fojtnana plačana v gotovini Cena din 6.— Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje Leto H. — Stev. 20 NOVO MESTO, 19. maja 1951 Izhaja tedensko Naj živi bratstvo in enotnost narodov ter enotnost delovnih množic Jugoslavije, v boju za socialistično demokracijo, socializem in neodvisnost! Večna slava padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja Velike so bile žrtve, ki jih je dal novo-meški okraj v času narodnoosvobodilne borbe. 1641 ljudi iz novomeškega okraja je dalo svoje življenje za svobodo. Od tega števila je bilo samo iz območja mesta 108 padlih borcev in 56 žrtev fašističnega nasilja. Navajamo imena padlih borcev in žrtev :iz Novega mesta, katerih svojci so 9. maja na svečanih sestankih članov OF in ZB prejeli spomenice s podpisi vodilnih tovarišev našega vodstva. Borci I. teren: Turk Drago, Ferfolja Slavko, Petrič Maks, Ilovar Marjan, Zupan Stanko, Kovačič Ivan, Ilovar Anton, Polen-šek Ivo, Seigedin Franc, 2a.berna Vladimir, Cernoš Rajko. I II. teren: Bock Ernest, Polajnar Zinka Durini Viktor, Per Cveto, Smajdek Martin, Grana Ljudmila, Jakše Franc, Stepinšek Roman,, Medvešček Zvonimir, Seliškar Ladislav, Obrez Ivan, Peršina Alojz. III. teren: Novak Marjan, Mušet Drago, Bajer Anton, Grom Savo, Mihelič Drago, Grom Smiljan, Lap ajme Zlatko, Intihar Stane Borštnik Stojan, Mušet Slavko, Sedaj Helena, Mejak Stanko, Saje Vladimir, Majer Ivan, Zaje Ivan, Grom Stojan, Stopar Engel-bert, Vidic Anton, Malovič Mirko-, Jakopič Julij:. IV. teren: Pekol Viktor, Stritar Jože, Mali Ivan, Valantič Vida, Turk Anton, Zbačnik Aleksander, Kump Viljem, Handler Alojz, Pogačar Jože, L u zar Marija, Sprajcar Alojz, Sobar Jože, Kirn Rudolf, Petrič Žarko, Zbačnik Ignac,, Petrič Jože, Uderman Ljubo, Ha- loji, Krevs Rudolf, Borle ^ustevy-Kos inko, Gerdenc Franc, Kejžar Peter, 2unič Nikolaj, Saje Bodomir, Modic Maks, Kovači* Stanko. Irca vas: Lukšič Franc, Merčjak Milan, Matoh Franc, Fink Jožef, Fink Alojz, Mi-klavčič Ivan, Matoh Ivan, Gornik Viktor, Jerič Franc. Žabja vas: Vidic Anton, Knafelc Jože, Zupevec Anton, Zupevec Ivan, Hočevar Jože, Golob Franc, Zibert Franc. Bršljin: Mesojedec Jože, Klanjšek Dušan,, StiibrM Jože, Gromaz Oskar, Kočjaž Anton, Višnar Drago, Bivc Jože, Prešeren Jože' Peroci Albina, Sitar Stanko, Globevnik Franc, Zidar Stanko, Zupančič Franc, Cam-pa Anton, Mraz KaroL Razni, ki so stanovali v Novem mestu: Košir Ljubomir, Kosmač Leon, Jereb Dušani vrančič Miran, Hajtnik Anton, Pavšar Avgust in Drašler Josip. Žrtve fašističnega nasilja: I. teren: Kastelic Jože, Fungerčar Jože. H. teren: Knol Zdenko, Suhi Marjan, Burger Stanka, Kraut Jelka, Turk Ivan, Stepinšek Stanko, Pečar Stanko, Knol Rudolf. III. teren: Sede} Lado, Jesenko Anton, Hlede Slavica,- Mežnaršič Franc, Simič Anton, Turk Marija, Malovič Stanka, Radovan ^artin, Sediaj Katarina, Sedaj, Viljem, Meh le °že> Hlede Katarina, Malovič Marija. Iv- teren: Valantič Alojz, Valantič Akna., ^najter Anton, Uderman Dušan, Muren Rudolf, Valantič Marija, Valantič Aloj •,, Kravar Majda, Kravcar Mirko, Rems Bogomir, Rugelj Kazimir. Irca vas: Jerman Frančiška, Fir Anton, Fink Ivan, Fink Rudolf Hrovat Alojz, Fink Alojz. Žabja vas: Golob, Tomislav, Golob Cvetka, ^akopin Maks, Znidaršič Rudolf, Prešeren tr^nc, Jakopin Ivana, Novak Franc, Ka*}ršliin: Zidar Marija, Kastelic Danica, An' Jožica' Kastelic Draga, Pleskovec Fran3' Kukman Miha' Saje Franc, Kastelic ODPRAVLJEN JE OBVEZNI ODKUP v teJl dneh so krajevni odbori Zveze v j*_cev tud,i drugod po Dolenjskem, razdeljene J Sv°JCeTn padllih borcev in žrtev fašisti č-odb^, nasilJa spomenico. Ako so morebiti & ^rniki krajevnih organizacij. ZB ali OF v letihdali kakšno družino, ki je žrtvovala ditev kafeS°Vinske voj"eJ ™ ™i0 0SV°b°-moti mor? * Svojih naJdra2Jlh' pa po po-svojci M- Še ni doDila spomenice, naj se nizaeiiiP7 aIi žrtev Javijo najbližji orga-veze borcev oz. Osvobodilne fronte. Zvezna vlada je te dni izdala uredbo, s katero je ukinjen dosedanji obvezni odkup mesa, mršavih prašičev, mleka, krompirja, sočiuja (fižola graha in leče) ter sena in druge krme razen ovsa. Kmetje so z veseljem pozdravili najnovejšo uredbo* zvezne vlade in vidijo v njej edino pravilno pot za povečanje kmetijske proizvodnje. Prehajanje k svobodnemu trgu pomeni nedvomno doslej največjo vzpodbudo vsem kmetovalcem, da bodo čimbolj dvignili) svojo proizvodnjo. Znižanje cen kmetijskemu blagu in industrijskim izdelkom bo teklo vzporedno in bo vedno večje, čimveč bo blaga na trgu. Iz odgovorov predsednika Sveta za promet z blagom Osmana Karabegoviča posnemamo, da je vlada izdala nove odločbe predvsem iz naslednjih vzrokov: Poudariti je treba, da spadajo nove odločbe med ukrepe, ki jih izdaja vlada FLRJ za povečanje kmetijske proizvodnje in za poživitev trga, za boljšo preskrbo mestnih potrošnikov in za znižanje cen kmetijskih pridelkov na prostem trgu. Obvezni odkup mleka, krompirja, fižola, sena in slame preneha takoj, obvezni odkup mesa pa šele 1. julija 1951. Obvezni odkup mesa je treba izpolniti s 40 odstotki od letnega plana do 1. julija t. 1. zato, da bomo zadovoljili najnujnejše potrebe. S temi ukrepi se bo promet s kmetijskimi pridelki^v primeri z dosedanjim pisarniškim načinom odkupovanja zelo zbolj šal. Te pridelke smo morali doslej odkupovati, da preskrbimo mestno prebivalstvo. V novem načinu blagovnega prometa pa bi ta odkup zavitral predvsem razvoj kmetijskega pridelovanja in bo Že samo zaradi tega prehrana prebivalstva zboljšana. Sedanje stanje glede odkupa mesa ter preskrbe mestnega prebivalstva z mesom nam najbolj nazorno pove, kako nujne so bile te odločbe vlade. Objektivne težave so nastale zaradi povečanih potreb, pa tudi zaradi nezadostnega naraščanja proizvodnje (prirastka živine). Razen tega je obvezni odkup mesa že sam po sebi omogočal razne nepravilnosti, ki so jih zakrivili posamezni od-kupovalci po vaseh. Tudi to je slabo vplivalo na pripravljenost kmetov, da bi povečali število živine. Marsikje pa so od-kupovalci odkupovali celo plemensko in vprežno živino. Odkup je hitreje naraščal kakor prirastek živine- Pri govedu in prašičih smo zaznamovali lani v primeri z letom 1949 celo določeno nazadovanje. Tako je na primer goveje živine za približno lle/o manj, prašičev pa za 10°/'o. Samo število ovac je naraslo približno za 2%. Precej je kriva za padanje pri goveji živini in prašičih brez dvoma suša (po- Praznik v Vavti vasi Zdelo se mi je, da je v nedeljo 6. maja zgodovinski Rog v svoji lepi spomladanski obleki bolj prijazno zrl na dolino zelene Krke in v Vavto vas, kjer je petsto'glava množica slavila lep praznik: enainštiridese-tim padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz območja krajevne1 organizacije je Zveza borcev Vavta vas odkrila dostojen spomenik. Lepe svečanosti »so se udeležili številni predstavniki ljudskih oblasti, okrajnega ko-miteja, okrajnega odbora Zveze borcev, svojci padlih žrtev ter čez petsto ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Ob igranju žalostim-ke vojaške godbe so odfcrili okusno izdelan spomenik, na katerem so z zlatimi črkami zapisana imena tistih, ki so v minuli vojni žrtvovali vse za, svobodo. Pred odkritim spomenikom so se nato vrstile deklamacije pionirjev, recitacija starega, partizana, domači mešani pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. »Naša dolina se je častno, odzvala klicu Fronte,« je v svojem govoru poudaril član krajevne Zveze borcev tov. Kulovec, »in ponosni smo na žrtve, ki smo jih dali, ker vemo, da niso bile zastonj!« Na posebnem odru so bili zbrani pred spomenikom, svojci padlih žrtev. Krajevna Zveza borcev jim je ob tej priliki podelila Itične spomenice. R. P. mesa, mleka, krompirja, fižola in krme manjkanje krme in zato večji zakoli za domačo porabo), vendar je vplival na to vsaj deloma tudi obvezni odkup. Z nadaljnjo veljavo obveznega odkupa bi bil resno ogrožen razvoj živinoreje, hkrati pa bi se slabšala preskrba mestnih potrošnikov z mesom. Po novih ukrepih ostanejo v zagotovljeni preskrbi kruh, maščobe in sladkor, za otroke pa tudi riž in kakavovi izdelki. Potrošniki bodo poleg živilskih nakaznic prejemali denarne bone, s kateriimi bodo lahko kupovali meso, če pa mesa ne bo, druge kmetijske pridelke, ki bodo v prodaji v ustreznih prodajalnah. Meso oz. druge pridelke bodo kupoualt z 80°/o popustom. Družine z otroki bodo prejemale več denarnih bonov, kakor bi jim pripadalo po dosedanjih normah za meso. To bo vsekakor izboljšalo razmere družin z otroki; ker se bo s tem povečanjem denarnih bonov povečala tudi njihova kupna moč- Če mesa ne bo na razpolago, bodo denarne bone lahko porabili za nakup drugih živil, česar doslej z odrezki za meso na živilskih nakaznicah ni bilo mogoče. Razumljivo je, da zaradi sedanjega stanja v živinoreji in posledic lanske su-.