše u te dobro gm tmr" Upo ti in tn preva mišljenih eksperimentov la par Roehaeovih in IiSnoeliittQyih po* akuaov.; Zdravnik Rochas je delal po* skuse ns nekaterih senzitlvnih moških in ženskah, na katerih so opazovalci razločne videli, čim je nastopilo na medijih hip-notično stanje, kako ae ja od njih odločila svetlikajoča se me- človeškega telesa. Rochas je ta pojav nazval "fantom"; dokazal ja, da vsebuje ta fantom vso sen* zfbilnost, ki Je lastna njegovemu nosilcu, p i- človeku v vadnem«»budnem ataUju, dočim ja bflo istočasno voy teio docela dar ae je Rochas fantoma dotak-nfl, al je zgenih> epače telo. Ce pa aa je dotaknil hipnotiziranca aH Sa ga je opalll s vžigalico, ni telo reagiralo niti najmanj. Menda je odveč povdariti, da ja vas vo. Ka- IË9B ■pEf tika sa vrgla kot humbug in gcv Ijafljo. Koliko je a tam Isgubila, izkazalo, ko ee J^ proeii ftaaeoaKI učenjaki. Naj aa me is dolga vrata duhovfto Urala cela vrsta neoporaèenih prič; radi popelnoeii naj pa še dodamo, da eo bili rsl tl pojavi fotografirani na povsem novih fotogrnflčnih pločak. Nié marij zanimiv ni drurf eksperiment, ki ga, je istotako napravil Rochaa. Uspeval je neka aek» aanzitivao ženako v na* vaašasstiučenjakov, ji peMU v roke ksseto a fotograf ako plo-Me, jo stavil šatrt tua v mira, potem pa jo Ja Sbadll in jo fotografiral e pločo v raki. Z eke-ponirano pločo aa je neto podal v temnico, ki je mejila tik na aobo, v kateri se ja jel plošo razvijati. Vsakič, kadar je tekočina saplala aa pločo, je medij v eo-aednji sobi zakričal, ae zgrObll aa ases In tožil o hladu v prsih, ftoekae ee je aeto a razvita pločo vrnil v aobo in vsi nmrsoči i njkn leklico obatopA v jI Je bil /a pr,iu. odšel a njim v tasnai kot soba In obr nO deklici hrbet 1er shodH t iglo äagativ. Medij je dbod vedno % a s TVunkovemi ■Vid , čits št Vsako bese-in vejice preštejt vejico, ki bi ne sms-; mnenju tam ste-eno kolono da so se V jljankdi bivšega/ ' je nalel nekaj takih — in McCaba je seveda S Trunk je irije^. smisel se-lahko t, —am- Trunk jo je zasukal, da ie kakor da MttCsbe imenuje »j spis otročarijo. Tako Trunk bivšega duhovnika! Ss-pramsnt, ali ga je pob«! K.T.B. i .»'n. ! i i I tfl na analognem delu ttlesu, in ko ja Roehas S konico zbodel v oko, Ja deklica takoj krčevito za-. oči, potožila, da jo pečejo oči in late čez nekaj čem je s muko zopet odprli trepalnic«. Pri posornem motrenju ee je pokazalo, da je is očesa izstopili mala kapljica krvi, okolica ranjenega mesta pa se je nalahno vnela. Vae te telesne reakcije to izginile šale Čez štiri dni. Taki ao bili Rochaaovi poskusi, ki so rehabilitirali čeprav morda na vsak, pa vsaj glavne in bistvena trditve antičnih nazor* o človeku. Nasprotno pa se B^ ckasu ni posrečilo "produclrati hlpnotkiraneu portret*» sličsi materijalni faatom, ki bi bil ob-obdarjen a sluhom, glssom medija. fia so bili Uncsb-jespe-isto močjo na sebi. Njegov Lr stotako izkazal kot nosilec senu-bilnoeti, da. še več, kazal je tudi VSa saehe