isfeii* vsak dan avečer iavaeaisi c«dsl|* In prasni tat * eija po posti prejeman za asslie oguli p delale aa vse lato 25 K, aa pol leta 13 K, aa Satrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|nbl|ar o s pošiljanjem na dom za vse leto 74 Kt za pol leta 12 K, aa četrt lata G K, aa as ataza« 2 K| Kdar hodi sam ponj, placa aa vse leto 22 K, za pol lata U K, za eztrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Msaaftl|o celo leto 28 K. Za vzeldruge deiele in Amerika ellp leto SO K.    Na naročDo brez istodobna >p©*Watvs naročnine sa ne ozira, — Ea fMlh ze plačuje od peteroztopne pettt-vrste po 14 h, če se oznanila tlaka enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi na] se Izvole frankovaiL — RakapisK sa aa vračajo. — lieialilsa za aarnvmatlva le v KnaHovm zajček st 3, — Upravnlitvu naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila,^t ]. administrativne stvari
£w**a£$fcra Mmlnm it M. hsavtias številka p* 10 h. Upravnišrva telefon št. 85.
Tržaški socijalni demo-kralje - rdeči rep irre-dente.
Tržaški slovenski rodoljubi in njih list »Edinost« so že pred leti večkrat povedali slovenskim delavcem, zbranim v socialno-demokratič- j nem taboru, da niso nič drugega, nego privesek in štafaža italijanskim sodrugom, kateri poslednji so v prvi vrsti dobri Italijani in daleč, daleč za tem šele — ako to kaže — »social-dernokratje«.
Takratni »vodja« tržaških slo-venskDi socialistov in sedanji strastni nemškutar in kapitalistične stranke priganjač, Linhart, kakor tudi njegov zvesti sod rug Kopač, sta seveda to golo resnico na vse pretege in z vsemi sredstvi pobijala in res je bilo delavcev raznih strok, kateri so tema političnima šušmarjema šli slepo na limanice.
No, lanske državnozborske volitve so vendarle marsikomu naših delavcev odprle oči, kajti tedaj so italijanski social-demokratje jasno pokazati, da so v prvi vrsti Italijani in potem šele — kaj drugega. Ob času ožje volitve v Pulju so za kapitalista in italijansko - iredentističnega šovinista Rizzija pridneje agitirali in proti -ftff^vpčjemrr ljudskemu dobrotniku na našem jugu, dr. Laginji, demonstrirali, kot pa puljska iredenta.
Seveda se to tudi ni zgodilo zastonj, kajti znani puljski ubegli goljuf in slepar, dr. Lorenzetto, se je sam pohvalil, da gre s polno bisago denarja v soeial-demokratični brlog »Arco Romano«, kjer se je isti večer na veselje obojih sklenil pakt in popolno sporazumljenje med grešno kamoro in nazovi social - demokrati.
Po onem škandaloznem činu so naši — ako tudi s social-demokratič-mmi idejami navdahnjeni, vendar pa pošteni slovenski sinovi-delavci — pričeli razmišljati, kaj storiti, ker s temi grdimi varalieami jim pač ni bilo več možno sedeti pri eni in isti mizi. Kajti slovenski sodrugi niso bili in niso nič drugega, nego štafaža in sužnji teh nazovi-italijanskih socialistov, kateri pod krinko internacionalizma zavajajo naše ljudi k sovraštvu in v boj proti svojim rodnim in zatiranim bratom - trpinom, kateri vsi se morajo — vsled navala regnicolov -— boriti za obstanek in
LISTEK.
0 predoru pri Redovnici.
Sam sem čepel v kupeju gorenj-fckega vlaka. Navzlic temu mi ni bilo dolgčas. Gledal sem doli na širne poljane, na temne gozde, na sinjezeleno Savo in pasel skidkotožne spomine.
Oh, včasih ae ob takih lepih poletnih jutrih nisean vozil sam po tej Progi. Takrat sem jmel krasno ljubico v Lescah.
Oh, Angela, kako srečen sem bil tedaj. Kdo bi dostojno naslikal tvoje prelepe sive oči! To niso bile oči starih tercijalk, prežečih vohunk, ne, ampak to so bile nepozabne modro-sive, miložarne oči, resne, sočutne nebeške oči, včasih tajinstveno zasenčene z dolgimi črnimi ozemci, z gostimi, pobožnimi trepalnicami. Ah m kdo bi vredno naslikal tvoja uštela -— poceni bonbon!
Angela je imela le eno napako, Hanireč papana, ki ničesar ni hotel Slišati o meni, ubogem lajtnantu. Dolgo sva premišljala, kako bi si °EQ0gočila sestanke, zakaj dopisovanje nama ni moglo zadostovati, kajpada ne. Naposled sva si izmislila Dekaj koristnega. Angela je imela v Kranju staro sorodnico v desetem ah petnajstem kolenu. Ta dama je ljubila na svetu samo tri stvari, ko-jgdro, kanarčka pa domino.   No, in
košček krtih« na tržaškem ozemlju. In tedaj se je — na grozno jezo tržaške iredente, klerikalcev in rdečkar-jev — porodila »Narodna delavska organizacija«, koji so sicer nje nasprotniki prorokovali takojšnjo smrt, ali ona je danes v strah so-vragov, močna in upoštevana organizacija našega zavednega delavstva.
Vendar se je še dobilo naših ljudi, ki so ostali zvesti zgrešeni poti, koji so ostali še nadalje štafaža in »ščavi« italijanskih šovenov, vulgo italijanskih social - demokratov. Ni jih spametovala večletna praksa in niso jim odprla oči vsa zapostavljanja, katerih so bili deležni od strani teh šovenov tekom vsega časa kar so sužnili in tlačanili italijanskemu «ocial-iredentističnemu molohu.
Ali naposled se je zgodilo, kar mora pač tudi onim našim, koji so bili dosedaj vsaj napol slepi in gluhi, odpreti oči in ušesa. V nedeljo, kakor znano, so bili prišli v »obiske« v Trst gospodje iz Milana (nazivlje-mo jih po pravici gospode, ker so se skoraj izključno vsi vozili v prvem ha. drugem razredu) in tržaška iredenta jim je — hotela prirediti veli-koitalijanski in šovinističen sprejem, katerega so jim pa po večini pokvarili Slovenci. K temu veliko-l&škemu sprejemu milanskih gospodov in dam so se prijavili in tudi prišli tržaški social-demokratje z zastavo in godbo. Od Slovencev opravičeno izžvižgani, od Milanežev in ire-dentistov prezirani, so tvorili v svojo večno sramoto rdeč rep v klaver-nem iredentističnem sprevodu, v katerem se ni kričalo in pevalo drugega, kot Slovence skrajno žaljive vzklike in veleiredentistične pesmi!! Skratka: vsi govori, vsi vzkliki, vse petje — bolje tuljenje —, vse dejanje in nehanje, vse je bilo strogo ire-dentistično in protislovensko. A vse to grdo početje je — o ironija! — blagoslovi jala na Velikem trgu zibajoča in klanjajoča se rdeča, to je so-cial-demokratična zastava!!! Internacionalni socialni demokratje ležeči pred nogami iredentizma in italijanskega šovinizma, to je bil resnieni prizor minule nedelje na Velikem tržaškem trgu! Tako sramotno se je ponižala, tako nizko je padla tržaška socialna demokracija!!! Ali kaj se čudimo, saj smo vendar že rekli, da so ti ljudje v prvi vrsti dobri Italijani in ]x>tem šele . . .
Videč ta sramot en prizor, je mnogo naših socialdemokratov ušlo iz    žalostnega   in   njih nevrednega
sprevoda, k našim demonstrantom. Videli in čuli so, kako grdo jih je Pittoni et eomp. bella varal in pred vsem svetom osrarnetil. Da, osramotil, oni od naših socialistov, kojemu vpričo teh grdih in za Slovence skrajno žaljivih vzklikov in pesmi ni zavrela kri, taisti mora v resnici že biti degeneriran in s takim človekom — odkrito povedano — nismo nič izgubili, ako se potopi v iredentističnem blatu.
Upamo, da je grda nedeljska komedija tržaške social - demokracije našim delavcem odprla oči in da bodo tem grdim varalicam pokazali — fige, kajti te sramote pač ne bodo trpeli, da bi jih svet imenoval — rdečim repom iredentizma in zasramo-valcem svojega rodu. Čudom se čudimo, kako morejo ljudje, koje prištevamo pametnim in so v vsaki naši družbi dobro došli, kot je gospod Gaspari, gospod Oernigoj in drugi, še nadalje ostati v tej nečedni družbi!?! Ne, kdor ima le nekoliko značaja in ponosa v sebi, mora izdajicam soci-al-demokratične ideje obrniti enkrat za vselej hrbet. Seveda ta »zavod« bodo še nadalje zagovarjali — ako tudi slabo — razni flikarski agentje in »kačji pastirji«, ker jim to nese. Da bi pa oni, koji znajo misliti s svojimi možgani, še nadalje ostali v tem izdajalskem brlogu, no, to dvomimo in obenem upamo, d; ne. Tržaški slovenski delavci, dovolj naj bode sramote in škode, katere ste morali radi raznih vaših varalic pretrpeti! Zatorej ven iz rdečega repa — tržaške iredente!! _
K poglavju o pomanjka-n]u krme na Kranjskem.
O dolgotrajni suši in njenih nasledkih se je že toliko govorilo in pisalo, da bi bilo popolnoma odveč, če bi razpravljal tudi jaz o gospodarski krizi, ki je nastala pri nas vsled pomanjkanja krme. Ne gre se torej zato, da bi pogreval že preznane stvari, ampak vredno in potrebno se mi zdi opozoriti širšo javnost na nekaj, kar bi utegnilo biti uvaževanja vredno, in to ne samo glede na pomožno akcijo proti nasledkom suše na Kranjskem, ampak tudi za one živinorejce, ki so vsled suše tudi prizadeti, pa se vsled svojega gmotnega položaja na javne podpore ne morejo zanašati, ampak si bodo morali krmo sami preskrbeti.
Da se bo izkušalo spraviti k nam predvsem slabo, na mokrih tleh pridelano seno in to ne samo iz Galicije, ampak tudi iz drugih krajev, o tem ni pač nobenega dvoma. S slabim senom pa zlasti kmetovalcem, ki so vsled suše najbolj prizadeti, kakor onim z Dolenjskega in Notranjskega, ne bo veliko pomaganega, kajti njih goveja živina je navajena na dobro in sladko krmo in vsled tega slabega in kislega sena ne bo hotela jesti. Plačevati metrski stot sena za steljo po 7 in tudi več kron pa se našim kmetovalcem v sedanjih slabih časih ne bo izplačevalo. Zato pa je vsekako pomisleka vredno, če bi ne kazalo vsaj deloma nadomestiti seno z močnimi krmili, kakor so lanene tropine, sezamove tropine itd., ki jih je mogoče lažje nadzorovati glede na njih dobroto, nego pa seno. Močna krmila so namreč, če so nepokvarjena in nepopačena, vsled njih tečno-sti in lahke prebavljivosti izborno izpopolnilo in obenem nadomestilo za suho krmo. Poleg tega imajo močna krmila dvakrat večjo krmilno vrednost, kakor seno in so pri sedanjih visokih cenah sena relativno cenejša od tega. Pripomniti pa je, da močna krmila niso sposobna za samostojno krmljenje živine, ampak da so za krmljenje približno to, kar so umetna gnojila za gnojenje. Hlevskega gnoja ni mogoče popolnoma nadomestiti z umetnimi gnojili, in prav tako ni mogoče tudi sena nadomestiti z močnimi krmili. Ce bi se pa močna krmila rabila nekako tako, kakor zabela, potem bi bilo mogoče z njih pomočjo pokrmiti ne le slabo seno, ampak tudi druge malo-vredne kmetijske pridelke in odpadke, kakor žitno in koruzno slamo, strnišče, perje raznih okopavin in celo listje z najboljšimi uspehi. Tako malo sena ni pridelal tudi v letošnji suši nobeden naših kmetovalcev, da ne bi mogel za silo izhajati ž njim, če bi se pri krmljenju svojega blaga posluževal močnih krmil in sporedno ž njimi tudi malovrednih kmetijskih pridelkov in odpadkov, ki mu služijo zdaj skoraj edinole za steljo.
Na močna krmila opozarjam vse merodajne faktorje, ki imajo pri pomožni akciji proti nasledkom suše odločilno besedo in še zlasti pa premožnejše kmetovalce, ki državne podpore ne morejo pričakovati.
Kdor se pa hoče posluževati močnih krmil, tisti naj pazi, da ne bo ž njimi opeharjen. Dobavo močnih krmil naj bi posredovala edinole
Kmetijska društva in Kmetijske družbe, ki jih morejo naročati v takih množinah, da se njih kemično preiskovanje še izplača. Brez jamstva, da so nepopačena in nepokvarjena in da vsebujejo dotičnemu krmilu običajno množino redilnih snovi, se močnih krmil sploh ne sme kupovati. Močna krmila imata c. kr. kmetijska družba in »Gospodarska zveza« v svoji zalogi.
Končno še nekoliko besedi o umetni krmi, oziroma o krmilnem kruhu iz žaganja, ki ga je izumil graščak dr. Gorianv in katerega izdelovanje je opisano v zadnji številki »Kmetovalca«.