še ne moremo pričakovati zaenkrat dovoljnih ponudb živine na trgu, da bi ustrezala porabi mesa po dosedanjih količinah. Pereče bo v prvem trenutku tudi-vprašanje preskrbe z mlekom, vendar pa bodo cene mleka na prostem trgu padale hkrati z rastočo proizvodnjo. Odprava odkupa bo spodbudila proizvajalce na vasi k povečanju proizvodnje in s tem k povečanju tržnih presežkov. Kmet bo zdaj dejansko z veseljem skrbel za čim večji pridelek bodisi te ali one vrste živil, ker bo od njegove pridnosti odvisna tudi nabava industrijskega blaga, ki ga potrebuje zase in za svojo družino. V najkrajšem času bodo na razpolago r>ečje količine gradbenega materiala, stekla in drugih industrijskih izdelkov, ki jih potrebuje vas. Uvajamo torej prosto trgovino s kmečkimi pridelki in industrijskimi izdelki, ki bo prav gotovo zadovoljila tako kmeta kot mestnega potrošnika. Pot k blagostanju moramo videti izrecno v večji proizvodnji. / Seja Izvršnega odbora OF okraja Novo mesto 8. maja je bila. seja izvršnega odbora Osvobodilne fronte novomeškega okraja. Na seji so člani, razpravljali o dosedanjem delu osnovnih frontnih organizacij in sprejeli nan eit za> bodoče delo. Število članstva OF se je v aprilu dvignilo za nekaj: več kot 600 članov, odi teh samo v Novem mestu nad' 100 članov. Naijvaižneijša naloga osnovnih frontnih organizacij, tako je bilo na seji poudarjeno, mora biti še nadalje utrjevanje in razširjanje organizacije. Se vedho je v okraju 40 odstotkov volilnih upravičencev izven vrst OF. Uresničevanje gospodarskih ukrenov morajo osnovne frontne organizacije prepuščati ljudskim odborom in zborom volivcev, same pa naj se čimbolj posvetijo ideološko-političnemu delu, ki predstavlja njihovo glavno, nalogo-. Osnovne frontne organizacije in njihovi aktivisti morajo našim ljudem nenehno raz- lagati razne uredbe in ukrepe ljudske oblasti, zlasti, zadnja uredbo, o odpravi obveznih odkupov vrste pridelkov. Boj za nadaljnjo demokratizacijo državre uprave, borba proti, birokraciji, namakam in razsipništvu mora biti stalen način dela organizacij OF na vasi in v mestu. Zbiranje vsakovrstnih odpadkov za našo industrijo je pomembno, delo, za katerega se morajo zavzeti z dobro propagando vse organizacije OF. Ljudska inšpekcija marsikje ne opravlja svojih važnih nalog kakor bi bilo treba. Odbori OF naj pregledajo delo1 ljudskih inšpektorjev, nesposobne ali nedelavne člane pa naj ljudstvo zamenja s predanimi, požrtvovalnimi člani in članicami OF, AFZ, LMS, Zveze borcev in pod. Do 25. maja bodo v vseh vaških in krajevnih odborih OF seje odborov, na katerih boldq navzoči; tudli, čBand okrajnega zboVa Fronte ali člani Izvršnega odbora OF. Prvi množični pregled krompirišč bo v nedeljo, 20. maja V petletni borbi proti najhujšemu škodljivcu krompirja — koloradskemu hrošču — smo dosegli lepe uspehe. V novomeškem okraju je za razliko od lanskega leta, ko je bilo proglašenih še 16 KLO kot okuženih po koloradskem hrošču, letos proglašen kot okužen samo še KLO Skocjan. V KLO Skoc-jan so bile v letu 1950 odkrite okužbe na 7 parcelah v površini 1 ha.. Iz dosedanjih uspehov lahko sklepamo, da se zatiranje koloradskega hrošča uspešno izvaja, če sodelujejo pri pregledih in pri zatiranju vsi prizadeti in če se ravnajo po navodilih, ki jih pravočasno dobe od ljudske oblasti. Kakor v preteklih letih tako bodo tudi v letošnjem letu množični pregledi krompirišč, katere bodo organizirali krajevni aktivi za zatiranje koloradskega hrošča. Vodja krajevnega aktiva je predsednik KLO, v krajevnem aktivu pa sodelujejo predstavniki vseh mnočSIčnih organizacij,; zastopniki socialističnih gospodarstev in učiteljsvo. Vsak mora imeti čvrsto krajevno vodstvo s potrebnim, številom, vodij skupin, ki odgovarjajo za določeno število, parcel. V okuženih KLO se mora takoj pričeti s pregledi v preteklem letu okuženih parcel in parcel, ki sei nahajajo v bližini teh. Krompifišča je treba, pregledati 2 krat tedenske*. Prvi množični, pregled vseh površin,, ki so posajen« s krompirjem, bo v nedeljo dne 20. maja 1951. Od1 dobro izvršene organizacije zavisi tudi uspeh prvega pregleda. Krajevni aktiv za zatiranje koloradskega hrošča mora pravočasno obvestiti vse lastnike krompirišč o obveznem pregledu. Cas začetka pregleda določi krajevni aktiv in izvrši zadolžitev članov aktiva, da bo vsakdo odigovarjal za gotovo število vasi ali naselij. Pri pregledih v preteklem letu je bila naj. večja pomanjkljivost v tem, da je bila udeležba številčno nizka. Za pregled je potrebno pritegniti vse prebivalce, ki so sposobni za to delo. Posebej vabimo k polnoštevilni udeležbi šolsko mladiino, ki naj; se udeleži pregleda pod vodstvom, starejših oseb. Naloga vseh naj bo, da bomo v letošnjem letu končno zatrli koloradskega hrošča na Dolenjskem.! O. V. Trdo je delo za novo cesto Tako je v Novem mestu ob popoldnevih:-stalni brigadi, ki urejuje novo cestišče in pripravlja vse potrebno za tlakovanje, prihitijo na pomoč prostovoljci iz sindikatov in člani OF iz posameznih terenov. V zadnjem tednu je skupina strokovnih delavcev že začela polagati »posteljico« bodoče tlakovane ceste. Med najdelavnejšimi prostovoljci so doslej delavci in nameščenci ta-varne igrač. Prvič jih je prišlo na delo 4G, drugič že 54, vsak izmedi njih Pa zaleže za 3 druge delavce, tako jih je pohvalil našemu dopisniku tovariš Matko, ki vodi dela na cesti. Zelo požrtvovalni so tudi delavci mestnega čevljarstva, med tereni pa vodita I. teren in žene II. terena. Če vodijo zadrugo sposobni ljudje, uspehi ne izostanejo Ko sem ob neki priliki govoril z uslužbencem okrajnega poverjeništva za kmetijstvo v Novem mestu in ga vprašal, z,akaj v splošni kmetijski zadrugi Straža vsako započeto Stvar dobro izpeljejo, mi je odgo,-voril: »Ja, tam je pa Viktor Strumbelj, za katerega trdijo, da ima srečno roko!« Bežen pogled v načrte in uspehe splošne kmetijske zadruge ti potrdi, da je delo zadruge v vseh odsekih uspešno. Iz razgovora z njenim delavnim predsednikom Viktorjem Strumbljem zveš, da pri vseh uspehih ni nobene »čarovnije«, pač pa da je vse odvisno od dobro zastavljenega in poštenega dela vodilnih uslužbencev zadruge. Zadruga v Straži ima trgovino, lesni odsek, pekarijo, ekonomijo in zadružni dom, ki ga bodo v kratkem dokončali in izročili svojemu namenu. Dom bo v ponos zadruge in vseh Stražanov. Največ skrbi posvečajo lani ustanovljeni zadružni ekonomiji. Ta je že ob koncu prvega leta pokazala najlepše uspehe med vsemi ekonomijami v okraju. Pri letošnji setvi, ki so jo opravili veliko pred rokom, so vložili vse sile za višji hektarski donos. Ker nimajo dovolj stalne1 delovne sile, si pomagajo tako, da ob večjih sezonskih delih pokličejo na pomoč člane množičnih organizacij. Ti se dela na napredni ekonomiji radi udeležujejo. Seveda, vsi ki pridejo ekonomiji na pomoč, ne odhajajo lačni z dela. Od lanskega pridelka je ekonomiji po izpolnitvi obveznosti ostalo še toliko, da bo vsak, ki ji bo* prišel na pomoč, postrežen z malico poleg poštenega plačila. V zadružni kašči je zato precej pšenice, ajde, masti in suhih klobas. Ponos zadruge je pred kratkim v Italiji kupljen traktor znamke FIAT, katerega so kupili iz lastnih sredstev. 16 konjskih sil močan motor na petrolej odlično opravlja vse naloge v poljedelstvu, V veliko pomoč bo zlasti ekonomiji, radi pa se ga poslužujejo za oranje tudi privatni kmetje,, saj orje veliko bolje in ceneje kot je oranje z živino. Za gradnjo zadružnega doma je bil prvotno postavljen posebni gradbeni odbor, toda kmalu je vse delo pri gradnji padlo na samo kmetijska zadrugo. Vodstvo-zadruge se resno trudi, da bo zadružni dom kmalu popolnoma opremljen. Izgleda, da se pri tem domu skrbno izogibajo take »otvoritve« kot je bila n. pr. v Zvirčah, kjer je potem vse delo zamrlo. Dasi je dom že toliko dograjen, da so v njem razne prireditve, še ni bilo nobene svečane otvoritve. »Ta bo takrat, ko bo dom dograjen znotraj in zunaj in ko bo v dvorani postavljena kino aparatura«, pravi tovariš Strumbelj. Ker je kino aparatura že zagotovljena (odkod;, to je njihova iznajdljivost) in ker stavbo že obmetavajo, lahko pričakujemo, da bo prava otvoritev v kratkem, čeprav držijo to v strogi tajnosti. Ali so v Straži vsi člajrj upravnega odbora zadruge dobri zadružniki? Ni tako. Nekateri člani so proti ekonomiji, češ, z njo so stroški in če bodo na ekonomiji dosegli višji hektarski donos, bo to osnova za obremenitev privatnih gospodarstev in pod1. Zato je potrebna večkrat tudi v samem upravnem odboru zadruge trda borba za boljši način dela in za sprejem sklepov, ki. pomenijo nadaljnje uspehe Naj omenim na koncu, da je splošna kmetijska