POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE VREGU MARGARETA ATELŠEK Vsak od nas si zasluži trenutek za smeh, za razvedrilo, za dobre sosede... ŠTEVILKA RlfHSKA OSNOVNA SOLA NAJLEPSA co OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CELJE SN0003Ì ______ ^ I # RiMb 11 J1 GSM 041/612 283 oiSJJ? KOTfllK «-•rs 25KÄÄC GRRDNJC IN SUKOPLCSKflRSIVO telefon 03/710 30 96 J5 ^ t Igor KOTNIK, s.p. E mail KOTHlŠ Nikole Tesla 6, 3310 Žalec igor.kotniheslol.net SUKOPLESKARSKR IN ZIDARSKA DELA - IZDElflVA VSEH VRST FRSRD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - RDflPTROJe, OMETI IN ZUNRNJE UREDITVE - DElfl NR VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO i/i/ofi/ei/caritvo xe cr/ /età, t9()5 UGODNfìPONUDBflTOPLOTNOlZOLflTIVNIHFfìSfìD KOMPl€TN€FINflllZftCIJ€OßJ€KTOV NEKAJ IZ NAŠE PONUDBE: PRODAMO - Manjšo kmetijo Rečica v Savinjski dolini obsega novo nedokončano stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in staro hišo ter zemljišča (travniki, njive in gozd) v skupni velikosti 3,2 ha. Http;/ / www.rlv.si/habit/ 4N06I NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET. lUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE Telefon: 05 898 1600. 6SM: 041 665 223 Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog. Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE. zadruga Mozirje za ah z živili do 11. j PRODAJATE, KUPUJETE, ODDAJATE V NAJEM NEPREMIČNINE Ml POSKRBIMO ZA VSE Pizza šunka, kg Paradižnikovi koščki, 500 g 629,90 SIT 199,00 SIT Testo za pizzo, 250 g 284,00 SIT Mlečna čokolada Figaro, 100 g Družinski kornet. 8 kom 469,00 SIT Kava Barcaffe, 500 g 699.00 SIT Očiščeni celi lignji, 500g 869,00 SIT Prebranec, 850 g se veliko ostalih izdelkov za vroče poletne dni! S4M Savinjska cesta 4, Nazarje (Grad Vrbovec) Tel. 83-90-810 Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 SAM NAZAR/E 839 47 71; fax: 03/ 839 47 72 [esorsj kratke; capri iti tričetrt hlače > majčke za otroke in odrasle O kopalke in še mnogo drugih stvari... EK-JEANS, P LET ISA, BIGG-R, PAMP, SEXES... Vsi izdelki so slovenskih proizvajalvcev. TRGOVINA KRIM CENTER Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 58-33-323 PE OKONINA Tel. št.: 58-41-441 -------_ »Prve dni avgusta 1930je sonce grelo posebno močno. Prijetno poletno čebljanje življenja je vršalo po Gornjem Gradu, ljudje so bili radoživi in spomini na vojne čase že skoraj zbledeli. Tirnice vsakdana so skoraj neopazno drdrale mimo ljudi. Franc Kocbek je ležal v svoji sobi tih in osamljen. Pljučnica je telesno razjedala njegovo telo, kije bilo duševno ubito že nekaj časa. Preužitkar se je zdel samemu sebi, samo misel na planine mu je krepila i/se bolj pojemajoče studence življenja. Idealen zanos se vseli v bolnikovo dušo, ko zmoti njegovo plavanje nad obzorji planin gornjegrajski župnik Maks Šlander. Kljub temu, da so bili cerkev in duhovščina velikokrat na nasprotnem bregu, je ob slutnji smrti Kocbek dovolil, da so mu pripeljali duhovnika. Vdan v usodo je opravil spoved in sprejel zakramente, kot je navada ob umirajočem. Zdravnik, dr. Jeraj, je pristopil k bolniku, ko je duhovnik opravil s svetim oljem. Nemočno se je zazrl v izmučeno telo človeka, ki je ljubezen do lenarških klopotcev zamenjal za strast do savinjskih planin in gora. Poslednji drobci peska so se presi pali v peščeni uri in se dokončno presuli in obmirovali.« Zgornji citatsem sisposodil iz zadnjega poglavja nove knjige o Francu Kocbeku, ustanovitelju in dolgoletnem predsedniku Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Ko je igralec gornjegrajskega amaterskega gledališča Jože Remšak - Zotler na predstavitvi knjige doživeto prebral omenjeni del njene vsebine, ki opisuje okoliščine Kocbekove smrti, ko so ga z izjemo Branka Zemljiča zapustili tako rekoč vsi prijatelji in znanci, se mi je v glavi povsem spontano porodila primerjava z glasbenim genijem Wolfgan-gom Amadeusom Mozartom. Tudi on je bil tako kot Franc Kocbek strastno predan svojemu delu, tudi on je ob svojem plodnem ustvarjanju podlegal nekaterim slabostim, ki so metale senco na njegovo delo, in tudi on je bil pospremljen s tega sveta na bistveno skromnejši način, kot bi si na račun rezultatov svojega dela zaslužil. Publicist Edi Mavrič - Savinjčan je s svojo novo knjigo opravil veliko delo. Razveseljuje dejstvo, da se na gornjegrajski občini zavedajo pomena pisane besede in so v ta namen pripravljeni investirati finančna sredstva. Slikovita primerjava z nekaj metri asfalta, ki jo je ob tej priložnosti uporabil župan Toni Rife j, je dovolj zgovorna: asfalt propade v nekaj letih, knjiga je večna. Slovenska knjiga. IZ VSEBINE: @ Aktualno: Kdo nas bo naučil domoljubja?...4 Intervju z Margareto Atelšek: "Vsi sl želimo, da Okonina ne bi bila več pozabljen kraj"..6 Solčava: Nov most povezava med dolino in notranjostjo države...9 Gornji Grad: Pregled uspešnega osemletnega obdobja.............10 Glasbena šola Nazarje: Odsanjali so sanje..............10 Glasbena šola Nazarje: Odsanjali so sanje............10 Razstava na Rečica ob Savinji: Predmeti za sleherni slovenski muzej.11 50 let planinstva na Ljubnem: Srečanje žlahtnih planinskih prijateljev...........................12 Območno združenje veteranov: Opravili svečano veteransko dejanje in razvili prapor.......17 Opravili svečano veteransko dejanje in razvili prapor...........17 6. DP v lovski kombinaciji: Odlična organizacije in vrhunski rezultati...............18 Na naslovnici: Utrinek z dneva odprtih vrat vojaške policije v Kokarjah ISSN 0351-8140, leto XXXIV, It. 27,5. julij 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne ^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. SLOVENIJA JE PRAZNOVALA DAN DRŽAVNOSTI Kdo nas bo naučil domoljubja? Slovenija je 25. junija praznovala enajsti rojstni dan. Na predvečer praznika je bila v dvorani mozirskega kulturnega doma občinska slovesnost, ki so jo pripravili člani kulturnega društva Jurij Mozirje. Povezovalka Jelka Repenšek je s Cankarjevimi besedami že uvodoma potrkala na vest vseh, ki so se udeležili prireditve, morda pa še bolj tistih, ki se je niso. Vprašala se je, kdo bo tisti heroj, ki nas bo naučil ljubiti domovino, če tega ne bomo čutili v sebi. Plesalci iz Šmartnega ob Paki so se zavrteli ob taktih starih zgornjesavinjskih plesov (foto: Ciril M. Sem) Gospodarstveniki, znanstveniki, delavci, pedagogi, športniki, šolarji in drugi so dandanes tisti, ki trkajo na vrata. Na vrata, ki si jih je Slovenija odprla s plebiscitno odločitvijo za samostojno deželo na sončni strani Alp. Kljub mnogim pozitivnim posledicam, kijih je prinesla samostojnost, pa seje potrebno ozreti tudi na temnejše plati. Prva je sledila že v prvem samostojnem jutru, ko so tanki »jugo« vojske preplavili mnoga mesta. Odpor, ki je sledil, je dal jasno vedeti, da odločitev za samostojnost ni le farsa, ki bi jo izmila jutranja rosa. Brez pogumnih posameznikov, ki so tvegali in tudi dali življenja za zarjo neodvisnosti, bi se težko pričakovana Slovenija zopet odma- knila v nedogled, je na prireditvi dejal slavnostni govornik, župan Jože Kramer, Enajst let je pri človeku doba otroštva, kije polna otroških bolezni. Tako je tudi pri državi, ki jo bremenijo neizkušenost, teža preteklosti, samovolja in večkrat samovšečnost posameznikov. Dejstvo je, da se socialne razlike večajo iz dneva v dan, da gospodarstvu peša moč in da bo potrebno poiskati nove poti za dobrobit vseh Slovencev. Zavoljo tega morajo, kot je dejal župan, državljani večkrat pokazati svojo trdno odločenost, da bodo premagali težave in svetu dokazali, da so vredni neodvisnosti. Tudi ob vstopu v razne evropske povezave. Župan je prireditev izkoristil tudi za čestitke in skromna darila najboljšim osmošolcem z osnovnih šol Mozirje in Rečica. Zaželel jim je, da bi cvet znanja zalivali tudi v prihodnje in bili čimprej pripravljeni za sprejemanje odgovornih nalog, ki jih čakajo. Prireditev so s prepevanjem popestrili člani kvinteta Koledniki, ki ga vodi Jelka Repenšek. V nadaljevanju sojih zamenjali polzelski tamburaši pod vodstvom Mije Novak. Ob koncu prireditve so zapeli, zaigrali in zaplesali še člani KUD Oljka iz Šmartnega ob Paki. Zavrteli so se ob taktih starih zgornjesavinjskih plesov. Benjamin Kanjir ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE OB Ì50-LETNICI ROJSTVA SLOVENSKEGA MATEMATIKA BLAŽA MATKA Življenje, posvečeno matematiki V Gornjem Gradu so se v dneh praznovanja občinskega praznika spomnili pomembnega rojaka, slovenskega matematika Blaža Matka. Matek se je rodil pred 150 leti v Gornjem Gradu kot mlinarjev sin. Tu je začel obiskovati šolo in se takoj izkazal za odličnega učenca. Z odliko je končal tudi šolanje na gimnaziji v Celju in nato nadaljeval študij matematike in fizike na graški univerzi. Blaž Matek je svoje življenje posvetil matematiki. Poučeval jo je in hkrati veliko časa namenil pisanju matematičnih knjig. Bilje prvi, ki seje lotil pisanja matematičnega učbenika v slovenskem jeziku. Na pobudo društva matematikov in fizikov Slovenije seje Občina Gornji Grad, do ne- davnega povsem neznanemu, rojaku oddolžila s spominsko ploščo, ki sta jo ob prisotnosti številnih pedagoških strokovnjakov odkrila župan Toni Rifelj in predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjan Žekš. Savinjčan Spominsko ploščo matematiku Matku sta odkrila predsednik SAZU dr. Boštjan Žekš in župan Toni Rifelj (foto: Savinjčan) REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA CELJE Šest prioritetnih projektov V imenu občin statistične Savinjske regije je Regionalna razvojna agencija Celje na štiri razpise Ministrstva za gospodarstvo prijavila kar 99 projektov. Njihova celotna vrednost znaša 9,86 milijarde tolarjev. Največ prijavljenih projektov se nanaša na področje regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, sledijo pa tako imenovani mali projekti. Prioritetnih regijskih projektov je šest: Regionalna zasnova prostorskega razvoja Savinjske regije, Strokovne podlage za zmanjšanje poplavne ogroženosti in koriščenje vodnih virov v Savinjski regiji, Razvojni programski in investicijski načrt turizma subregij Savinjske regije za obdobje 2002-2006, Razvojno tehnološko središče Savinjske regije, Regionalni tehnološki center za okolje in trajnostni razvoj Erico Velenje ter Ustanovitev in zagon visoke strokovne šole za orodjarstvo. ________________________________________________KF TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC V NIZKI Kmalu tudi pregledi delovnih priprav in naprav? Ob tretji obletnici tehničnih pregledov Miklavc v Nizki se je upravičenost investicije že nekajkrat dokazala. Še bolj, kot je bilo sklepati pred začetkom izvajanja tehničnih pregledov vozil, traktorjev in delovnih strojev, se je potrdila potreba po uvedbi tehničnih pregledov motornih vozil. V treh letih obratovanja je v Nizki opravilo tehnični pregled več tisoč lastnikov vozil (foto: Jože Miklavc) V treh letih obratovanja je v Nizki opravilo preglede več tisoč občanov z območja Upravne enote Mozirje in okolice, kar pomeni, da so vsi ti lastniki motornih vozil prihranili več sto tisoč (ne)prevoženih kilometrov, da o številnih urah čakanja v drugih, bolj oddaljenih krajih niti ne govorimo. Zagotovo bi lahko pozitivne izkušnje potrdili tudi obiskovalci centra za tehnične preglede, direktor Toni Miklavc pa že ima v mislih nove ideje za izboljšanje in kompletiranje storitev, vendar pa so temeljni okviri poslovanja omejeni z zakon- skimi predpisi. Vesela novica je nedvomno možnost za izvajanje pregledov delovnih priprav in naprav v smislu varnosti in zdravja pri delu, za katero ima podjetje osnovno registracijo in dovoljenje za delo. Bilo bi zelo koristno, če bi se Miklavc te dejavnosti zares lotit, saj bi tako številnim podjetnikom, obrtnikom in kmetom omogočil opravljanje pregledov, ki jih zahtevata zakonodaja in sistem ocene tveganja ter izjave o varnosti in zdravju pri delu. Jože Miklavc GORNJI GRAD Doprsni kip priljubljenemu zdravniku Z odkritjem doprsnega kipa dr. Paulu Lautnerju so Gornjegrajci tudi na simbolni ravni izkazali globoko spoštovanje do zdravnika, ki je služboval v Gornjem Gradu v letih od 1935 do 1962, ko ga je nasledil poznejši dolgoletni zdravnik dr. Franc Urlep. Lautner je bil izrazito ljudski zdravnik, ki se je kljub težkim medvojnim in tudi povojnim časom vseskozi zavedal osnovnega poslanstva. Odkritju doprsnega kipa dr. Lautnerju je prisostvoval tudi njegov sin Peter Stefanie (foto: Savinjčan) Zaradi izredne ustrežljivosti je postal ljudski zdravnik, njegova strokovna podkovanost je nemalokrat presenečala celotno takratno medicinsko stroko. Na pobudo društva upokojencev je tako poplačan dolg do človeka, ki je ostal zapisan v srcih ljudi, čeprav je zadnja desetletja svojega življenja preživel zunaj Gornjega Grada. Ne nazadnje govori v prid njegovi priljubljenosti med preprostimi domačini dejstvo, daje bil ob slovesnem odkritju doprsnega kipa, dela kiparja Nika Kača, gornjegrajski zdravstveni dom skoraj pretesen za vse, ki so se želeli spomniti dr. Laut-nerja. Svečano dejanje sta opravila predsednica društva upokojencev Helena Rus in Lautnerjev sin Peter Šfefanič. Savinjčan MOJA DEŽELA, LEPA IN GOSTOLJUBNA Režiška šola najlepša v regiji Regijska komisija je v juniju opravila ocenjevanje krajev in osnovnih šol v sklopu akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna. Upravna enota Mozirje je pred ocenjevanjem organizirala sestanek s predstavniki občin in turističnih društev. Po dogovoru s tamkajšnjim turističnim društvom je bila Solčava prerazporejena v kategorijo »drugi kraji - alpska vas«. Po posameznih kategorijah so najvišjo povprečno oceno dobili: Logarska dolina v kategoriji hribovskih krajev, Gornji Grad v kategoriji izletniških