Da je mogoče deloma pretvoriti lesno staničnino (celulozo), odnosno lesno vlaknino v dekstrozo ali groz-dični sladkor, je že staroznana stvar. Vzetih je tudi že več patentov za izdelovanje sladkorja, oziroma alkohola iz žaganja. Vsi ti patentirani načini pa so se izkazali, da so neekonomični in vsled tega v tehniki neuporabni in zato sladkorja, oziroma alkohola dozdaj še nikjer ne izdelujejo iz žaganja.
Gorianv je v način pretvorbe lesnega vlakna v sladkor je sicer zelo preprost in prav tako kemično neizvedljiv. Po Gorianvjevem načinu se žaganje kvečjemu očisti grenkih in drugih neokusnih snovi; v sladkor pa žaganja po tem načinu ni mogoče pretvoriti, kar dokazuje dejstvo, da vsebuje Gorianvjev krmilni kruh jedva sledove sladkorja in da je v tem kruhu okroglih 34% sirove vlaknine, od katere pripada na žaganje celih 33% in skupno na moko in otrobi, ki so se za kruh uporabile, pa 1%. Žaganje je torej v kruhu kot žaganje in baš to dejstvo usposobi j uje ta kruh za krmljenje goveje živine in konj, kajti živinče ne potrebuje samo hranil (hranilnih in redilnih snovi), ki ga nahranijo, ampak tudi težko prebavljivih tvarin, ki ga nasitijo in taka tvar je v Gorianvjevem kruhu žaganje.
Naravnost napačna pa je trditev, da je v 100 kg takega kruha prav toliko hranin (redilnih snovi), kakor jih je v 200 kg sena. Na podlagi kemične analize ,ki jo je napravilo kmetijsko - kemično preizkuše-vališče v Ljubljani, sestoja Gorianvjev krmilni kruh iz žaganja, iz 8.8% vlage, 11.1% dušikovih snovi (sirovega proteina), 1.3% sirove tolšče, 42.1% dušika prostih izvljekljivih snovi (ogljikovih hidratov itd.), 33.9% sirove vlaknine in 2.8% pe-
si
dobrosrčna Angela se je peljala vsak teden trikrat doniinat k njej, jaz pa sem jo za dopusta spremljal, seveda inkognito. Akotudi jt' bik) kdaj v najinem kupeju kaj sopotnikov, sva s«' vendar poljubljala vsako pot, da je bilo veselje.
Po Otočah mora vlak namreč skozi tunel. Nobena luč ni motila zaljubljenega para. Kadar nas je objela tema, sva se naglo objela tudi midva in se poljubljala kakor obsedena.
Najina zvesta ljubezen pa je minila le prehitro, kakor sploh vsaka prava huda ljubezen. Mene so prestavili na Dunaj, Angela pa se je nekaj časa neutolažno jokala, kakor je že ženska navada, potem pa me je srečno pozabila, kakor je sploh ženska navada, naposled pa je vzela drugega, kar je tudi jako priljubljena ženska navada.
Pravkar sem premišljal, kako se kaj ima poleg svojega zakonskegći dedca, ko je prižvižgal vlak proti Kranju. Na postaji sta vstopili dve elegantno oblečeni dami. Mlajša je bila presenetilno podobna — Angeli. To so bile tiste leposive, rajsko-mile oči z dolgimi, pobožnimi trepalnicami in tako dalje. Poklonil sem se ji s svojim najbolj nedeljskim poklonom in prestavil svojo sabljo, ležečo doslej na blazini nasproti mene. Veselilo me je, da je sedla gospodična takoj tja, manj pa sem bil vesel njene priletne spremljevalke. Bila je nenavadno debela. Z obširnega obra-
za si hral. da je vneta častilka presvete lenobe. Košato nabrencani nos j'i je optimistično silil v idealne višji ve. Aa vratu so se ji šopirili trije podbradki. Težka zlata veriga ji je bingljala po dramatično napetih prsih, ji oklepala pas in jo. varovala, da se debeluharica ni polagoma razlezla ali pa naenkrat razpočila. Bila je to prava karikatura na žensko lepoto. Najbolj je bila podobna Meduzi, ki se krepča z jesihom.
Vlak je zopet potegnil in tedaj je padla stari Meduzi rokavica na tla. Zdaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. Mlada gospodična in jaz sva se pripognila zaeno, da bi pobrala rokavico. In potemtakem sva trk-nila z glavama skupaj kakor dva razposajena kozla na turnirju.
Pobral in oddal sem ponesrečeno rokavico starejši dami, mlajši pa sem se jel opravičevati.
»Oprostite mi, gospodična,« sem ji dejal s težko prikrivanim veseljem, »ta nepričakovana zadeva mi je deloma jako mučna, deloma pa je naredila name neizrečeno prijeten in gotovo neizbrisen vtisk. Čast mi je, da se smem predstaviti: lajtnant Mira novic.«
Predstavila se mi je zdaj tudi gospodična Lina, kako pa je ime ka-rikaturasti Meduzi, to sem pozabil že zdavnaj.
In zdaj se je razpletel zabaven pogovor o vsem mogočem, tudi o glasbi, literaturi in slikarstvu. Lina je poznala celo naše najmlajše liri-
ke, ki niso še popolnoma »zimmer-rein«, kakor bi dejal grof Taaffe. Mimogrede sem ji omenil, da znani risali priznano dobre karikature, in sem skrivaj poškilil na Meduzo.
Cim dalje sem gledal Lini v ljubki obrazek, tembolj sem se čutil, da je moje srce zopet enkrat v hudi nevarnosti. So ljudje,ki se morejo zaljubiti le polagoma, v obrokih. Jaz pa, hvala Bogu, nisem tak — ali takoj ali pa nič!
Od Kranja do Sv. Jošta je že gorelo moje srce kakor razgret nitro-glicerin. Pred Podnartom-Kropo pa se je doteknila njena vilinska nožica moje. To mi je bilo v prijetno vzpodbudilo. Bližali smo se Otočam. Za njimi je predor. Bliskoma sem naredil bojni načrt. Saperlot! V temnem tunelu moram poljubiti čarobno Angelo — pardon, Lino, naj bo, kar bo!
Še vselej so se mi posrečile take atake, častna beseda. Samo enkrat sem izkupil klofuto, tudi častna beseda! Pa še prav krepka je bila tista zaušnica, taka, da bi imela lahko troje mladih.
Vlak je dospel do predora. Še par sekund in sedeli smo lepo v temi. Naglo sem se sklonil k dražestni nasprotnici. Imel sem neverjetno srečo. Ne da bi kam butnil, sem takoj našel pravo direkcijo in najine ustne so se spojile — ah! — v prvem vročem poljubu — ah! — v drugem, tretjem poljubu, ah, ah! Potem sem nehal šteti. Mislim, da je mnogo ljudi, ki so še bolj površni. Moj ideal se ni
genil in je s prav žensko vdanostjo užival burne dokaze moje plamtcče ljubezni .
Dobro sva se imela, prav dobro. Obžaloval sem le, da je tunelček pred Radovljico tako kratek. In treba je bilo paziti, da retiriram o praAOU času!
»Zlati moj angel, kako te ljubim!« sem ji na uho povedal precej na glas, ker so kolesa drdrala tako močno.
Ali že sem moral sesti nazaj. Nekaj sekund smo ostali še v temi, potem smo videli dim in zid v polumraku in že smo zdrdrali iz predora proti Radovljici.
Pogledal sem Lino. Na lahno zardelem obrazu je trepetal krotak nasmeh. Stara Meduza je gledala skozi okno. Tudi ona se je smehljala zadovoljno; prejkone ji je ugajala prirodna krasota gorenjske zemlje. Naenkrat pa je vstala in šla iz kupe j a. Kakor nalašč!
»Obožavana moja mucica, zdaj se lahko poljubljava tudi pri belem dnevu!« sem vzkliknil veselo:
Lina pa me je pogledala tako čudno, tako strogo!
»Mausi, sei siiss!« sem prosil.
»Gospod lajtnant, jaz nisem ne miška ne mačka, najmanj pa vaša! Kako se vendar morete predrzni ti, govoriti tako nedostojno. Prepovedujem —«
»Ali častita gospodična, poljubil sem vas v tunelu najmanj devetkrat in zdaj —«
pela. Dobro seno pa sestoja pri enaki vlagi iz: 8.8% vlage, 14.7%dušiko-vih snovi (sirovega proteina), 3.2% sirove tolšče, 44.0r/c dušika prostih izvljekljivih snovi, 21.0% sirove vlaknine in iz 8.3% pepela. Gorianv-jev krmilni kruh iz žaganja ima torej 78 krmilno-vrednostnih enot, do-čim jih ima dobro seno 94.5. Po svoji krmilni vrednosti je krmilni kruh iz žaganja nekoliko boljši od slabega sena, ki ima pri enaki vlagi približno 69 krmilnih-vrednostnih enot; dobrega sena pa ta kruh v redilni vrednosti ne dosega.
Da prija živini kruh, ki je napravljen iz okusne moke in prav tako" okusnih otrobi ter dobro očiščenega žaganja, je samo ob sebi umevno. In ker stroški za ta kruh pri sedanjih visokih cenah ne presegajo cene srednje dobrega sena,se more za krmljenje goveje živine in konj kot pomožno krmilo uspešno rabiti in to zlasti zategadelj, ker je ta kruh v kemičnem oziru približno enako sestavljen, kakor seno in torej odgovarja potrebam in zahtevam živinskega krmljenja.
ing. chem. J. Turk.
no venski starši!
Ne bo dolgo, in treba bo zopet vpisati otroke v šolo. Marsikateri med vami storite to na jesen prvič. Doslej ste otroka vzgajali sami za boljšo bodočnost. Odslej pa boste vzgajanje delili z učiteljem. Nova moč torej prihaja, ki bo vplivala na srce in dušo ljubljenčka. Kdo vam more zameriti, če ob tej uri skrbno premišljujete, ali bo ta nova moč, ki prevzame nekaj dela z vaših ram, delala v pravi prid in srečo vašega otroka. Le dobro premislite, komu ga zaupate, da bo nadaljeval in izpopolnjeval vaše delo. Buditi ima z vami speče moči, cepiti pa previdno tako, da se razvijajo naprej te otrokove moči same, a v plemenitejši smeri.
Šola postane otroku drugi dom. Kje ga moj deček in moja deklica najdeta preje: ali v bahavi palači, ki so jo sezidali tujci Nemci in Italijani ali v skromni naši slovenski šoli? Ali pri tujcu, ki je bogvekje iz sovražnih dežel prišel lovit slovenske duše, ali pri domačinu — slovenskem učitelju? Kdo ti je bližji, slovenski oče in slovenska mati? Kdo se bo z večjo ljubeznijo oklenil svoje naloge, kdo bo bolj razumel težave slovenskega doma in slovenskih otrok? Ali ne zaupaš rajši bratu in sestri nego tujcu? Da, šola bodi drugi dom. V domu pa mora kraljevati ljubezen. Ta tujec zaničuje vas, slovenski starši, ker ga vodi le grabežljiva roka, ki nam hoče ukrasti slovensko zemljo, kot vojake janjičar je pa hoče gnati v boj proti nam našo i slovensko kri, našo ljubljeno mladino. Ce torej hočete, da bo šola mogla prav nadaljevati vaše delo za pošteno vzgojo srca in duha otrok, pošljite jih v slovensko šolo.
Res je, rajši dam svojega otroka Slovencu, tako mi odgovori slovenski oče, a nemški se nauči v nemški šoli, in to mu bo koristilo. — Resnično, čim več jezikov znaš, tem več veljaš. A ta otroška doba ni še primerna za pretežko nalogo.Prva stvar na svetu je pošten značaj, odkrito srce in bister razum. Kjer tega ni, noben jezik ne pomaga. In ravno v teh mladih letih se značaj in razum začneta razvijati. Ubogi otrok pa pride v tujo šolo in dolgo časa nič ne razume, o čem se vrši pouk. Tuje besede momlja za učiteljem. Drugi so
že daleč pred njim, on pa ne more dohajati, ker se ne more udeleževati pouka. Neozdravljiva mu ostane ta rana v srcu. Kar govori, je le umetno priučeno, ker ni vzrastlo iz lastnih tal. Poglej pa svojega bistrogla-vega dečka v slovenski šoli: vsak dan kaj novega čuje ia razume, sam že misli in razvija. Kako vesel gre v šolo in kako radostno pripoveduje, kaj zna. Kako potrta pa sta sosedov Janezek in Mirče, ki sta se vrnila iz nemške šole kot »Hanns« in »Gott-fried« in znala le par praznih nemških besedic ponavljati brez ume vari j a. Ni tako lahka stvar v šoli za male glavice. In ti, mati, zahtevaš od otroka, da najprej zmaga težave trdega tujega jezika in potem šele počasi razvija na tuji gredici naprej svoj duh? Ne, tega od svojih otrok ne smemo zahtevati. Vendar pozneje je prav, naj se uče tujih jezikov, ako jih bodo rabili. Verjemite, da takrat ne bo več tako težko in škodljivo, če se jih uče pri slovenskem učitelju.