zadruga v Straži vsa leta od ustanovitve dalje tudi v finančnem pogledu uspešna, dasi je začela iz nič, ima danes milijonsko premoženje, ki se iz dneva v dani veča. Tudi poslovno leto 1950 so zaključil h s precejšnjim dobičkom;. Nov način trgovine bo letos že v prvem polletju dal zadrugi več dohodkov kot jih je bilo prej v celem letu. (P) IZ DELA FRONTNIH ORGANIZACIJ V Mirni peči naj pokaže OF več delavnosti Kdor bi trdil, da delovni ljudje v Mirni peči in okolici ne razumejo današnjega, gospodarskega in političnega položaja, bi bil v veliki zmoti. Koliko zdravih predlogov za zboljšanje gospodarstva so dali posamezni volivci na predvolilnih sestankih in tudi pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje pri uresničevanju teh predlogov. Popravila vaških poti, ureditev napajališč, obnova mostov, zboljšanje dela na zadružni ekonomiji, vse to so bila vprašanja, o katerih so razpravljali volivci na predvolilnih sestankih. Toda vsa ta vprašanja so ostala le predmet razpravljanja na sestanku, kajti nikogar ni, ki bi skrbel, da se dobri predlogi spremenijo v življenje s pomočjo in podporo vseh vaščanov. Frontne organizacije, ki bi bile prve dolžne dajati pobudo za uresničevanje dobrih predlogov in povezati vse 'napredne sile v prizadevanju za gospodarski napredek vasi, so bile dosedaj po krivdi svojega vodstva le suhe veje, brez vsakega pravega življenja. Sekretar vaškega odbora OF Mirna peč Vida Hude se za delo v odboru sploh ni brigala. Ni bilo sej odbora, ker jih nihče ni skliceval. Se celo na sestanek, ki ga je sklical okrajni odbor OF, Hudejeva ni prišla. Nič boljše ni stanje v vaškem, odboru OF Češnjice, Predsednik odbora je zaposlen v Črnomlju, sekretar pa se je preselil v Novo mesto. Krajevni odbor OF vseh teh stvari v osnovnih organizacijah ne vidi, ali gre mirno preko njih. Krajevni odbor OF ne sklicuje redno skupnih sej vseh vaških odborov OF, zato tudi nima pregleda nad delom v odborih in nad političnim stanjem sploh Marsikatera dobra pobuda ljudskih množic ostane zato mrtva, ljudje pa polagoma izgubljajo zaupanje do svoje politične organizacije. Kaže, da so priprave za proslavo desete obletnice OF le prinesle novo, poživljeno delo v mirnopeški sektor. Predstavniki vseh množičnih organizacij so se v dnevih pred 27. aprilom večkrat sestala in ugotovili pomanjkljivosti, ki So zavirale napredek). Delo na čast OF naj bi jim zato pomenilo prelomnico v njihovem dosedanjem udejstvovanju. Člani organizacij OF so pokazali ob obletnici, da želijo zboljšati in politično utrditi svoje vrste. Od posameznih frontnih odborov ]e odvisno, če se bodo sklepi uresničili. Fronta naj bo tista sila, ki bo povelzovala tudi v mirnopeški okolici napredno ljudstvo in skrbela za njegov gospodarski, politični in kulturni napredek. Pogojev in volje za tak napredek v Mirni peči in okolici ne manjka. Kje je bila ljudska inšpekcija? Vrsta primerov neodgovornega poslovanja z zaupanim imetjem, napake v zadružnih trgovinah, nepravilnosti v delu nekaterih KLO in podobno, vse to je v zadnjem času potrdilo, da ljudska inšpekcija v okraju Trebnje še ni zaživela tako, kakor bi bila morala. Marsikje so šele ukrepi javnega tožilca poučili krivce, da je vsak za svoje delo odgovoren skupnosti — grupa ljudske inšpekcije v dotičnem kraju pa napak ali ni hotela videti, ali pa živi samo na papirju. Kdor je v marcu zavil v kmetijsko zadrugo na Trebelnem, je bil nemalo presene-, čen, ko je moral obstati dostikrat pred zaprtim lokalom. Kmetje so nevoljni godrnjali nad poslovodkinjo Anico Japelj, ki jei po stari in udomačeni navadi rada zavila med delovnim časom po zasebnih opravkih, na sprehode in podobno »delo«. Kmetijska zadruga v Trebelnem je poleg tega navijala cene in tudi tako izkoriščala ljudi. Pri odkupu vina je poslovodkinja plačevala ljudem le predplačila, za obračun pa se ni brigala. Pod pultom je bilo shranjenega precej blaga, ki seveda ni bilo namenjeno članom zadruge. Japljeva je bila za kazen prestavljena drugam, javni tožilec pa preiskuje njeno poslovanje. Kje je bila ljudska inšpekcija? Čudno podjetnost so pokazali tudi v kmetijski zadrugi na Mirni. Plašč, ki stane 2304 dinarjev, je dobil v zadrugi novo ceno: po mnenju vodstva KZ naj bi bil vreden kar 2604 dinarjev. Nogavice so »ocenili« na 257 dinarjev, uradna cena pa je 215 din. Salonska jadrovina stane v navadni trgovini 420 dinarjev meter, KZ v Mirni ji je nastavila ceno 500 din in podobno. Ali ljudska inšpekcija za to ni vedela? Svojevrstno »uslugo« je hotel napraviti 2 - »DOLENJSKI LIST« Karel Podlogar iz St. Janža bolnemu Ivanu Becu. Dobil je za njega bolniško živilsko nakaznico, ni mu je pa izročil. Na KLO se je kasneje izgovarjal, da jo je zažgal, ker Bec ni prišel ponjo, čeprav bi bil moral vedeti, da je treba v takem primeru nakaznico vrniti preko KLO Narodni banki. — Skufca Engeibert, KLO Mirna, je dodelil nekemu čevljarju otroško živilsko nakaznico z izgovorom, da mu okraj ni poslal pravih nakaznic, čeprav jih je dobil točno po lastnem naročilu. Tudi v takih primerih bi morala nastopiti ljudska inšpekcija, ki je pa dostikrat ni na mestu. Vovk Majda, poslovodkinja kmetijske zadruge Češnjice, je prav tako gospodarila po svoje. Z? dan aH dva v tednu je zapustila trgovino in se odšla potepati, kar ji je v vinorodnem kraju posebno ugajalo. Kmetje so godrnjali nad njenim vedenjem v trgovini in izven nje, nato pa so se že skoraj navadili na nered. Ljudska inšpekcija menda tudi, sicer ji ne bi pustila tako dolgo pro* stih rok. Ze ha Trebelnem je slabo gospodarila v zadrugi, kjer jo celo kazen sodišča ni izučila. Letos v aprilu je bila odpuščena iz službe; leto dni- ne bo smela delati v državni ali zadružni službi, disciplinsko sodišče pa jo je poleg tega kaznovalo s strogim pismenim javnim ukorom. Ce bi bila ljudr ska inšpekcija delavna, bi brezvestno poslovodkinjo poklicala že zdavnaj na odgovor. Taki in podobni primeri — našteli bi jih lahko veliko tudi iz drugih dolenjskih okrajev — opozarjajo organizacije OF, predvsem pa okrajne sekretariate ljudske inšpekcije, da čaka na vasi in v mestu ljudske inšpektorje ogromno dela. Vsesplošna ljudska kontrola nam bo pomagala odkrivati napake in urejati poslovanje organov oblasti, zadrug in posameznikov v korist skupnosti. KMETIJSKI SVETOVALEC Uničujte majske hrošče! V preteklih letih so ličinke majskega hrošča povzročile naši kmetijski proizvodnji precejšnjo škodo zlasti na njivskih rastlinah, kakor tudi na travnikih? ta' škoda se ni popravila tako hitro. Zaradi tega lahko prištevamo ličinke majskega hrošča med najhujše škodijiivce. Zatiranje ličink majskega hrošča je zelo težavno in drago. Tudi nimamo potrebnih količin zatiralnih sredstev, kakor tudi ne priprav za to delo. Najcenejše je zaradi tega zatiranje samega hrošča in sicer še preden odloži jajčeca. Letos je v Sloveniji leto majskega hrošča. Majskega hrošča zatiramo v času, ko jih je največ na površini in to je predvsem v mesecu maju. Način zatiranja je enostaven: hrošče otresemo z drevja, jih poberemo in uničimo. Po uredbi o zatiranju majskega hrošča — (Ur. list LRS št. 108-17-48) je pri zatiranju majskega hrošča obvezno sodelo- vati vse prebivalstvo. Uspeh zatiranja majskega hrošča bo učinkovit, če bodo akcijo vodile sposobne osebe. Krajevni ljudski odbori naj zadolžijo za to delo vaške vodje, da bodo organizirali skupine, ki bodo skupno otresale in pobirale hrošče na mestih, kjer se jih največ pojavi. Za to delo naj KLO v sporazumu z vodstvom ljudske šole zadolže šolsko mladino. Posušeni in zmleti hrošči so izvrstno motno krmilo za prašiče in kokoši. Prašič sme pojesti dnevno do 0.30 kg, kokoš pa do 30 g suhih hroščev. Škodo, ki jo povzroča majski hrošč i" njegova ličinka, bomo preprečili za bodoča leta le z organiziranim nabiranjem in uničevanjem. Zaradi tega je; dolžnost vseh, da hrošče zbirajo in uničujejo in na ta način v veliki meri pripomorejo k dvigu kmetijske proizvodnje. o. V. Na obnovo gozdov v Beli krajini niso pozabili Ze lani v decembru so pri poverjeništvu za gozdarstvo izvolili svet za gozdarstvo, ki se sestaja redno vsak mesec. Problem, ki ga bo treba v Beli krajini rešiti v bližnji bodočnosti, so belokrajnski stelniki z znamenitimi brezami. Na tej zemlji bi lahko rastlo vse kaj bolj koristnega kot pa pritlikave breze. Tu naleti svet za gozdarstvo največkrat na nerazumevanje staro mislečih posestnikov, ki pravijo, da gozd raste sam od sebe in ga ni, treba gojiti in negovati;. Strokovnjaki So, ugotovili, da je belokranjska zemlja zelo kisla in kot taka. ni primerna za' iglavcet ker jo ti še bolj. oki-sajo. Zato bo treba misliti pri obnovi gozdov na saditev listavcev; zlasti bo važen domači kostanj, javor, jesen, kanadski