krajev, Solčava v kategoriji drugih krajev - alpskih vasi in Ljubno ob Savinji v kategoriji drugih krajev. Vsi navedeni kraji so se uvrstili v drugi krog ocenjevanja, enako pa velja tudi za osnovno šolo Rečica ob Savinji, ki je dobila najvišjo povprečno oceno v konkurenci devetih šol. V prihodnje naj bi osnovne šole razporedili v dve skupini glede na njihovo starost, saj je ocenjevanje novih in starih neprimerljivo. KF POGOVOR Z MARGARETO ATELŠEK »Vsi si želimo, do Okonina ne bi bila več pozabljen kraj« Na jugovzhodnem delu občine Ljubno ob Savinji pozdravi popotnika prijazen kraj Okonina. Osrednja vas je prislonjena v podnožje hriba, kjer se zrcalijo štirje stolpi tamkajšnje cerkve, z nasprotne strani pa vasico zaključuje porečje Savinje, ki se v zgornjem delu, pred Juvanjem, združi s cesto in hribom nad vasjo. Kar nekaj zanimivosti se najde v tem idiličnem kmečkem okolju, kamor sodi tudi potok Toplica, ki kraj s svojim pravokotnim tokom deli na dva dela. Svoj čas se je zdelo, da deli tudi ljudi, vendar poznavalci razmer pravijo, da so Okoninci v zadnjih letih vse bolj složni in napredni. Prav o tem smo se pogovarjali z Margareto Atelšek. - Kakšne življenjske okoliščine so vas pripeljale iz dežele Kranjske v Zgornjo Savinjsko dolino? Ljubezen, kaj pa drugega. Z možem sva se spoznala na morju, ko sem med počitnicami stregla v počitniškem domu, kjerje bil na izletu. Stanovala sva v sosednjih blokih v Ljubljani. Po dveh mesecih meje pripeljal domov. - S čim se ukvarjate, kaj je vaše osrednje delo in kakšne konjičke gojite? Zaposlena sem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot svetovalka vlade v sektorju za razvoj podeželja. Zadolžena sem za usklajevanje različnih razvojnih programov, njihovo povezovanje in dopolnjevanje. Gre za regionalne razvojne programe, razvojne programe podeželja, programe CRPOV. Vsak pokriva svojo vsebino, vse pd.se morajo združiti in dopolnjevati v državnem razvojnem programu. Pri tem delu je pomembno videti lepote posameznih krajev, jih povezati v možnosti razvoja, jih znati vzpodbujati, ločiti med prednostmi in poiskati različne vire financiranja. To delo temelji predvsem na ljubezni do Slovenije, posameznih dolin, hribov, krajev, običajev in predvsem ljudi. Na spoštovanju njihovih znanj, izkušenj, tradicije. Tu so vsi ljudje enako pomembni, ne glede na to, v katerem delu Slovenije živijo, ne glede na spol in še posebej ne glede na izobrazbo, poklic in delo, ki ga opravljajo. V vsakem človeku in vsakem kraju se skrivajo izredni potenciali, lepota, znanje. Kar je skrito, je treba najti in vzpodbujati. To ni več uradni del službe. Ta del je stvar odločitev in iniciativ posameznikov, hkrati pa moj hobi. Temu hobiju je v večjem delu posvečen skoraj ves moj prosti čas. Moj hobi so ročna dela, za katera sem pred mnogimi letj našla čas, danes pa si želim ta čas ponovno pričarati skozi dejavnosti Toplice, našega društva podeželskih žena. -V Okonini sta si z možem postavila nov dom, urejata okolje in kmalu bo tu prava vaška vila. Vam je bivanje na deželi način življenja, izziv ali notranje hrepenenje po naravi, preprostosti ljudi? Mož ljubi svoj rodni kraj in si je vedno želel, da bi imel tu svoj kotiček. Zato tudi nikoli nisem pričakovala, da bi bilo naše življenje omejeno le na Mengeš in Ljubljano. Ko seje odločil za gradnjo na prigovarjanje staršev, temu nisem nasprotovala. Drugačen način življenja človek prevzame, ko začuti pripadnost. Ta se navadno izkaže šele, ko imaš svoj dom. V svoji hiši živiva okroglih pet let. Tu imava nekaj dobrih prijateljev. Vedno sem menila, da je zaradi njih Margareta Atelšek (foto: Jože Miklavc) prijetno prihajati. Danes vem, daje vredno prihajati tudi zaradi mnogih drugih. Uživam v lepotah kraja. Z vsakim pogledom odkriješ nekaj novega, najlepšega, nekaj, česar drugod ni. In pogosto se sprašujem, kaj ljudje vidijo v Grčiji in drugod po svetu. Vidim, da ljudje, ki od nekdaj živijo na podeželju, ne samo v Okonini, ampak tudi drugod, ne znajo opaziti vseh lepot in jih izkoristiti. Zdi se mi tako kot košček suhega kruha, ki lačnemu pomeni vse, sit pa ga zavrže. Včasih sem opazovala lepote Savinje, travnikov, njiv, potočkov, hiš. Danes uživam v pogledu na vsako travo, barvast kamen ob Savinji, cvetoča drevesa, v pogledu na podrobnosti, hkrati pa razmišljam o novi vrednosti vseh lepot. Kako jih napraviti dostopne drugim - ne za uničenje, le za pogled in uživanje. Pogled na te lepote človeka obogati, zato je neprecenljive vrednosti. In iz tega se da živeti - morda ne bogato, vendar zadovoljivo. Vendar lepote še niso dovolj. Potreben je prijazen, odkrit nasmeh, odraz preprostosti in topline ljudi. Toda to toplino in preprostost morajo najprej videti in začutiti ljudje sami, seje zavedati in jo potem nuditi drugim. Trdim, daje, kakor v vsaki bilki, tudi v vsakem človeku nekaj najlepšega, po čemer je edinstven, drugačen od drugih in zato vreden pozornosti in spoštovanja. -Toplica je potok, Okonina pa naj bi poleg kakovostnega vira pitne vode dobila tudi terme... Vam je znano, kaj se dogaja v zadnjem času na tem področju? Pravijo, da ima voda večjo rušilno moč kot ogenj, potres ali še kaj. In jo ima res. Okonince je razdelila vsaj na dva tabora, ki sta odvisna od interesov. Nekateri si želimo zdravo pitno vodo. V enem delu vasi je voda zelo dobra in zato tega interesa ni. Dobra in slaba pa je zastonj. Ko bo vodovod, bo draga. To je eden od delilnih elementov. Vsi bi radi vse najlepše in najboljše, vendar zastonj. Pa to ni edina težava. Glavni problem je vtrajanju problematike pitne vode. Od začetnih aktivnosti do končne izvedbe je preteklo že ogromno vode, veliko je bilo stroškov, cilj pa je še vedno daleč. Ko se zdi, da so rešitve tu; se pojavijo dodatni problemi. Čas pa teče in teče in več kot razumljivo je, da ljudje izgubljajo zaupanje. Še posebej, ker so Okoninci po dolgih letih, koje izgledalo, daje prejšnja in kasneje nova občina na ta konec kar pozabila, dobili upanje, da se bo tudi tu nekaj uredilo. Prepričujem jih, da tako dolgi postopki niso značilni samo za to vas in so pogosto objektivni. Če ljudje nimajo pravih informacij, si vsako stvar razlagajo drugače. In te svoje resnice posredujejo drugim. In če po svoje oblikovana resnica ni prijetna, se slaba volja širi in ljudi razdvaja. Če to traja dolgo, je škoda težko popravljiva. Ponovna pridobitev zaupanja je draga in dolgotrajna. Ravno to bo morala storiti naša občina. Poskrbeti, da bo pitna voda res kmalu pritekla iz pip. To pa žal ni edina voda, ki razdvaja. Tuje še graben, potreben ureditve. Tuje šlo z obljubami malo hitreje. Dela so se pričela in upam, da se bodo kmalu zaključila. Tretja pomembna vodaje Savinja, kije poplavna reka in zato potrebuje posebno skrb. Morda najpomembnejša je res topla voda. Pravijo, daje zdravilna. To pa ni več samo naš problem, gledano seveda s finančnega vidika. Termalna vodaje državnega pomena. Če bi se odločili izvajati analize, se moramo prijaviti na državne in mednarodne razpise za pridobitev sredstev. Tu bi morala sodelovati številna ministrstva - okolje, gospodarstvo, kmetijstvo, turizem. Odločitev, da iz Okonine napravimo zdravilišče, bi pomenila popolno spremembo kraja. Vaščani bi se morali odločiti: ali želimo Okon-ino obdržati takšno, kot je - lepo -in jo še polepšati, odpreti možnosti za razvoj podeželja z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in dodatnimi storitvami, ali pa polja in travnike spremeniti v parkirišča ob bazenih, podobnih Podčetrtku, Čateškim toplicam, Laškemu. Odločitev bomo morali poiskati sami. Ne moremo se skrivati in čakati, kaj bodo določili drugi, potem pa kritizirati, kot smo navajeni sedaj. Postati moramo aktivni iniciatorji razvoja. Dokler sami tega ne začutimo in povemo na glas, ne bo za nas čutil nihče. Delo odborov CRPOV v lanskem in letošnjem letu je pomenilo začetek. Če bomo svoje želje po urejenem kraju želeli uresničiti, bo takšnega skupnega projektnega dela potrebnega še veliko več. To delo temelji na iskreni želji po ureditvi kraja, kar pomeni ne samo mojega ampak tudi sosedovega dvorišča. Morda njegovega še prej, če je njegovo dvorišče edina pot, ki pripelje tudi do mene. - Topilca je tudi ime društvu, ki ga vodite? Kakšna simbolika je to? Toplica je ime tople vode, ki teče skozi Okonino in nikoli ne zmrzne. To je naša vaška posebnost. Vsi kraji v Sloveniji je nimajo, zato mora naša vas postati razpoznavna ravno po tem, kar nas loči od drugih. Je pa predvsem sinonim za tople medsebojne odnose. Lani decembra je malo ljudi verjelo, da bo društvo delovalo, nihče pa, da bo toliko članic. Danes nas je 66. Vse smo enotne: Okonina naj bo znana tudi po nas. In tudi je. Neverjetno hitro je postala Okonina aktualna, bolj poznana. Ime se je dobro prijelo in sedaj je potrebno graditi naprej. Če smo lahko na hiter in za mnoge presenetljiv način dokazale, da se da držati skupaj, da le tak način prinese uspehe, bomo vesele, če smo s svojim zgledom pripomogle k takemu načinu dela tudi pri drugih, predvsem razvojnih projektih. - Okoninski graben je pred časom povzročil različne razprave in polemike. Kaj bi ukrenili vi v zvezi s tem, če bi vam bilo dano, da vplivate na ureditev kraja? V času uvajanja programa CRPOV - celostnega razvoja podeželja v Okonini, Radmirju, Juvanju in na Ljubnem so člani odbora - naši vaščani, izredno jasno in nedvoumno izrazili, da želijo imeti lepo urejen kraj. To pomeni, da ne razmišljajo več samo o svojem dvorišču. Vas mora biti lepo urejena kot celota, če želimo prednosti in specifičnosti svojega kraja uspešno tržiti. To je osnovni namen, ki poleg lepote prinaša tudi nove dejavnosti, nova delovna mesta in nove zaslužke. Kaj in za kakšno ceno bomo lahko tržili, bo povedal trg. Začeti moramo sami. Ureditev grabna je bila ena od prioritetnih potreb. Ustrezna ureditevje res povzročila nekaj hude krvi. Kaj je ustrezno, je v tem trenutku vprašanje, ki muči marsikoga. Graben teče po privatni zemlji in njihovi lastniki pričakujejo, da bo urejen tako, kot si želijo sami. Vendar - vsak lastnik ima svojo vizijo, svoj predlog, svojo željo. In želja je lahko toliko, kolikor je lastnikov parcel, po kateri teče voda. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je voda skupno dobro, torej ni last lastnikov parcel. Upravljavec voda je država, ki tudi skrbi za ureditev. Koliko, kje in kako, je določeno z državnim proračunom. In kolikor je dodatnih želja po državnih pomočeh, novih vrstah podpor, toliko manj sredstev je na voljo tudi za urejanje voda. Torej, upoštevanje želja vseh posameznikovje nemogoče. Odloča vedno tisti, ki plačuje. Tudi če bi vsak lastnik nekaj primaknil, da bi bil graben urejen po njegovem okusu - ali bi nam bilo všeč, da bi bilo vsakih sto metrov grabna urejenega drugače? Trdim pa, da bi bilo mogoče stvar rešiti v korist obojih. V tem primeru bi se morali vsi lastniki parcel dogovoriti za enotno ureditev. Kaj bi storila, če bi mi bilo dano vplivati na ureditev kraja? Vsaka stvar ob pravem trenutku. Nekaj let sem govorila, kje vse so razvojne možnosti. Ne bom govorila, kdo vse mi ni verjel in se včasih celo norčeval. Mnogi so menili, da samo filozofiram, da v državnih službah tako ali tako nihče nič ne dela, da vsi krademo, da sem gospa. Zaradi truda in denarja, ki sva ga vložila v hišo, sem vztrajala. S Toplico se je vse spremenilo, karje dokaz več, čeprav nisem feministka, da za vsem dobrim stojimo ženske in smo glavni iniciator razvoja. Uspehi na področju razvoja podeželja v drugih občinah so vzpodbudili tudi naše vaščane k razmišljanju o sodelovanju in opuščanju individualizma. Zaman je govoriti, dokler najbolj vplivnih nekako ne vzpodbudiš, da si ogledajo še druge primere in ugotovijo, da preko lastnega plota obstaja še nekaj, in dokler ne dobijo volje, da sami kaj storijo. Uspehi in prijaznost drugih so nas pripeljali k pravemu razmišljanju in to je tisto, kar sem uspela s svojim delom storiti: vplivati na ljudi, da postanejo samoiniciativni. Do takšnih sprememb pripeljejo dolge, strme, včasih trnove in žalostne poti, polne razočaranj in nezaupanja. Vendar se izplača -ne samo za nas, tudi za naše otroke in vnuke. - Kraj odlikuje več zanimivosti. Dobro vodene kmetije, zelo znano gostišče in rekreacijski center z vodnimi športi Prodnik, marljivo gasilsko društvo, uspešno podjetje Avto Žunter in cerkev, ki kar kliče k ogledu. Kako bi vi naslikali Okonino, ob vašem videnju zanimivosti, realnosti in poznavanju stroke? Vasje izjemno lepa. Leži na začetku Zgornje Savinjske doline, skoraj na vhodu v Logarsko dolino. Njene lepote je potrebno združiti s tradicijo, znanjem in toplino tukajšnjih ljudi. Mnogo smeri razvoja, povezanih v celoto, je bilo izraženih v okviru programa CRPOV. Kraj ima poleg lege tudi to prednost, da ni samo kmetijski. Možnosti za razvoj turizma morajo biti podprte tudi z gospodarskim razvojem. V vasi imamo kar nekaj izjemnih mizarjev, slikopleskarja, avtoop-tiko in menjavo gum, po novem picerijo, ženske doma pečejo potice po naročilu, izdelujejo domače rezance, cvetlični vrtovi pri nekaterih hišah spominjajo na Mozirski gaj. V ljudeh je ogromno potenciala. Urediti bi bilo potrebno stare mline, hiše. Za to je potrebno veliko denarja, časa, pripravljenosti za sodelovanje, volje in predvsem zaupanja. Za naš kraj je značilna še ena posebnost: skoraj vsi moški so gasilci. Njihove žene jim vedno pomagajo pri prireditvah, na balu in podobno. Sedaj so včlanjene v Toplico. Vsi pa si želimo, da Okonina ne bi bila več pozabljen kraj. Čas je, da dobimo pitno vodo, da si uredimo skupen prostor za druženje vseh občanov občine Ljubno, da kraj oživi, postane urejen, da izkoristimo vse svoje vodne potenciale, pridobivamo nova znanja. Na svojo vas ne želimo biti ponosni samo mi, naj bo tudi