Take starše, ki silijo otroka v tujo šolo, moremo primerjati s tistimi bresrčneži, ki pošiljajo še mladoletno deco v tovarne. Res prislužijo par grošev, a bledi in izmučeni se vračajo od dela. Pri tem zanemarjajo svoj duh in izobrazbo. Država prepoveduje tako delo, nam pa morata ljubezen do otrok in narodna zavednost braniti, da bi izročali otroke tujcu.
Slovenski starši! Morda vam obetajo darove, če otroka izročite tujcem. Kupiti hočejo mlado slovensko dušo! Ne, tako zloben ni slovenski oče, da bi otroka prodal, tako brezsrčna ne more biti mati, da bi otroka za denar poslala v sužnost. To nam je le dokaz, da ne more biti ljubezen, ki tujce vodi k nam, ampak le pohlepno poželenje po naši zemlji in naši zdravi mladini.
Zato pa vi, slovenski starši, ostanite trdni napram vsem mamljivim vabilom. Slovenski otroci spadajo le v slovensko šolo. Le slovenska šola je slovenskega otroka drugi dom.
Vse slovenske rodoljubke in domorodce poživljamo, da se brez razlike in brez ozira na naše domače boje strnejo v mogočno vrsto, ki vsakega omahljivca opominja, naj ne izda naroda in naj ne onesreči mladine, in jim kliče neprestano: Če slovenski otrok se ti smili, k tujcu v šolo ga nikar ne sili! »Slov. Branik«.
Slovo Nvšeso novomeibesa župana SladovKa.
(Dopis iz Novega mesta).
Dne 19. t. m. se je poslovil od nas gospod S. pl. S 1 a d o v i ć , ki je bil do zadnjega časa šest let mestni župan in ki se vrača za vselej v svojo hrvaško domovino. Ob 11. uri dopoldne se je vršila njemu na čast slavnostna seja mestnega odbora, pri kateri se je v imenu odbora poslovil od dosedanjega župana gospod svetovalec Brunner z vznesenimi besedami, proslavljajoč trudapolno in požrtvovalno delovanje g. pl. Sla-doviea v korist mestni občini, v korist tukajšnjim različnim zavodom in društvom. — Kdor pozna novomeške razmere, mora pritrditi občni sodbi, da si je stekel g. pl. S 1 a d o -v i č za Novo mesto celo vrsto naravnost velikanskih zaslug. Umevno je torej, da nas je globoko zabolelo, ko nam je objavil svoj sklep, da se preseli za vselej domov v Zagreb. — Po slavnostni seji so se sestali na pova-
bilo mestnega starejšinstva predstojniki vseh tukajšnjih uradov in mestni odborniki na slavnostni banket v gostilna g. Tučka. — Iz napitnic gg. okrajnega glavarja barona R e c h -bacha>, prosta dr. El berta, predsednika okrožne sodnije dr. Kavčiča in veliko drugih gospodov, ki so vsi s stališča dotičnih njim podrejenih uradov navajali neveni j ive zasluge poslavljajočega se župana, predsednika okrajne bolniške blagajne, predsednika mestne hranilnice itd., smo šele razvideli natančnejše, kaj nam je bil g. pl. Slado-vič. —' Ni bilo očesa brez solze, ko se je gospod slavljenec, sam ginjen do solza, z besedami, v dno srca segajo-čimi, poslavljal od nas, bodreč nas k vztrajnemu delu v korist občini in v korist slovenskemu narodu, katerega iskreno ljubi kot vzoren Slovan. Zahvaljujemo se mu javno za njegovo vestno in požrtvovalno delovanje ter mu želimo v njegovi pravi domovini sto sreč.
Iz temnih kotov.
(Konec.)
Najnižjo plast Ljubljane in k njej spadajoče okolice tvorijo tisti elementi, ki jih je neusmiljeno življenje vrglo ob tla. V bistvu so to eksistence, ki jih je smatrati za izgubljene, vseskoz ljudje, ki se niso ničesar učili in ki ničesar ne znajo, tako da so prisiljeni, opravljati najslabša dela in se zadovoljevati z najrevnejšim zaslužkom, dokler so sploh za delo in dokler imajo voljo si služiti kruh z delom.
Ti ljudje so vsi kriminalni, vsaj po svojih nagnenjih in po svoji korumpirani morali. Ce se omejujejo na neznatnejše prestopke, je vzrok deloma ta, da jim je alkohol uničil vse eneržije in da so preveč apatični ter indolentni, da bi kaj riskirali, kar bi jim znalo prinesti več denarja pa jih tudi izpostaviti večji nevarnosti. Večja hudodelstva, vlome in uboje store navadno tujci. A z eno nogo so tudi domačini te vrste vedno v zaporu.
Organizacij kriminalnih elementov Ljubljana še ne pozna. »Platten-briiderji« na Dunaju, »Apachi« v Parizu, »Camorra« v Neapolju, »Maffia« v Palermu, to so strogo organizirana hudodelska podjetja. V Ljubljani delujejo domači malopridneži navadno vsak na svojo roko ali se jih le v posebnih slučajih združi po več. Tudi se pri nas malopridneži še ne ločijo po strokah, kakor v velikih mestih, že ker žive vsi v največji mizeriji in ker se zadovolje, če si le toliko pridobe, da so pijani najslabšega alkohola.
Samski malopridneži niso tako nevarni kakor oženjeni. Pokvarjena ženska je pri teh ljudeh pravi satan, ker zapeljuje moža in otroke. Takih otrok, ki hodijo beračit in pri tem kradejo kar jim pride v roke, je razmeroma dosti. Vsled stanovanjskih razmer seveda ne pokradejo nič posebnega: kak dežnik, kake čevlje, nekaj perila ali kaj takega. Do stvari, ki imajo kako resnično vrednost ne pridejo. Tudi se precej pogostoma zgodi, da otroci kako malenkost v prodajalnah ukradejo. Taki otroci bo navadno naučeni na tatvino, bodisi od mater ali od drugih žensk in njih otrok.
Poulično vlačugarstvo v mestu je policija precej zatrla. Skriti prostituciji je težje do živega priti in zato je je še precej. Razvila bi se naj-
brž še v veliko večji meri, ko bi se je ljudje tako ne ustavljali. Le malo je hiš, kjer trpe slaboglasne ženske; navadno jih )iitro odpravijo. Tudi moški revnejših krogov imajo taka stanovanja, da žensk ne morejo seboj pripeljati. V hotelih vsled pritiska policije tudi ne dobe taki slučajni parčki zavetišča, vsaj ne več redno. Značilno je, da je med navadnimi prostitutkami največ omoženih žensk.
Tudi takozvanih »strizzijev« je še vedno nekaj. Včasih je ta obrt prav cvetela v Ljubljani. Bilo je polno »strizzijev« in nekateri so bili prav elegantni. Najimenitnejši med njimi, ki je pred nekaj leti umrl, se je oblačil in je živel kakor kak kavalir. Bil je v resnici lep mož. Zasledoval je zlasti služkinje in jih neusmiljeno izkoriščal, mnogo jih je zapeljal v vlačugarstvo, nekaj jih je celo odpeljal v Trst in jih tam prodal v javne hiše. Nekaj časa je bil takore-koč desna roka lastnice javne hiše, ki je nekaj dni bila v Ljubljani blizu realke, a jo je policija zopet zaprla. Tudi je bilo že več »strizzijev«, ki so svoje lastne žene v vlačugarstvo navajali in se dali od njih vzdrževati.
Dobro znamenje za kvaliteto ljudi je to, da je precej mnogo žensk, ki so bile nekaj let vlačuge, pa so potem imele toliko eneržije, da so se rešile iz tega barja in žive zdaj čisto pošteno. Mnogo jih je tudi, ki so se omožile in so pridne žene in prav dobre matere.
Glavni vzrok, da se v Ljubljani vlačugarstvo ne razvija tako, kakor v drugih mestih, je ta, da dobe ženske dosti lahko delo, če le hočejo delati. Navadno so zadovoljne z malim, nimajo posebnih želja niti visoko letečih upanj, tako da si s svojim zaslužkom lahko to poskrbe, kar ravno j>o-trebujejo in zato se ne vdajajo prostituciji. A napačno bi bilo misliti, da so vsled tega krepostnejše. Za denar se ne prodajajo, a skoro vsaka ima svojega ljubimca in menjava prav pogostoma te ljubimce. Seveda so ta ljubezenska razmerja vse prej kakor platonična.
Zadnjič je bilo čitati v časopisih o senzacionalnih aretacijah v Trstu. Tam so prišli na sled celi vrsti sleparjev, ki so goljufali pri kartah. Na Dunaju imenujejo te sleparje »kozake«. V Ljubljani jih danes ni, kakor je sploh hazardiranje silno od-jenjalo. Včasih se je v Ljubljani in po vsi Notranjski grozovito hazardi-ralo. Ogromni denarji, da, celo posestva, so šla rakom žvižgat. Tedaj je bilo tudi precej sleparjev, ki so se klatili po lokalih, koder se je hazar-diralo in so goljufali pri igri. Danes se tako malo hazardira, da se »koza-kanje« nikomur več ne izplača.
Beračev je v Ljubljani razmeroma dosti, potrebnih in nepotrebnih. Ob petkih pridejo na dan kakor mravlje, kadar posije solnce, človek bi ne verjel, koliko jih je. Seveda nastopajo ob petkih samo stari ljudje. Moški, ki jih je videti, so za delo navadno nesposobni, med ženskami, ki se klatijo od prodajalne do prodajalne in od hiše do hiše, jih je pa dosti, ki bi se lahko z delom preživljale. Mnogo jih je, ki hodijo beračit, dasi jim tega ni treba, samo ker mislijo, da je v petek beračenje dovoljeno. Zgodi se tudi večkrat, da gre kmeeka ženska, ko je svoje blago na trgu prodala, po trgovinah beračit. Med temi berači in beračicami je tudi takih, ki radi kaj izmaknejo, če ravno prilika nanese.
»Mene? Mene nikakor ne! Kadar se voziva s teto skozi predor, se vselej presedeva, ker veva, da so moški poprek domišljavi, naduti aduti!«
Škoda,da nisem mogel videti svojega podaljšanega obraza v ogledalu. Ta karikatura bi bila prekašala celo Meduzino. Popadel sem sabljo, naredil poklon 150° in šel v drug oddelek prebavat svojo kislo blamažo.
Rado Murnik.
(Spisal F. Mrak) (Dalja.)
»Pridem zanesljivo,« je odgovoril in Berta mu je z vidnim veseljem dala roko kličoč:
»Mož beseda, gospod- baron, in naj bodo posebne okolnosti kakršnekoli.«
Berta je bila vsa srečna, da je izsilila to obljubo. To je bil velik uspeh, ki ga je pripisovala moči svoje koketerije. Rekla si je, da Her-bert vendar ne more biti posebno zaljubljen v lepo gospo Katarino, če ga je njena koketnost tako hitro premagala.
Milan Rakovec je iz daljave skrbno opazoval pogovor svojega prijatelja z Berto in ni si prikrival, da ga vedenje Bertino jezi.
»Kaj sem neumen 1« je govoril sam s seboj. »Kaj me to briga. Da je Ognjevita in koketna, to vem že dav-
no ... kaj mi torej mar, da zdaj omamlja Herberta. A .. . kaj je to? O ne, ne, ljubosumen nisem nikakor ne . . . na noben način ... to bi bilo preneumno.«
Mesesnel ni mogel s svojo družino tako hitro domov, kakor je pričakoval. Moral je vsaj nekaj časa ostati. Dolgo se je Milan držal na strani in se proti svoji navadi nekako jezno zalival z vinom, čakaje z rastočo nepotrpežljivostjo, kdaj mu privošči Berta nekaj besed. A Berta je bila tako vesela, in se je z raznimi ljudmi tako dobro zabavala, da Milana niti zapazila ni.
Naposled se je Milan tega čakanja naveličal in je sam poiskal Berto. Bil je nekoliko vinjen in to je na njega vplivalo tako, da samega sebe in svojih misli ni imel tako popolnoma v oblasti, kakor navadno.
»Kakor vidim, dražestna gospodična,« je dejal sarkastično, »ste bla-goizvolili danes s priznanja vredno spretnostjo podirati to, kar jaz že nekaj dni z veliko težavo zidam. Blago-izvolite vzeti na znanje veliko skrivnost, da je bil Herbert povabljen semkaj na moje posredovanje in ne da bi bil vedel, kdo vse pride sem. Moj namen je bil, sprijazniti Herberta z Ado. Ali ste me razumeli — z Ado. Kakor sem pa na svoje oči videl, ste vi uporabili vso svojo zapeljivost in vso svojo vprav čeznarav-no koketnost, da preprečite ta namen in da ujamete barona Herberta v svoje zanjke.«
Berta se nikakor ni dala ugnati v kozji rog.
»Dovolite mi, gospod Milan, da vašim besedam ne pripišem prevelike resnosti.«
»Govorim| popolnoma resno.«
»Ne, gospod Milan; vi se le resno držite, vaše besede pa niso resne. Tudi odkritosrčne niso. Kar ste rekli, je zame pravzaprav kompliment in komplimentov mi še niste nikdar delali. V tem oziru ste dosledni do skrajnosti in zato tudi zdaj ne smatram vaših besed za resne.«
»In vendar govorim resno,« je dejal Milan skoro polglasno in nekoliko mehko. »Včasih človeka nekaj prime, da mora spraviti na dan, kar sicer hrani na dnu svoje notranjosti. Prenašal sem vaše posmehovanje in preziranje, celo z nekako slastjo, prenašal vsa poniževanja, s katerimi ste me obsipali. Smatral sem vse za šalo.A danes me nekaj v srcu boli, ker tega, kar sem videl, ne smatram za šalo.«
Izraz, s katerim je govoril Milan, je Berto osupnil. Še nikdar ni bil tak, še nikdar ni ž njo tako govoril, vedno jo je le pikal in zbadal ter izzival, da mu je to vračala z ža-ljenji.