motorične en<'r?i)e-BU ja mnogo raaločnejši ksktf fantomi, ki jili ja daasgel Ro£si s hipnoao aa dovzetnih medij», gibal aa ja prosto v prostoru, premikal teilte atole ia ostavljsi v vosku od tiske, ki so bili * L*" celinovimi doceU identični. BsšaHM menUb, ki ao jih Durville) Se ili .M ki se jI J« jih ja peskinflajejea, ki se ju« pridraMoše pÄanJkovaaja P* mernfli medijev kakar tudi ttš-koôe, ki se s............. da eo val psakofi a v najvišji amri ops^ni u življenje medije, na katere« -eksperimenti vrie. CDr. »ed ^ dolf Weiss.) - Po "J^jtru. NAÄOOTB 81 WJKJO ALI ¿ITATE dobre knjige 7 A * Kimflo Cmod# j« ramo dopolnil trideseto leto, ko Jo doeegel viAek tvojih budaloeti. Bil Je sin enega najbogatejših meščanov K o j naga Rima, lep mladenič, m do ekrajneeti; posnel ja je vee moderni Rim teko po bogastvu njegovega očeta Makai-miljana Casone, ki je io pred vojno bil bogataš, kakor tudi po naporu, da čhn prej izprazni blagajno gospoda Makaimiljana. Gospod Maksimiljan Casone js bil pripravljen, da sprejme vso norosti svojega sina in da plača vse njegove račune, aH ni mu hotel oprostiti, ds ga je Karoilo povsod smešil govoreč, da je star tepec, da ne razume življenja in da je prava sreča, da ima takšnega sine, ker bi mu sicer vse lire sples-niiektbi jih moral prodati stsri-ggtffii,.■ + ^ , Stari je dolgo molčal; računal Je, da se mu posreči Kanila ože- niti, ker je vedel, da ienitev po- " vzroči izpremembe. Ko mu je iz-podletel tudi ta načrt, je obrnil drug liet Objavil je v vseh rimskih novineh, da v bodoče ne bo plačal niti vinarja za evojega sina. Kamila pa Je pismeno Uvesti), da mu zabTanjuJe stopiti v bodoče v palačo družine Maksimirana Casone Jn mu določa za stanovanje, dokler se ne pobolj-In, skromno vilo v bližini esrkvs svetega Pankraeija. Kamilo j. bQ btm, ali br» * ft" denarja brezmočen. Poskusil je, da ss razgovori s očetom, s gs ni našel Stari je ie pred dvema dnevoma odpotoval Iz Rima. Cele tri dni je veeelječll Kamilo z ostankom denarja, ki ga Je še 1-mel, in ko mu je oetslo še toliko, ds Je mogel plačati fijakerja, je ukasal, da ga pelje do vile, ki mu jo je oče nakazal. Imel je samo še totUm moči, da je sedel v vos, kjer je zaspal. : Ko se je Kamilo prebudil, je da leži oblečen na divanu. divana jf stal njegov stari Antonlo. H • "Arttonlo, kje pa semr si "V svojem novem stanovanju, *le nI še cfcril!" mladi goepod. Gospod oče Je poslal na alužfco v te hiše mane, ku- " Angelo 7" "Da, Angelo RobionJ, ki bo po-Spravljala sobe, ker asm jaz že praetar." '/t "Dobro, dobro, to se me ne tiče. Ampak, Antonio... sli Imamo kaj denarja T "Nimamo, gospod Stari gospod Je odredil, da se nsm sproti nakaže samo ne j potrebne jše za hrano in pijačo. Ker na pozna vaše navade, je namestil dvs privatna detakUn^li bosta pazila, da ne spravite pohištva iz hiše in ga ne prodate," S"FeJ, kako Je to i to zoprno!" .. B obrnil na drugo zaspsl Brez de- in Kamilo se je stran in sopet narja ni bilo vredno podati ae v mesto. Ce bil šel tja, bi videl, da že {¡opoldanski listi prinesli Kamilo vest, da je mladi bogataš Casone odpotoval v Sicilijo... Ko se je zopet milo je velel "Antonlo, prlnesl "VI nMsllte obed, je že štiri popoldne Govoril je to mlad In Kamilo je leg vrat je stsls m! oblečene kakor vse bogatih fajšah. "VI ste Angela?" "Da. Angela R stara dvajeet let, pri boljših rodbinah." 