celotna občina. - In vaše želje za razvoj kraja, sožitje ljudi, lepše in prijetnejše življenje? Samospoštovanje in spoštovanje drugih sta temelj razvoja. Misliti, da vse vem in imam vse prav, ni samospoštovanje, ampak nespoštovanje drugih. Je izraz bojazni, da bodo drugi opazili, da nisem tak, za kakršnega se imam. Po dolgih letih želja, neuslišanih idej in predlogov, smo uspeli s skupnimi močmi dokazati, da znamo biti boljši. Storiti tak korak naprej od naših navad je sicer hud napor, vendar poplačan z uspehom. Upam, da bo v naslednjem letu ta naš uspeh viden v urejenih vodah, prostorih, novi idejah in prijetnem družabnem življenju. Vsak od nas si zasluži trenutek za smeh, za razvedrilo, za dobre sosede in vesela sem, da sem tudi jaz ena od teh sosed. Pogovarjal se je Jože Miklavc "Vsak od nas si zasluži trenutek za smeh, za razvedrilo, za dobre sosede in vesela sem, da sem tudi jaz ena od teh sosed." "S Toplico se je vse spremenilo, kar je dokaz več, čeprav nisem feministka, da za vsem dobrim stojimo ženske in smo glavni iniciator razvoja." Iz občin, Obvestila aamaiaig^BBB^^fflsaäiiaBaäiHis«BaB«i>gB^^ OBČINSKI SVET MOZIRJE Nemočni ob oblikovanju cen ravnanja z odpadki? Na 28. redni seji so se zadnjo junijsko sredo srečali mozirski občinski svetniki. Dnevni red je bil tokrat preobsežen, zato so sejo po petih urah prekinili, kljub temu pa pred tem predelali obilo perečih zadev. Po obširni razpravi so svetniki v drugi obravnavi sprejeli odlok o ureditvenem načrtu Podrožnik. Strokovnjaki velenjskega zavoda za urbanizem so v prenovljen odlok vnesli več sprememb, ki so se kot potrebne pokazale pri prvi obravnavi in iskanju raznih soglasij. Najbolj se zapleta pri cestah oziroma uvozih v novo cono. Potrebna bo popolna preureditev odseka regionalne ceste, krožišče, ki naj bi nastalo v sedanjem križišču ob vstopu z obvoznice v Mozirje, pa bo moralo še počakati. Na omenjenem delu se bo promet bistveno umiril in dostop proti Mozirju, Žekovcu in v novo ureditveno območje bo bistveno lažji in varnejši. Podrožnik se bo pričel graditi na tistem delu, za katerega bo največ interesa med bodočimi uporabniki. Ko bosta zgrajena upravni objekt in poslovni center, okoli katerih je predvidenih preko 450 parkirnih prostorov, naj bi se sprostil tudi promet v samem trškem jedru. Nova ureditev trga namreč predvideva zmanjšanje parkirnih prostorov za dobro polovico. Predsednik in programski vodja Kluba Zgornjesavinjskih študentov Franci Pečnik in David Verbuč sta svetnikom nato predstavila delovanje kluba in probleme, s katerimi se le-ta ukvarja. Skrb za mladino, družbeno in kulturno življenje mla- dih je glavna smernica, ki so jo izbra- li. Na pomočjimježe priskočila občina, ki je odstopila prostore v kaplan-iji za ustanovitev dnevnega mladinskega centra. Seveda pa je za izvajanje aktivnosti potreben še denar. Proračun občineje preobremenjen, denarja primanjkuje že za podpiranje ustaljenih aktivnosti. Anton Venek je zato predlagal več načinov, preko katerih bi lahko mladi podpirali delovanje kluba. Skromno pomoč so iz proračuna ob naslednjem rebalansu obljubili tudi župan in svetniki. Poročilo o poslovanju Javnega podjetja Komunala Mozirjeje podala direktorica Darja Planinšek. Dalj- ša razprava kot ob sprejetju informacije o poslovanju pa je sledila ob nameravanem povečanju cen komunalnih storitev. Javne naprave Celje, ki upravljajo odlagališče Bukovžlak, kamor se odlagajo tudi mozirski odpadki, so namreč dvignile cene. Komunala je na odlagališču pogodbeni partner in za vse te so Javne naprave Celje povišale ceno odlaganja za 35 odstotkov ter dodatno uvedle 1000 tolarjev pristojbine za tehtanje. Ti dve postavki predstavljata v strukturi cene 68 odstotkov, medtem ko na prevoz odpade ostalih 32. Doslej je bila cena ravnanja z odpadki 401 tolar na člana gospodinjstva, nova cena pa naj bi znašala 501 tolar. V razpravi so svetniki pooblastili župana, da poizkusi doseči manjše povišanje cene s celjske strani, kar pa bo zelo težko. Nove ceneje namreč že sprejel in potrdil nadzorni svet Javnih naprav. Končne besede okoli povišanja naj bi zato izrekli ob nadaljevanju seje. Pred prekinitvijo seje so svetniki sprejeli še informaciji o delovanju obeh krajevnih skupnosti, Mozirje in Rečica. Strinjali so se tudi s povečanjem števila krajevnih svetnikov v Mozirju z dosedanjih devet na enajst. Za enega seje povečalo število tudi na Rečici. Benjamin Kanjir NOVA ŠTIFTA Nadaljujejo z obnovo farne cerkve Z zamenjavo dotrajanih vitražnih steklenih podob na oknih na obeh straneh glavnega oltarja v Novi Štifti nadaljujejo z obnovo farne cerkve, posvečene Mariji Zvezdi. Odslej bosta skupaj s farno priprošnjico zrla na občestvo in vse, ki obiskujejo božjepotno cerkvico na Metuljnem griču, blaženi škof A. M. Slomšek in sv. Alojzij. V kratkem naj bi nadaljevali tudi z obnovo fasade, tako da bo, po besedah župnika Lojzeta Ternarja, cerkev že letos zasijala v povsem prenovljeni podobi. Denarna sredstva so prispevali ministrstvo za kulturo občina Gornji Grad in krajani. Naslednje leto želijo Novaštifčani skupaj s svojim župnikom dokončati obnovo podružničnih cerkva in edinstven božji grob, ki je kopija originalnega Kristusovega groba v Jeruzalemu. Savinjčan Novitete v knjižnici Mozirje LEPOSLOVJE Petan: Spominjanja; Wei Hui: Dekle iz Shanghaja; Jüngers: Ogenj; Žitnik; Odgovori; Edelfedt: Nenavadni kameleon; Četer: Ata je spet pijan; Kokelj: Sviloprejka; Zorman: Okus po marcipanu; Hornby: Vse o fantu; Hoag: V prah se povrneš; Binchy: Večerni tečaj; Jančar: Brioni. STROKOVNA LITERATURA Rahten: SLS v beograjski skupščini; Pretner: Dih zvezd; Rački: Z videokamero v roki; Lincoln: Mesijanska zapuščina; Žnidaršič: Moja Slovenija. MLADINSKA LITERATURA Elliot: Trpinčenje; Nash: Zvezdica Zvedavka; Saunders: Čarovniški urok; Mitchelhill: Alenkina morska deklica; Haasse: Vmesna postaja; Pullman: Severni sij; Townsend: Jadran Krt pije kapučino; Ullrich: Trapaste blondinke. VIDEOKASETE Noro lepa; Blondinka s Harvarda; Munje; Nikogaršnja zemlja; Zvezda rocka; Sovražnik pred vrati; Druidi; Mehikanka; Ubiti je lahko; Kandidat; Sladki november; Sprehod po mesečini. V OBČINI SOLČAVA BI ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAVE IZPRED DVEH LET POTREBOVALI 700 MILIJONOV TOLARJEV Povezava med dolino in notranjostjo države A Z izgradnjo novega mostu čez Savinjo pri Rogovilcu so največ pridobili občani Solčave, saj je s tem vzpostavljena ustrezna premostitev med notranjostjo države in Zgornjo Savinjsko dolino ter meddržavnim mejnim prehodom z Avstrijo Pavličevim sedlom, ki je bil predan prometu natanko pred enim letom. Most je predal v uporabo prometni minister Jakob Presečnik in pri tem poudaril, da je oddaljenost Zgornje Savinjske doline od ostalih delov države v veliki meri odvisna od cestne infrastrukture, ki je, kot ugotavlja minister, vse prej kot urejena. mostu zelo pospešiti. Septembra lani je bila podpisana pogodba z izbranim izvajalcem, podjetjem CM Celje, kije z gradnjo novega mostu začel takoj po podpisu pogodbe, z deli pa zaključil pred pogodbenim rokom. Kot večina mostov je bil stari most pri Rogovilcu zgrajen pravokotno na cesto, saj je gradnja čim krajše povezave obeh bregov pogosto pomenila tudi najnižje stroške gradnje. Tako zgrajen most je bil za današnje prometne razmere neprimeren, predvsem z vidika prometne varnosti. Nov armiranobetonski most, katerega nosilnost znaša 60 ton, je zgrajen nekaj deset metrov nižje ob Savinji. Mostje dolg 35 metrov, skupna širina znaša 10 metrov, od tega je vozišče široko 7,20 metra. Zaradi enostranskega pločnika bodo pridobitve poleg voznikov veseli predvsem pešci in kolesarji. Savinjčan Nov most pri Rogovilcu sta družno predala namenu prometni minister Jakob Presečnik in solčavski župan Vojko Klemenšek (foto: Ciril M. Sem) Župan Solčave Vojko Klemenšek je pri tem poudaril, da je most pomemben tudi za razvoj turizma, in izrazil upanje, da bo pri izgradnji cest in ostale infrastrukture pomagala tudi Vlada Republike Slovenije. Nov most je nadomestil star leseni most, kije bil dotrajan, nato pa še huje poškodovan v poplavah no- vembra 2000. Direkcija RS za ceste je že pred omenjenim dogodkom pričela s postopki za začetek gradnje novega mostu, ki jih je bilo potrebno zaradi poškodb starega Zanimiva Videčnikova zbirka V sklopu obiska občine Mozirje, o katerem smo obširno poročali v prejšnji številki, sije ministrica za kulturo Andreja Rihterzzanimanjemogledalatudi zbirko Aleksandra Videčnika, ki jo hrani mozirski zavod zd kulturo. Ministrica je pozorno prisluhnila Videčnikovi predstavitvi zbirke in izrazila občudovanje nad njenim bogastvom. Podrobnosti zbirke je ministrici Rihterjevi predstavil kar Aleksander Videčnik osebno (foto: Ciril M. Sem) NAZARJE Začetek gradnje lovoda Priklop na obstoječo toplovodno instalacijo pri zdravstvenem domu (foto: Ciril M. Sem) V Nazarjah so v preteklih dneh začeli z izgradnjo toplovodne mreže, na katero naj bi do jeseni priklopili več kot 50 individualnih stanovanjskih objektov. Izvajalec gradnje je podjetje IMP Promont iz Ljubljane, Občina Nazarje pa še išče najugodnejšega dobavitelja toplotnih postaj, ki bodo omogočale daljinsko odčitavanje porabljene energije. KF OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNIKU OBČINE GORNJI GRAD Pregled uspešnega osemletnega obdobja Letošnje praznovanje občine Gornji Grad so zaznamovali predvsem športni in kulturni dogodki, za rezanje trakov in slovesnosti širšega obsega pa bo čas v zimskem obdobju, ko naj bi zaključili gradnjo centra za starejše občane. To pa ne pomeni, da je bilo v Gornjem Gradu manj slovesno kot v preteklih letih, za kar so zaslužni vsi, ki so v preteklih letih prispevali precejšen delež k razvojnemu utripu občine kot celote in posameznih krajev znotraj nje. S predvajanjem filma "Gornjegrajskih osem let" so v uvodnem delu svečanosti, želeli prikazati delo, uspehe in napredek občine, za katerega so brez dvoma zaslužni samo ljudje, ki dejansko vzpodbujajo utrip lokalne skupnosti. Morebiti bo kdaj v prihodnosti, na podoben način kot tokrat betonu in železju, njim namenjen zapis v sliki in besedi. krajev in mest, ki ima zgrajen takšen standard komunalne infrastrukture v Sloveniji in EU. V prihodnjih letih sta na vrsti Bočna in Nova Štifta," je med drugim dejal na osrednji slovesnosti župan Toni Rifelj. Na predlog društev in organizacij so bila tudi letos podeljena občinska priznanja. Za zasluge pri obnovi katedrale in stem ohranjanju neprecenljive kulturne dediščine, se je dosedanjim častnim občanom pridružil nekdanji župnik Ivan Koren. Zlati grb občine sta prejela Jožica Kolenc, za 40-letno delovanje na področju kulture in humanitarnih organizacij, in Franc Pahovnik, za zasluge na področju planinske dejavnosti. Z grbom občine so se oddolžili Tatjani Golob, za dolgoletno delo na področju kulture, gasilstva in drugih organizacij, Tatjani Bezovšek, za njen igralski prispevek na področju kulturne dejavnosti, Rudiju Staknetu, za tehnične izvedbe kulturnih prireditev, Francu Pozniču, za dolgoletno vestno delo v gasilskem društvu, in Žaretu Krajncu, za izredne dosežke na področju lokostrelstva. Poleg navedenih priznanj so za odličen uspeh v vseh osmih letih osnovnega šolanja prejeli Kocbekova priznanja Špela Krznar, Mojca Lamut, Nikolina Ignjatič in Maja Polanšek. Savinjčan Zlati grb občine Gornji Grad je župan Toni Rifelj izročil Jožici Kolenc in Francu Pahovniku (foto: Ciril M. Sem) "Razvojni program občine dokazuje, da želimo biti uspešni tudi v prihodnje. To nam priznavajo različni ljudje, ki prihajajo v občino, čeprav nam nekateri občani očitajo, da gradi- mo samo v Gornjem Gradu. Z letošnjim zaključkom izgradnje toplovoda, kanalizacije v Podsmrečju, z izgradnjo priključkov na kanalizacijo na Produ bo Gornji Grad eden redkih ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE Odsanjali so sanje v glasbeni šoli Ob dnevu državnosti je Glasbena šola Nazarje pripravila že tradicionalni zaključni koncert, na katerem so se z izbranimi deli predstavili nekateri učenci, za katere lahko mirno trdimo, da so sposobni samozavestno zaigrati ali zapeti vse prej kot začetniške skladbice. Kako tudi ne bi, saj so z rednimi vajami in številnimi priložnostmi nastopanja v javnosti, tako na prireditvah po dolini kot na tekmovanjih izven nje, pridobili nepogrešljive izkušnje. Na zadnjem nastopu pred poletnim zatišjem je glasbena šola najuspešnejšim učencem podelila priznanja, pohvale in nagrade. Pohvale za dvoleten odličen uspeh je prejelo 22 učencev, med nagrajence Glasbene šole Nazarje pa so se letos uvrstili: Lidija Kreti (sopran, mentorica Katja Gruber), Klara Retko in Eva Budna (kitarski duo, mentorica Vanja Pant-ner), trobentači Miklavž Pintar, Roman Podlesnik in Simon Brezovnik (vsem trem je mentor Stefan Garkov) ter Jože Podbregar (tuba, mentor Stefan Garkov). Nagrajeni učenci, katerim so osebno čestitali župani občin, iz katerih prihajajo, so na regijskih in državnem tekmovanju dosegli odlične rezultate in s tem ponesli dobro ime Glasbeniki so z zaključnim koncertom postavili piko na “i” šolskemu letu 2001/02 (foto: Ciril M. Sem) Glasbene šole Nazarje po vsej Sloveniji. Olga Klemše, ravnateljica Glasbene šole Nazarje, je slovo od glasbenikov, pred katerimi sta dva meseca lahkotnejšega preživljanja mladosti, zaključila z mislijo šestošolcev na njihovem zaključnem koncertu: Odsanjali smo sanje v glasbeni šoli. "Sanjajte še naprej, kamorkoli boste šli. Nas pa čakajo nove sanje z naslednjo generacijo učencev, ki se nam bo pridružila jeseni." Vesna Petkovšek NOVA KNJIGA EDIJA MAVRIČA ■ SAVINJČANA Fran< Kocbek - Aljaž Savinjskih Alp V sklopu prireditev ob letošnjem gornjegrajskem občinskem prazniku so v torek, 25. junija, v galeriji Štekl predstavili novo knjigo tamkajšnjega publicista Edija Mavriča -Savinjčana. Po lanskoletnem projektu o izumitelju Antonu Jamniku se je Mavrič, tudi tokrat ob glavni finančni podpori Občine Gornji Grad, lotil osvetlitve življenja in dela Franca Kocbeka, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Edi Mavrič - Savinjčan pravi, da je bilo napisati knjigo o Kocbeku relativno enostavno (foto: Ciril M, Sem) Avtor knjige vodi bralca od 26.januarja 1863, koje Kocbek v Ločkem vrhu v Slovenskih goricah privekal na svet, skozi vse njegove vzpone in padce do 7. avgusta 1930, ko seje vGomjem Gradu končala bogata življenjska pot pionirja slovenskega planinstva v Savinjskih Alpah. Mavrična izjemno tenkočuten način pripoveduje o človeku, kije na eni strani ogromno storil za slovenski narod, po drugi strani pa je bil zgolj in samo človek z dobrimi in manj dobrimi lastnostmi. Po mnenju predsednika Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev Mariina Aubrehta je z omenjeno knjigo dolg sedanje generacije do Franca Kocbeka izpolnjen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer pa je prepričan, da je največja zahvala Kocbeku uspešno nadaljevanje njegovega dela, kar SMDO pod Aubrehtovim vodstvom vestno in marljivo počne. Edi Mavrič - Savinjčan pravi, da je bilo napisati knjigo o Kocbeku relativno preprosto: »Sem sin drvarja. Drvarji živijovplaninah inočitnosejedel planinskega duha genetsko prenesel tudi name. Gotovo bi kdo to delo opravil bolje kotjaz,toda nihče tega ne bi naredil na enak način, zato je ta knjiga edinstvena. Upam, da bo slovenska planinska organizacijavprihodnje našla dovolj energije in se v knjižni obliki poklonila tudi Branku Zemljiču, dolgoletnemu Kocbekovemu stanovskemu in planinskemu prijatelju.