»Nisem mislila, da ste občutljivi,« je rekla Berta brez vse poredno-sti. »Kadar sem vas žalila, nisem mislila, da vas to boli.«
»Vem, gospodična Berta, vem. V svojem srcu ste dobra in ljubezniva, a to prikrivate, kakor bi vas
bilo sram. Jaz to umejem. Človek je prešeren in razposajen, se rad norčuje in zbija norosti, je tudi rad poreden, a včasih ga le kaj zadene v srce . . .«
Pogledala sta se, kakor bi se ne bila še nikdar videla. Berta ni imela iluzij, a vendar ji je nekako toplo postalo pri srcu. Kaj ta človek, ki je bil vedno tako preudarno lahkomiseln, tako skeptičen in zbadljiv, tako hladno-norčav in nikdar prenagljiv, ima mehko srce? — se je vpraševala Berta in priznati si je morala, da jo to razkritje veseli.
Ko se je s svojimi peljala pozno zvečer čez kraško ravan domov v Trst, se je molče stiskala v kot voza in se ni udeleževala pogovorov. Njene misli so bile zdaj pri Herbertu, zdaj pri Milanu Rakovcu.
»Kako čudno zapleta življenje ljudi,« si je rekla v mislih. »Milan kot ženin je dobra partija, olikan, premožen, fin, nadkriljuje cele vrste drugih mladih ljudi — in jaz hrepenim po Herbertu. In okrog mene so vsi žalostni in potrti. Ada je žalostna, Milan je potrt, Katarina je žalostna, Herbert je potrt in jaz — jaz tudi več ne čutim v svoji duši tiste radosti, kakor poprej. Čudno je pač na svetu. Mina ima le prav, ko trdi, da mora človek vedno nekaj ljudi pahniti v nesrečo, predno si zagotovi svojo srečo.
(Dalja prihodnjič.)
Ker je resnica, da je preskrbo-vanje ubožcev dandanes še nezadostno, so gotovi ljudje res navezani na dobrosrčnost občinstva. A vse kako bi bilo treba, da posveti policija tem petkarskim beračem in beračicam semintja nekoliko pozornosti, v ta namen, da se preženo berači, ki hodijo iz drugih krajev v Ljubljano »obiskovat« hiše in prodajalne.
Poleg teh se potika po Ljubljani še mnogo drugih beračev in beračic. Stari znanci kazenskega sodišča se klatijo po mestu in nadlegujejo ljudi v svoji pijanosti tako, da je slišati prav mnogo pritožb. Tudi mlade pohabljence je videti, ki bi že mogli opravljati kako delo, pa jim beračenje bolj ugaja. In tudi civilno oblečene ženske se včasih oglase v kaki hiši in izvabljajo z različnimi lažmi ljudem denar.
Z beračenjem v Ljubljani bi se moralo enkrat dobro pomesti.
O bivališčih in prenočiščih ljudi najnižje plasti, o kupovalkah ukradenega blaga, o zabavah in o življenju teh elementov in o drugih stvareh, ki jih je še navesti, bodem iz-pregovoril pozneje. P.
Glasovi iz Mrlje.
Povodenj smo zopet enkrat imeli v našem mestu. V nedeljo je bila glavna cesta v spodnjem delu mesta vsa pod vodo, da je bila pasaža iz dveh predmestij nemogoča. Škoda je precej velika in le obžalovati je, ker so skoraj vse prizadete hiše obremenjene z reverzom, da ne morejo od erarja  zahtevati   nikakršne odškodnine. Povzročitelj povodnji je namreč naš preslavni c. kr. erar,  ki je blagovolil'ravno v sredini mesta postaviti grablje, da se ob njih ustavljajo drva, ki jih prinese »klavža«. Okrog Idrije se veliki erarični gozdovi.  Iz teh  dobiva erar drva za rudnik in svoje uslužbence.  Ker bi pa vožnja tega lesa v mesto baje preveč stala, ga po Idrijci spravljajo v Idrijo.   Drva in hlode   nabirajo na gotovih mestih; kadar je Idrijca dosti   velika,  jih   pa  spustijo vanjo. Vsled tega Idrijca še bolj narase. Ta strašna masa se privali v Idrijo in se ustavi ob nalašč za* to napravljenih grabljah; ker voda ne najde koj pravega odtoka, se razlije po okolici grabelj   in   preplavi    celo bližino. Umevno je, da napravi ta povodenj vsakokrt   občutno   škodo. Gospoda pri erar j u so tudi že zdavnaj izraču-nili,  da bi bil ta način spravljanja drv v mesto prokleto drag, če bi moral erar povračati škodo, ki jo napravi vsakokratna klavža. Zato pa so že pred leti in leti pregovorili dotične posestnike, kojih hiše so najbolj izpostavljene povodnji,  da so se za malenkostno enkratno odškodnino za vse večne čase   odpovedali svojim morebitnim  odškodninskim zahtevkom  radi  povodnji.  Kar so storili kratkovidni predniki, to bridko občutijo sedanji posestniki z reverzom obremenjenih hiš. Koliko krivice lezi v tem, spoznamo najbolje, če primerjamo vrednost denarja pred sto leti in danes. Sto goldinarjev je bilo za naše prednike že celo premoženje, danes z njimi komaj   postaviš   do v pod, ki ti je  zgnil   vsled povodnji. Upoštevati je tudi revščino, ki je že od nekdaj   vladala v našem mestu. Da si ubogemu bajtarju le desetak pomolil i>od nos,  pa je bil srečen in je storil,   kar si hotel.   Dokaz temu zemljiška knjiga,   iz   katere so razvidne   najrazličnejše   omejitve la>i ninske   pravice — vse erar j u v korist. Toda vzemimo, da se oškodovan cem ne more pomagati,   ker so par njihovi neprevidni in zapeljani predniki zakrivili to škodo; vendar nastane še  vprašanje,  kako  pa prid** ostalo prebivalstvo do tega, da mu je vsled povodnji zaprta pot iz hiše. To vendar ne gre, da erar ovira promet, samo da prihrani na leto par tisočakov. Cisto jasno je, da se vsled grabelj   godi   celemu   mestu velika krivica in skrajni čas bi že bil, da st4 grablje odpravijo. Svoj čas se je ž*1 drezalo v ministrstvu v tem smislili ali gospoda pri gozdnem uprav it elli stvn v Idriji so ministru naračunili toliko tisočakov      prihranka, akn grablje ostanejo,   da so vse prosu.i«' našle na Dunaju gluha ušesa. Ali bi morda ne kazalo, da se občinski svet zopet malo zavzame za stvar?! Gre vendar za interes celega mesta.
Šolske reforme.
Dunaj, 21. avgusta. Naiu"»° ministrstvo si je stavilo še celo vrsto nalog, ki jih reši prihodnje mesto Najprej se temeljito revidirajo učni načrti obstoječih gimnazij in realk ter se popolnoma spremene. Ialotako se revidirajo učne knjige ter sčasoma nadomeste z novimi. Nadalje izda ministrstvo nove predpise za izpraševanje učiteljstva. Obenem * gimnazijami in realkami se reformirajo tudi učiteljišča. Tudi glede ai-
(Dalje v prilogi.)
1. Priloga „Slovenskemu Naroda" 8t 194, dne 22. avgasta 1908.
sciplinarnih predpisov se izvrše že prihodnje leto temeljite spremembe.
„Velikosrbska" propaganda.
Zagreb, 21. avgusta. Danes so prignali iz kostajniškega okraja zopet tri »zarotnike« v zagrebške ječe, in sicer, učitelja Oblakoviča, občinskega notarja Kačarja in posestnika Coriča. Opozicijskih časnikarjev še vedno niso izpustili, ker »Ob-zorov« urednik ni hotel obljubiti, da list ne bo ničesar več pisal o gonji proti Srbom, dokler teče preiskava.
Stališče ogrske vlade napram srbski trgovinski pogodbi.
Budimpešta, 21. avgusta. V ogrskih političnih krogih ne pro-vzroča srbska trgovinska pogodba tistega vznemirjenja kakor v Avstriji. Ogrska vlada ima namreč orožje, da za letos uveljavi srbsko trgovinsko pogodbo začasno s pooblastilnim zakonom, ne da bi se ji bilo treba šele pogajati s parlamenatrnimi strankami. Provizorij bi se seveda moral v jesenskem zasedanju ustavnim potom spremeniti v stalnega. V ogrskih gospodarskih krogih pa so tudi prepričani, da so merodajni faktorji v teku dolgotrajnih pogajanj varovali gospodarske interese ter dosegli vse tiste prednosti, ki jih je sploh bilo mogoče doseči. Zato ni proti uveljavljen j u trgovinske pogodbe ne državnopravnih niti gospodarskih zaprek. Vkljub temu so v ogrskih vodilnih krogih z ozirom na težkoče, ki so nastale v Avstriji glede uvel javljen j a te trgovinske pogodbe, pripravljeni, da se začno z Avstrijo zopet pogajanja o tem, kdaj naj stopi srbska trgovinska pogodba v veljavo.
Prošnja za ustavo Bosni in Hercegovini.
Sarajevo, 21. avgusta. Letošnji cesarjev rojstni dan pomeni v zgodovini Bosne in Hercegovine važen dogodek. Ta dan so se namreč zbrala vsa sarajevska društva ter se šla v slavnostnem sprevodu poklonit deželnemu poglavarju kot cesarjevemu namestniku, pred katerim je imel sarajevski podžupan dr. M a n -d i ('* patriotičen nagovor, ki ga je končal s prošnjo do krone, naj bi se podelila Bosni in Hercegovini ustav/i. Ta važni pasus v dr. Mandiče-vem govoru se je glasil: »Prihajamo tedaj prosit Vašo pre vzvišen ost, da bi blagovolili biti posredovalec teh čuvstev odkritosrčne lojalnosti pred najvišjim prestolom ter dobrot-ljivi zagovornik naj pohlevne j še, na cesarsko milost naslovljene prošnje: Da se podeli neločljivim, pravnim in stvarnim vezem, ki spajajo Bosno in Hercegovino trideset let tesno z monarhijo, čimpreje popolnoma izražena oblika v državnopravnem oziru med tema pokrajinama in avstro-ogrsko monarhijo in napravi na tej podlagi ljudstvo Bosne in Hercegovine deležno državnih uredb modernega ustavnega življenja, za kar se narodova duša čuti zrelo. — Deželni pog-lavar podmaršal pl. W i n z o r se je ljubeznivo zahvalil govorniku in vsem društvom ter obljubil obvestiti vladarja o patrijotičnem nastopanju društev in vsega sarajevskega prebivalstva. — Dr. Mandičev nagovor je temveč j ega pomena, ker so nagovori Pri takih prilikah sestavljeni sporazumno, tako da deželni poglavar ni bil niti malo presenečen. Prošnja za ustavo se je izrekla v tistem psiholo-gieneni trenotku, ko je naklonjenost, da se želji ustreže, posebno živahna. Taka želja celokupnega prebivalstva Bosne in Hercegovine pa bo tudi tfmdila simpatičen odmev pri av-stro-ogrskem prebivalstvu, a upati 1% da tudi pri skupni vladi in pri delegacijah.
Ustavna Turčija.
Odpoklicanje poslanikov.
Carigrad, 21. avgusta. Minister zunanjih del je predlagal ministrskemu svetu, naj se odpokličejo dolinski in dunajski veleposlanik ter belgrajski poslanik.
Reforme v ministrstvih. Finančni minister je izplačal yčeraj vsemu uradništvu in vojaku plače za cel mesec, kar se ni godilo že mnogo let. Izmed 390 adju-kntov jih je vojni minister 360 pri-^Hl nazaj polkom v aktivno službo-^je. Ministrski svet je sklenil, da J? Pripeljejo vsi prognanci iz Tripo-Usa na državne stroške nazaj v domovino.
Splošna vojaška obveznost.
Vojno ministrstvo je že izdelalo
jonski načrt, po katerem bodo vsi ^ki podaniki brez razlike vere in dolžni služiti pri vojakih. Vo-^ka obveznost se raztega od 20. do * leta. Službena doba je določena 6 let, od katerih bo treba služiti leta aktivno, 3 pa v rezervi. Po-^je se namerava aktivna služba
skrčiti na dve leti. Vojaška taksa se zniža od 50 na 25 funtov. V vojno šolo se pripuste tudi nemohamedani, ki bodo enako napredovali v službi kakor mohamedani. Preden stopi zakon v veljavo, se izvrši splošno ljudsko štetje. Sedaj znaša aktivno stanje turške armade 300.000 mož, ki pa se iz varčnosti za sedaj zniža na polovico.
Demisije.
Vakufski minister Ekrem beg je demisioniral. Istotako je podal demisijo novi vali v Smirni Renf paša, ker je bil pri Mladoturkih nepriljubljen.