1 Govorila je talco, da Kamilo nI bil na čistem sli govori sil somu smeje. Prfnpl pa al Je takoj, ds mu silno ugaja. Ker j% imel precej izkušnje % ženskami te vrste, Je Je hotel še čez eno ura priviti k sebi ia poljubiti. Ona pa ga jas pepelnikom lopnila po glavi tako močno, da se Je Kamilo skoro zgrudil. "V pogodbi med mano In vašim očetom jo točno določeno, kaj imam delati; o poljubljanju z vami ni nikjer nič pisanega. Da so me več ne dotaknete, kar se sicer tskoj odstranim is hiše! In končno, mar mislite, da ki poljubila človeka, ki smrdi po vinu in njeni prisotnosti zelo ugodno. Videl Je, da postaja. Angela pravi mali tiran v hiši, ali nI imel moči, da to prepreči Koncem tedna se je cela stvar Izvršila s tem, da je bU Kamilo prezaljub-Ijen v Angelo, kar je Imelo za posledico, da mu je v hiši postajalo neznosno. Angela, Jas vas ljtibim!" je rekel naposled, pokleknivši pred Angelo* * * L.,s «' Ona se je glasno smejala. "Pustite no te komedije; jss sem samo sobarica in siromašno dekle. Zares, ako hočem, govoriti resnico, bi mi mogli Ugajati Mar mislite, da bi se našla ženska, tudi če bi bila sobarica, ! mogla ljubiti takšnega,: ste. Morate postati drug ako hočete " odgovori suho Ke- in zaloputnila je vrata in od- "Dragi sin, sodim, da se prav šla... h nič ne dolgočaatt! * Kamilo ni odgovoril Med tolikimi čudeži ki Jih Je 'Teden zapora Je dovolj," Je Kamilo doživel, je bil tudi ta» da nadaljeval oče. "Ako prietaneš mu ni šlo v glavo, da so tudi so- na moje pogoje, sem pripravljen barice svetnice. Zato je začel dovoliti ti vnovič stare tekoče skrbno In do podrobnosti opaso- kredite." Vati Angele. Večkrat je ugotovil "Cujnu, r da je zelo lepa, de je v njenih ^Oo. očeh nekakšen plemenit sijaj., "Poglej, mi imamo na deželi Videla ee mu je ee* preveč ele- oddaljeno eorodnico. Dekle Je še gantna, in njena roka je bila ta- ... jaz .em njen varuh in vem, ko mala, da se je Kamilo čudil, da ima precej bogastva. Ako pri-Angela je z vso marljivostjo o- »taneš, da se z njo oženiš, Je vse previjala svojo dolžnost in je po- y redu." magala tudi staremu Antonija "Ce je tako» si prišel zastonj f pri zajutrku, obedu in pri večer- M nočem toniti, ker ljubim ji. Stregla Je z veo mogočo paz- deklico, ki Je ne moram oženi-ljivoetjo Kamilu, kisefc čutil v ti," je začel Kamilo. ij ti odWne vdjr "Pa i ljubili" "Bogami, dve ei rekel!" "Laici, cigan!" y "No, če lažem, mi pa daj tisto klobaso, ki si jo za laž obljubil." Reče cigan tako, popade,klobaso in gre dalj$ po evoji poti. "Oho! No etvar ml je To je tvoja sobarica." w ^ "Ne dovolim, da ee smeješ. Da, sobarica, vem, da