« Knjiga o Kocbeku, katerega zasluge za ohranitev Savinjskih Alp avtor objektivno primerja z zaslugami Jakoba Aljaža za triglavsko pogorje, je že tretja v nizu publikacij, ki jih je Občina Gornji Grad izdala vzadnjih osmih letih. Po prepričanju župana Tonija Riflja imajo knjige poleg trajne vsebinske vrednosti tudi izjemno promocijsko vlogo, zato se po njegovem mnenju v takšne projekte vložen denar bolje obrestuje kot nekaj melrov novega asfalta. Planinska zveza Slovenije je Riflju, Mavriču in fotografu Cirilu M. Semu za zasluge pri realizaciji knjigeo Francu Kocbeku ob tej priložnosti podelila posebna priznanja. Franci Kotnik REČIČANI ZAČELI TURISTIČNI TEDEN Z ODPRTJEM RAZSTAVE OBRTI IN ROKODELSTVA Predmeti za sleherni slovenski muzej Turistični delavci z Rečice že nekaj let dokazujejo, da so pri pripravi in izvedbi narodopisnih razstav izvirni in zato najboljši. Z brskanjem po preteklosti kraja in okolice so v preteklih letih s skrbnim dokumentiranjem ohranili pred pozabo številne zanimivosti in običaje, povezanezživljenjem ljudi pod rečičkim zvonom. Nekateri starejši obrtniki še znajo natančno razložiti, kako so nekoč ustvarjali (foto: Ciril M. Sem) Le ljudje, ki se zavedajo korenin lastnega kraja, so sposobni na spoznanjih življenja in razmišljanja prednikov, ki je bilo, mimogrede, trdno povezano z naravnimi zakonitostmi složnega sobivanja, suvereno graditi prihodnost. Razstava s pomenljivim naslovom "Delo mojstra hvali", s katero ohranjajo pomemben delček značilnih rokodelskih spretnosti in obrti, je v "živo" toliko zanimivejša, kolikor je Rečičanom uspelo približati nekdanje obrtne delavnice in življenje v njih. Dr. Marija Makarovič, ki spremlja prizadevanja rečičkih turističnih delavcev že vrsto let, je bila nad prikazano izvirnostjo razstave navdušena. "V svojem dolgoletnem delovanju še nisem naletela na tako zaneseno skupino ljudi, ki bi bili z zbiranjem narodopisnega gradiva pripravljeni za kraj toliko žrtvovati. Zelo pomembno je, da se razstave dokumentirajo, ker bodo le tako delo prednikov znali ceniti tudi potomci. Vsaka od razstav, ki ste jih pripravili v zadnjih letih, si zasluži mesto v lokalnem muzeju. Upam, da bodo našle mesto v Tavčarjevem dvoru," je med drugim dejala dr. Makarovičeva, ki je skupaj z Jožetom Tlakerjem predstavila delo rečičkih obrtnikov. S to postavitvijo so se Rečičani oddolžili nekdanjim obrtnikom in rokodelcem in kljub dejstvu, da je v rečički okolici ohranjenih bolj malo zgodovinskih virov, vendarle uspeli zbrati zanimiva pričevanja ljudi, nekdanjih mojstrov in njihovih potomcev o življenju tega sloja prebivalstva. Na žalost je marsikaj že zapisano večni pozabi, ohranjenega in prikazanega pa je dovolj za temeljit premislek o trdem vsakdanu prednikov, ki so, vsaj nekateri, obrtniška orodja odložili komaj nekaj deset let nazaj. Pa vendar se zdi vse tako neskončno daleč in zunaj miselnega dosega sedanje generacije. Rečičani se, ob pomoči pokrovitelja razstave Območne obrtne zbornice Mozirje, svojih korenin še zavedajo. V drugem delu programa seje s samostojno razstavo predstavila slikarka Marjana Verbuč. O slikarki in njenem deluje spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj. Več o tem kulturnem dogodku pa v prihodnji številki. Savinjčan ^RGANIZACIJEjJgJUDJiy^aOGODK^ 50 LET ORGANIZIRANEGA PLANINSTVA NA LJUBNEM OB SAVINJI Ob planinskem domu na Travniku so v soboto pripravili slavje ob 50-letnici ustanovitve Planinskega društva Ljubno ob Savinji. Člani planinskega društva so visoki jubilej počastili s kulturno prireditvijo, na kateri so predstavili zbornik, v katerem je temeljito predstavljena polstoletna zgodovina ljubenskih planincev. Planincem je več kot postreglo tudi vreme, ki je med ostalim ponujalo čudovit razgled, po katerem Travnik sicer slavi. Martin Aubreht je predsedniku Planinske zveze Slovenije Francu Ekarju podaril novo knjigo o Francu Kocbeku (foto: Ciril M. Sem) Precejšnje število planincev, zapriseženih privržencev gora in narave, posebej Travnika, od blizu in daleč se je zbralo pred planinskim domom. Pevci iz sosednje Koroške, recitator lastnih pesmi Jože Vodušek in Murčev harmonikar so se odrezali s programom, predsedniki številnih sosednjih in ostalih planinskih društev so jubilantom čestitali injim izročili spominska darila, osrednji govornik, predsednik PD Ljubno Alojz Mikek, pa seje s kleno besedo sprehodil po polstoletni zgodovini ljubenskega planinslva. "Zahvaljujem se vsem, ki ste pomagali postaviti kočo na Travniku. Uspehi so vidni, težave, s katerimi smo se spopadali, so pozabljene in zlite z naravo. Tisti, ki prihajajo za nami, naj vestno čuvajo ustvarjeno." Mikekove besede so zvenele kot priporočilo in popotnica. Žlahtne planinske prijateljeje nagovoril tudi Franc Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije. "Danes praznujete plemeniti jubilej, zato si štejem v posebno zadovoljslvo, da vas lahko pozdravim v imenu vseh slovenskih planincev. Hvala Lojzetu (Mikeku op.p.) za opravljeno delo v društvu in enako hvala tudi Martinu (Aubrehtu op.p.), ki skrbi za koordinacijo planinskih društev na širšem savinjskem območju. Skupaj z lokalno skupnostjo si prizadevate, da ostaja narava še naprej neokrnjena in čuvana rodovom, ki bodo v prihodnjih letih nosili glavno breme planinske organizac- ije v Sloveniji. Letos, ko planet Zemlja prvič obeležuje leto gora, je to še posebej pomembno. Ostanite zvesti planinskemu društvu Ljubno pri nadaljnjih prizadevanjih," je med ostalim dejal predsednikosrednje slovenske planinske organizacije. Slavnostnim besedam se ni odrekel tudi predsednik Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev Martin Aubreht, ki je jubilantom čestital za prehojeno pot in izrazil veselje, ker so planinci iz Zgornje Savinjske doline ostali tesno povezani, čepravje iz nekdanje ene občine sedaj na tem prostoru šest lokalnih skupnosti. Županja občine Ljubno Anka Rakun je ob čestitkah izrazila zadovoljslvo, da bosta med letošnjimi dobitniki visokih občinskih priznanj tudi planinsko društvo in predsednik Alojz Mikek. Savinjčan SAVINJSKE NOVICE PRI VAS NA KAVI Uspešnost kot napaka? Tokrat je žreb dodelil tri kilograme kave Ljudmili Hriberšek iz Ljubije. Pravzaprav iz Gneča, zaselka na mozirski strani gorenjskega klanca, kjer so hiše razmetane med gričevje in kjer, kot smo izvedeli, namesto ljubega miru in medsebojnega sožitja, vladata med ljudmi nestrpnost in prepir. Ljudmila je mirna ženska. Z možem Jovico, ki se je na Gneč priženil iz Trbovelj, kjer je 23 let rudaril, in hčerko Katarino, ki uspešno študira na ljubljanski biotehnični fakulteti, obdeluje kmetijo in skrbi za pridelavo biološko neoporečne hrane. Prvi vtis je, da je Joviča trd možakar, o nasprotnem pa nas prepričajo raznežene besede in solze v očeh, ko pripoveduje o pridnosti posvojenke Katarine, ki ves trud in ljubezen vrača s šolsko marljivostjo. Polne stene priznanj v njeni sobi dokazujejo, da Joviča ne govori praznih besed. Hriberškovi si kljub težavam in težavicam znajo vzeti trenutek ali dva za oddih (foto: Ciril M. Sem) Življenje na Gneču bi lahko teklo idilično, kotje v nekoliko zakotnih vasicah navada, če bi bilo razumevanje tudi med sosedi. Joviča pravi, da ga ne marajo, ker je Bosanec. Besede silovito vrejo iz njega. Žena Ljudmila in posvojenka Katarina sodelujeta v njegovi pripovedi. "Odkar sem pri hiši, seje vse obrnilo na bolje. Hiša je sodobno ureje- na, hčerka ima svoj avto in stanovanje v Ljubljani. Vse znam delati in vsako stvar obrniti tako kotje treba. Problem so sosedje..." Joviča pripoveduje o krajši makadamski cesti, ki zanje pomeni dostop do hiše. V preteklosti so mu sosedje podrli poštni nabiralnik, vsi uporabljajo to cesto, le za vzdrževanje ostaja sam. V cesto je doslej vložil 1,7 milijona tolarjev, razlaga Joviča Stojanovič, kije mladost preživel v vojni sirotišnici. Druga težava, s katero se soočajo Hriberškovi, je vodovod. V hiši imajo napeljano vodo iz lastnega rezervoarja, raziskave Zavoda za zdravstveno varstvo iz Celja pa so potrdile, daje vsušnem obdobju v vodi preveč mikroorganizmov. Priključitev na vodovod Gneč - Slatina bi bila mogoča samo, če bi se Stojanovič sosedom opravičil za žalitve. "Potem bi mojo prošnjo ponovno obravnavali," dodaja Joviča, ki bi moral dobiti soglasje sosedov za prekop zemlje. Zgodbe sosedov in še koga bi se verjetno razlikovale od povedane, vendar ni naš namen zaostrenih odnosov še bolj zapletati. Morda je del resnice treba iskati v Stojanovičevi uspešnosti, kot sam pravi, in morebiti je resnica tudi to, da je vzadnjih letih precej pridobila na veljavi mednacionalna nestrpnost. Morda, pravimo, in ničesar ne trdimo. Razen tega, karsmose prepričali na lastneoči, in to je urejen dom ter prijaznost in gostoljubnost, s katero smo bili počaščeni. Katarini pa, kije pred dnevi praznovala rojstni dan, vse najboljše in veliko uspeha pri študiju in nadaljnjem življenju. Savinjčan VOZILI SMO: CITROEN C3 Dragulj med avtomobilskimi malčki Malčki! Imamo jih radi kot lastne otroke. Prikupni, zabavni, prostorni in predvsem ne predragi. Udobje je bilo včasih drugotnega pomena, vendar s časom se stvari spreminjajo. Konkurenca je blazna in izbira težka. Ampak, olajšajmo si pogled na svet in se zapeljimo s povsem novim citroenom C3. Priznam, nisem ravno ljubitelj »francozov«, ampak tale malček navdušuje kot svež francoski poljub. Piše: Igor Pečnik Sprednji del avtomobila spominja na Citroenove modele pred desetletjem in več. Velika maska z velikim znakom. Še večje sprednje luči in zaokrožene linije. Meni všečno! Napihnjena, polokrogla potniška celica in zaokrožen zadek. To je bila ljubezen na prvi pogled. Z dolžino 3.850 mm se C3 uvršča med večje malčke, kar se ob zaobljeni potniški celici pozna tudi znotraj, kjer je prostora dovolj za štiri odrasle. Prijetno preseneti velik prtljažnik, ki z 305 litri posrka kar nekaj nedeljske prtljage. Notranjostje sodobna. Naravnost šokirala me je elegantna rešitev šob za kroženje zraka. Vrtiš levo, desno, naprej, nazaj - zgleda lepo pa še funkcionira. Velikmerilechilrostipove,kolikojevied-na tvoja hitrost na radarju, merilnika vrtljajev pa kljub veliki skali skorajda ne opaziš. Malce nepregledno. Drugače pa je vse na svojem mestu, z veliko odlagalnih površin in trde plastike. Pa saj nismo v razredu S, kjer mora biti vse mehko. Prostor spredaj poudarijo naprej zaokroženi stebrički strehe, kar vpliva tudi na prostornost zadnje klopi. Kdor potrebuje več občutka za prostor, dobi v C3 tako imenovano pano- ramsko okno, ki prekriva zgornji del strehe v stilu peugeota SW. Motoma paleta je široka. Trije bencin- prostomino 1,1, l,4in l,6litraz61,75in 110 KM, dizla s prostornino 1,4 litra pa nudita 70ali 90 KM. Izbireje dovolj, prav takoje izbira široka tudi pri dodatni opremi. Že v osnovi je C3 lepo opremljen, za doplačilo pa je lahko celo luksuzno. Na testu smo imeli različico 1.4i s 75 KM in opremo SX. Dodana je bila avtomalska klimatska naprava, avto pa je bil metalne barve. Na sedežu sem z lahkoto našel optimalno pozicijo. Po višini in globini nastavljiv volanski mehanizem deluje brezhibno. Sedeži so klasični, mehki in z ne preveč stranskega oprijema. ABS je v različici SX serijsko, prav tako elektro volanski obroč, ki deluje na mestu lahkotno kot pero. Super za ženske. Z mesta se odpeljem tiho in udobno. Vodljivost je dobra, zmoti le prečkanje kakšne na novo zakrpane luknje na cesti. Hrupnost je na zelo nizkem nivoju, motors 75 »konji« pa se izkaže kot optimalna izbira. Manj moči bi bilo premalo, več pa je potrebujejo le zelo hitre mamice. Z osnovno ceno 1.933.000 tolarjev je citroen C3 pravi dragulj med malčki. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO j* RADMIRJE f __ X Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline prireja in vabi na Vabi Jy VELIKO VRTNO VESELICO ki bo v soboto, 13. julija, ob 19. uri na parkirišču v Radmirju. v soboto 6. julija na Rečico ob Savinji, kjer bo ob 15. uri na igrišču potekalo svečano razvitje prapora društva Za zabavo in ples bodo poskrbeli "Zasavci", gasilci pa za dobro in znano prehrano ter za ohlajeno pijačo in izredno bogat srečolov. Lepo vabljeni - ne bo vam žal! P.G.D. Radmirje in v nedeljo 7. julija na Ranč Burger na Venišah, kjer se bo od 14. ure dalje odvijalo tekmovanje v spretnostnem jahanju in v spretnostni vožnji dvovpreg. Vljudno vabljeni! nam jo je Vera Ročnik z Raduhe. najpomembnejši življenjski dogodek 3ščemo state fotografije dopisec Jože Lekše, kije bil po prvi svetovni vojni v Solčavi učitelj. Izvirnik tega zapisa hrani Zbirka A. Videčnika v Mozirju. Tudi izrazje za določene osebnosti v obredih je bilo različno, vendar je potekalo povsod vse okoli poroke zelo slovesno in izredno lepo. Zato je prav, da o tem obujamo spomine, saj je žal domala vse že utonilo v pozabo. Današnji obredi oziroma postopki so dokaj poenostavljeni in včasih tudi neprimerni. Veliko so naši ljudje prinesli tujih navad od drugod, namesto da bi ohranili naše, domače! Seveda so danes drugi časi, ki so nedvomno zarezali v naše narodno bogastvo - ljudsko izročilo. Ko smo omenili Jožeta Lekšeta kot zapisovalca običajev v dolini, moramo omeniti še nekatere, ki so si za to dosti prizadevali. Veliko je ohranil dr. Fran Kotnik, posebno dosti izročila s Koroške. Tudi Stane Terčak, sin nekdanjega učitelja v Radmirju, je veliko ohranil v svojih zapisih. Ne smemo pozabiti Branka Zemljiča, nekoč učitelja v Solčavi, velikega planinca in plodnega publicista. Tudi učitelj Fran Hribernik v Mozirju je ohranil veliko zapisov o poročnih in drugih običajih pri nas. Vsem moramo biti hvaležni za njihova prizadevanja pri ohranjanju ljudskega izročila v naših krajih. Seveda je sama poroka bila veliko zaključno dejanje, ne pa prvo in tudi ne zadnje. Vsa dejanja v zvezi s poroko so bila slovesna in sojih ljudje zelo resno sprejemali in spoštovali. V nekaj nadaljevanjih bomo skušali opisati vsaj del bogatega ljudskega izročila v zvezi z največjim življenjskim praznikom naših prednikov. (Bomo nadaljevali.) Piše: Aleksander Videčnik Povsod na Slovenskem so opisovali poroko in dogajanje prej in po njej kot največji družinski praznik. V naših krajih je bila poroka še toliko bolj pomembna, saj so jo slavili tako na domu ženina kot tudi na domu neveste. Zato je vse skupaj trajalo kar nekaj dni, včasih kar cel teden Obred poroke v cerkvi je med zadnjimi, toda ne poslednje dejanje. In prav v pripravah na nekdanje ohceti je lepota ljudskega izročila. Seveda so se običaji razlikovali med seboj v različnih predelih Zgornje Savinjske doline. Gotovo je bil v okolici Mozirja vpliv spodnje Savinjske doline občuten, med tem koje v predelu Solčave prevladoval koroški način svatbe. Ta je bil gotovo najbogatejši med vsemi, bil pa je tudi izvirno slovenski. K sreči je potek solčavske svatbe natančno popisal naro- O Krveski Zeli Že v eni prejšnjih številk našega časopisa smo opisali zanimivo "knapovsko" upokojenko v Bočni. O njenih domiselnih dejanjih še danes krožijo razne zgodbe in nekaj teh vam bomo ponovili. Strašila je kmete Neki ugledni kmet v Bočni je vedno glasno zatrjeval, kako da ga ni strah, celo samega hudiča da se ne boji. Seveda so takšne lastne hvale spodbudile Zeto, da si nekaj izmisli in se loti širokoustneža. Kmalu se je domislila, kako bo šla kmeta strašit. Napravila se je v poljsko strašilo in se splazila v bližino hiše tistega, ki ga ni bilo ničesar strah... Na okno je namestila vejico in skrita v drevesu občasno povlekla za vrvico, na katero je navezala vejico, daje ob potegu vedno po oknu potrkalo. Kmetje kaj hitro ugotovil, da gre za nagajanje in se sploh ni razburjal. Učinka torej ni bilo, toda Zeto je kljub temu prijavil žandarjem v Gornjem Gradu. Ti pa so obupno izjavljali, da Zefinim potegavščinam niso kos... Toda prijava je bila in morali so ukrepati. Nekega dne se je pri Zeti v koči zglasil žandar in jo pozval, da mu sledi v Gornji Grad na zaslišanje. Za to priliko se je Zeta oblekla prav posebno imenitno! Ob pogledu na njo je ubogi mož postave obupal. Oblekla je kar sedem spodnjic in tako bila bolj široka kot visoka. Seveda to ni bilo prepovedano in moral jo je spremljati na žandarmerijsko postajo v Gornji Grad. Sram gaje bilo hoditi vzporedno z njo. Poveljnik žandarmerije je dobro poznal Zeto in njene "štose" in se je je hitro znebil. Zabičal ji je, da bo drugič ob podobnih dejanjih nekaj dni prebila v »kehi«. Ko se je vrnila v Bočno, je zmagoslavno razkazovala svoje oblačilo in zatrjevala, da nje že ne more zlepa kdo spraviti v kozji rog. Bolhe sojo nadlegovale Si kar lahko predstavljamo, kako je izgledalo v koči Krveske Zete. Ljudje so pravili, da je imela sicer red, toda po svojem okusu. Od nekdaj je veljalo pravilo, da se ob velikonočnem času hiša temeljito pospravi in uredi okolje domačij. Ker je Zeta neki vaščan-ki milo potožila, kako da jo bolhe »žrejo«, ji je ta svetovala, da bo sedaj prilika zračenja posteljnine in bolhe so pač take živalice, da ne prenesejo sonca in svežega zraka. Seveda je veljalo, da so posteljnino temeljito oprali in zlikali, tega pa Zeta ni storila, čeprav je vso posteljnino zračila na vročem soncu. Nekaj dni kasneje jo je vaščanka vprašala, če sedaj bolje spi. Zeta je že imela svoj odgovor: »Ja, v kovtru sem našla veliko luknjo in jo zašila in sedaj ne morejo bolhe ne ven, ne noter, pa je kar bolje...« Piše: Franc Lesjak Za opisani primer je zelo koristen naš stari kranjič, dopolnjen s podaljškom in letvicami pod pokrovom, ki imajo zarezo z začetno satnico, da usmerimo graditev satovja v želeno smer. Za namestitev letvic z začetno sat-nico v kranjiču pod pokrovom potrebujemo tri kovinske palice in v sredini kranjiča eno nosilno letvico za razdelitev letvic, lahko so tudi okvirji, ki morajo viseti en centimeter nad podnom, da imajo čebele prost prehod v panju. V podaljšek s pomočjo dveh nosilnih palic pod pokrovom namestimo okvirje z vdelanim novim ali starejšim satovjem, da lahko dobljen med stočimo. Pred namestitvijo podaljška h kranjiču lahko vložimo matično rešetko med obtf dela, da matici preprečimo pot v podaljšek. S podaljškom kranjiču povečamo prostornino za eno polovico. Močna čebelna družina pri dobrem medenju v kratkem času zgradi poln kranjič satovja in ga napolni z medom. S podaljškom povečamo prostornino kranjiču, da imajo čebele dovolj prostora za med, ki ga daje narava. Ob dobri čebelni paši lahko podaljšek poln medu zamenjamo s praznim. Novo zgrajeno deviško satovje polno medu stočimo ali zavijemo v folijo, da med v satovju zavarujemo pred vlago. Prazno satovje v okvirju vložimo nazaj v podaljšek in ga vrnemo kranjiču za novo medičino, da imajo čebele dovolj prostora, da v toplih brezpašnih dnevih ne posedajo na naletni bradi. Jeseni v drugi polovici septembra preselimo čebele iz kranjiča v šest ali večokvirske rezervne panje, lahko več družin skupaj, odvisno od živalnosti družin in kako močne družine si želimo. Za lažjo preselitev čebel iz kranjiča odpremo podnico, končnice in lahko odvzamemo eno stranico za lažji odvzem satovja. Na letvici ali v okvirju zgrajeno satovje Kranji« kot dopolnilni panj Spomladi čebelarjem veliko časa in skrbi povzročajo nepričakovani roji, posebno po daljšem slabem vremenu. Prvi dan po rojenju je zelo težko na hitro ugotoviti, iz katerega panja je roj, če ne vidimo, katera družina je rojila, ali da je več rojev in želimo roj vrniti izrojeni družini, ker nimamo praznih panjev ali ne želimo povečevati števila družin. snamemo in čebele ometemo v zraven postavljen prazen panj. V mesecu septembru ima vsaka čebelna družina še nekaj zalege. Da ostane narejena družina brez zalege, vložimo zalego v medišče eni od slabih družin. Narejena (preseljena) čebelna družina ob krmljenju za zimsko zalogo in očiščena varoze, začne matica obilno zalegati in so spomladi zdrave in živalne. Po mojih večletnih izkušnjah so narejene družine nadpovprečno dobre nosilke medu in nerojive. Kranjičje po obliki drugačen od AŽ in podobnim panjem. V čebelnjaku pa ni primernega praznega mesta. Za naseljeni kranjič izberemo drugo zavetno sončno mesto s streho pred dežjem. Ob obilnem medenju močna čebelna družina v kratkem času zgradi poln kranjič satovja polnega medu. Da čebelam omogočimo dovolj prostora za nemoten razvoj, vložimo na zadnjo stran podaljšek z okvirji z vloženim satovjem, da lahko polne okvirje medu iztočimo, da izkoristimo medenje, ki ga daje narava. V goratem poznem gozdnem medenju nas čebelarje mnogokrat preseneti, da donešeni med v par dnevih kristalizira inv kratkem času so vsi polni trdega medu, da čebele nimajo kam odlagati medičine. Pri kranjiču s podaljškom odvzamemo polne medene okvirje in na mesto damo letvice z začetno satnico, da čebele gradijo novo satovje, da imajo prostora za med, dokler medi. V zimskem času, ko nimamo dela pri čebelah, pripravimo kranjiče za naslednje leto v želji, da jih zopet naselimo. Epilog: 1. Kranjičje enostavna zgradba, ki si ga vsak lahko napravi in stroški so nizki. 2. Zelo malo dela s čebelami, v glavnem zunanje opazovanje, kako se obnašajo čebele pri vzletu. 3. Kadar med kristalizira, izkoristimo vso medeno pašo in med ponudimo v satovju ali ga stisnemo, da ga izločimo od satovja. 4. V kranjiču zelo dobro prezimijo čebele, lahko jih jeseni preselimo v rezervne panje. 5. S preprostim nezahtevnim in poceni panjem se bo povečalo število čebelarjev. Čebele, ki so potrebne za oploditev sadnega drevja, bi se enakomerno porazdelile. 6. Medje od živil najbolj čist, kerje čebela zelo občutljiva na strupe, da že med nabiranjem omaga in se ne vrne v panj. Poletje ni samo čas brezskrbnih počitnic Poletje ni samo čas brezskrbnih počitnic in oddihov, temveč tudi čas, ko so zlasti dejavni tatovi, vlomilci, roparji in drugi delikventi. Ena izmed nalog policije je tudi varovanje ljudi in njihovega premoženja, kljub temu pa je za svoje premoženje in lastno varnost odgovoren vsak sam. Pred odhodom na dopust, na poti in na dopustu zato najprej sami poskrbite za svojo varnost. V zvezi s tem lahko storite naslednje: - Dogovorite se s sosedom ali svojcem, da redno prazni vaš poštni nabiralnik. - Zaprite vodo in plin ter izklopite vse električne porabnike, ki med vašim dopustom ne bodo delovali. - Ne odstranjujte rož z oken, ne spuščajte rolet in ne zastirajte oken s temnimi zavesami, ker to storilce opozarja, da ni nikogar doma. - Preverite, ali so vsa vrata zaklenjena in okna zaprta. - Ne puščajte ključev na raznih skritih mestih in vidnih sporočil, pripetih na vratih, da vas nekaj časa ne bo. - Seznanite sosede, da odhajate na dopust, in jih poprosite, naj občasno preverijo, ali je v hiši oziroma stanovanju kaj spremenjenega. - Sosedu lahko, če mu zaupate, prepustite tudi ključ stanovanja in mu poveste, kje ste in na kakšen način vam lahko v nujnem primeru posreduje sporočilo. - Vse vredne predmete pred odhodom na dopust spravite v trezor ali ustrezno varstvo. - O svojem odhodu na. dopust lahko obvestite tudi vodjo policijskega okoliša, saj bo tako na obhodih bolj pozoren na prazno hišo ali stanovanje. TURISTIČNA KMETIJA NAPOTNIK IZ ŠMIHELA NAD MOZIRJEM Za dobro razumevanje med generacijami je včasih treba tudi potrpeti Pri družini Goltnik v Šmihelu nad Mozirjem živijo »ta stari« in »ta mladi« v slogi in razumevanju. Pri Napotnikovih, kot pravijo domačini Goltnik-ovim, mama Alojzija in oče Ivan skrbita za drobna opravila, medtem ko Jožica in Ivo počasi prevzemata odgovornost za delo na gorski kmetiji. »Človek v svojem življenju doživlja slabo in dobro. Tak je kot vreme, včasih stanovit, včasih togoten. Za dobro razumevanje med generacijami je treba včasih tudi potrpeti. V pogovoru se vedno najde rešitev za vse probleme,« je prepričana Alojzija. Napotnikovi za skupno družinsko mizo (foto: Marija Šukalo) Rada se spominja prvih dni, ko sta z Ivanom začela gospodariti pri Napotnikovih. »V začetku je bilo treba vse popraviti. To smo naredili počasi in postopoma. Prvi je prišel na vrsto hlev, iz katerega smo naredili stanovanjsko hišo... Potem so eden za drugim prišli na svet otroci, štirje fantje in dve deklici. Vsi se še danes radi vračajo domov in ob konicah priskočijo na pomoč. Karštiriindvajsetduš se včasih najde za skupno mizo v hiši,« pripoveduje Alojzija in nadaljuje: »Včasih smo vse pridelali doma, saj je bilo za »pavra« sramotno, da sije kakšno živilo kupil vtrgo-vini. Kmetje moral imeti doma vse. Tako smo »ta boljšo« moko za rezance kupili včasih skrivaj, da sosedje niso opazili.« Danes so ročno obdelavo polj zamenjali stroji, vole, s katerimi so orali, pa traktor z modernimi priključki. Le tu in tam v strminah Napotnikovi travnike še pokosijo ročno. »Ta glavni« pri tem opravilu je še vedno oče Ivan, ki se kljub svojim triinsedemdesetim letom ne da kartako. V prostem času, kolikor mu delo na kmetiji seveda dopušča, rad brklja po svoji delavnici. Izdeluje drobne stvari, lotil pa seje tudi pohišlva, s katerim so opremili prostore v hiši. V sodobno opremljenem hlevu je mesto našlo dvajset glav živine. Prihodek kmetije predstavlja v večji meri oddaja mleka, za katerega je Ivo prepričan, daje kljub visoki kvaliteti še vedno podcenjeno. V hlevu so namreč krave molznice, medtem ko telice oddajo in jih pozneje, ko so godne za molžo, ponovno odkupijo. O klanju v klavnicah je skeptičen: »Prevoz živine iz domačega hleva do klavnice je za žival zelo stresen, povezan pa je tudi z visokimi stroški. Poleg tega svoje govedo lahko dobiš iz klavnice šele po nekaj dneh.« Tudi o vstopu v Evropsko unijo Ivan nima dobrega mnenja. Prepričan je, da se bo tako majhnim kmetijam, kot je Napotnikova, bolj slabo pisalo. »Kakšno je kmetovo mnenje o vstopu, nihče ne vpraša. Pa tudi če bi to storili, je vprašanje, kako bi ravnali. To je tako kot volitve. Vprašajo te, potem pa naredijo po svoje.