V Arabiji so proti ustavi.
Vali v Hedži, Ratib pasa, nikakor noče priznati ustave. Pri tem ga podpira emir v Meki.
Pobratimstvo  med   Srbi   in Mlado-turki.
B e 1 g r a d , 21. avgusta. Včeraj J se je odpeljala od tu velika družba v Skoplje in Solun k slavnostim pobratimstva z Mladoturki. Prijavilo se je za izlet nad 6000 oseb, a ker se je hotelo poslati ugledne in inteligentne ljudi, dobilo je vozne listke le 600 oseb. Z dovoljenjem vojnega ministra se je izleta udeležilo tudi 20 častnikov v uniformah.
Priprave za volitve.
Solun, 21. avgusta. Izmed vseh macedonskih narodnosti so Romuni (Kucovlahi) politično najbolje organizirani. Tiho, toda agilno se pripravljajo na volitve v novi parlament. Postavili so že svoje kandidate ter sklenili z Mladoturki kompromis, da njihovi kandidatje morajo prodreti.
Palača za novi parlament.
Carigrad, 21. avgusta. Ministrski svet je naročil muzejskemu ravnatelju Hamdi begu in arhitektu Vedad begu, naj čimpreje izdelata načrte za razkošno palačo, v kateri bo zboroval parlament. Stroške prevzameta na enaka dela sultan in država. Dokler ne bo poslopje izgotov-ljeno, bo parlament zboroval v poslopju j ust ič nega ministrstva.
Zopet nemiri v nemški Afriki.
Berolin, 21. avgusta. V nemški koloniji v Vzhodni Afriki so zopet izbruhnili nemiri. Posebno opasno je začelo vreti v Jambi, kamor so prihiteli nemški vojaki od dveh strani. Nemci postopajo zelo kruto. Dva takozvana čarovnika so obesili, 18 kolovodij pa zaprli.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. avgusta.
— Deželni predsednik baron Sehwarz na delu. Z Jesenic se nam poroča: Vkljub vsi pritlikavosti barona Schwarza se mu mora priznati, da vztrajno skrbi za prospeh našega jezika in da ljubeznivo pomaga domačinom do kruha. Kako se prakticira, kaže sledeči slučaj: Bilo je na Gorenjskem izpraznjeno mesto cestarja. Cestarji spadajo med pod-uradnike in imajo primerno čedne plače. 2000 kron niso mačje solze. Mesta cestarjev so pridržana vojaškim certifikatistom, ki morajo poleg strokovne kvalifikacije imeti tudi popolno jezikovno kvalifikacijo. Za to mesto se je oglasilo več kompe-tentov, med njimi tudi več popolnoma kvalificiranih domačinov. Služba se je imela oddati izvrstno kvalificiranemu domačemu certifikatistu in bil je že neki napravljen dekret zanj. Pa Slovence iskreno ljubeči g. baron Schwarz je napravil čez to odločbo — debel križ in je službo podelil nekemu Nemcu, tujcu, naredniku onega pešpolka št. 27, čigar moštvo je v v cd nem boju z domačim slovenskim prebivalstvom, kojega ne nazivlja drugače, kakor »Windische Hunde«. Dotični narednik je za službo cestarja le slabo kvalificiran in niti v svoji prošnji ne trdi, da zna slovenski. Mož zna izključno samo nemški. Pa to ni ženiralo gospoda barona Schwarza. Proglasil je kosamo gornještajerskih vojakov za učilnico slovenskega jezika z utemeljitvijo, da dotični narednik že približno deset let služi v rečeni ljubljanski kosarni in se je torej zadostno slovenski naučil. Kaj takega si upa deželni predsednik kranjski. Ni še pozabljena zadeva z nemškimi konceptnimi praktikanti, niti La-schanova — a že nov udarec. Slovencu je pot čez kranjsko mejo zaprta, mesta se celo razpisujejo samo »fiir Bewerber deutscher Nationalitat«, zdaj pa še doma ne dobi službe in se razpisana mesta oddajajo jezika nezmožnim tujcem. Pa gospod baron Schwarz ni zadovoljen samo s to zaušnico, ki nam jo je dal. Zasolil nam je s tem imenovanjem še drugo. Znano je, kako srdit narodnostni boj nam je bojevati na Jesenicah. Vsak glas je velikanske važnosti pri občinskih volitvah. Novo imenovanemu cestarju je gospod baron Schwarz nameno-
ma odkazal Jesenice za uradni sedež, da pripomore tako Nemcem in nem-škutarjem do nove podpore in do za-željene zmage nad Slovenci. To se godi, ker se je klerikalna stranka v svoji ostudni strankarski sebičnosti udinjala baronu Schwarzu. Kakor vlačuga za denar, tako se je klerikalna stranka prodala bar. Schwarzu.
— VIII. kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Kakor smo obveščeni, so se priglasili, da se udeleže kongresa v Ljubljani, med drugimi tile odličnjaki iz izvenavstrijskih slovanskih dežela: grof Vladimir Aleksejevič Bobrinskij, poslanec v ruski dumi, knez Nikolaj Ni-kolajevič L v o v , poslanec v ruski dumi, Aleksander Stepanovič G i -ž i c k i j , poslanec v ruski dumi, Roman Drnovški, predsednik »Poljskega kluba« v gosudarstveni dumi, dr. Adam Doboszvnski s soprogo, odvetnik v Krakovu, Ljudevit Straszewicz, urednik »Kurje-ra Polskiego« iz Varšave, Kazimir P u f f k e , urednik »Dzienika Po-znanskiego« iz Poznanja na Pruskem, grof Henrik Potočki iz Ko-niecpola na Ruskem, knez Zdzisla\v L u b o m i r s k i iz Varšave, plemič Antonin Z w a n s Poljskega, sedaj v Marijinih varih, dr. Fr. V e s e 1 o v -s k y s soprogo, odvetnik v Trnovi na Ogrskem, grof Žiga P 1 a t e r iz Bi-alrezewa na ruskem Poljskem, Milan H a r m i n e s soprogo, arhitekt v Budimpešti, in Svetozar Hurban-V a j a n s k y , znameniti slovaški pisatelj in časnikar iz Turč. Sv. Martina na Ogrskem. Končno se je našemu odboru prijavil, da se udeleži kongresa, državni poslanec dr. Nikolaj H 1 i b o v i c* k i v družbi z dvema poslancema iz gosudarstvene dume. Kot zastopnik »Russkega Slova« v Moskvi in »Birževih Vjedoniosti« se je priglasil »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev« dr. Lev Sokolovski - Karavajev, ki piše, da ima nalogo posvetiti največjo paznost mestu in njegovi okolici ter o svojih vtiskih poslati listoma obširno poročilo.
— Kaplan Janez Florjančič v Stari Loki jo je zopet enkrat izku-pil! Ta petelinček je vedno vtikal svoj nos v vsako stvar in bil povsod zraven, še tam, kjer ga je bilo najmanj treba. Škofjeloški sodniki ga poznajo bolj, kakor marsikaterega drugega. Saj ga ljudje vedno tožijo. Zato se ne čudimo, da se ga je končno še naveličal njegov dekan, ki je zahteval od škofa, da nai ga prestavi kam proč. Zdaj ko jemlje slovo, so jeli ljudje, ki so mu v prejšnjih časih še kaj zaupali, nekako sumljivo gledati za njim. V Stari Loki je ta mož napravil take zmešnjave, da je joj! Še marsikdo se bo praskal za ušesi. Kaplan Florjančič je vodil v Stari Loki tudi posojilnico in zdaj ko gre proč, so se vlagatelji zbegali in venomer zahtevajo svoj denar nazaj! Morajo že vedeti zakaj! Še pred kratkim so v ti »vzorni katoliški šparkasi« pregledavali razni »revizorji« iz Ljubljane »poslovanje«, in sicer kar po več tednov skupaj! Ti so gotovo prišli na sled raznim kolo-bocijam, saj je to ob sebi umljivo, kdor je le imel priliko opazovati, kako »šparka.sni direktor« Florjančič ljubi red! V tem oziru smo izvedeli še za naslednji slučaj, prav značilen za razmere, ki vladajo po raznih »fa-rovških šparkasah«. Kmetica Frančiška Jesenko iz Veštra št. 22 je dalj časa imela vložene svoje prihranke v starološki farovški posojilnici. Ko je prve dni avgusta t. 1. šla v to posojilnico po obresti, je tam izvedela, da ima 500 kron glavnice. Kar vsa izven sebe je bila, ko so ji to povedali, ker je vedno mislila, da znaša njena vloga 600 kron. Kaj je bilo napisano v knjižici, ni vedela, ker sama ne zna pisati ni brati, na »gospoda« pa se je pač morala zanesti! »Direktor« Florjančič ji je seveda pojas-noval, da ji je pred par leti, to je zadnjikrat, ko je bila v »šparkasi«, izplačal 200 kron in da je ostalo tedaj vloženega še 500 kron. Kmetici to ni šlo v glavo in je odločno tajila, rekši, da je takrat prejela samo 100 kron, katere je šla dvignit njena soseda Marjana Pintar iz Veštra št. 20, ki lahko to tudi dokaže. Ta soseda tudi ne zna pisati ni brati in torej ni mogla vedeti, kaj je »direktor« Florjančič v hranilni knjižici napisal. Ker se niso »zglihali«, je moralo priti do tožbe. Na ustni razpravi dne 19. t. m. pri sodišču v Škof j i Loki je sodnik zaprisegel pričo Pintar, ki je izpovedala tako, kakor je trdila Frančiška Jesenko. Toženo posojilnico sta zastopala »direktor« kaplan Janez Florjančič in »vicedirektor«, župan Gašpar Triller, ki zna pisati komaj za silo. Oba »direktorja« sta nato stisnila rep med noge. Pomagala sta si na ta način, da sta mirno izjavila, da bodeta s toženko vso to stvar že izvensodno uredila, vsled česar je toženka za zdaj umaknila tožbo. — Čudno! Poprej se je »direktor« Florjančič branil priznati, da bi bil vlagateljici izplačal »samo« 100 kron, ker je povsod imel vpisano
»med izdatki« 200 kron, na dan obravnave pa se mu je kot »mogoče« zdelo, da je storil »pomoto«. Lepe razmere morajo vladati v starološki posojilnici, ko s tako flegmatičnosti o manipulirajo s stotaki. Mi bi radi samo malo pogledali knjigovodstvo te »šparkase«. Gotovo bi nam prišlo slabo. Sicer s tem še ni pojasnena cela »pomota« glede 100 kron, katere je Jesenko premalo dobila. Kam je torej šel denar? Po vseh knjigah je iz-knjiženih 200 kron, faktično pa se je izplačlo le 100 kron, ergo bi morale v »šparkasi« preostajati 100 kron, ki jih pa nikjer ni! »Direktor« Florjančič bi moral o tem pač najbolje vedeti!
— Vse kar je prav. Piše se nam z Dolenjskega: Revež je vsakdo, ki ga zadene kazen zaradi kake pregrehe. Zaradi tega spoznanja bi nič več ne pisali o našem c. kr. notarju Hafnerju, ki ga je zadela žalostna usoda, da je bil obsojen zaradi goljufije, storjene z zapeljevanjem v krivo pri-čevanje.Naj ga makar oprosti vrhovno sodišče ali naj mu njegovi politični prijatelji izprosijo milost v kabinetni pisarni, to mu ostane vse žive dni, kar je bilo v Novem mestu nad njim izrečeno. O mrtvecih se ne govori, tudi če so še na življenju. Ali nekaj je, kar je treba v javnem interesu ožigosati. Gosp. Hafner je med sodno preiskavo, ki je tekla proti njemu, nastopal kot pravni zastopnik strank. Tega mu ni bilo zameriti, saj je mislil, da ga bo vsemogočni dr. Šusteršič rešil iz stiske in morda se je tudi zanašal na svoje priče. Ali, da je notar Hafner tudi po obsodbi še hodil zastopat stranke k obravnavam — to je vendar od sile. Mučno je bilo to za sodnike in zgražali so se tudi kmetje, ki sicer radi odpuščajo grehe. Višje sodišče v Gradcu je po obsodbi Hafnerja suspendiralo do pravomočnosti razsodbe prvega sodišča, ali to Hafnerja nič ne briga, on zastopa naprej v civilnih in kazenskih zadevah. Ce že Hafnerju to ni mučno, nekaj bi moral vendar računati s čuvstvovanjem občinstva, zlasti ko ve, da nima simpatij. Lahko dobi nasprotnika, ki bo sodnika opomnil, da priče niso varne pred zastopnikom Hafnerjem. In kaj potem f Vse kar je prav, gospodine Hafner!
— Klerikalni študentje v Gorici so pričeli včeraj zborovati. Pozna se jih po belih znakih. Med njimi je mnogo lemenatarjev, mnogo srednješolcev, mnogo Gorenjcev in študentov iz drugih slovenskih pokrajin, ostali so pa akademiki iz Goriške. Zberujejo pri zaprtih vratih, vstop imajo samo na ime vabljene osebe. Seveda je v njihovi sredi vse polno duhovnikov. Bobnali so in bobnali in slednjič je prišlo le 40 akademikov, pravih akademikov v Gorico, in če ne bi rešili goriških akademikov Kranjci in drugi, bi zborovali v pretežni večini »akademiki« - lemena-tarji.