je ne moram vzeti, ali tudi ti vedi, da je boljša nego vse one deklice, ki sem jih srečal v Rimu," je začel Kamilo ves v ognju. - "Vem, da ti je odrekla, ko si ji razodel svojo ljubezen." j očeta, toda nI utegnil odgovoriti, ker je v sobo stopila Angela. Kamilo ni niti opasil, da je enela belo čepico in potijo iz las in da Je bila vjflni črni obleki, h * "Angela, dete," je začel Kami-lov oče. "Goepod Kamilo mi Je ta trenutek rekel, da ei ti najboljša deklica, Id Jo je kdaj srečal. Ker vrlo upoštevam njegovo računati na uspeh."U>dbo, te vprašam, ali ga hočeš bi vaa kakršni človek, "Prav imate, samo da ne bi bili sobarica. Glejte, Angela, jas nisem srečen. Sklenil eem spremeniti svoje življenje in sem se zaljubil v vas. Ker pa rne moj oče sili, da se oženim, bi vaa nikoli ne mogel vzeti in bi me oče vrgel še Jz te hiše. Jas pa, da po pravici govorim, ne snam de- "Ne tarnajte; tudi če bi hoteli vzeti evojo sobarico, ne bi mogli; gospod Ksmilo, jas sem le obljubljena nekomu ¿rbgecnu. Razgovor je pretrgiT¿vonecj Nekoliko trenutkov kasneje je stopil v salon Kamildv oče. Ko se je okrenil, je opezil poleg vra Angelci jfte ~ vzeti? Kar se mene tiče, dajem avoj pristanek." Kamilo je skočil na noge: "Oče, Jaz jo ljubim, ali ona ^ "Kaj je ona ¡t Molči, ker nič ne vel. Ona je naša Angela, ki sem ji jaz varuh in s katero se mo-- Daš oženiti, ako hočeš, da ti vse odpustim." "Ali ona je malo prej rekla, da je že obljubljena." H 8 , Angela je pristopila k Kamilu !n ga prijela za roko. "Res, Kamilo, obljubljena em, ali tebi, kakršen si zdaj." BOLGARSKI ZELIŠČNI CAJ , (PUM IMENOVAN KSVNI ČAJ.) aaHMBipHHBHSIMIIHIPIIISI IM ojtteto Mu. . Za Lahko ¿ittonj« t r#v. Boicankl mli»«nl tej m>u>Ji U «UUh m-II*«. Va«n taboM*» kri in iaMJU adnurje. Ml »mM V l«fc»»»«fc M M« «• to aii pmImm» imnmw po po«ti. »*Uk druftfn-akt aavoj u $1.» NmIov: H. H. Von Sehliefc. fiwMwt Marv*l pro«Mto tomp«», • Mami SuiMto». Pa. C Adv.) Zdravnik z skušnjo dolgoletno r0n ta. Brat Anton Jankovič bo e skal naročnike in rojake v dri vi Ohio in deloma v državi ft zakar ga ieto tako priporoim rojakom, da se naroče ruti Prosveto in poravnajo svojo i ročnino za Ust Proeveta in ai« roče knjige od njega. Nsdtlje požar jamo naše naročnike, h terim je potekla naročnina, kol o nji: "Gospodična.....ee mi zdi zelo neobrašena; gladko govori o najbolj delikatnlh rečeh." Dvomim, da bi moja snanka rada videla, da le toliko vem o njeni spovedi. » Ko je nevernost identificiranja posames-nega grešnika Izključena, pa ae spovednik lahko po svoji vplji poslužuje 'svojega znanja. Cerkveni pisatelji gs svare, da Je razpravljati o takih stvareh je tudi vee, kolikor se tiče duhovnikove diskretnosti napram lajikom. Moralne obveznosti nima nobene. Med seboj se duhovniki zelo svobodno nagovarjajo o svojih doiivljajlh v spo* vednlcah. Profesor kazuistike je navadno človek obširnih izkušenj, katera daja kot praktičen poduk svojim dijakom. Duhovščina tudi na svojih konferencah