« O izobraževanju kmetov je prepričan, da se mora kmet soočiti z različnimi vprašanji, zato seje vredno neprestano izobraževati: »Danes mora biti kmet vse, od dobrega pridelovalca do živinozdravnika.« Pred dvajsetimi leti so se ob kmetovanju začeli ukvarjati s turizmom na kmetiji kot dopolnilno dejavnostjo, oddajajo namreč apartmaje. »V času Jugoslavije smo imeli polno poleti in pozimi. To so bili predvsem mladi, ki so hodili na smučanje na Golte. Danes pa naši apartmaji ostajajo prazni. Le tu in tam se ob praznikih pojavijo manjše skupine,« se v pogovor vključi Jožica, ki je bila v času našega obiska okupirana z najmlajšimi člani Napotnikove družine. Najstarejša Martina seje letos poslovila od osnovnošolskih klopi in se vpisala v gospodinjsko šolo, medtem ko osnovnošolec Ivi že razmišlja o kmetovanju z očetom ter urno priskoči na pomoč pri marsikaterem opravilu. Le najmlajša Tadeja je še vedno zatopljena v svoj otroški svet in rada popestuje mačko ali kakšnodrugožival,sajteh pri Napotnikovih ne manjka. Marija Šukalo GORNJEGRAJSKI UPOKOJENCI DOSTOJNO PROSLAVILI POLSTOLETNI JUBILEJ Delovno in vztrajno kot mladostniki Gornjegrajski upokojencizase pravijo, da zaradistar-ostnih tegob ne zmorejo posebnih podvigov, kar pa ne bo držalo, saj je poleg izletov in družabnih srečanj, kijih organizirajo za svoje člane, njihova prisotnost v kraju vidna skoraj na vsakem koraku. Mladeniči in mladenke v nekoliko zrelejših letih praviloma Ivomo sodelujejo v številnih gornjegrajskih organizacijah in društvih, torej je zbiranje v upokojenskem drušlvu samo formalna obveza do stanovske organizacije, kateri se resnici na ljubo razdajajo z vso energijo. To je potrdilo tudi pravkar minulo praznovanje 50tet-nice drušlva, ki so ga organizirali in izvedli z velikim zamahom. Združeni ob predsednici Heleni Rus so se dostojno spomnili Antona Kolariča, kije leta 1952 ustanovil društvo, in vseh, ki so v petih desetletjih soustvarjali društveno organiziranost upokojencev od Nove Štifte do Bočne. Slednji so kasneje ustanovili lastno drušlvo, medtem ko upokojenci iz Nove Štifte z lastnim praporjem ostajajo zvesti gornjegrajskemu drušlvu. Ob praznovanju sejejubilantovsspominsko plaketo spomnila tudi Zveza društev upokojencev Slovenije, župan Toni Rifelj pg je v imenu občine Gornji Grad na oba upokojenska prapora pripel spominska trakova. Savinjčan Predsednica gornjegrajskih upokojencev Helena Rus S priznanjem ZDUS (foto: Savinjčan) ZGORNJESAVINJSKO-ZÄDRECKO OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Opravili svečano veteransko dejanje in razvili prapor Slovenci smo pred enajstimi leti udejanjili stoletne sanje in uresničili prizadevanja za samostojno Slovenijo tudi na dejanski ravni. Ločitev od nekdanje skupne države Jugoslavije ni bila zgolj simbolno dejanje, zgodila se je desetdnevna osamosvojitvena vojna, v kateri je bilo treba zgrabiti za orožje in v kateri je bila prelita tudi slovenska kri. V vojni za Slovenijo se je znašla tudi Zgornja Savinjska dolina, na srečo brez človeških žrtev in ranjenih, vendar energično in odločno, saj so takratni odgovorni odločno zavrnili predajo orožja JLA. S pogajanji in brez sile se je razpletla drama z graničarji v Logarski dolini, o pripravljenosti takratne teritorialne obrambe in milice pa pričajo tudi dogodki ob predaji helikopterja JLA na Golteh. nekatere prekratka slab odnos države fl do veteranov se kaže vtem, da imajo Bj w. . tisti, ki so Slovenijo napadli, boljše B' j# M ;JI? WmfÙf S Bfl pogoje za upokojitev. H ' g ® T JBL ! "V Sloveniji je danes 19.000 veter- ^ ^ t '"h d t / tv " praporše bolj združevala,"je pred raz- |. £ MH S*B| %' MM vitjem prapora, ki sta ga opravila “ i0^\| US skupaj z Nikom Purnatom, predsed- S s E ' j nikom OZWS Zgornjesavinjsko Za- igea 2001: aooa a | .... p Dejanja torej, ki so vredna zgodovinskega spominjanja, z razvitjem prapora Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko Zadrečke doline na dan državnosti v Šmartnem ob Dreti pa so dogodki izpred desetih let zaznamovani tudi na simbolni ravni. "Premalo se zavedamo pomena osamosvojitvene vojne," je zbrane nagovoril Jože Kuzman, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Po njegovem mnenju je bila vojna za Slovenijo za Družina Brezovnik iz Poljan je prejela častni naziv Slovenska družina (foto: Ciril M. Sem) drečke doline, zbranim dejal Jože Kuz- Mozirje so zahvalne listine prejeli GG man. Prapor je eden od glavnih Nazarje Transport in gradnje Prihova, razpoznavnih simbolovvsake organ- Cinkarna Celje PE Kemija Mozirje, Isk-izacije, zato so se veterani tega ob- ra Feriti Ljubno ob Savinji in Zadruga močja že kmalu po lanskoletni us- Mozirje Blagovnica Gornji Grad. Za tanovitvi odločili, da ta simbol dobijo v skladiščenje in čuvanje oborožitve civ- najkrajšem času. To jim je s pomočjo ilnih struktur SO Mozirje pa je prejela darovalcev tudi uspelo. častninazivSIovenskadružinadružina Za pripravljenost prevzeti odgovor- Brezovnik, po domače Borsečnik iz nostzatajnoskladiščenjeorožja in stre- Poljan nad Rečico ob Savinji, liva takratnih enot TO bivše občine Savinjčan Prapor območnega veteranskega združenja je predsedniku Niku Purnatu izročil generalni sekretar ZVVS Jože Kuzman (foto: Ciril M. Sem) t I 1 tl i s MLADA SLOVENIJA najboljše Slovenija, ki so ga začeli lani in ga nadaljujejo to poletje, so člani Mlade Slovenije, podmladka stranke NSi, organizirali kolesarjenje po slovenski deželi. Namen projekta je na aktiven, mladim lasten način obeležiti dan državnosti oziroma obletnice samostojnosti. S projektom želijo poudariti, da smo Slovenci po enajstih letih pred novimi izzivi, pri čemer mislijo predvsem na evropske integracije. Lani so zato prekolesarili pred\ kraje, ki jih je posebej zaznarra lOdnevna vojna za Slovenijo, pa so se podali na tridnevno "popotovanje" po osrednji Štajerski in S kolesom nad ideje Gorenjski. Začeli so na Ruju, se pre- tod so se okrepčani podali proti obdelali gorenjski del in etapo zak-ko Celja spustili v občino Tabor in NazarjaminGornjemuGraduterčez ljučili v Šentjakobu pri Ljubljani, mimo Polzele dospeli v Mozirje. Od Črnivec v Kamnik. Naslednji dan so Vesna Petkovšek Člani Mlade Slovenije so se med kolesarjenjem po domovini ustavili tudi v Mozirju (foto: Ciril M. Sem) 6. DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠTIRIKRATNI LOVSKI KOMBINACIJI Odlična organizacija in vrhunski rezultati Na strelišču LD Gornji Grad so pretekli vikend merili moči najboljši slovenski strelci med lovci. Preko petdeset tekmovalcev iz vseh zvez lovskih družin se je prvi tekmovalni dan pomerilo v disciplinah lovska risanica in streljanje v tarčo srnjaka, drugi tekmovalni dan, v nedeljo, pa sta najboljše slovenske strelce čakali še preizkušnji v streljanju na premično tarčo divjadi in glinaste golobe. Gornjegrajski lovci so ponovno dokazali, da so odlični organizatorji, saj je v dveh tekmovalnih dneh prvenstvo potekalo brezhibno, kar je ob koncu tekmovanja poudaril tudi Brane Kurnik, ki je pri LZS zadolžen za strelstvo. "Organizacija prvenstva, ki nam jo je zaupala Lovska zveza Slovenije, je za družino velika vzpodbuda. Vseh 74 članov seje pri pripravi prvenstva zelo trudilo, seveda pa je levji delež zaslug za izvedbo tekme treba pripisati tehnični službi in njenemu vodju Naniju Tiršku. Državno prvenstvo je dokaz več, da je to strelišče ustrezno tudi za športno streljanje, predvsem pa sem vesel, da se v dveh tekmovalnih dneh ni zgodila nobena Dušan Žehelj je postal državni prvak v streljanju na tarčo srnjaka (foto: Savinjčan) nesreča. Tudi to verjetno dokazuje dobro organizacijo," ni skrival zadovoljstva po končanem tekmovanju starešina LD Gornji Grad Ivan Mikek. Gornjegrajski lovci so se ob dobri organizaciji izkazali tudi kot odlični strelci, saj je njihov član Dušan Žehelj dosegel najboljši rezultat v streljanju na tarčo srnjaka in precej pripomogel, da sije ekipa Savinjsko-kozjan-ske zveze lovskih družin Celje v kombinaciji pristreljala drugo mesto, za ekipo ZLD Gorenjske in pred ekipo GL Medved. Savinjčan Najuspešnejši tekmovalci DP s predstavniki organizatorjev (foto: Savinjčan) m L V v GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Iz preteklosti v današnje dni Gornjegrajci svoj občinski praznik tradicionalno začnejo z otvoritvijo likovne razstave. Tokrat so se predstavili člani Kulturnega društva Gal, ki združuje likovne ustvarjalce iz celotne Zgornje Savinjske doline. Udeleženci kolonije so na platno upodabljali predvsem gornjegrajsko zgodovino, ki jo poosebljajo ostanki nekdanje graščine, cerkve in obrambnega stolpa. Bera upodobitvene domišljije je presegla vsa pričakovanja, tako da so si lahko udeleženci otvoritve ogledali samo del iz sicer kakovostno in korektno obravnavanih tematik. Dejstvo je, in to je dokazala tudi gornjegrajska razstava, da so Galov-ci v treh letih pod vodstvom likovnega pedagoga Robija Klančnika in akademskega slikarja Denisa Senegačnika, ki je "svoje likovnike" spremljal tudi v Gornjem Gradu, dosegli zavidljiv napredek in z njim povezane uspehe. V Gornjem Gradu so se predstavili: Nada Zager, Klemen Volovšek, Mateja Ta- Zgornjesavinjski likovniki so druženje v Gornjem Gradu izkoristili tudi za izmenjavo izkušenj (foto: Savinjčan) jnšek, Slavica Slapnik, Mojca Sempri-možnik, Branko Rupnik, Jure Repenšek, Anka Rakun, Mateja in Biserka Krušlin, Danica Jenžovnik ter Ema in Jana Janko. Pomemben kamenček k razstavi zgomjesavin-jskih likovnikov so pod vodstvom likovnega pedagoga Jureta Re-penška prispevali tudi učenci gornjegrajske osnovne šole Romana Tes-ovnik, Nežka Tesovnik, Urška Krznar, Sandra Semprimožnik, Danica Krumpačnik in Aleš Žmavc, celotno prireditev pa so z izbranim programom dopolnile učenke nazorske glasbene šole pod vodstvom prof. Katje Gruber. Savinjčan PUŠELJC NA NIZOZEMSKEM Poleg nastopa na festivalu tudi promocija naše doline Sredi junija so se članice skupine Pušeljc predstavile v Realteju na Nizozemskem. Na 26. mednarodnem folklornem festivalu so bile spremljevalna skupina folklorne skupine Kulturno umetniškega društva Grifon iz Šempetra. Sodelovanje s Šempetrčani je po prepričanju Ivane Žvipelj, vodje pevk, plod srečnega naključja. Na festivalu so se poleg savinjskih pevkin plesalcev, ki so bili edini predstavniki iz Slovenije, predstavile tudi skupine iz Nemčije, Paragvaja, Srbije, Kitajske, Belorusije in domače skupine z Nizozemske. Več kot štiristo nastopajočih je prikazalo značilne plese svoje države. Dopoldneve so plesalci in pevke izkoristili za predstavitev po različnih ustanovah, od domov za ostarele do različnih rehabilitacijskih centrov v bližini Realteja na Nizozemskem. Na samem festivalu so se Slovenci predstavili z dvajsetminutnim programom, v katerem so prikazali plese in običaje naših pokrajin v različnih nošah. Odmore, ki sojih folkloristi potrebovali za preoblačenje, so popestrile ljudske pevke iz naše doline. Po prepričanju pevk je bil njihov nastop kljub jezikovni razliki, saj so ja, Betka Ročnik iz Podhoma, Marjana Rihter iz Deve, Magda Ermenc iz Radmirja in harmonikarka Dragica Vršnak s Home so gradivo zanjo zbrale v naši dolini, deloma pa tudi po Koroški. Stare ljudske »viže«, ki sojih nekoč prepevale ženske po vaseh ob različnih dogodkih, bodo jeseni predstavile tudi doma, medtem ko so sredi junija to storile že na festivalu. Nastop na tako velikem festivalu, kotje bil mednarodni folklorni festival na Nizozemskem, je bil za pevke Pušeljca svojevrstno doživetje. Desetdnevno bivanje in druženje z nastopajočimi iz drugih držav so izkoristile za spoznavanje ljudi in njihovih običajev - tako nastopajočih kot domačinov. O njihovih doživetjih bomo vSavinjskih novicah vsekakor še kaj zapisali. Marija Sukalo prepevale v slovenščini, dobro sprejet. Čas trajanja festivala so vsi nastopajoči izkoristili tudi za predstavitev države, iz katere prihajajo. Tako so članice Pušeljca stojnico na ulicah Realteja izkoristile tudi za promocijo Zgornje Savinjske doline. Pevke so v začetku junija izdale svojo prvo kaseto z naslovom Tudi jaz sem rožica. Ivana Žvipelj iz Mozir- Kvintet Pušeljc (foto: Vinko Matjaž) TABORNIKI ROD SOTOČJE NAZARJE Pohod za utrditev znanja iz orientacije Da bi se pripravili na taborjenje in delo z najmlajšimi, so se taborniki vodniki roda Sotočje Nazarje podali na haik - dvodnevni pohod po neznanem terenu, kjer so se orientirali ob pomoči topografske karte, s sabo pa so imeli le najnujnejšo hrano in opremo za bivanje v naravi. Želeli so si utrditi znanje iz orientacije ter preizkusiti psihofizične sposobnosti za taborjenje. Na pohod so se podali 23. junija, štartje bil pred mozirsko osnovno šolo, s sabo pa so vzeli šotorke, spalno vrečo in najnujnejšo opremo za taborjenje. Taborniki so pot premagovali s skoraj desetkilo-gramskim »tovorom«. Trasa pohoda jih je vodila čez Brdce do Blat in Dol Suhe nato do Žekovca in proti izviru Mozirnice preko soteske ter ob rečni strugi do skritega prostora ob manjših slapovih. Po poti so na kontrolnih točkah reševali vprašanja o različnih temah s področja taborništva. Na cilju ob izviru Mozirnice so si želeli postaviti bivak, Tu pajihje čakalo presenečenje. Čeprav je kraj zelo nedostopen, je bila tudi tu narava onesnažena z različnimi odpadki, predvsem s pločevinkami, kar potrjuje, da tudi najbolj skriti kotički niso več neokrnjeni. Zato je bila njihova prva naloga očistiti prostor in ga pripraviti za postavljanje bivaka, ki so ga postavili iz šotorskih kril in materiala iz narave. Bivanje ob Mozirnici je minilo v delovnem vzdušju, saj je načelnik Ivo Collautti pripravil zanimivo predavanje o nekaterih ogroženih vrstah živali v Sloveniji. Večer so zaključili s klepetom ob tabornem ognju. Naslednji dan so po zajtrku pospravili okolico ter se podali do cilja v Žekovcu, kjer so haik zaključili. Marija Sukalo