— »Slov. Gospodar« in sodišče.
V dokaz, kako ta mariborski škofov list piše za verno slovensko ljudstvo, naj bode to, da teče sedaj proti »Slovenskemu Gospodarju« 13 pravd pred mariborskim sodiščem. Tožijo ga ljudje, katere je blatil in sramotil. Ali predpisuje take reči katoliška vera? Pisava »Slov. Gosp.« je jasno spričevalo verske in moralne propa-losti duhovščine na Spodnjem Štajerskem. — Tudi ljubljanski »Slovenec« ima cel kup obravnav na vratu.
— „Mir" pred sodiščem. Znano je, na kakšen nivo je pal celovški „Miru, odkar sta dr. Brejo in Pod-gorc, ki sta bila svoj čas v odločni opoziciji proti dr. Šusteršiču in brez domovinski kranjski klerikalni| stranki, sramotno kapitulirala. „Miru je zašel v blato črnega zelotizma ter se ponižal na nivo navadnega klerikalnega ,Revolverblattau. Dr. Brejo je pokazal svojo pravo črno barvo pred vsem na znani skupščini Ciril Metodove družbe, zoper katero je pozneje hujskal tudi na javnem shodu na Koroškem v Hodišah, ker je imel žalostni pogum reči, da družbe ne morejo več podpirati Korošci, ker je liberalna. Toda poskrbelo se je, da klerikalna drevesa ne zrastejo v nebesa, — tudi na Koroškem. V Celovcu in tudi drugod na Koroškem so se našli možje narodnjaki, ki so nastopili proti žalostnemu hujskanju dr« Brejca proti naši šolski družbi in njegovi klerikalni struji. In prvi, ki je običal grdi nastop v Bohinjski Bistrioi, je bil naš list. Pa tudi v Celovcu se napredni slovenski rodoljubi niso uklonili BrejČevi vetrnati politiki, — končno so si ustanovili svoj list „Korošeo", ki prinaša zlasti v zadnjem času izborne Članke, polne narodnega zanosa. — Celovški „Miru je hotel oprati BrejČev nastop na znani skupščini in napisal poleg drugega pamflet z naslovom ,Narodovoiu, v katerem je na sramoten način na-
Eadel razne zaslužne koroške rodo-ube prof. Iv. Soheinigga, dr. Jak. Sketa, dr. Vinka Hudelista, dr. Ra-stobirja in kar po vrsti tudi druge, o katerih ve klerikalna klika celovška,
da so naprednega mišljenja. „Slov. Narod" je na ta članek krepko odgovoril z nekaterimi momentfotografi-jami iz klerikalnega tabora, katere si je osmelil zagovornik „Mi-rovu označiti kot — skrivnosti Br ej če ve pisarne! Lepe skrivnosti to! Na „Narodov" članek je „Miru prinesel nesramen pamflet, v katerem je ostudno napadel g. dr. J o s. C. Oblaka, ki leži celovški klerikalni kliki posebno v želodcu. V „Narodo-vemu  članku je stal namreč poleg drugega stavek: Pri „Miruu merijo vse po procentih, „Hira le Še tega ni povedal, koliko procentov enemu ali  drugemu klerikalnemu   rodoljubu   politika — nese. Ta opazka je kakor gad pičila prizadete kroge, najbolj seveda dr. Brejca!   — Radi te same po sebi nedolžne opazke je planil „Mir" na g. dr. Oblaka in mu očital „podlo  sumničenje,   brezvestno laž, koristolovstvo" itd. — „Mirovou pisavo so obsodili že davno vsi dostojni ljudje, tudi celovški narodnjaki, gosp. prof. Sket je javno imenoval „Miro-vegatf član k ar j a „političnoga fakinatf, g. prot. Soheinigg je odložil odbor-ništvo v društvu, kateremu načelnje dr. Brejo, — gosp. dr. Oblak pa je kratkomalo postavil „Miro-vegau   urednika   na obtožno klop.   Uvedlo se je pred deželno sodnijo   kazensko   postopanje proti Podgorcu, Brejcu in „Mirovemuu odgovornemu uredniku. Klerikalni junaki so zlezli pod klop, — seveda posebno avtor inkriminiran ega članka. Končno je bila preiskava ustavljena — klerikalni junaki okoli nMuratf so pustili na cedilu svojega slamnatega urednika, da se postopa proti njemu radi prestopka  zanemarjanja uredniške paz-nosti.   Razprava proti njemu se je vršila dne 20. t. m., ter se končala z njegovo obsodbo.  Ker je pri tej raspravi igral vlogo  zlasti naš list, ki edini prinašastvarne resne Članke o  koroških razmerah, prinašamo v sledečem poročilu o tej zanimivi razpravi, ki se je vršila slovensko. — Sodnik je bil g. sod. taj. dr. Torggler, zagovornik Brejčev koncipijent g. dr. Ž i r o v n i k, obtožbo pa je zastopal g.  dr. J o s. Oblak sam, ker sta bila njegov zastopnik g. dr. Vilfan oziroma njegov substitut g. dr. Kušar zadržana. Zastopnik „Mi-rovegaa urednika je bil v vidni zadregi ter se je opravičeval javnona razpravi, da mora zastopati to reč kot konoipijent proti svojemu kolega. (Sodnik: To ne spada k stvari. Dr. Oblak: Mi je vseeno, je irelevantno!) (Je pač ?tvar okusa in takta šefovega izročiti tako zadevo konoipijentu, o katerem ve, da mu je neljubo zastopati tako — a priori obsodbe vredno reč.) Zagovornik „Mirovtt je navajal nato v obrambo svojega klijenta, da je „Mirovu Članek le „opra-vičena kri tik au „Narodovega" članka, ki je vseboval— tajnosti(!) Brej-čeve pisarne, predlaga zaslišanje dr. Oblaka kot priče, da je on pisal dotični članek.  Dr. Oblak: Štejem si v čast, biti že okoli 15 let stalni sotrudnik največjega in najuglednejšega slovenskega lista nSlov. Narodau. „Mirov" pamflet se zaganja v mene samo radi pasusa o procentih; o tajnostih uredništva „Slov. Naroda** ne pričujem, pač pa prevzamem odgovornost in lahko zastopam pred nemško in   slovensko javnostjo dotični „Narodov"   stavek z mirno vestjo. Ako ima nasprotnik drzno čelo nastopiti dokaz resnice, da je ta stavek v  „Narodu"  „brezvestna laž, podlo sumničenje, itd.u, prosto mu! Protestiram pa, da bi se vlekli na dan drugi stvarni članki  „Narodoviu, ki ne vsebujejo nobene tajnosti BrejČeve pisarne  nego samo  neki faktum z javne razprave, na kateri je neki kaplan javno pregovoril stranko, da je bila z nemškim protokolom zadovoljna. To ni nobena tajnost, ker se je dogodilo pred več ljudmi. Sicer pa je vse to čisto irelevantno za to kazensko pravdo. Pač pa jaz lahko postrežem   nasprotniku z „dokazom resnioe" ter  dokazom,  da res nese enemu   ali   drugemu klerikalnemu rodoljubu" politika, — doticnika ni težko uganiti. Jasno je, da je ,,Narod" mislil na dr. Brejca, kateremu kot klerikalnemu politiku pošilja nemške klerikalne klijente   nemški klerikalni kolovodja znani Waloher, na tistega rodoljuba, ki zaračuna slovenske jezikovne pritožbe, zagovore ,,Mira,' in mu politika  indirektno  dovolj nese, kar je no t ori fino  in ni končno nič posebnega! — Sodnik je nato zavrnil vse predloge nasprotnikove, ker niso v stanu doprinesti dokaza resnioe za, -T „Mirov" pamflet. Dr. Oblak pre^in laga nato obsodbo „Mirovega" o..,    , . vornega urednika, ki je le Al?Ka klerikalne gospode. Pamflet jJg.® jedpre; erupcija katoliške po6Uvjar..na? °?rI dek klerikalnega časopisja :J1 si.uzl.la vtisne pečat nedostojnog0^? J? *e ° urednika. ZagovornikT sli! 07sod 3e is,kala tega  članka,8 ki smo «f ure* označili, ne predlaga ^St^Si ponavlja že zavrnjene r ^ ^
Zagovornik sam je c ob tožniku   najboljše i
sodba: 100 K globe ali 10 dni zapora pa je še posebe zadoščenje nam, našemu zvestemu sotrud-niku in tudi drugim.
— Sad klerikalnega IzobraŽevanja. Hišni posestnik T. P. v Železnikih, v katerega hiši biva začasno pravnik Lotrič, je prejel sledeče grozilno pismo: . . . „Naznanjam ti, da ako že ne boš spravil tistega brez veroa spod tvoje strehe da ti b.mo stolkli vsa okna en večer ako ne bo zadosti enkrat, bomo pa dvakrat al pa trikrat to pa koder bo stanoval.. ." To je fanatičen izbruh, dišeč po ze-lenožganjarski omiki nekih zapuščenih, pomilovanja vrednih, nahujskanih ljudi, ki za „malo ta grenkega" narede vse", kar kdo hoče. Tem ljudem ni zameriti, ker se dajo nahujskati; oni se sploh ničesar ne zavedajo, ne vedo, kaj delajo; znajo ne ničesar drugega, kakor par molitvic, katere jim je vbila v mladih letih v glavo njih mati. Navdušeni so za vsako stvar, če se jim poda kaj tekočega. Sedaj bi šli v „imenu vere" pobijat okna, kjer stanuje človek, ki jim gotovo še nikoli ni storil nič zalega, in ki se zanje sploh ne briga. Tega se veda ne delajo iz lastnega nagnenja; njih „versko mišljenje" je nekoč nek naš rojak izborno karakterizira!, ko je rekel, da bi za golido špirita sezidali oerkev, za drago golido bi jo pa zopet podrli. Te ljudi se mora pomilovati, ker slabe razmere in slaba vzgoja jih je pripeljala tako daleč, da so zmožni za vse. Ni ne božje ne cerkvenej zapovedi, katere bi ti ljudje ne prelomili. Za božji strah se ne menijo, boje se le orožnikov. V takem „ gorečem verskem prepričanju" bi pobijali v „večno slavo in čast božjo" svojemu bližnjemu okna. Da tako razumejo krščansko ljubezen, ni čuda, ker je njihov idej al neki Človek, ki je pretepel svojega očeta in zelo grdo ravnal s svojo materjo, dokler ni podedoval in ki se spomni Čudnih reči. kadar jo drobi mimo bivšega konsuma. Ti ljudje imajo tako „bojevito versko navdušenje" kakor klerikalni uredniki, ki jih bodo morda zagovarjali v svojem Časopisju. Obsojati se mora odločno tiste, ki so te nezavedne reveže na hujskali, ter se za njimi varno skrivajo. V zadnjem Časa so izgubili naši klerikalci skoraj vse ljudi. V njihovem taboru so najslabši ljudje. Ko se je izvršila v Bral nem društvu" secesija, so klerikalci izstopili iz tega društva. In lahko se trdi, da so z njimi odšli vsi slabši elementi, ki so splošno manjvredni. Predno pa so izstopili, so se še na ponovnih občnih zborih silno -lepo" obnašali. Zahtevali so tudi, da naj se „Naš List" vrže iz društva. Ker se to ni zgodilo, so najbolj huronsko tulili tisti, ki ne znajo čitati. Ustanovili so si potem „Kat. izobr. društvo". Sadovi te „izobrazbe" se že kažejo.
— Franhfurtarice v Kranjski gorii Kakor običajno, proslavil se je tudi letos v Kranjski gori cesarjev rojstni dan. Mogočno so plapolale slovenske zastave kot znak naše zvestobe. In tu se je zgodilo, o Čemer bi nihče še sanjati ne mogel. Tu v Kranjski gori, kjer ni niti enega Nemca, so bile ta dan prvikrat raz-obešene fr ank fur tarice. To je velik, ostuden madež v zgodovini Kranjske gore, ki žali naš kranjskogorski ponos in našo narodno zavest tako globoko, da moramo najti zadoščenja, bodisi na ta ah* drugi način. Razobesil iih je na svoji oštarijci oni raz-upiti TajČ-Košir, ki je za Judeže ve gro še izdal svoj narod in pljunil na svojo lastno mater. Mimoidoči ljudje so ogorčeno protestirali, v njih dušah pa je ras tel stari srd, ki ga goje do njega, ker poznajo njega in zgodovino njegovega življenja . . . Pa niti županovemu povelju se ni hotela pokoriti in občinski organ je bil primoran sam s silo odstraniti sramotilne zastave, ki so bile razobeŠene cesarju ▼ zasmeh in Slovencem v sramoto. Da ni bil delavnik, ko je bilo vse delavno ljudstvo izven vasi, bi bilo prišlo do burnih prizorov in Tajč-Košir bi bil spet enkrat čutil slovensko pest na svoji nemčurski buči. Res je, da smo potrpežljivi, a vsaka potrpežljivost prikipi enkrat do vrha, tako tudi naša. Če misli TajČ-Košir, da sme s frankfurtaricami zasmehovati Avstrijo, naj se Še nikar ne drzne ž njimi izzivati slovenski narod. Pomisli naj, da živi na slovenski zemlji in da je Slovenec tisti, ki mu reže kruh. oe> se bomo mi ravnali po geslu „Svoji k svojim", bo odšel njegov sin kot cunj ar iz Kranjske gore po svetu kot je prišel njegov oče kot ounjar k nam.