topol in domači oreh, ki znatno, zboljšujejo kakovost tal. V skrajni gozdni drevesnici »Okljuk« so že v jeseni posejali nadi 160 kg semena! listavcev. Skrbeli bodo, da bo, drevesnica vedno dobro založena s takimi sadikami, ki so najbolj' primerne za belokranjsko zemljo in so obenem tudi najbolj koristne. Do srede aprila so letos posadili v Beli krajini s pomočjo osnovnih šol in pripadnikov JA preko 15.000 sadik bora, smreke, kostanja in hrasta. Ce ne bi vreme nagajalo, bi posadili še veliko več. S saditvijo bodo v jeseni in drugo spomlad nadaljevali. Precejšnjo* borbo ima poverjeništvo za gozdarstvo z gozdnim škodljivcem! lubadar-jem, ki se je tudi v Beli krajini zlasti po dolinskih predelih močno razširil. Pri tem delu pa še večkrat naleti na nerazumevanje posameznih gozdnih, posestnikov. Eden takih je posestnik Rožič Janez iz Majerja pri Črnomlju, ki ima v svojem gozdu močno žarišče lubadarja, vendar dosedaj kljub navodilom in opominom! ni ničesar pokrenil, da se to žarišče lubadarja uniči. Seveda bodo morali proti takemu omalovaževanju predpisov podvzeti ostrejše mere. Za zatiranje nevarnega škodljivca lubadarja dobro skrbi drž. gozdna uprava., vzgle-den pa je v tem oiziru tudi posestnik Oven Anton iz Stranske vasi? ki ima gozd res ■ lepo očiščen in skrbi tudi za njegovo obnovo gozda, čeprav je star že 70 let. P. M. 90.000 novih dreves v novomeškem okraju Nekaj čez 90.000 sadik na površini 29 ha so pri spomladanskem pogozdovanju posadili v novomeškem okraju. Poleg tega so posejali še 250 kg; raznih gozdnih semen. Uspehi so zasluga dobre organizacije in požrtvovalnega) dela okrajnega gozdjarja Stezana, Podleska in velike pomoči mladine osnovnih šol in trgovskega tehnikuma. Tudi gozdni posestniki so za pogozdovanje pokazali dovolj razumevanja, Najbolj so se izkazali pionirji osnovne šole Brusnice z učite! jstvom vred. V dveh in pol urah je T>0 pionirčkov in pionirk posadilo 2.000 sadik. Za vzorno delo jim, je okrajni ljudski odbor podelil denarnoi nagrado. Dobro so se izkazali tudi pionirji šole Karte!jevo. Pod1 vodstvom; učiteljice so šli pogozdovat ob četrtkih, ko imajo pouka prost dan. Nasprotno pa se nekateri pionirji iz osnovne šole Mirna peč pri pogozdovanju niso izkazali. Na prigovarjanje slabo vzgojenih šolarjev iz vasi Kal so zakopali v zemljo nad 800 sadik, samo, da jim ni bilo treba delati. Njihovo delo je bilo takoj odkrito. Ne bi mogli trditi, da ni vmes slaba vzgoja od1 doma. Poudariti je treba, da je učiteljstvo ,po-vsod, kjer se je pogozdovalo, pokazalo izredno veliko razumevanje za to delo> in res nudilo vso pomoč okrajnemu gozdarju. Gozdovi kažejo, da bo letos obilo gozdnih semen, predvsem smrekovega in gabro-vega, pa tudi želoda in bukovega žira se obeta veliko. Na poverjeništvu za gozdarstvo se pridno pripravljajo, da bodo poleti zbrali čimveč semena. V Suhi krajini letina dobro kaže Kmetje v Suhi krajini in njeni bližnji okolici so v letošnji pomladi pravočasno ob-sejali polja. Precej, težav so imeli z vprežno živino za oranje, s složnostjo pa se je vse ' opravilo', tako da je bilo seme pravočasno ■V zemlji. V pretežni; večini so letos kmetje obsejali polja s koruzo, krompirjem, peso in korenjem, pa tudi krimskih rastlin je precej zasejanih. 'Veliko je posajenega nizkega in kolskega fižola, manj pa so letos sejali oljaric. Občuten je padec sejanja oljne repice, ki v naših krajih dobro uspeva. Letos bodo kmetje poizkusili gojiti tudi ameriški lešnik (kikiriki), ki daje večje množine izvrstnega jedilnega olj® kakor ostale oljnice. Ce se bo lešnik' obnesel, ga bodo drugo leto veliko zasadili. Letos občutno primanjkuje hlevskega gnoja, zato je povpraševanje po' umetnih gnojilih veliko. Ce bomo hoteli zvišati hektarski donos poljskih pridelkov, bo vsekakor treba pomagati kmetu z umetnimi gnojili. Od letošnjega občnega zbora kmetijske zadruge v Žužemberku je v zadrugi zave! popolnoma nov duh gospodarjenja. Vzgojna, poštena kritika, dobri organizacijski ukrepi in pa volja do dela, vse tO govori letos o tem,, da bo kmetijska zadruga dobro gospodarila. Prodajni oddelek je & tekstilnim in drugim blagom' dobro založen. Načrtno gospodarijo tudi na ekonomiji, saj je vzel vajeti v roke predsednik KZ Tone Blatnik. Vse je bilo pravočasno posejano, le s sajenjem koruze ni šlo, pa ne po krivdi ekonomije,. Okrajno poverjeništvo za kmetijstvo jim je obljubilo seme heterozne koruze, katerega pa do danes še niso dobili. Zato so Si morali seme izposoditi pri kmetih. Na okraju bi morali vendar enkrat že uvideti, da se koruza za seme ne deli takrat, ko skoraj že klije, temveč da je treba to pripraviti pozimi. Na splošno kaže letos letina izredno dobro, veliko obeta tudi sadho drevje. Zgodnji mraz je uničil samo orehe, ki bi jih bilo tudi veliko. Kmetijska zadruga je razdelila kmetom veliko prvovrstnih sadnih dreves-Ce bi bila izbira večja, bi jih kmetje posadili še več. SI- Hotko Svečana podelitev odlikovanj delavcem v Črnomlju okrajna apnenica in okrajno grad- 23. aprila so zborovali v sindikalni dvorani v Črnomlju delovni kolektivi: Belokranjska železolivarna, lesna industrija Odlikovanci z okr. sekretarjem KPS »Zora«, ^^^j— beno podjetje. Zbrali so se k podelitvi oa-likovanj, ki .Uh je prezidij Ljudske. ščine LRS namenij najboljšim v^ Bele krajine. Svečanosti so se udeležili luui predstavniki sindikatov, oblasti in množičnih organizacij. Na zborovanju je govoril tudi sekretar OK KPS Janez Zunič, ki Je izročil odlikovanja in. nagrade delavcem. Z redom dela IIL stopnje je bd^. pi, van Janez Gričar, delavec v gepe. dalje dela pa so dobili gate^Uođja Pe-tavc, kurjač Stanko šorh m ae ter Veselic, vsi pa so tudi dobili denarne i-i a 9000 do 2500 dinarjev, nagrade v zneskih od 2000 . V imenu nagrajencev se J . „ , ~rr AuicovBtice pa so' pozdravili Peter Veselic, odiiK°-f1 *a „j.coHnik še predsednik OSS Stajdohar, predsednik 'sveta za lok. industrijo Martin Klina* m zastopnik OO OF Tone Malaric. Otmar Skale star.: NOV© MESTO PRED DESETLETJU (Nadaljevanje') Največ zaslug za graditev Dolenjske že. leznice ima pač deželni in drž.' poslanec in Poznejši deželni glavar, dvorni svetnik porot. Franc Suklje, ki je svoj položaj na Kranjskem in na Dunaju izkoristil in tudi končno dosegel graditev železnice. V ta namen je imel več shodov tako 2- 12. 1890, kjer mu je bila " 1886 a^ izrečena zahvala za njegov trud, 10. 7. je ime i shod v mestni hiši v Novem me. stu, avgusta 1888. 2. 9. 1889 in 15. 3. 1890 pa shode v mestu- 9. 5. 1890 je državni zbor sPrejel zakon o Dolenjski' železnici, nakar s.0 postali častni meščani zaradi zaslug za železnico Suiklje, bar. Sch.weg.el, min. Ta-affee in Baquehem; zahvala se je Izrekla dfcž, ipred bar. Winklerju in državnim In diež. poslancem. Novo mesto je bilo slavno, stno raizsvetljeno; z, baklado in, godbo so Meščani pozdravili pomemben sklep. V zahvalo za trud so dolenjska mesta 5. marca 1891 izvolila prof. Suklje ta spet za državnega poslanca. 29. septembra 1892 je bila velika slavnost. Zasajena je bila »prva lopata« za gradnjo dolenjske železnice. Na predvečer je bil skozi hieato sprevod; z godbo, (podoknica okr. gla-varju pl. Vestenecku in prof. Sukljetu, na kapiteljskem hribu so kurili ogenj, in streljali. 29. septembra se je zbrala na Jelenčevi njivi, kjer je zdaj železniška postaja in ki Je bila vsa v zastavah, ogromna množica ljudstva iz mesta in okolice, gasilci z godbo, delavci z orodjem, postavljena sia bila dva šotora. Zupan Fran Perico je pozdravil na. Vzoče, nakar je imel prof. Suklje slavnostni Bovor. Duhovno opravilo, je opravil prost Dolenjsko pevsko društvo je zapelo Jenikovo »Molitev«. Ko je bila zasajena, prva lopata;, so peli »Lepa naša domovina«. Pozlačeno prvo lopato So shranili na rotovžu. 7. aprila 1894 je vozil takozvani »komisijski« vlak, 27. 4. 1894 pa od' Ljubljane do Straže. 1. junija leta 1894. je začela Dolenjska železnica z redno vožnjo. Sprejem' prvega vlaka v Novem mestu je bil sijajen. Vse mesto Je oi\o zbrano; na postaji, kakor tUdI mestni gardisti, gasilci iz mesta Črnomlja, Metlike, Mokronoga, St. Jerneja in Žužemberka, vojaška godba iz Ljubljane, domača mestna godba, telovadno' društvo novomeški »Sokol« ter nepregledno število ljudstva. Na griču nasproti postaje so stali učenci ln učenke iz Novega mesta .in Smihela z zastavami. Slavnostnega obhoda so se udeležili odlični gostje iz Dunaja, Ljubljane in Novega mesta. Pri Skabernetovi hiši v mestu je bil postavljen mogočen slavolok. Sprevod je šel čez Glavni trg na Grm in nazaj na kolodvor, kjer je bil v kurilnici sijajen banket. Mesto je bilo seveda v zastavah. V sredo zvečer je koncertirala vojaška godba pri Brunerju (sedaj Murn v ulici sv. Jurija), v četrtek na kolodvoru in zvečer pri Schwar-zu (sedaj Koklič), domača godba je igrala, vsepovsod je bilo navdušenje. 