SOLČAVA Po poti narodopisne dediščine Kmetice in kmetje iz Solčave, Jezerskega in Železne Kaple so lani avgusta skupaj oblikovali zanimivo pešpot, ki so jo poimenovali Kaša, kar naj bi bil narečni izraz za kaščo. Pot je zelo zanimiva in pelje od kmetije do kmetije, še posebej pa je pomembno, da ni preveč zahtevna. Bernarda Prodnik, ki v solčavski občini med drugim pokriva tudi kmetijsko področje, pravi, da je najtežji del poti iz Logarske doline, preko Savinjskega sedla na Jezersko. Ob tej priložnosti so izdali tudi karto, ki je na voljo v informacijski pisarni v Logarski dolini. S pešpotmi Kaša želijo obmejni turistični delavci pohodnike nekoliko seznaniti z življenjem na kmetijah na obeh straneh meje. Kako so ljudje živeli na tem območju nekoč in kako živijo danes, sta zanimivi vprašanji, ki nujno potegneta za sabo primerjavo in večno vprašanje, zakaj ti ljudje ostajajo v tem, za življenje vse prej kot idiličnem, prostoru. Kot rečeno, je simbol poti kašča, "kaša", ki so jo nekdaj uporabljali za shranjevanje žita, pa tudi slanine, gnjati, klobas ter jabolčnika in slivovke, vsega torej, kar so na kmetiji pridelali. Za vse, ki se podajo na pot, je dobro poskrbljeno tudi med samim pohodom, saj je mogoče na nekaterih kmetijah tudi prenočiti ali pa zavetišče poiskati v planinskih postojankah. Savinjčan __Organizacije________________________________________________ MEDVEDKI IN ČEBELICE POD ŠOTORSKIMI KRILI Dan odprtih vrat slovenske vojaške policije OGENJ KOT ZNAMENJE UNIČENJA STAREGA IN ROJSTVA NOVEGA Kresovi osvetlili nebo nad Mozirjem Tekmovanja v Gornjem Gradu se je letos prvič udeležila ženska desetina tamkajšnjega gasilskega društva (foto: Savinjčan) Po osrednji občinski slovesnosti so na predvečer Dneva državnosti po okolici Mozirja zagoreli mnogi kresovi. Eden izmed njih, tradicionalen od prvega rojstnega dne Slovenije, je zagorel tudi na Brdčkem vrhu. GASILSKO POVELJSTVO OBČINE GORNJI GRAD Tekmovanje s pridihom družabnosti Občinskega tekmovanja za pokal občine Gornji grad seje letos udeležilo kar sedemnajst desetin iz vseh treh društev gornjegrajskega občinskega poveljstva. Sploh prvič se je tekmovanja udeležila ženska desetina iz Gornjega Grada. Organizatorji, gasilci iz Bočne, so poleg odličnega tekmovalnega poligona pripravili družabno srečanje, na katerem so bili zmagovalci vsi, ki so se tekmovanja udeležili. "Pravtemuje tekmovanje tudi namenjeno," je dejal pokrovitelj tekmovanja župan Toni Rifelj, kije devetim ekipam zmagovalkam podelil pokale. Savinjčan Na tabornem prostoru na Lazah so najmlajše tabornice in taborniki rodu Sotočje v času od 27. do 30. junija preživljali ene izmed prvih resnejših preizkušenj v svojem življenju. Kar štiri dni brez mamic in očkov, hladne noči pod šotorskimi krili, dolge in temačne ure nočne straže in še kaj so dodobra zvišali mero adrenalina, ki se je pretakal po njihovih žilah. Kresovanje so tudi tokrat organizirali člani Kulturnega društva Jurij, njihovi Koledniki pa so na srca zbranih potrkali s slovensko pesmijo. Številne udeležence je nagovoril župan Jože Kramer. Za prižiganje ognja so letos simbolično poskrbeli najmlajši, za katere tako radi rečemo, da so naša prihodnost. Za prijetno vzdušje kresne noči stoletja pričakovane slovenske samostojne domovine so poskrbeli mladi glasbeniki Uroš, Andrej in Gregor. Benjamin Kanjir # Že prvi dan taborjenja je postregel z mnogimi aktivnostmi. Sestavljanju šotorov je sledil nočni pohod, katerega se taborniki nikakor niso zbali. Utrujeni od dolge hoje so se nato hitro poskrili v varna zavetja zasilnih domov, ki so sijih postavili na Lazah. Naslednji dan je bil v znamenju vojaške policije. Tabornike so namreč obiskali celjski vojaški policisti, S sabo so pripeljali pse, s katerimi so pripravili prikaz lovljenja in obvladanja kriminalca. Pokazali so tehnike iskanja prstnih odtisov in uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Manjkale niso niti puške in pištole, kijih policisti uporabljajo pri svojem delu. Največja gneča je bila ob bojnem oklepnem vozilu. Policisti so otroke z njim popeljali, da so lahko doživeli občutke, s kakršnimi se srečujejo pri svojem delu. Najlepši čas dneva so bili večeri in zbiranje ob tabornem ognju. Pesem, družabne igre in smeh so bili zagotovilo, da se naslednje leto zopet srečajo. Najmlajši taborniki, medvedki in čebelice, stari od sedem do dvanajst let, so se vtem sestavu zbirali skozi celo šolsko leto. Učili so se veščin, katerih najboljši zaključek je prikaz za starše. Ti so se jim na taborjenju pridružili zadnji dan. Benjamin Kanjir Pripadniki vojaške policije so tabornikom predstavili pestro paleto svoje tehnične opreme (foto: Benjamin Kanjir) Kljub temu pa ni bilo hudo. Vestni in odgovorni vodniki so skrbeli za prijetno vzdušje, za pravilno pojmovanje novih preizkušenj in obilo nalog, ki se jih je bilo potrebno lotiti. Taborniške veščine so stvari, ki se jih je vredno dobro naučiti, saj lahko omogočijo znosno življenje tudi izven varnih domov. KINO MOZIRJE Sobota, 6.7. ob 20.30 in nedelja, 7.7. ob 19.00: KRALJ ŠK0RPI0N0V - pustolovski film Režija: Chuck Russili Vloge: Dwayne Daniel, David Hayter, William Osborne KINO NAZARJE Sobota, 6.7. ob 20.00 in nedelja, 7,7. ob 17.00 GROF MONTE CRISTO - akcijski film Režija: Kevin Reynolds Vloge: James Caviezel, Guy Pearce, Richard Harris, Ji KRALJ SKORPIONOV ■E iristo- Kralj škorpionov se dogaja štiri stoletja preden je bila v Egiptu postavljena velika piramida. Čarovnica je napovedala, da bo veličasten kralj E kmalu sedel na prestol. Okrutni Memnon ne izbira sredstev, da bi se dokopal do tega položaja. To mu skušajo preprečiti zadnji Akadijci, predstavniki starodavnega sumerskega plemena, a kaj kmalu od skupine ostane le pogumni Mathayus. GROF MONTE CRISTO Mornar Edmond Dantes je preprost in pošten mladenič, katerega mirno življenje in načrtovano poroko s prelepo Mercedes uniči njegov najboljši prijatelj Fernand. Ta želi Mercedes zase in ga zato prevara. Poskrbi, da Dantesa po krivem obsodijo in da ga pošljejo v zloglasni zapor, kjer preživi dolgih 13 let. Dantes, zapuščen in razočaran, čez čas pozabi na vse, v karje verjel. Ves čas razmišlja le o tem, kako bi se maščeval izdajalcem. S pomočjo sojetnika skuje načrt za pobeg iz zapora. Beg mu uspe in kmalu se prelevi v skrivnostnega in bogatega grofa Monte Crista. Z zvijačo mu uspe priti v francosko plemstvo, kjer začne načrtno uničevati človeka, ki gaje prevaral in poslal v zapor. ZAKAJ TAKO RADI OPRAVLJAMO? Zamislimo si vsakdanji prizor. Marija hiti s papirji v rokah po hodniku v službi mimo Jožeta in Renate. Renata pa tiho pove Jožetu: "Si videl, kako je včeraj osvajala šefa?" Jože pomenljivo pogleda kolegico in poznavalsko doda: "To včeraj ni bilo prvič." Renata: "Ali res? Povej no!" Če bi ju tedaj nekdo tretji vprašal, kaj se pogovarjata, bi najverjetneje odgovorila, da nič. In prav o tem nič govori ta članek. Gre za opravljanje kot obliko pogovora, ki se ga vsak dan po svetu udeležuje na milijone ljudi in mu odmerja kar precej časa in pozornosti. Imate radi opravljanje? Ne? Ne morete ga prenesti? Jasno. In vendar mu občasno prisluhnete...takšno nasprotje začuti večino izmed nas, kadar nas opravljanje prizadene. To so ponavadi drobne skrivnosti iz zasebnega življenja oseb, ki niso navzoče. Zakaj opravljamo prav vsi? Razširjamo in si izmišljujemo stvari, ki niso zmeraj resnične. Opravljanje ni samo ena najstarejših oblik pogovora, ampak tudi ena najbolj razširjenih. In poteka tako v Ameriki kot v preprosti slovenski gostilni, tako na pesku Balija kot tudi v indijanski vasici ob Amazonki. Radovednost, privoščljivost, veselje nad razkritjem skrivnosti in igra domišljije... Vse te značilnosti, ki se izrazijo pri opravljanju, so preprosto človeške. Opravljanje za- dovoljuje prenekatere čustvene potrebe ljudi. Večina ljudi presoja opravljanje z dvojnimi merili. Po eni strani se počutijo prijetno, ko poslušajo opravljanje oseb, ki niso navzoče, ali pa celo, če sami opravljajo, po drugi strani pa načelno opravljanje zavračajo, saj velja to v vsaki družbi za dejanje, ki ni moralno zaželeno. Nihče uradno noče imeti opravka z govoricami, še manj z ljudmi, ki so znani kot opravljivci. Z opravljanjem so se že v preteklosti ukvarjali znanstveniki, filozofi in cerkev. Odnos do takšne vrste govoric se kot rdeča nit vleče skozi običaje, pravila vedenja, govorjenje in traktate od Antike vse do danes. Kaj je tisto, kar nas žene k opravljanju, ko dve osebi opravljata tretjo, ki je ni zraven? Takšna vrsta pogovora nastane iz potrebe, da se med osebama, ki se pogovarjata, ustvari večja zaupnost. Tudi opravljanje ima svoja pravila. Objekt opravljanja ne sme biti navzoč, kajti potem opravljanje ne deluje. Če so osebe z objektom opravljanja tesno povezane, opravljanje takoj preneha in udeleženci pogovora takoj zamenjajo temo. To poznamo iz izkušenj. Prav odsotnost tistega, o katerem se govori, je prvi pogoj za nastanek govoric, ni pa edini. Vemo, da niso vsi pogovori o osebi, ki ni navzoča, opravljanje. Na primer: če nekdo pripoveduje o posebnih pivskih navadah osebe, ki jo je spoznal med dopustom, pogovor sicer zadeva osebnostne značilnosti nekoga, ki ni navzoč, toda to ni pravo opravljanje. Naslednji pogoj, da govorica dobi značilnost opravljanja, je, da vsi navzoči poznajo osebo, ki jo opravljajo. Pri tem ni pomembno, kakšno je to poznanstvo. Lahko je bežno, tesno, intimno, ali pa je govora o javni osebi, ki jo navzoči poznajo samo na daljavo, in vendar vsi vedo, za katero gre. „ Po drugi strani je opravljame tudi vrsta zdravila. Nedolžno opravljanje je lahko celo pravi balzam za dušo. Če bi ga opustili, potem bi izginila tudi tista zaupljivost, ki jo ustvarimo z besedami: »To naj ostane samo med nama...« Milena àea-^ir-w ., -x -I'säS^'a.S -. i^%3fä£&BSISaB& Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žMnozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEU Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950, Izlet izžrebanih naročnikov Savinjskih novic Že 8 let sem naročnica Savinjskih novic in jih res z veseljem prebiram. Prvič v življenju sem bila izžrebana, zato ne morem preko tega, da ne bi napisala nekaj vrstic o izletu. S sestrično Martino sva se zgodaj odpravili od doma, saj sva se tega izleta obe res veselili. To ni bilo zastonj, saj sva že v Nazarjah opazili, da so vsi izžrebani sami prijazni in dobrovoljni ljudje. Kar vedela sem, da bo lep in vesel dan. Že kmalu po začetku vožnje smo izstopili, saj smo bili povabljeni na odlično malico, ki jo je pripravil g. Dani Grudnik, zastopnik Steyerjevih vin v Savinjski in Šaleški dolini. Pot smo nadaljevali v Steyerjev vinograd na Plitvički vrh pri Apačah. Tam nas je pričakala godba ter odličen prigrizek in izvrstno vino. Ogledali smo si vinograd in trte, ki so jih posadili znani ljudje, kot je g. Kučan, ga. Vita Mavrič in drugi. Tudi za Savinjske novice so posadili trto in sicer g. urednik z ženo. Ko smo to opravili, smo se odpeljali v Apače. Tam je bila tekma košarkarjev, nekateri pa smo si ogledali tamkajšnjo cerkev, katere zgodovino nam je predstavil g. župnik. Sledila je nogometna tekma, kjer so nekateri uživali v igranju, nekateri v navijanju, nekateri pa smo pili, peli in se veselili. Ogledali smo si še vinsko klet g. Stey-erja in nakupili njegovo izvrstno kapljico. Proti večeru smo se vračali, a kar prehitro je minila pot, saj smo bili vsi zelo dobre volje. Naj povzamem: to je bil izlet za dušo in telo! V imenu sestrične in v svojem imenu se iz srca zahvaljujem organizatorju g, Franciju Kotniku in gostitelju g. Steyerju. Ida Mežnar Center 94 Črna na Koroškem \ V slovenski demokraciji lahko brez posledic govorijo resnico samo opravilno nesposobni. Savinjčan ___________________________________J Dodatek za velike družine V 26. številki Savinjskih novic smo v članku Dodatek na velike družine pomotoma zapisali, da morajo starši, ki niso uveljavljali pravice do dodatka za velike družine, vložiti zahtevek do 15. julija. V resnici morajo posebno vlogo za dodatek za velike družine dati le tiste družine, ki niso uveljavljale pravice do otroškega dodatka. Družinam, ki so uveljavljale pravico do otroškega dodatka, pa je pravica do dodatka za velike družine avtomatično priznana. Opravičujemo se za napačno podano informacijo. Utrinek z izleta s Savinjskimi novicami Jasno jutro je obetalo lep dan. Vsi udeleženci izleta so bili izredno dobre volje, polni pričakovanja, novih dogodivščin. In res, bilo je imenitno! Ogledali smo si košček naše lepe domovine in življenje, ki ga živijo v Plitvici pri Apačah. Vse seje odvijalo po programu, a mene je najbolj ganilo sajenje vinskega trsa! V ravni vrsti so bile skopane jamice, kjer že raste nov trs. Gospodar g. Steyer in njegova soproga sta vodila obred. Povabljenim sta razdelila že cepljene in že ukoreninjene trse. Slovesno so klicali imena in vsak je pristopil kjamici, pokleknil na našo mater zemljico in posadil vinski trs. Z vso spoštljivostjo in zanosom so bele rokice greble po trdi ilovnati zemlji in zasipale žlahtno koreninico, ki bo čez tri leta rodila prve grozdne jagode. Gospod župnik je blagoslovil delo pridnih rok,trsu poželel lepo rast brez bolezni, toče, pozebe in drugih nadlog. Trs smo posadili tudi Zgornjesav-injčani. To častno delo sta opravila gospa in gospod Kotnik, drugi pa smo priče. Drugi nepozaben dogodek je bila pokušina sedem vrst vina. Kapljica seje iskrila v kozarcu, mmm... kako je dišalo... in okus-vsakje bil še boljši. Ne bi se mogla opredeliti koterije najboljši. To prepustim tistim, ki so vešči o tem. Zdaj že malo razumem, zakaj je vinska trta tako opevana in njen sad spoštovan. Nekdaj so rekli: za kapljico vina, kapljica znoja. Zdaj morda ni več tako, ker je dosti mehanizacije, ki lajša trdo ročno delo. Vse je bilo lepo, vse doživeto, vsa družba vesela in zadovoljna. Zahvalim se vsem, ki ste karkoli prispevali za ta nepozaben dan. Posebej še g. uredniku Franciju Kotniku, gostitelju g. Steyerju, šoferju avtobusa in še nepoznani gospe iz Gornjega Grada, ki je nas tri, ki smo ostale v Nazarjah brez prevoza, pripeljala pred domača vrata. Vsem naročnikom pa priporočam, ostanite zvesti Savinjskim novicam, z malo sreče boste šli z njimi na kak lep izlet. Vse izletnike in uslvarjalce Savinjskih novic prisrčno pozdravljam! Marija Ročnik Podhom 6, Gornji Grad ČRNA KRONIKA • TATVINA LESA Gornji Grad: 24. junija je D. Č. obvestil dežurnega policista, da mu je znanec iz gozda ukradel večjo količino lesa v-vrednosti okoli 600 tisoč tolarjev. Policisti so z naknadnim zbiranjem obvestil dejanja osumili L. S. iz okolice Bočne, zoper katerega sledi kazenska ovadba. • VANDALI V GOZDNI ŠOLI Loke pri Mozirju: 24. junija so neznani storilci v Lokah pri Mozirju v gozdni šoli razrezali dva šotora in iz njiju odnesli več ležalnih blazin. Škoda gre na račun Športne unije Slovenije. • OBLEŽAL NA CESTIŠČU Nazarje: 24. junija so morali policisti pomagati »vinsko utrujenemu« M. K., ki je zaspal kar na regionalni cesti. Zaradi oviranja prometa in žaljenja policistov je počitek nadaljeval v prostoru za izfreznitev, • ODNESEL RADIO Z ZVOČNIKI Nazarje: V noči na 27. junij je na Zadrečki cesti v Nazarjah neznani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke fiat punto in odnesel avtora-■ dio s CD predvajalnikom in zadnjo polico z zvočnikoma, v skupni vrednosti okoli 100 tisoč tolarjev. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta in pradedka Martina PFEIFERJA po domače Favškovega Tina (12.11.1914-25.6.2002) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter svete maše. Zahvala tudi dr. Žunterju, monsignoru Vratanarju, g. župniku Luknarju, g. Pozniču in g. Grudniku za poslovilne besede, gasilcem, pevcem iz Bočne in g. Andreju Mikeku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Še prej ko prišlo je poletje od nas za vedno si odšel nam pustil žalost, bolečino saj zadnjič zvon ti je zapel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Franca ZAMERNIKA iz Konjskega vrha (3.2.1934-12.6.2002) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala velja tudi g. župniku Gračnerju, pevcem in govorniku ter pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 04I 665-329 Nihče ne sliši, kako jočem, nihče mi solz ne otre, nihče me nežno ne poboža, in vse molči, odkar Te ni. ZAHVALA V 56. letu je umrl naš dragi ati Franc BIBIČ ml. iz Letuša (31.5.1947 - 24.6.2002) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kiste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Ivanu Napretu za opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Usar iz Vinske Gore. Žalujoči: hčere Bernarda z družino, Brigita z Gregom, Barbara, sin Franci in Helena V SLOVO Ata, tako na hitro si odšel od nas, ne da bi lahko še kdaj zaslišali tvoj glas. Srce tvoje prehitro je ugasnilo, a bolečine v naših srcih nam ne bo še dolgo zacelilo. Vse boljprazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA Ob boleči izgubi ata, starega ata in tasta Antona VERŠNIKA Tomanovega ata iz Nove Štifte (1932-2002) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše ter darovali za cerkev. Zahvala gospodu župniku Lojzetu Ternarju za opravljen pogrebni obred, Antonu Strnadu za poslovilne besede, organistu in pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebcem, gasilcem in vsem, ki ste našega ata pospremili k večnemu počitku. Žalujoči domači in vsi njegovi O, zdravo, draga! Lepo, da si se oglasila! Samo trenutek počakaj, da utišam radio! Upokojenec Alojz se trudi okoli Betke. Francelj ga vpraša: -Zakaj misliš, da je medicinski sestri kaj do tebe? -Ker me hodi kar naprej gledat.. : -V bolnici si, bolan si, kaj je to tukaj takega, če te pride pogledat medicinska sestra ? -Ona ne dela na mojem oddelku, pride tudi ko ni dežurna, sploh pa..., včeraj mi je rekla, da je čas za v posteljo, potem pa je bila tam pred mano! -Celo noč nisem zaspal! -se žali gost receptorju hotela. -Postelja je vsa razmajana... -Ste pa prvi, ki se žali, da pri nas ne more zaspati. Vsi drugi v našem hotelu gredo v posteljo iz drugih razlogov. Policija išče fanta, ki je dekletom po vasi razlagah razlike med deklicami in ženskami. Čez devet mesecev bodo potrebovali tudi njegovo števil ko tekočega računa. To je moja oporoka, Elvira. Če se mi kaj zgodi, boš zelo bogata vdova! Štoparka pravi Guštinu: -Vzemite me s sabo v Maribor, -z dekoltejem se zapeljivo prisloni k oknu avta, -se vam bo splačalo. -Ustavi raje koga drugega, sem namreč že rahlo v letih in se bojim, da se tebi ne bo! -Šef, jutri bi rabil izreden dopust... -Zakaj? -Rad bi prijetno presenetil ženo. -Potem ti ga ne morem dati, ga je dobil že njen mojster. ißdjtef/w &&fMmmm -Zakaj si dobil ukor? -vpraša oče Luka. -Na morju smo učitelja zakopali v pesek. -To se ne dela. -Sam je tako hotel. -Zakaj si potem dobil ukor? -Nihče ga ni hotel odkopati. Mojca pride h Miličevim na obisk. -Kje imate pa Mihca?-vpraša. -Ni ga, -pove mama, -zbežal je od doma. -Oh, kaj pa zdaj? -Pridi na večerjo. Takrat se običajno vrne, kadar za vedno zbeži od doma. -Kdaj se direktor vrne s potovanja? vprašajo upniki tajnico podjetja. -Vrne? Ne vem. Ko sem naročala letalsko karto, mi je rekel, da za povratno nima denarja. -Draga, ker grem na nevarno službeno pot v Alžirijo, -naročuje mož ženi, -sem sklenil, da ti zaupam šifro od blagajne, kjer je veliko denarja. -Lepo, dragi. -Samo v primeru, da se mi kaj hudega zgodi, boš odprla blagajno in mi z denarjem priskočila na pomoč. Mož je na poti na letališče, ko mu zazvoni mobilec: -Da, draga? -Zmoti! si se, dragi, nisi mi dal prave šifre. POPOTNICA ODLIČNJAKOM Gornjegrajski župan Toni Rifelj se vsako leto spomni na najboljše učence vosnovni šoli. Tudi letosje »super odličnjakom« podelil priznanja za dosežen uspeh in jim podelil »napotnice« za nadaljnji študij. (PETICE PRESS) OBLETNICA TOPLICE Margareta Atelšek in Fanika Jurjevec, dve vrli Okoninki, sta ob prvi obletnici delovanja društva podeželskih žena Toplica prižgali majčken ognjemet na torti, ki jo je spekla Ida Voler po naročilu ljubenske županje Anke Rakun. Ob prazniku so Okoninke torto prijazno razdelile ne samo članicam društva, ampak tudi stanovskim kolegicam iz Prekmurja in zgornjesavinjskim županom. (TOPLICA PRESS) ČESTITKE IN POZDRAVI Ob novem knjižnem rojstvu je Ediju Mavriču - Savinjčanu med prvimi čestital Darko Repenšek, ki je za knjigo o Kocbeku prispeval tudi uvodnik. Repenšek se po lastnih besedah počuti vse bolj Gornjegra-jčana, čeprav se govori, da je vse bližje Ljubljani. Svojo trajno naklonjenost rojstnemu Gornjemu Gradu je na predstavitvi Mavričeve knjige izpovedal tudi prometni minister Jakob Presečnik, ki je pred dnevi Savinjčanom z zadovoljslvom odprl nekaj kilometrov avtocestne bližnjice do državne prestolnice. (VLADA NA SONCU PRESS) IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Starina, žrelo, pitekantropus, Ebo, rigidnost, kentaver, Ante, trik, alod, Iro, Rijad, osmak, ojačevalec, CL, FS, Emona, Enia, okov, DK, gnajs, tovarna, rabat, oje, Barbari, meso, Raeli, ts, EZ, pok, sial, telemark, tara, erika, Jackson, romar, arhaika MINI SLOVARČEK: SOLEV- makedonski pisatelj- Dimitar KMECL- slovenski politik- Matjaž LIAODONG- polotok na jugu Mandžurije RIGLER- slovenski jezikoslovec- Jakob HALOMETER- priprava za merj. Soli v raztopinah, solomer OBVESTILO REŠEVALCEM Rešeno križanko iz 27 št. SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka 16. julija 2002, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 27. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali tri vrednostne bone v vrednosti 6.000 sit, 4.000 sit in 2.000 sit, ki jih tokrat prispeva trgovina z gradbenim materialom Sam d.o.o. iz Nazarij. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 ^ V ZM smo s popusti pri avtomobilskih zavarovanjih poskrbeli, da lahko tudi svoj avto, potnike v njem in sebe zavarujete kar najbolj ugodno. Zato ne odlašajte in sklenite avtomobilsko zavarovanje pri naši zavarovalni družbi. Možnost obročnega odplačevanja brez obresti! Napovednik Aparthotel Rosa v Podčetrtku gosti cel julij razstavo slikarja Vlada Parežnika iz Mozirja • Petek (5. julij), ob 17.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Turnir v ženskem nogometu • Petek (5. julij), ob 21.00. Skakalni center ob Velenjskem gradu Nočna tekma za rudarsko svetilko • Sobota (6. julij), ob 15,00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Svečano razvitje prapora Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline • Sobota (6. julij), ob 14.00. Škale 20. vaška olimpiada • Sobota (6. julij), ob 8.00. Športno igrišče Žekovec 2. dan športa in zabave Žekovec 2002 • Sobota (6. julij), ob 20.00. Rečica ob Savinji Večer pod trško lipo • Sobota (6. julij), ob 21.00. Skakalni center ob Velenjskem gradu Nočna tekma za pokal Gorenja • Nedelja (7. julij), ob 9.00. Športno igrišče Žekovec 2. dan športa in zabave Žekovec 2002 • Nedelja (7. julij), ob 10.00. Robanov kot - kmetija Roban Pohod po poteh Robanovega Joža • Nedelja (7. julij), ob 14.00. Ranč Burger Veniše Tekmovanje v spretnostnem jahanju in spretnostni vožnji dvovpreg • Torek (9. julij), ob 20.00. Narodni dom Celje Koncert: Huan Vasle, bariton, Leon Engelman, klavir • Četrtek (11. julij), ob 21.00. Velenjski grad Koncert Darje Švajger m** Telefon: 703 20 00 Redakcija: 572 47 24 Faks: Savinjski val 572 44 27 Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure. Čestitke, male oglase in osmrtnice lahko naročite tudi v uredništvu Savinjskih novic. KUPON zo brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov iiuiiiiiiil ili lì iiiiiiiiiiininr»iiiiiiiiiii»iili uniiiiiiimiiii Čistokrvne bernardince prodam, tel. 031 747 879. Prašičke za nadaljnjo rejo ali odojke prodam. Tel. 5844-643. Prodam telico simentalko, 7 mesecev. Tel. 5841-891. Prodam bikca sivca okrog 140 kg težkega, tel. 58 41 685. Kupim bikce stare do 14dni. Tel. 5728-514 ali 041/749-818, Marjan. Kupim bikca mesnate pasme, prodamo lepo urejeno kmetijo. Vredno ogleda. 031/836-378. Prodam bale, letošnja 1. košnja. Tel.: 041/ 783-449. Prodam dva gorska kolesa srednje velikosti (18 prestav) po ugodni ceni. Informacije na tel.: 839/50-50 ali 839/50-51. Telica sivo rjava, A kontrola, breja 9 mesecev, naprodaj. Tel.: 03/5835-559, Telička sedem dni starega, prodam. Tel.: 03/ 5841-785. Prodam prikolico za prevoz živine - nova, naletna zavora in cerada. GSM 041/265-402. Škoda felicija LXI, I. 96, prevoženih 51.000 km, rdeče barve, drugi lastnik. Tel. 041/217-785. Prodam fiat uno 1,0,1. 1997, reg. 6/2003, cena 670.000 sit, km 31000, tel. 58 444 77. Prodam večjo količino silikatne opeke, cena 50 SIT. Tel.: 041/538-126. Osovino za traktorsko prikolico z kolesi prodam, tel. 031 314820. Prodam kosilnico BČS. Tel. 5845-225 -zvečer. Prodam dele za Zomos APN in BT, tel. 040 387 062. Ugodno prodam pralni stroj Venus - Gorenje 600 obratov, malo rabljen, tel. 041 453 952, 03 58 66 226. V Lučah oddamo delno opremljeno dvosobno stanovanje, tel. 041/941-892, MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s. p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Izvajamo kompletna adaptacijska dela v kopalnicah, popravilo, oplesk ter kompletna izvedba toplotnoizolacijskih fasadnih sistemov (baumit, rofix in demit fasade). Tel. 03/897-73-66, mob. 040/72-42-72. Milan Klemenčič, s.p., Zaključna gradbena dela, Partizanska 15, Velenje. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pieksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525. GSM 041/727-861, GSM 041/793-636. Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p., Žlabor 8,3331 Nazarje. MORDA STE ISKALI PRAV TO PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje I, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PESTRA IZBIRA: j - materiala za centralno ogrevanje, - materiala za vodovod, - kopalniške opreme, - keramičnih ploščic (po naročilu). Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke! h p Obiščite nas tudi na novi lokaciji Parižlje 12a (bivša Kovinooprema), tel. št. 705 02 80 Kjer vam nudimo: gradbeni material, belo tehniko, barve in lake, vijake in okovje ter male gospodinske aparate. Na visoki Upravni šoli je diplomiral SIMON TRBOVŠEK. Ob tem pomembnem dogodku mu domači z Dobrovelj iskreno čestitamo. Moški in ženska sta vsak polovica školjke: kadar sta združena, sta celota. URŠI in UROŠU na skupni življenjski poti želimo čimveč sreče, zaupanja in vere v večno ljubezen. Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 18.00 sobota od 7.30 do 12.00 ure V soboto 6.julija vas vabomo na dan odprtih vrat Sodelavci Savinjskih novic r* S O o oT CD c «0 lo c >co o « O S’"” Q_ Q_ Q_ O. >co > 05 (/) J*. ‘d TD CD -*—< 03 C CD CO E 05 »O O CD 05 C CO — ■C ^ 05 C > 05 i_ O Q_ E o _Q O C ‘c >o e CD CO CO $2 t5 o © co ^ *2 o. co "O co ° o o o co co 05 c CD < "5 Q g CD c CO 'CL CD ri © o c T3 c -S, © iT >© > S 5 > ;o g e w ro o z M O» M CO co co & >n >tn e « JS E >«» 0> )S E S * Delovni čas: od 8. dc - Celje - skladišče D-Per 7/2002 llllillllijll HP Deskjet 845C 23.300 SIT JE NA ŽARU1 UJAMO: "pekač" Sony cd-rw crxi75 '4x10x40 HP Deskjet 920 BASIS 800MHz 20GB... samo 87, ugodne cene multimedije, izobraževalnih programov, iger in računalniške literature ter veliko izbira zvočnikov. PRODAJA NA OBROKE (s kreditno kartico KARANJA, EUROCARD in UGODNIM BANČNIM POSOJILOM NLB) MNVtnnpiifMfgMV HB» v« z 'jfr-t&ttKKffti?'. m Do 20 7. in od 24.8.-31 8. 41.500 SJTj 7 polpenzionov ze od Možni tudi 3 in 5 dnevni paketi - od 21-.9»SIT< ITE S PRIJAVAMI Nazarjalf VSE CENE ŽE VSEBUJEJO DDV.