. — Srebrni zaslužni križec so dobili: nadkonjarja dvorne kobilarne Ivan Klemene in Jakob Mauer ter konjai. dvorne kobilarne Matija Pavločifc y dvorni kobilarni v Lipici in Prfranku. Občino Pre-stranek poživljamo ob tej priliki, da z v<3o odločnostjo protestira, da se uradno imenuje Prestranek v nemščini „Prostrane g g". Ta spaka se hoče, ka-
kor vidimo, na vsak način uvesti, zato je treba proti temu resnega odpora!
— Imenovanje  Za zlatarskega
nadzornika za Spodnje Štajersko in Koroško je imenovan Ivan Bele s sedežem v Mariboru.
— Iz železniške zlntbe. Za
postajenačelnika v Lescah je imenovan   pristav Ivan Zupane, v
stalen pokoj je stopil ofioijal Ferdinand Jerin.
— Iz Šolske SlutbO. Izprašana
učiteljska kandidatinja gdč. Pavla Zavašnik je pripnščena k šolski praksi na Viču.
Razstava „Otrok". Priprave za to razstavo „Splošnega slovenskega ženskega društva" so že v polnem tiru, tako, da je pričakovati, da bo razstava zares lepa in velika. Katalog, ki bo imel tudi več medicinskih, pedagogičnih in drugih praktičnih Člankov ter nekaj Črtic iz otroškega življenja, se že tiska. Razstava bo obsegala okoli 35 različnih skupin, ki bodo vse instruktivno in okusno sestavljene. Več slovenskih umetnikov je že poslalo svoje umotvore, tako da bo razstava „Otrok" hkratu tudi mala umetniška razstava in bo že zaradi tega iako zanimiva. „Družba sv. Cirila in Metoda" se udeleži razstave z deli svojih otroških vrtcev ter s slikami svojih Šol, I. mestna deška šo)a in šentjakobska dekliška šola pa s svojimi učili ter z risbami in ročnimi deli učencev. Zavod za slepce iz Zagreba je tudi že poslal učila in dela svoja. Nekateri ljubljanski trgovci bodo začeli že te dni pripravljati v „Narodnem domu" svoje oddelke. Razstava se otvori 8. septembra.
Politično in izobraževalno društvo za Dvorski okra] v Ljubljani ima zdaj svoj lastni lokal Pred igriščem št. 3 na vogalu Rimske ceste. Članom so na razpolago Časopisi in bogata knjižnica, katero je podaril društveni predsednik g. dr. O r a ž e n. Ure za izposoje van je knjig se določijo prihodnji teden, ko se knjižnica uredi, časopisi se lahko čitajo in se dobi ključ za sobo v gostilni „Pod gabrom". Tem potom se prosijo vsi člani in tudi drugi prijatelji, da darujejo v pomnožitev knjižnice knjige in časopise, katere lahko pogrešajo.
Ali plačate gostilniški račun na Ciril - Metodovem plačilnem
listku? To vprašanje stavljamo vsem narodnjakom m sramota je za vsakega, kdor ne more odgovoriti z „dau! Ker je še mnogo gostiln in kavarn, kjer Še ni teh plačilnih listkov, opozarjamo vse gostilničarje in kavarnarje, ki še nimajo teh listkov, da si jih naroČe. Kakor ni znak narodne zavednosti, če slovenski gost ne da napraviti računa na Ciril Metodov plačilni listek, ravno tako je znamenje nezavednosti, če gostilničar ali kavarna nima teh listkov, od katerih dobiva še lepe procente! Iz Simon Gregorčičeve favne
ljudske knjižnice. Zaradi ureditve knjižnice se od 23. t. m. do vštevši 20. prih. m. knjige ne bodo izposo-jevale. Izposojene knjige se morajo vrniti najkasneje prih. mesec.
Krajna skupina postnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 23. t. m. ob ValS* dopoldne v proslavo cesarjevega rojstnega dne sprevod po mestu z društveno godbo na čelu. Najprej poj de sprevod v oerkev Sv. Jakoba, kjer bo ob 1/212. maša. Zbirališče je pošta. Nastop ob 11 uri. Sprevod pojde po Prešernovih ulicah, čez Frančiškanski most in po Glavnem trgu k Sv. Jakoba cerkvi potem pa Čez Cojzovo cesto na Emonsko cesto v društveno sobo, kjer bo prijateljski sestanek.
Deželne dokiade od klinih davkov- Prizadeti hišni posestniki, kateri so se uradno opomnili, da morajo tudi zaostale deželne dokiade plačati, se opozarjajo, da naj za odpis teh osta. kov pismeno prosijo pri deželnem odboru. Pojasnila v tej zadevi daje gospod tajnik društva hišnih posestnikov v Gosposki ulioi št. 20 od 6.-7. ure zvečer.
V tobačni tovarni v Ljubljani
so v oddelku za rokodelce samonem-ški napisi, dasi so rokodelci sami Slovenci. Skrajni čas bi že bil, da bi se napravile tudi slovenske označbe, ker je naravnost sramotno, da uprava tobačne tovarne tako prezira naš jezik.
Poroka* Na Veliko gospojnioo sta se poročila g. Alojzij Kranj c, železniški mojster in gospioa Zora Lega-tova, učiteljica, oba iz Rateč na Gorenjskem. Živela!
Inatrukollaki tečaj za kletar-ake nadzorake- Vsled odredbe po ljedeskega ministrstva se vrši sedaj na višji o kr. vinarski šoli v Kloster-neuburgu pri Dunaju 10 dnevni in-strukoijski tečaj, katerega obiskujejo vsi novoimenovani državni kletarski nadzorniki iz vseh avstrijskih krono-vin, skupaj 19. Tečaj, bo trajal do 29. t. m. Tečaj vodi dvorni svetnik K. Portele, z asistenco gospodov dr. vit. Hohenbluma in višjega kletar-skega nadzornika Suoha. Kletarski nadzorniki dobe dalekosežne pravice,
kar spričuje, da se kmalu doseže, kar se je z novim vinskim zakonom želelo
Nov vir dohodkov in notranjsko.  Dne 80. avgusta t. 1. se
bode vršil v Postojni v „Narodnem hotelu" popoldne ob polu 4 uri ustanovni shod vrborejske in pletarske zadruge za Postojno in okolioo. Na tem shodu bode predaval pred vsem gosp. Anton Baran, o. kr. strokovni učitelj v Ljubljani; nato bo ustanovitev zadruge in volitev naČelstva. Ker je na Notranjskem, osobito ob Pivki in NanosČici mnogo zemlje take vrste, ki le malo ali celo nič ne douaŠa, bode mogoče dotični svet ravno z vrborejo zelo dobičkanosno izkoristiti. Z vrborejo se bode upe-ljalo pletarsko šolo i o sploh pletarstvo, kar bode služilo vrborejcem in pletarjem gotovo v korist. Kajti vr-boreja ne bo ovirala v nobenem delu poljedelca, ker veČina opravkov umne vrboreje se vrši največ takrat, kadar na polju ni mnogo dela. — In pletarstvo bode dalo priliko ubožnejšim ljudem do stalnega postranskega — da, celo glavnega zaslužna. Pripravljalni odbor je naročil od o. kr. vzorne delavnice za pletarstvo na Dunaju že letos spomladi nad 500 raznih vrb — sadik — ki iz vrt no uspevajo, kar dokazuje, da je svet za vrborejo zelo ugoden. Z nameravano zadrugo ustanovila se bode podlaga važnega in dobičkanosnega domačega obrta, zato je takorekoč dolžnost ne samo poljedelca, temveč sploh vsakega, kdor hoče sebi in svojemu bližnjemu pripomoči do napredka in blagostanja, da pride na ta važen gospodarsko pridobitni shod, da sliši o pomenu vrborejske iu pletarske zadruge in o nje dobiČkanosti iz ust strokovnjaka, ki se bavi na tem polju že nad 30 let. Na tem shodu se bode razgovar-jalo tudi o drugih važnih gospodarskih zadevah našega poljedelca.
Izletnikom v divjo romantično PlaniCO pri Ratečah Marsikdo si je za ogledal to krasno dolino in iz v.r Save Dolinke (Nadiže), vendar ni opazil tudi slapa r<3rne vode". Ta slap se nahaja v Malem kotu pod Mojstrovko le dober Četrt ure od pastirske koče na levo od steze na Jalovec. Voda pada kakih 30 metrov navpično raz steno, ki se pa potem prav kmalu sl-Čno Nadiži zgubi pod zemljo. Ta slap je precej podoben Perioniku, samo manjše oblike je. Izletniki v Planico, ne zamudite si ogledati tudi ta naravni kras. Dobro bi bilo, da kranjskagorska podružnica planinskega društva tja tudi pot markira.
Napredna zmaga. V Gojačah
na Vipavskem so zmagali naprednjaki v dveh razredih pri občinskih volitvah Prvi razred so dobili klerikalci le s težavo.
Zaklala sta v Spitzu ob Donavi dva Maoedonoa 301etnega Andreja Komavlija iz Strač c na Goriškem. Zabodla sta ga v trebuh in je ranjenec takoj izdihnil.
Zmežalo ae le 551etnemu A n-dreju Mahniču tv Rooolu v Trstu. Oddali so ga na opazovalni oddelek bolnišnice.
Novo veliko kavarno v Novem mestu otvori hotelier pri „ Pošti" Jak. PavČič v novozgrajenem poslopju zraven hotela.
Čebelarska shoda 23. t. m. se vršita v Trebnjem po prvi maši v šoli in v Bršlinu pri Novem mestu ob 3. popoldne. Na obeh shodih bo predaval g. nadučitelj A. Liko zar.
Sadna in grozdna razztava v Novem mestu. Kmetijska podružnica novomeška priredi 26. do 28. septembra 1.1. sadno in grozdno razstavo, ki naj pokaže, koliko je sadjarstvo v zadnjih 20 letih napredovalo in katere sadne vrste se za dolenjsko stran najbolj priporočajo. Z razstavo naj se pa napravi tudi pričetni korak za razvoj sadne kupčije na Dolenjskem, in zato se razstava priredi v zvezi s sadnim trgom. Opozarjamo vse dolenjske sadjarje in vinogradnike na to razstavo ter jih pozivamo, da naj se je mnogoštevilno udeleže, da na ta način pomorejo k nadaljnjemu napredku dolenjskega sadjarstva. Priglasila sprejema kmetijska podružnica novomeška do 10. septembra t. 1. Ona tudi daje potrebna pojasnila interesentom glede kupčije in razstave.
Prva veaelloa Ciril • Metodove
podružnice V Metliki. Piše se nam: Sele letos se je po preteku dolgih let med metliškim meščanstvom pojavilo živahno zanimanje za našo Šolsko družbo; propagando so začele zlasti metliške žene in dekleta, ki tvorijo tudi pretežno večino podružničnih Članov. Staro pravilo, da iz malega raste veliko, se je prav dobro obneslo tudi pri nas. Kajti po par mesecih svojega obstoja se je podružnica ojačila tako, da je v nedeljo priredila že svojo prvo veselico. — Toda že 15. t. m., na kateri dan je bila prvotno določena veselica* je Jupiter Pluvius namršil obrvi in cel dan pustil odprte vse zatvor-nioe neba, da je lilo kot iz škafa. Ker se tudi drugi dan „vremena Be-
lokranjoem niso zjasnila, smo bili primorani, praznovati veselioo v notranjih prostorih gostilne „pri Soln-ou"; to dejstvo je sicer precizno izvajanje bogatega programa nekoliko oviralo, vendar pa so vzlio tema dosegle posamezne točka docela povo-ljen uspeh. — Veselica se je pričela ob 4. — Po kratkem uvodnem govoru, v katerem je predavatelj pozdravil vse navzoče, začrtal glavne smotre naše šolske družbe in hvalil naprednost mestliških žena in deklet, se je pričelo takoj z izvajanjem posameznih točk programa. Gdč. Panika in Zanika Wacha ter gdč. Mi mioa in Karolina Ra mer so zapele več dvospevov za sopran iu alt; z navdušenim ploskanjem in glasnim priznanjem je poslušalstvo nagradilo gdč. pevke za njihovo ljubko predavanje. Nato je nastopila gdč. Fanika Wacha ter v več solo-toČkah izzvala obilo aplavza. Njen obsežni in milo doneči sopran ima sijajno bodočnost. — Šaljivi prizor, ki predstavlja moža strahopetneža in ženo-emanoipiranko, je provzroČil obilo smeha pri občinstvu. Nato se je predstavljala enode-janka „brat Sokol". Dasi je bil oder in vse priprave skrajno enostavne in provizorične, je vendar igra dosegla popolen uspeh, vsi igralci so Častno rešili svoje naloge in želi mnogo priznanja. Koj po koncu programa se je razvila neprisiljena prosta zabava. DiČne metliške gospice so uspešno prodajale srečke, koriandoli in razglednice v korist družbe. Prekrasni dobitki, ki so odlično dokazovali ra-dodarnost metliškega meščanstva, so podžigali goste h kupovanju srečk, ki so bile po preteku kratkega časa popolnoma razprodane. Cel čas med prosto zabavo je sriral domači god-beni klub, ki je pod spretnim vodstvom gsp. kapelnika vzbujal občudovanje ter vnema! turobne duhove s veselosti. Vsa čast gsp. kapelniku, ki je utnel iz domačih moči ustvariti take umetnike — Mladine veseli zvonki godbe niso dolgo obdržali pri mizah; razvil se je ples, ki je trajal skoro do jutra. Splošno je bila zabava hrupna in nenavadno animirana. Mislimo, da bode centrala v Ljubljani tudi z gmotnim uspehom jveselice popolnoma zadovoljna.