3. junija .1894 je pripeljal poseben 'vlak iz Ljubljane tri narodna društva in sicer ljubljanskega Sokoila ter pevski društvi »Slavca« in »Ljubljano«. Na postaji je bil lep sprejemi od domačih narodnih društev, popoldne pa izlet v Ra.gov log z ljudsko veselico, petjem, telovadbo itd. Opolnoči so se ljubljanski gostje vrnili domov s iposebnlm vlakom. S tem je bila slavnost otvoritve Dolenjske železnice dostojno zaključena. , (Se nadaljuje). Književniki so obiskali Novo mesto To in ono iz Št. Jerneja Stal sem na krasno urejenera Blatnikovem Vrtu, obrezoval lani okulirano breskvico in neusmiljeno trgal cvete, ki so že letos silili V svet. Operacija je bila nujna, kajti prezgodnje rojstvo bi uničilo žlahtno drevesce, da, prav zares. Na cesti se je ustavil avto, tovariš Žužek *ne je povabil k sebi in razodel željo, da bi ^kipa ljubljanske radijske postaje naredila v St. Jerneju posnetek na magnetofonski tr*k. Sprva sem ga debelo pogledal; nisem &a razumel, pa so mi kmalu razložili: nekaj bi jim povedal, pevci bi zapeli, to bi to na XTak ki bi ga vzeli g seb0j v LJubljano, odtarn, pa bi ga Radio-Ljubljana po-slal po svetu v oddaji »Z mikrofonom sred:' življenja«. Najbolj pripraven prqstor za to smo na-šli kajpak pri Tavčarjevih. V predsobi st P°stavili aparate, v večji sobi. pa je bil«, ^ša, »Šentjernejska oddaja«. Prvi sem govoril jaz o gospodinjskem tečaju, nato sta 2aPela solista Martin Franko in Stane Hla-din, potem pa še Danica Lampetova, ki jo 3« spremljala ob klavirju Vlasta. Tavčarjeva. Ko je bila »oddaja« končana, so nas tovariši iz Ljubljane povabili, naj poslušamo — sami sebe... Se nikdar se nisem slišal govoriti, fte da bi hkrati govoril, tokrat pa. Naša Danica je tako lepo zapela, da sem na kon- cu vzdihnil »Aaaah«. Tudi ta nepotrebni »Aaaah« je ujel vražji trak, pa so ga seveda takoj izbrisali. Naslednji torek je že bila oddaja v Ljubljani. — Ekipa je nadaljevala svojo pot, da prisluhne pesmi dela v naših tovarnah, da čuje izjave udarnikov in novatorjev, graditeljev boljše bodočnosti, da zabeleži napore delovnih ljudi, kulturno-prosvetnih aktivov in vseh, ki so tekmovali v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte Tudi naš kraj ni zaostal ob pravkar minulem velikem prazniku. Niz prireditev je p. ipravila igralska družina SKUD »Brata Pirkavič« z igro »Peg, srček moj«. Na predvečer praznika je bila baklada, v povorki so bila zastopana vsa društva, množične organizacije, šole, delovni kolektiv ekonomije Litostroja iz Dol. Brezovice in drugi. Ob mogočnem kresu smo obujali spomine na partizanska leta. Govorila sva Do do in jaz (o internaciji). Naslednji dan je bila dopoldne prireditev za mladino. Učiteljici Tončka Skerletoiva in Vlasta Tavčarjeva sta priredili igrokaz v 7 slikah. Naslovi posameznih slik povedo vse: Sin je odšel. Mož se poslavlja. Pionirji na delu. Internacija. Pismo materi. Naši heroji in Osvobojenje. Posamezne slike so spremljale partizanske pe-(Nadaljevanje na 4. strani) Tudi lipov les pomaga pri vzgajanju Približno dve leti je od tega, odkar se ^e državno deško vzgiajališče Ljubljana:— Selo preselilo v Gradac. Preselitev je močno Vplivala na nadaljnjoi vzgojo naših gojencev. Iz dobrih, urejenih razmer in prilik, ki jih m zavod nudil fantom' v Selu, smo se preseki v kraj, ki je bil in bo neprimeren za k>Jco važno* ustanovo. Cilj vsega našega dela Jtt prevzgojiti vzgojno zanemarjeno mladino in jo vključiti v delo. Na zavodu v Selu je bilo to doseženo, ^si fantje so brez izjem, delali v delavnicah ^°varne učil«; imeli so lepe uspehe v prak-cnetn delu in v pouku. Dvigali so se v kul-turno-prosvetnem deiu. Na razpolago jim je D" Prost izhod ob nedeljah, videli so razne Predstave, v gledališčih, kinematografih, bili *> na raznih športnih prireditvah, skratka, duševnega razvedrila, ki je tako zelo posebno delavnemu mladincu, jim ni manjkalo. S preselitvijo Smo bili ob vse navedene dobrine. Gojenci so otopeli. Mislim, da tudi nam ne bi ugajalo vedno čepeti v zavodu, ^aJo sicer prost izhod, vendar pa jim ta NeL pose'bnega v Gradacu ne more nuditi. onS^ fa,ntje so zaradi tega, kakor smo delu Podivjali. Začeli. so se upirati pri kaj 'fPouku in disciplini. Vzgojitelj je vedel, nudit an^*n ntianjka, ni jim Pa tega mogel leli težav°l in» neprilikami so prebo- iak. 1 • no dobo naže£a dela v Gradacu, Iz usenj i2 Sel smo Vedeli, da Za,VOd ne more bit- no brc» j v delu elavnic- Naše §esl° Je bilo in je: y Se vzgajamo'! Piia PnvVa Zavoda Je v decembru 1950 odšel jem s2arSko in krojaško delavnico. Z ve- nvlzarsk^v? Bri1avili v uk P] kaiti ?.Jenci- Nič čudnega — z veseljem, 11 vzgajališče za doraščajočo mladi- Se Prijavili v uk prvi krojaški in &eutvnCl Nič čudnega ~~ z veseljem, njihovo bod* S°' da zav°d spet skrbi za ocnost. Najslabši fantje, ki so prej v brezdelju pohajkovali in imeli, samo priložnostne zaposlitve, so postali dostojni mladinci, ki z zanimanjem sledijo praktičnemu in teoretičnemu pouku. Poizkusili smo z raznimi interesnimi krožki v naši kritični dobi in "kasneje, vendar uspehov nismo dosegli. Gojenci niso pokazali zanimanja, pa tudi potrebnega materiala za razna dela nismo dobili. Na pedagoškem poglobitvenem tečaju v Višnji gori sem' dobil ooi lutkovni predstavi, ki so jo priredili učitelji iz DDV Smlednik, zamisel, da bi začeli, tudi mi i lutkovnim krožkom. Na sestanku zavednega kolektiva sem fantom, razložil, kaj je to lutkovno' gledališče; takoj so se začeli zanimati za novost. Povedal sem. jim, da imajo v Smledniku ročne lutke, mi pa bomo izdelali lutke, ki so boljše in imajo mehanizme. Navdušenje je raslo. Upravnik Zalohar nam je dal na razpolago lipovino, dovolil nam je uporabljati mizarski . skobelnik in potrebno orodje, dobili pa smo za naše delo tudi čas. Prvo lutko sem naredil za vzorec sam. Gojenci so strmeli. Radi bi jih sami izdelovali, pa se jim je zdelo pretežko. Vendar, ko so bile prve lutke gotove, so se fantje z veseljem vrgli na delo in pomagali vsestranska Vsak je hotel narediti kakšen del lutke. Začeli smo izdelovati majhno in lično pohištvo za naš lutkovni oder, pripravljeno pa smo imeli tudi že igrico. Gojenci sami so me nato priganjali, naj vendar že naredim tudi načrte za oder in kulise. Rešitev smo našli v »Obzorniku« za 'ljudsko prosveto. V njem smo odkrili pravilen načrt za prenosljiv oder. V kratkem času so ga fantje pod nadzorstvom mojstra lepo in natančno po načrtu izdelali, kulise pa je delal skupno z gojenci tovariš Smrtnik. Začeli smo z vajami igrice-bajke »Gor-janske vile«, ki nam jo je radevolje od- Najbolj tehtna in zanimiva kulturna prireditev letošnje sezone v Novem mestu je bil nedvomno literarni večer naših sodobnih pesnikov in pripovednikov, ki so nas obiskali 10. maja. Večer je bil lepa in žlahtna manifestacija slovenske književne tvornosti in je dosegel popolni uspeh, tako s številnim obiskom Novome-ščanov (okrog 500), kakor z izbrano grupo književnikov in po njih recitiranih del. Literarni večer je kot svojo izredno prireditev pripravila mestna ljudska univerza, ki je zaprosila za sodelovanje Društvo slovenskih književnikov. Društvo je rado ustreglo želji ljudske univerze in Novomeščanov ter poslalo svoje člane, med katerimi je bil tudi sam predsednik društva, pisatelj France Bevk. Kot uverturo v literarni večer je pred docela napolnjeno dvorano zaigral orkester SKUD »Dušan Jereb« glasbeni ven-ček »Deset minut slovenske glasbe«, zatem pa je odlične goste-književnike pozdravil zastopnik ljudske univerze. Uvodno besedo je imel kritik in pre-vajalec Josip Vidmar, predsednik pre-zidija Ljudske skupščine LRS. V klenih in zgoščenih besedah je poudaril pomen književnega in umetniškega ustvarjanja sploh, njegovo vlogo v naši novi stvarnosti, hkrati pa analiziral umetniško pot in prizadevnost sodelujočih književnikov in odraz našega socialističnega življenja v nji. Svoje pesmi so recitirali Pavel Golja, Mile Klop čič in Matej Bor, prozo pa France Bevk in Janez Potrč-Vsi trije pomembni predstavniki naše sodobne poezije so, vsak na svoj način, priklenili pozornost občinstva. Dolenjski rojak Golja s svojo boemsko hudomušnostjo in blago ironijo ter z globoko pesmijo Spominu dr. Kanteta (obešen v Ljubljani 1944), Mile KlopčiČ, znani socialni pesnik in mojstrski prevajalec Puškina, zlasti z mogočno Obrekovalcem Jugoslavije in z dvemi prevodi Puškinovih pesmi, Matej Bor, naš najpomembnejši partizanski poet, avtor borbene zbirke Previharimo viharje, s pretresljivim liričnim Spominom, balado Mati in šegavo Elija le lij. Naš najpomembnejši sodobni pripovednik France Bevk je bral Pismo, globoko, z bridkostjo