SKAVTSTVO SE PREBUJA
Gozdovništvo oz. skavtstvo je nastalo med bursko vojno, na prchodu iz prejšnjega v naše stoletje. Ustanovil ga je angleški general Baden-Powel in sicer kot politično in vojaško mladinsko organizacijo. Po vojni je bilo gozdovništvo v Sloveniji zaradi vsem dobro znanih razlogov »zamenjano« s taborništvom. Zamenjala se je oblast, zamenjale so se vrednote in način vzgoje. Skavtstvo je vzgajalo tako, taborništvo spet drugačc. Konec konccv pa so bili mladi vedno zadovoljni ob avanturah in kaljenju v naravi. Po dolgih letih mrtvila se na Slovenskem ob zakoreninjencm tahorništvu gozdovništvo spet prebuja. V občini Mosfe-Polje za sedaj obstaja samo ena četa; Četa Svetega Stefana.
Kaj je skavtstvo? Ali lahko re-čemo, da je predvsem instrument vzgoje? Pater Primož Kovač. du-hovni vodja Čete Svetega Štefana, pravi, da je skavtstvo tesno pove-zano z vzgojo mladih. Skavtom se lahko pridružijo mladi med sed-mim in enaindvajsetim letom in se
(Foto: Hvastija)
delijo na tri skupine. Vzgoja se ne naslanja na nobeno ideologijo, pravi. temveč poskuša slediti ritmu, ki ga »piše življenje samo«. Prvo skupino sestavljajo mladi od sedmega do desetega leta in se imenujejo »volčiči in pikapolo-nice«. Vzgoja te prve starostne skupine temelji predvsem na igri. »Izvidniki in izvidnice«, mladi od deset do šestnajst let, so prešli prvo stopnjo in se namesto igri že posvečajo avanturam, tisti, ki so stari šestnajst let ali več (popotniki in popotnice) pa služenju. Že to nam da vedeti, da je skavtstvo ti-pična    hierarhična    organizacija.
Skavtstvo kot laična organizacija vendarle močno sloni na katoli-ških vrednotah in v tej smeri tudi vzgaja. Vodi čete Svetega Štefana se sestanejo enkrat tedensko, nji-hovi sestanki pa so sestavljeni iz molitve. duhovne misli, ki v glav-nem temelji na pogovoru. iz prak-tičnega pouka. kjer se skavti in skavtinje učijo raznih veščin in igre. Za skavtstvo torej ne mo-remo reči, da je instrument vzgoje, saj skavti predvsem vzga-jajo samega sebe in pa drug dru-gega. Je le smerokaz mladim, da se razvijejo v samostojne in zrele osebnosti. Po besedah patra Pri-moža termin skavt ni strogo vezan na katolištvo. Skavti so lahko tudi muslimanske ali pa kake druge ve-roizpovedi. So lahko skavti tudi popolni ateisti? Zakaj skavti. če so tu že taborniki? Bodo bolje vzgo-jeni taborniki ali skavti? Na to vprašanje si bo moral odgovoriti vsak sam.
V četi Štepanja Vas je trenutno okoli petdeset gozdovnikov, od tega približno polovica deklet in polovica fantov. Upajo in pričaku-jejo, da se bo ta številka v prihod-nje še povečala, ter da bo v občini zaživela še kaka četa. Bo pa pro-blem z vodniki. saj teh ni dovolj. Zakaj? Le-te je treba zaradi dol-goletnega mrtvila šele vzgojiti.
Skavti svojo tradicijo torej pi-šejo na novo. Kaj pa taborniki, ki imajo. Zdaj za sabo že skoraj pol stoletja? Če že ne drugega, bodo morali zamenjati svoje članske iz-kaznice, v katerih piše: »Dajem častno besedo, da bom čuval brat-stvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter svobodo svoje do-movine Socialistične federativne republike               Jugoslavije...«
Upajmo, da je taborništvo vse kaj drugega kot to.
IZTOK STRŽINAR