svobodno raHiravlja o svojih skušnjah. Med misijonarji je običaj, da primerjajo grehe rasnih krajev in dežel kakor tudi poaamesnlh delov velikih meet Taki komentarji eo kajpada skrbno omejeni samo med duhovščino, ker sodijo, da bi lajiki ne bili tako zvesti, če bi Izvedeli, kako duhovščina razpravlja o njih grehih. Boje ae tudi* 4e bl prlproeti ljudje Isvodeli. kaj raspravljajo glede njih spovedi In ee raditega odtegnili njih največji mašlni duhovniškega vpliva — spovodnicl Pa še drug vzrok je, zakaj spovednikom ne v glavo, da bl se kaj bolj sprli radi spovedi Napadi na spovadnieo eo jim navadno dali še rssumetl kakor je za njih obstoj potrebna taka Inštltucija. Črne poveetl — ki so prav lahko mogoče v nekaterih slučajih — krožijo v s vasi s epovednioo, zato pa je tudi tako utrjen da je tako prakticiranje splošno ali vsa j v lihem obeegu, ker se skriva pod plaščem spo-vedne tajnosti. Napravljanje is Individualnih slučajev splošnost Je usodno, kajti katoliški za-govornik nima nobene teševa, da oanačl take stvari kot nemogoče. Poleg tega pa tudi ne šivi-mo več v dneh, ko jo katoliška duhovščina kot celota bde lahko obtožena doaledne in a vestne »«»moralno«!) Male sgradbe, ki jih vidimo v vsaki kato» liškl cerkvi In katera služijo kot spovednlee, vtis, vi!» torej lahko nadzorujejo v vsaki cerkvi. PH spo-vedovanju nun so odredbe še strožje. Spovednik Je zaprt v nekak binv dočim nnnstostane popolnoma zunaj. Ampak s tem še ni rečeno, da mora spovednik slišati vsako spoved v spo-vodnici: spoveduje lahko tudi v map j zastraženih prostorih. Jaz sem nekoč izpovedal Cel klo-šter nun, kjer nI bilo nlkaldh takih omejenj glede stika. Posamič in čisto neopazovane ao prihajale k meni v sobo, sedle poleg mene na stol ln se izpovedovale. Njih običajni spovednik je bil častit In miren stsr duhovnik. V tem slučaju so pa ali pozabili ali pa so mislili da Je nepotrebno, da spovedovanje zame preurede. Med določenimi urami ob sobotah sedi duhovnik v spovodnicl sa vse spovedance. Razen teh ur pa lahko spoveduje tudi v zakristiji (poznal asm znanko duhovnika, ki se Je vedno s njim sestajala v zakristiji pri spovedi) ali pa kjerkoli. Spovedi so tudi čestokrat opravljene na stanovanjih spovedancev. Cerkev ne dovoljuje, da se spovsd opravlja zunaj cerkve sa tiste, ki lahko pridejo, ampak dovoljeno Ima spoved na stanovanjih, če Je apovedanec navezan na posteljo. Duhovniku v takih slučajih naročijo, naj pusti odprta vrata in se zavaruje,, da se Izogne škandalu, toda na tista pravila se duhovniki malokdaj ozirajo in bi spovedovanka sama ne marala videti, da sa vrata odprta, ko jo spoveduje. Znani so mi slučaji v katerih eo ženske lagale ter hllnlle evojo bolezen popolnoma zdrave, samo da so jim pripeljali duhovnika v sobo. Znano mi Je tudi, da so taka znanstva včasih trajala tudi selo dolge dobe ln spovedi so bile čeete. Vsekakor pa so taki sestanki nevarni, zato pazijo, da se nikdar o njih prepogosto ne govori , Ne verjamem, d\ bi bila nemoralnost v sveži s epovednioo poeebno velika. Cerkvene poatave v tem oalru ao dokaj stroge in tudi učinkovite; duhovnik se pa prav dobro zaveda, da Je ravno spovednica najslabši prostor sa njegove nedovoljene-avanture. Zapleten je v mrežo odredb ln prej ali slej cerkvene oblasti lahko izvejo HI8A GA JE POGNALA A lVi SMRT. od«l«0 - m Chicago. — Joseph Soukup, 1681 Bhnwood st, Berwyn£ Je kupil hišo na izplačevanje. Vgled »ekonomskih težkoč ni mogel zmagovati plačil in pretila mu je nevarnost, da izgubi hišo Zadnjo nedeljo zjutraj ga je hjegova žena našla obešenega v baaementu. Star je bil 33 let. to kritike nae I Jjymvadno I v cerkvi, a v naa prot- oni ogočajo, da ao neučinkovite nlkov spovsdnic. Spovedanec opazovan od drugih vernikov kern slučaju eta v spovodnicl spovednik In spovedanec ločena s običajno leoeno steno, v kateri je liaa s navadno oeemnajat palcev šlrako je drugače v spovednki nemogoč. Spovednlee uMmmmi Znamenje (Jan. 31-1926) pomeni, da vam Je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bO plačan. Ako Je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naalova, pišite dopisnico in navedite stari ln novi naslov. Naši zastopniki so vii dru-itveni tajniki in drugi atopnild, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto Je 96.00 in sa pol leta pa $2J0. Člani S. N. P. J. doplačajo pol leta (MO in ta edo leto $3.80. Za mesto Chicago in Ci-ca teto $¿50, pol teta fS.25, sa člane $5JO Za Evropo stane za pol teta $440, sa vse leto pa $&00 Iv Tednik stane a Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 60c aa poštnino. Veaka katoliška žena pa tudi da la iT Naro6ltno tudi aa- taka odveaa neveljavna, zato jo zopet nevar- [*! POŠIJeto noet, da novi prestopek duhovnika pride v javnost. Drugi grah. katerega odvezo ai pridržuje papež. Je " {tika. Če jo rr»nu! Knjiga je ilnstroisna s nad 200 slikami obsega 632 strani je krasno trdo vezana v plavih plutnififih in ima zlate črke besedilo na hrbtu, ter krasen dat rpfV S. N. P. J. na sprednji platnici. Sobratje in sestre S. N. P. J., ter drugi rojaki; knjiga je prvovrstno delo in na finem Star Engllsh papirju tiskana. Naročite takoj f ' : ^ Cona Je $5.00 iraSfe^iŽ^M iT'-- > Naročnino pošljite na npravniitvo Prosveta, 8667 So. Lavmdale ave., Chicago, HL II HM»— OTI»».I.I.IIWi . 1JIIIII1 L.A_ll_U_lL___________________.-■ ■ 1 " ■ 1 I I . .11 I. I.. lli II II Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. BEDNE ko: SNPJ, mehko vetan, ecu 50e ^■V TISKARSKO OUT SPADAJOČA KUl a • f a « > i a • i a m a i. a ■ a a a a • • a a ■ g a í Tiska vabiln sa veeeHee in časnike, knjigo, koledarje, letake ttd. v a m aU^ am I , ■■|l ■■ --Mk*^— . en i angiesKem jeziKu m drugih. VOBSTVO TISKARNE APELISA NA tLANSTVO S. H. P. J., U TISKOVINE RAIMA V SVOJI m CENI ZMKBNB, UNIJSKO DKLO PBVS VSA POJASNILA DAJ1 VODSTVO 1* SKAKNK. FSH* pelaferaMdJe m uaäftt F. J. Priatery, MB7-49 8mrík Lair.....Ai ; tam as na Zeljo tum vsa vrt- MENA POJASNILA.