in tragiko prežeto črtico iz časov zatiranja slovenske besede in misli na Primorskem, pripovednik in dramatik Janez Potrč se je pa predstavil z dvemi odlomki iz svojega scenarija za film: Napad na viničarijo (1945) in Agrarna reforma.. Oba prizora iz povojnega življenja sta izpričala krepko ustvarjalno moč tega zanimivega opisovalca novega življenja v viničarskih predelih Prlekije in Slovenskih goric. Poslušalci so književnike nagradili z vnetimi aplavzi in tako izrazili svoje veselje in zadovoljnost nad obiskom najvidnejših predstavnikov,-naše sodobne poezije in proze. Kako pomenljiv je tak osebni stik književnikov s svojimi bralci, ni treba posebej poudarjati! Živahna gostovanja igralskih družin v Žužemberku V zadnjem času prav živahno gostujejo poleg domače igralske družine tudi razne okoliške igralske skupine. S prijetnim sporedom so nas presenetili ljubljanski Igralci, ki so nam z raznimi baletnimi točkami, narodnimi plesi in z vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi pripravili res izvrsten umetniški večer. Prvikrat se je Zužemiberčaroom predstavilo kulturno-UTnetniško društvo »Jože Jakoš« iz Zagradca z dramo Bele vrtnice. KUD Soteska pri Sitiraži nam je pokazalo za današnji čas nič kaj prida veseloigro »P.ri vaškem koritu«. Pozdravljamo prizadevnost igralcev z željo, da bi v bodoče raje Igrali boljša dela, slabo dediščino preteklosti pa naj vržejo v koš. KUD Straža-Varvta vas se je predstavilo z dramo »Rožmarin«. Veseli smo jih bili, saj so pokazali, da nimajo slabega igralskega mate. viala. Ko se bodo še izpopolnili, bodo uspešno nastopali lahko še marsikje. KUD Žužemberk je nastopilo že četrtič z »Verigo«, ki je žela lepe uspehe. Uspeh bi bil lahko še .boljši, če bi vložili v delo še več truda in discipline — pričakovali pa smo tudi oceno okrajne ocenjevalne komisije v Dolenjskem listu. — Pri zadnjem nastopu se je predstavil tudi moški pevski zbor, ki se mu pozm da ima premalo vaj. Lepo se .razvija mladinski mešani zbor, ki ima dober glasovni material. Oba zbora vodi tov. Simčič. SI. Hotko Obiščite razstavo ob desetletnici OF v Ljubljani Spominska razstava narodnoosvobodilne borbe, ki je bila odprta v Ljubljani v počastitev desete obletnice ustanlovitve OF\, ima velik političen in kulturnozgodovinski pomen. Zgodovinsko gradivo, razni dokumenti, fotografije, posnetki važnih objektov, številni podatki in vse ostalo, kar ponazoruje našo veličastno borbo za svobodo, vse to priča o premnogih žrtvah in Junaštvu našega ljudstva v boju proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Razstava se nahaja v prostorih gradbenega inštituta v Dimičevi ulici za Bežigradom ter bo odprta ves maj dnevno od1 9. do 21. Na razstavišče vozi avtobus izpred kolodvora in pošte vsake pol ure. Frontne in druge množične organizacije ter razna društva naj! organizirajo skupinske obiske razstave, šole pa naj svoje majniške izlete povezujejo z obiskom razstave. Ce najavijo svoj obisk informacijski pisarni razstave dan pred prihodom, dobe na razpolago vodnika, ki jim bo razlagal vsebino razstave. Na isti način si tudi lahko na roče toplo hrano v okrepčevalnici na razstavnem prostoru. Poleg razstave si lahko obiskovalci ogledajo tudi filme. Dopoldne so na sporedu domači dokumentarni, popoldne pa umetniški filmi. Vstopnina znaša 20 din, za skupino od 5 oseb dalje 10 din in za vojake ter otroke 5 din. Člani sindikalnih, mladinskih, pionirskih in fizkulturnih organizacij ter zadružniki se lahko poslužijo popusta na železnici, ki velja za skupinske vožnje. Vse potrebne informacije dobe na železniških postajah in pri podružnicah Putnika. Ureja uredniški odbor. — odgovorni urednik Tone Gošnik. — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. — Telefon uredništva štev. 127. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 — Letna naročnina 150 din, polletna 75 din, — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJubljani. stopil belokranjski pisatelj, upravitelj nižje gimnazije tovariš Lojze Zupane. Igrica je kakor nalašč za lutkovni oder. Res, v prvem hipu se nam je zdelo težko upravljati »lipove ljudi« v vlogah bitij iz bajk, toda tudi te težave smo prebredli. Gojenci so spretno obvladali lutke, ki so se »naučile« rokovati, odkrivati klobuke, skrivati predmete v skrinje in podobno. Vodičev za lutke je bilo na izbiro, zaradi pomanjkanja prostora na odru pa sem zbral štiri najboljše. Velika izbira je bila tudi za recitatorje. Prvi in drugi so hodili, k vajam redno, z veseljem, delo nas je spet združilo. . 22- aprilai smo imeli prvo predstavo. Skoraj z negotovostjo smo pričakovali ta dan. Ko smo pokazali gojencem in uslužbencem zavoda, kaj znajo> naši lutkarji, ni bilo veselja in' priznanj ne konca ne kraja. Na obletnico OF pa smo nastopili pred belokranjskim občinstvom v Gradacu kar dvakrat. Tudi lipov les nam je pomagal pri našem vzgojnem delu — pritegnil je gojence k vzgojiteljem in nam. pomagal ustvarjati delovne ljudi. Drago Stamač. „Celjski grofje" na kočevskem odru Sindikalno gledališče v Kočevju, ki se je uvrstilo letos med najboljša amaterska gledališča v Sloveniji, je uprizorilo pred kratkim Kreftove »Celjske grofe«, — Igralci so dobro opravili svoje naloge in pokazali gledalcem verno sliko življenja fevdalcev. Dej::nje se dogaja 1. 1428 na celjskem gradu in obravnava razmerje med Veroniko Dese-niško in grofom Friderikom. — Poleg starih igralcev, ki jih kočevski ljubitelji gledališča že poznajo, nastopajo v drami tudi novi igralci, ki so se predstavili, kot nadebudni naraščaj kočevskega »sveta na deskah«. Dramo je režiral Lorbar, ki je naredil tudi načrt za sceno, to pa so izdelali Bizjak, Glad in Zalar. Kostumi in lasulje so bili v redu. Kočevsko gledališče je s to predstavo znova potrdilo, da stremi za kvalitetnim delom. T. Fr. Priz nanje IO OF najboljšim ljudskoprosvetnim društvom Poleg najboljših društev in skupin, ki so prejela- na: predlog Izvršnega odbora Ljudske p ros vete Slovenije posebno priznanje in pohvalo za dosežene uspehe v 6-me-sečnem tekmovanju na čast 10. obletnice OF in o katerih smo poročali letos 5. maja, so prejela pohvalo in priznanje tudi naslednja društva oz. skupine: Sindikalno . kulturno-umetniško društvo »Brata Pirkovič« v St. Jerneju; Izobraževalni tečaj v Stopičah in Ljudska univerza v Dolenjskih Toplicah. O delu gimnazijskega pevskega zbora v Kočevju Pevski zbor kočevske gimnazije je nedvomno med najboljšimi v okraju. Ze več let ga požrtvovalno vodi prof. Miloš Humek. Zbor ima 40 pevcev, ki sodelujejo na vser večjih proslavah in prireditvah v Kočevju. Lani so peli celo opereto »V bratskem obje mu«, delo Radovana Gobca, in želi velik uspeh. Ob tej priliki so se posebno dobro postavili solistični talenti Grča, Petje in Erath. Pred kratkim je zbor uspešno gostoval v Sodražici pri Ribnici, 6. maja pa so gostovali s 23 narodnimi in' umetnimi pesmimi v Fari in Osilnici. Poslušalci so jih povsod navdušeno sprejeli in si želijo še podobnih gostovanj. F- Trampuš »DOLENJSKI LIST« Podprimo Sklad Prežihovega Voranca! Sekcija koroških borcev ZB narodnoosvobodilne vojne v Mariboru in Klub koroških Slovencev v Mariboru sta ob smrtni obletnici Prežihovega Voranca podarila vdovi Mariji Kuharjevi na dom v Prežihovem vrhu (Kotlje) lepo umetniško izdelano spominsko knjigo. Obiskovalci zgodovinskega kraja se vpisujejo v knjigo obiskov na domu našega velikega pripovednika. V zvezi s spominsko knjigo se je ustanovil tudi Sklad Prežihovega Voranca, namenjen kulturnim potrebam koroških Slovencev. Sklad bo dopolnjeval gmotno pomoč našim neosvobojenim bratom po navodilih Demokratske fronte delovnega ljudstva v Celovcu. Iz Sklada Prežihovega Voranca bodo podprti izleti, letovanja in ostali obiski koroške ogrožene šolske mladine, dijakov, delavske, obrtniške in kmečke mladine, ki jih bo pošiljala Demokratska fronta delovnega ljudstva v Celovcu v Jugoslavijo na oddih. Potrebno je, da se s to ogroženo mladino, ki ji stalno preti nasilna germanizacija, najtesneje povežemo. Ob letovanju na morju bo dobila mladina primerno vzgojo in pouk v materinščini. Samo na enem uradu Zbiranju odpadkov, ki so važna surovina za našo industrijo, se v novomeškem okraju še vedno posveča premalo pažnje, pa tudi v okraju Trebnje in Črnomelj ni nič boljše. Značilno je, da večina državnih podjetij, uradov in ustanov podcenjuje važnost zbiranja in oddajanja odpadkov. Ze zadnjič smo poročali, da izmed: podjetij: najbolj skrbno zbirajo in oddajajo stare odpadke pri gradbenem podjetju »Pionir«, tekstilni tovarni, Cegradu, mestni industriji perila in Metropolu. Izmed uradov najbolj vestno zbirajo star papir na sodišču. Prejšnji teden so naenkrat oddali 218 kg starega papirja, med tem l$o ga drugi uradi niso oddali nič. V delavsko-uslužbenski restavraciji MLO zbirajo kosti, toda mečejo jih v kad, ki stoji na dežju, tako da kosti segnijejo: ali pa tako smrdijo, da jih ni mogoče prevzeti. Pri trgovskem podjetju »Servis« zbirajo odpadke tako, da zmečejoi v zaboj skupaj papir in smeti, vse pa stoja podi kapom na dežju. Seveda je tak, s smetmi pomešan papir, neuporaben. Ob cesti pri ekonomiji v Sre-brničah leži že od vojne precejšen kup žice, vendar pa še dane5 ne vedo, kdo je »mero. dajen« za oddajo te žice. Nedaleč stran je kup stare pločevine. Ce zvedo za to delavni pionirji iz Bršljina bosta kupa kmalu izginila. Ob prihodih in obiskih se jim bodo delila knjižna darila. Ako bo Sklad zbral večja sredstva, bi po potrebi dali v Celovcu v tisk prvo berilo za pouk v materinščini in ga poklonili vsaki slovenski družini na Koroškem kot darilo svobodnih Slovencev nesvobod-nim bratom. Pomagajmo ogroženim Slovencem v Avstriji, Italiji in Madžarski! Dočim, smo mi doživeli svobodo, so naši bratje v zamejstvu, ki so se v zadnji vojni skupno z nami borili in dali težke žrtve, še vedno predmet raznarodovanja. Naša narodna dolžnost je, da jim pomagamo z t'semi močmi in sredstvi, kakor so v skupni borbi za narodno osvoboditev tudi oni nam pomagali. Delovni kolektivi, člani sindikatov, organizacij OF, AFZ, IMS, ZB; člani kulturno - umetniških društev: zbirajte prostovoljne prispevke za Sklad Prežihovega Voranca in jih pošiljajte na čekovni račun Narodni banki v Mariboru: 64-1-90 603-29. Le z dejanji bomo rešili brate ob Žili in Dravi. Koroška ni izgubljena, dokler mislimo nanjo in delamo zanjo! 218 kg starega papirja — kaj pa drugje? Pri mehanični delavnici gozdnega avto podjetja v Straži leži kup< starega železa;. Res je še marsikaj porabnega za to ali ono stvar, toda še več je takega, ki spada v livarno. Pa pravijo: »pridite si iskat, če kaj hočete«. Zakaj pošiljati nalašč avto v Stražo po odpadke, če pa gredo dnevno prazni avtomobili podjetja iz Straže v Novo mesto? Kam gredo stružni odpadki te delavnice? Odpadu jih do sedaj še niso dali. To velja tudi za mehanično delavnico lesno-industrij-skega obrata Straža. Tam. str uži jo tudi barvaste kovine (medenino), ki je veliko dražja odi železa. Dosedanji način zbiranja odpadkov je treba zboljšati. Predvsem je potrebno, da vodstva podjetij dosežejo pri svojih obratih in delavnicah, da se bodo vsi odpadki res spravili in oddajali tja, kamor spadajo in kjer so nujno potrebni. Izjava, da se zbiranje odpadkov ne izplača, (to pravijo pri nekaterih mestnih podjetjih), kaže skrajno, slabo zavest delavcev in uslužbencev. Mrežo zbiralnic je treba razširiti. Na vasi bo najboljše, da plrevizamejoi zbiranje odpadkov trgovine kmetijskih zadrug. Splošno zdravstveno stanje v trebanjskem okraju se vidno zboljšuje Da je v trebanjskem okraju iz leta v leto manj nalezljivih bolezni, je prevsem zasluga zdravstvenega kadra in zdravstvene p ros vete sploh. V letu 1950 je bilo v okraju 120 zdravstvenih predavanj, katerih se je udeležilo 2889 ljudi. Pri temi je treba upoštevati, da sta v trebanjskem okraju le dva zdravnika, kar je vsekakor zelo malo za 28.000 prebivalcev,. V lanskem letu je bilo 61 primerov nalezljivih bolezni, od katerih so bili trije smrtni primeri (en primer davice in dva primera tetanusa). Poudariti je treba, da je v okraju samo en desinfektor. Njegovo delo je v toliko (Nadaljevanje s 3. strani) srni, ki pa jih ifiso peli za odrom, ampak vsi v dvorani, dopoldne mladina, zvečer odrasli. Nekaj novega je bilo to, nekaj pretresljivega. In igralci? Naši znanci Hudoklin, Gašpir-jeva, Jerele Minka in Radko, učenci šole za gospodarstvo, tovariši Litostrojeve ekonomije in naše pionirke, vsi so vložili v dejanja na odru toliko topline in ljubezni, pa tudi ostrine, da nam je bilo lepo: in hudo, Z besedami »Preko opustošenih tal izmučene domovine je zavel toiriei dih pomladi...« nas je napovedovalec popeljal v radostni del prireditve. Deklamacije, petje, krasen balet po zamisli in študiju učiteljice Tilke Ranerjeve, vse to je dvigalo razpoloženje. — Po d'opoldanski prireditvi je bila v knjižnici Franceta Prešerna odprta čitalnica, ki ima poleg knjig na razpolago revije in časopise. * Učiteljstvo v St>. Jerneju je sestavilo* »Go-spodarsko-kulturno analizo šolskega okoliša St. Jernej«. To delo je bilo v krasni vezavi razstavljeno na okrajni razstavi OF v Novem mestu. — O' našem ostalem delu govorijo kar tri diplome, ki smo jih prejeli: vaški odbor OF v St. Jerneju, in. Vaški odbor OF v Gor Brezovici, ter SKUD »Brata Pirkovič«, ki je prejel pohvalo odi republiškega odbora za ljudsko prosveto v Ljubljani. 1. maj je proslavila ekonomija Litostroja na Dol. Brezovici z lepo povorko. Posebno lepo So bile te dni okrašene in zvečer razsvetljene polflovalnice okrajnega magazina in kmetijske zadruge, prav tako pa tudi šola in druge stavbe. Deževno vreme ni motilo našega razpoloženja. Tu in tam je le pokukalo sončece na naše njive in travnike, ki bohotno zelenijo, in na prekrasno cveto* sadne vrtove, ki obetajo obilen sad ... M. M. olajšano, ker ljudje razumejo važnost razkuževanja in rade volje pomagajo pri tem delu. Dane* ljudje ne smatrajo razkuževanja za čarovnijo, ampak ga priznavajo kot nujen ukrep za zaščito zdravja* LetOišnji okrajni proračun za zdravstvene namene je za 15 odstotkov večji od lanskega. Samo za nego zob zavarovancev je predvideno 250.000' din, za zdravila pa 500 tisoč din. Za zatiranje nalezljivih bolezni je predvidenih 40.000 din, za razkuževanje 20 tisoč din, za mrliške oglednike 26.000 din in za sanitarno, inšpekcijo 50.000 din. Posebno veliko pažnje se posveča nosečim ženam in otrokom. Res je, da nam še zelo primanjkuje zdravstvenega kadra, vendar je kljub temu za zaščito zdravja matere in otroka veliko narejenega. V trebanjskem okraju sta dve posvetovalnici za matere, v Trebnjem' in Mokronogu, kjer so tedenska posvetovanja nosečih žena. Takih posvetovanj je bilo v letu 1950 762. Statistika nam pove, da je bilo v okraju v letu 1949 rojenih 542 otrok, mrtvorojenih pa 14 otrok, v letu 1950 pa je bilo> rojenih 506 otrok in samo pet mrtvorojenih. Od 506 rojenih otrok jih je bilo v bolnici ali ob pomoči zdravstvenega osebja rojenih 397, brez strokovne pomoči pa 109. Statistika tudi kaže, da se rodi več dečkov kot deklic, kajti v letu 1950 je bilo rojenih 281 dečkov in 225 deklic. Tudi umrljivost je padla. V letu 1949 je umrlo 364 ljudi, v letu 1950 pa 325 ljudi, V. F. Vsem invalidskim upravičencem Po razpisu Ministrstva za socialno skrbstvo LRS morajo vsi imetniki invalidskih izplačilnih knjižic iste najpozneje do 1. junija t. I, predložiti osebno ali po pošti okrajnemu ljudskemu odboru, Svetu za socialno skrbstvo svojega okraja zaradi vpisa potrebnih kflavzul na hrbtni strani obvestila o obremenitvi za mesec julij 1951, Opozarjamo, da noben invalidski upravičenec, ki ne bo predložil invalidske izplačilne knjižice na gornji naslov do določenega roka, ne bo mogel nikjer dvigniti invalidnine za mesec julij in nadalje v letu 1951. O tem so Narodna banka, njene podružnice ter izplačilne pošte že obveščene. Izplačilne knjižice morajo predložiti tudi taki, ki jih še nimajo, a jih bodo prejeli do 1. junija 1951. V lastnem interesu vsakega invalidskega upravičenca je, da se ravna po gornjem razpisu. PRESODITE SAMI Ni dolgo tega, ko se je oiglasil pri krajevnem gradbenem' podjetju »Zidar« v Žužemberku aktivist tov. Blažič z okraja. Sklican je bil sestanek ob drugi uri popoldne, n.a katerega je prišloi z dela tudi osem. zidarjev, kolikor jih je pač' pri podjetju zaposlenih. Na. napovedani sestanek pa ob določeni uri tov. Blažiča ni bilo. Prišel je šele ob pol šestih zvečer v krepko, vinjenem stanju. Ne bom opisoval negodovanja delavcev zaradi zamude 3 in pol urnega brezplodnega čakanja. V takem, stanju je tov. Blažič začel delavce »prepričevati« in jim groziti, da morajo trije oditi na gradbišče hidrocentrale Medvode. Določil je tri delavce in jim dejal: »Prejeli boste odločbe, da ste premeščeni, če pa ne boste hoteli iti, imamo za take pripravljen zapor,« Temu žalostnemu primeru diktatorstva, »prepričevanja« in groženj je prisostvoval tudi tajnik KLO, ki pa ni odločno nastopil proti nezakonitemu' postopku tov. Blažiča. Navzoč je bil tudi član Ljudske inšpekcije tov. Lavrič, ki pa je odločno, zavračal izjave okrajnega aktivista in ga opozoril o nepravilnosti takega postopanja. Kakšen je bil uspeh tega sestanka in kakšno je mnenje delavcev o postopku okrajnega aktivista, presodite sami. Z delavci se je treba pogovoriti drugače. Menim, da bi bilo bolje, če bi tov. Blažič iskal delavce — zidarje med šušmarji, ki uživajo skorajda nekako zaščito, in jih je pri nas veliko. Popolnoma razumemo, potrebo po delovni sili na naših najvažnejših gradbiščih velike petletke, vendar pa smatramo, da se je treba z ljudmi v gornjih primerih pošteno, odkrito pogovoriti, ne pa jih voditi za nos s čakanjem in jim grozil z zaporom. —o. NA NdVO SO ZACELI Po dveh letih imolka so v Vavti vasi zaživeli. V začetku leta so se oglasili v lokalnem časopisu, imeli so obični abor.^Pobudo so prevzeli mladinci, ki so razrešili stari in nedelavni odbor in začeli delati sami. Marsikdo: je mislil, da bo spet stara pesem, toda ni bilo tako Krepko so prijeli za delo. Okna so dobila steklo, vrata ključ, dvorana je očiščena, proscenij, ki je majhen, je dobil novo. lice, luči so naredile dvorano prijetno in toplo. Na prvi pogled vidiš da .gospodarijo ljudje in, nič več neodgovorni brezvestneži, ki so samo uničevali in raznašali. Nabavili so si tudi juto in naredili nove kulise, stare pa popravili. Še polno : je malenkosti, ki so bile mimogrede urejene, j ■Priredili so igro- Rožmarin. Skrbno so se i pripravljali nanjo. Ni jim bilo žal mnogih vaj, saj so v domači vasi in Žužemberku, kjer so igrali, dobili popolno priznanje. Domačini so z zanimanjem pričakovali prve igre, saj 1 igralcev že dolgo niso. videli na od.ru. Grobna i tišina, sočustvovanje z junakom, prezir do iz- : koriščevalcev, pomilovanje moralno padlega ! dekleta, zahteva po miru, taki občutki so pre- i veva.li vse. Ljudje so živeli z igralci. Želimo če takih iger, posebno pa, da vasi krepko na- I daljujejo z delom, ki so ga začeli igralci v j Vavti vasi. Ringo TELEFON V PODZEMLJU Na pobudo predsednika KLO v Podzemlju tov. Segine Janeza bodo Podzemeljčani v kratkem, dobili telefon. Doslej so imeli Podzemeljei in okoličani telefonsko celico v 3 km oddaljenemi Gradacu, kar je bilo pogosto, zlasti v nujnih primerih, praktično brez pomena. Odkar pa je v Podzemlju sedež Krajevnega ljudskega odbora,, Kmetijska zadruga in nižja gimnazija, se je vsak dan bolj občutilo, da bi bila telefonska zveza s Podzemljem ne le pridobitev za kraj, ampak zares tudi nujno potrebna komunikacijska zveza z drugimi kraji. Za ureditev telefona, ki bo montiran v pisarni KLO v Podzemlju, so se Podizemeljci in vaščani okoliških vasi že zavezali, da bodo iz Velike loze razvozili na odrejena mesta telefonske drogove, ki jih boi 54 od, Gradaca do Podzemlja in z udarniškim delom izkopali tudi jame za drogove. —Ć. Planinci Bele krajine 1 Na pobudo nekaterih ljubiteljev planin smio pred kratkim ustanovili v Črnomlju iniciativni odbor Planinskega društva, ki ima namen ustanoviti samostojno PD v Črnomlju. Planinsko društvo bo krajevnega značaja, mora pa imeti vsaj 100 članov, da bo lahko obstojalo. Vabimo vse ljubitelje gora, stare in mlade planince, da se prijavijo v vrste PD Črnomelj,. Letna članarina znaša 100 dinarjev, hkra. ti pa imajo člani planinskega društva različne ugodnosti v planinskih postojankah, popust na železnici, pri skupinskih vožnjah itd. Prijave sprejemamo do 31. maja (v knjigarni pri tov. Rafkotu), podrobna navodila pa daje tudi član iniciativnega odbora tov. Klinar na OLO Črnomelj. Kronika nesreč Delavca državnih železnic Jožeta Dimica, doma s Trebanjskega vrha, je 6, maja napadel neznanec (baje iz Iglenka) s kolom ter mu poškodoval levo nogo. Čevljarski mojster Anton Zupančič, zaposlen v kraj. čevlj. podjetju Podplat v Smolenji vasi, je 7. maja na vožnji iz Novega mesta proti domu tako nesrečno padel s kolesom, da si je poškodoval glavo in levo roko. Plut Karel, trgovski pomočnik kmetijske zadruge Dragatuš, je 6. maja padel na poti in si poškodoval desno n^igo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v novomeški bolnišnici. LETNO KOPALIŠČE V PODZEMLJU Krajevni ljudski odbor v Podzemlju je s sodelovanjem Kmetijske zadruge pričel urejevati letno kopališče ob Kolpi. V Podzemlju je bilo pod lepim Kučarjem že v letih pred vojno vsako, poletje polno kopalcev, ki jih je topla Kolpa izvabila, iz Črnomlja, Semiča in okoliških vasi. Ker pa kopališče ni imelo niti kabin niti ni bilo urejeno., sta KLO in KZ v Podzemlju sklenila, odkupiti od »Pionirja« v Gradacu barako, ki bo preurejena v kopališko uto s kabinami, gostinskim prostorom in buffetom, ki bo kopalcem' nudil v letnem času okrepčila in pijačo. Zamisel je vredna pohvale. Z ureditvijo letnega kopališč« v Podzemlju bo ustreženo vsem,, ki so doslej pogrešali te udobnosti pri kopanju v topli Kolpi. —C« Prva ljubezen se je v Črnomlju po za* slugi kinopodjetja valjala v močvirju ••• Zadnjič so sukali ameriški film »Močvirje«, ki se je neprestano trgal, na vsem lepem P3 so gledalci začuli rusko, govorico in zag'e-dali slike s Krima. Sele čez čas jim. je P°" stalo jasno, dia gledajo »Prvo ljubezen«, ruski film. Podjetje za razdeljevanje filmov na) pošlje v kratkem v Črnomelj še drugo polovico »Močvirja« in »Prve ljubezni«, tako da bo godlja kompletna ... Beseda »abonent« ima v črnomeljski mestni gostilni svojevrsten pomen. Je na videz učena tujka, po domače pa jo gostje gostilne razlagajo z nič kaj vabljivim §e" slom: »potrpežljivo čakaj«. Kdaj bo pokrita globoka luknja na cesti pred postajo Narodne milice v Novem me* stu? Nič prej, dokler ne1 boi kdo padel vanjo, se nabodel na vodovodno cev in posJa upravi mestnega vodovoda račun za bolniški in morebitne pogrebne stroške. Kdo potrebuje kvasi v Smihelu? Vprašaji v kmetijski zadrugi, pa vam bodoi povedali' katere gospodinje ga največ dobijo' (potre bujejo ga namreč vse),. V Trebnjem bi radi kmalu spet volfift Samo ob volitvah »je dovoljeno« igra*1 zvočnik, prenašati vesti in glasbo, ob drug**1 prilikah pa za razvedrilo Trebanjcev ni treba skrbeti. Napeljava za štiri zvočnike, °^ katerih se je eden že neznano kam izgubil' propada, ljudje pa bi radi poslušali krajevne radijske oddaje. V nekaterih trgovinah v Novem me5"1 ne morejo pozabiti »starih, lepih časov«, so smeli svobodno posiljevati potrošnike z neokusnim, blagom. Predi kratkim so- s škatlico loščila za čevlje vsiljevali kupcem tuo prašek za čiščenje štedilnikov, drugje pa sJ moral kupiti; z loščilom vred: tudi neokusn6 in drage vezalke. Ce hočeš čiste čevlje ~" kupi štedilnik ... GIBANJE PREBIVALSTVA V NOVOMEŠKEM OKRAJU V aprilu 1951 se je rodilo v novomeške!*1 okraju 97 otrok, od tega 46 dečkov in 51 deklic Uimrlo je 51 ljudi, od teh 27 moških in 2* žensk. Porok je bilo 34. .j Poročili SO' se: Zupančič Stanko, električar iz Dol. Toplic in Senica Marija, pos. hči J* Podtuirna. Bučar Rudolf, sin kmeta iz Toplic in Gimpelj Jožeta, kimetiea Iz, UrsTM* sel. Giril Matija, kmet in Senica Marija, kmečka hči, oba iz Dol. Toplic. Gregoričič Zdravim sin kmeta iz Bele cerkve in Barbo Marija-kmečka hči iz Dol. Toplic. Cinkale Anto«' posest, sin in Gregorčič Marija, kmečka hf' oba iz Bele cerkve. .Kopina Franc, sdn kmet3 in Strupil Marija, pos. hči, oba iz Šmarje*** Sutar Franc, kmet in Suhadolnik Jožefa, kmetica, oba iz Smarjete. Rodin Stane, mitični* in Miklič Pavla, nameščenka iz KartaljeveiS8' Marinčič Jože, pos. iz Doibmiča in Grabn*r Jožefa, pos. hči iz Kartaljevega. povge Al*| uslužbenec in Somrak Marija, pos. hči, o*?* iz Mirne peči. Grandlič Franc, oficir JA »! Foršek Pavla, pos. hči iz Podgrada. Nova* Jože, kmet iz Hini a in MuhiČ Terezija, km®«« iz Smihela pri Žužemberku. Jerič Anton, VX0m iz Žužemberka in Glavan Neža, pos. hči J* Dobrniča. Gorlšek Franc, kmečki sin i* F*Ba kope in Zupančič Terezija, kmetica iz Ajdove*-Tomšič Ivan, mlinar iz Kočevja in Jerše A«8' nameščenka iz Dvora. Zore Angel, kmečki S*" in Hočevar Marija, pos, hči, oba iz Sela Hiiw-struna Metod, zidar in Muhič Marija, gosp-pomočnica, oba iz Žužemberka. < Blatnik Ignac, pos. sin iz Ambrusa in Pape* Angela, pos. hči, Sela Htaje. Firnar LudW' kmet i,n Jane Marija, pos. hči, oba iz Zbt»> Dragiman MSiroplav, toljučavniičar iz Smabej* in Banič Marija, gosp. pomočn. iz PodgrafTliJ kmet iz Straže in Dular Slavica, V°*j£.}r„>. Prečne. .Zupančič Albin, oficir J«nvemroe-In Petrov« č Olga, nameščenka v *ffi£ni j* stu. Kastelic Alojz, uslužbenec GaTc ; Dežman Alojzija uslužbenka la ^7M'ija. Anton, učitelj, Smarjeta in Cudovan Mauj kmečka hči iz Bele cerkve. in Zigonde Anton, miličnik v Beogradu ^ Košele Matilda, nameščenka v Novem Djurekovič Jože, tesarski pomočnik in ^^,,n Mairija uslužbenka, oiba *z ' -Prekoine. posesU Ignac, krnet iz Gradišča in Turk J*?^, mlin-nikova hči, OreihoVica. Jordan ^ jožefa, to-pomočnik v St. Jerneju in zu|??. varniška dela vik a v Novem m^1 Čestitamo! _— -- T OBJAVA Zaradi zasulja t^ovskega prekopa■ £ lokalni cesti II. reda st 1367 Dobova - z£ n^ver ho od 9- do 2(K taaJa cesta 23 V JI tovoru! pronS m*a. Promet se preusm*. po okrajni cesti Dobova—Sela—Bizeljsko.