Smrt vsled Skorpijonovega ftčipa. V soboto zjutraj je šel neki 18letni mladenič k Materi božji blizu Zadra — „na brodarici". Ker ni spal vso noč, je legel v travo. Ali komaj da je zadremal, občutil je, da ga je nekaj ščipnilo. Skočivši pokonou je videl poleg sebe škorpijona in ga ubil. Zopet je legel. v Ali kmalu je občutil hude bolečine. Sel je v bližnjo krčmo. Tu pa so bolečine postale tako grozne, da mu je bilo znoreti. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so pa zdravniki hitro izprevideli, da ni več pomoči. In res je nesrečni mladenič umrl ob 2. popoldne istega dne. Slučaj je vele tragičen za uboge starše. Ta slučaj pa bodi ljudem v svarilo, kako nevarno je legati v travo.
Iz Konjic. Dne 30. avgusta se vrši v Konjicah velika ljudska veselica povodom 25 letnice poslovanja posojilnice; ta dan praznuje g. Ivan Sepic 25 letnico kot ravnatelj tega denarnega zavoda. Veselica obeta biti pravi narodni praznik. Ob 8 uri zjutraj bo v župni cerkvi v Konjioah maša na čast sv. Cirilu in Metodu, pri maši poje mešan zbor „Konjiš-gega pevskega društva". Popoldne ob 4. uri pa bo pozdrav navzočih gostov, potem slavnostni govor, za katerim sledi koncert, ki ga proizvajata polnošteviina „Celjska narodna godba*1 in mešan zbor ,,Konjiškega pevskega društva", po koncertu bo prosta zabava. Poskrbelo se je za to, da se tudi v deževnem vremenu veselica nemoteno vrši. Ker gosti iz Maribora, Celja in drugih oddaljenih krajev nimajo ugodne zveze z vlaki iz Konjic, se je na željo njih naroČil poseben vlak, ki bo vozil iz Konjic ponoči ob polu 1. uri v PoljČane in bo imel zvezo z vlaki v Maribor in Ce'je. Ker je za vse preskrbljeno, je upati, da se te veselice udeleži vsak, ki ga zanima lepo petje in godba. Posebno pa se vabijo posojilniČarji k tej slavnosti.
Litijski cestni odbor. Dne 20. t. m. sta bila od odbornikov litijskega cestnega odbora izvoljena dosedanja, namreč g. Martin Bukovec, posestnik s Toplic pri Zagorju prvomestnikom in g. Franc Slano, posestnik v Litiji njegovim namestnikom. Nekdo je ust meno in pismeno agitiral zoper ta dva, iz celega odbora najbolj sposobna moža, ker sta liberalca, a je propadel. Se tudi vselej ne posrečil
Iz Trebnjega. Opozarjamo še enkrat na veselioo v Trebnjem, katero priredi 23. t. m. tukajšnja nanovo ustanovljena podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Posebnih povabil nismo razpošiljali, vpoštevaje, da je „Slovenski Narod" pač dovolj razširjen v vseh krogih. Vsem gostom kličemo: „Dobrodošli!"
Iz Celja se nam piše: Na dan rojstva našega oesarja imeli so oficirji — bilo je tu mnogo vojaštva
koncentriranega — svoj običajni slavnostni obed v — „Deutsches Hausu. Povablien je bil k tej „Festtafel" tudi oeljski okrajni glavar, baron Muller. A glavar ni prišel. Je 11 nalašč izostal ali pa je bil službeno zadržan: nam ni znano. A prav je bilo, da ni bil poleg!
Kaj pa to? Iz Celja, 12. avgusta: Na markah, ki jih je na novo založil nemški „Schulverein", kakor je poročal zadnjič naš list, se med pokrajinskimi slikami ne nahaja — Celje. Vsled tega zadnja celjska „"Waohta toči bridke solze. No, zakaj pa to ? Ali mar ne trobite vedno v svet: „Cilli deutsoh — immerdar" ? — Papir je pač potrpežljiv!
Kot okrajni živino zdravnik za politični okraj Celje fungira veterinami asistent Gas. Mož ne zna čisto nič slovensko. Vlada se vprav že kar norčuje iz nas Slovencev. In naši poslanci?!
„Velik žabji lov in žabja po* ledina" je naslov veliki vrtni veselici, katero priredi v nedeljo, dne 30. t. m., slov. pevsko društvo „Slovanu na vrtu in vseh notranjih prostorih g. A. Steinerja. Kolikor sem sploh mogel poizvedeti, bode oela stvar jako zanimiva. Posebno se še vabi o vsi žabarji, ki se za ta lov zanimajo, da bodo pokazali, koliko so tega I posla zmožni. Na sporedu je med drugim tudi lov na srečo, žalibog, da danes še ne morem navesti vsega | sporeda, ker nisem mogel vse natančno poizveti; toliko vem, da sel bodeŠ lahko sukal, kolikor ti bodo pač noge in pljuča dopuščala, če bo-deŠ pa postal pri plesu hripav, se bodeš pa lahko zaletel v bližnjo kavarno po pristni turški čaj, ki ga bodo| prodajala brhka trnovska dekleta. Ravnotam se bode dobila za krokarjel črna kava, s katero se bode vsak krokar za slučaj, da ga bode že zeblo, dobro pogrel. Posebno se bo izplačal lov na srečo, v to svrho je nabranih lepo število dobitkov in če imaš le količkaj sreče, bodeš gotovo kaj lepega zadel. V drugo Vam povem kaj več.
N ... k.
Nesreča na lovn- Blizu To-I maja pri Trstu je streljal golobe lovski čuvaj Karel Maoarol. Kol je enega ustrelil, je naslonil puško-dvoeevko na drevo in hotel o dni te ti, kjer je ležal ustreljenec. V tem je| skočil za njim pes in zadel ob puško, ki je bila nabasana. Ves strel je se! Maoarolu v desno roko, levo nogo in desno telesno stran, da je hudo] poškodovan. Prepeljali so ga v bolnišnico. „Slovenec" bo dejal, da mu je bilo „namenjeno" !
Lov na divje koze bo od 31J
avgusta do 5. septembra na Kamni ških planinah (od Grintovoa do Ojj strice in v predgorju) ter da se ob^ činstvo vljudno prosi, da naj v tei tem času opusti hojo po Kamniši planinah, da se ne zgodi kaka m sreča in se ne moti lov.
Povečanje slovenske posest Na Dobrni pri Celju je kupila tal mošnja slovenska posojilnica Oroslov| hotel s 6 orali zemljišča, mlinoi žago in kovačnioo za 110 tisoč kroni Ta nakup je za Dobrno zelo važen) Prvič se je v prvem obč. volilnei razredu pridobilo troje ali celo čet I vero glasov, potem odpade zopet celjski okr. zastop en nemški glas slednjič imajo sedaj slov. kopali*; gostje na Dobrni primerno zavetišče! Na Dobrni vlada med Slovenci vsled tega nakupa veliko veselje, dobrnsi in oeljski Nemoi pa zopet—žalujej(
Prod okrožnim sodiščem ROVlnjn se je končala 13. t. m. razj prava proti osebam, ki so se udel zevale tatvine  na glavni tržnici, tem se nam piše od tam: Človek pričakoval nekoliko  več jasnosti ofl takih razprav, ker vendar niso tak j majhne važnosti, da  bi ne bilo poj trebno javnost  nekoliko  veČ seznf niti s tem, kake razmere vladajo tej tržnici.   Slišalo se je od prič, se je pet let kar na debelo kradlo to zdržema. Kadar so pa stranke nij znanjale polioiji in komisarjem trii nioe, da jim je pokradeno, so se možje zgražali nad — strankami *: jim grozili s kaznijo (?), tako da stranke sploh niso več upale nazn&l njati, kadar jim je bilo spet poktfj deno. Pri sodišču so povedale priče da jim je bilo pokradenega za 2C kron,  1500 K, 1300 K iti. Tato* niso prizanašali tudi svojim patriotom ne, ampak jim kradli denar v pisari na tržnioi.  Dasi se je vedelo in igralo vedeti, da niso bili ves Bas d in isti tatovi, seje sodišče naslanja le na tatvine zadnjih dni. Prav bilo, da bi se bilo  oziralo tudi prejšnji čas.   O  vsem tem seve*1 „Giornaletto" ne ve ničesar povedi prepričani pa smo, da če bi se bi' vodila razprava proti slovenskim tožencem, bi bil nGiornaletto" najmanj vsak dan po dvakrat. Tre? bi bilo, da bi se bU vsaj nOmnibu» zavzel za take važne stvari. Km*] bi bilo treba vprašati, kako se jim godilo, ko so pripeljali blago na nioo. Dolžnost bi bila zanimati se
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga ..Slovenskemu Narodu" 8t 194. dna
vse to in več vredno kakor razbijati shode naprednim strankam.
Suroveii V nedeljo, dne 9. avgusta zvečer so doslej Se neznani surove ži grozno razmesarili fanta Štefana Helerja iz Dugoš pod Mariborom. Lezi v mariborski boln šnici in je njegovo stanje zelo nevarno. Slovensko duhovništvo, hio Rhodns, hio salta!
Nesreča pri streljanju Pri Sv. Andražu v Slovenskih gorioah je o priiki cesarske slavnosti 18. avgusta Anton Salomon tako narodno postopal pri streljanju iz možuarjev, da mu je sel cel strel v trebuh in bo mu takoj izstopila^ Čreva. Salomon je na mestu iz dahnil.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. župan Jos. Cukjati 20 K, dar občine Trojane v proslavo cesarjeve šestdesetletnioe. Posnemanja vredno!— V kavarni Evropa se je uvedla lepa navada, ki koristi družbi sv. Cirila in Metoda: črna kava se postavi na družbeni računski listek. — Neprestani nalivi dne 15. in 16. t. m. so skazili marsikatero veselico in slavnost. Ne pa v Metliki, kakor kaže gmotni uspeh. Tu so naše vzorne ro-doljubke priredile veselico, ki je vrgla čistih 437 K. Ker se vnanji rodoljubi te veselice niso mogli udeležiti radi slabega vremena, pripisati je ta lepi uspeh le zavednim MetliČanom. Rodoljubnim Slovenkam metliškim srčna zahvala in čestitke povodom tako nepričakovano uspele veselice. Le naprej za slovenstvo!
Izkoriščanje Slovencev v Ameriki. V Indianopolisu je okoli 800 Slovencev; živijo večinoma skupno zunaj mesta. Imajo tudi slovenskega duhovnika, baje nekega v Ameriko pobeglega kaplana, da se je izognil avstrijskim paragrafom.—Tudi svojo posebno cerkev morajo imeti pobožni Slovenci; nad 30.000 dolarjev svojega denarja so zabili v njo, a to še ni bilo dovolj; za čast božjo so morali narediti tudi dolgove, in utegne se zgoditi, da poj de nekega dne cerkev na boben. Praktični Amerikanci jo porabijo za skladišča!! — Zares, najdražja stvar za človeka je — neumnost.
Velikodušni dar. Iz krtinske občine se nam piše: Znano je, da se v krtinski občini zida nova šola, ki se ima v kratkem že otvoriti. Občina je-mala in po veČini tudi revna, a izdatki ogromni. Vendar nam ni ob upati, ako nam bodo stali na strani taki možje, kakor je brdski notar gospod Janko Ran ne. Ta umeje, kakega pomena je ravno povzdiga pri nas Še tako zanemarjenega šolstva. V ta namen je daroval za novo šolo v Krtini 200 K in za vse njegovo delo ni ničesar računal. Krajni šolski svet se Čuti primoranega, se blagorodnomu g. notarju najiskreneje zahvaliti za njegov velikodušni dar in njegovo naklonjenost z željo, da bi našel mnogo posnemovalcev. Krajni šolski svet v Krtini, dne 20. avgusta 1908. Franc Prenar, t. Č. predsednik.
Manifesta ci j sko zborovanje
akad. fer. društva nAdrijeu se je vršilo včeraj popoldne v Gorici. Zbrani so bili vsi protiklerikalni akademiki in starejšine v polnem številu. Mesto odsotnega predsednika „Adrijdu je po-dravil podpredsednik Br elih navzoče. Povedal je namen tega manifestacij-skega zborovanja in da dejstvo, daje v dveh društvih akademiČnih na Primorskem, namreč v „Adrijiu in v tržaškem „Balkanu" le pet klerikalnih akademikov, vzame shodu klerikalnega dijaštva vsak pomen. Zadnji čas je pristopilo nekaj abiturijentov v klerikalne vrste in to je dalo pogum „Dijaški zvezi,4* da je priredila v Gro-rici zborovanje. Obrazložil je govornik delovanje klerikalne stranke glede goriškega dijaštva. Referat nenavzo-cega predsednika Bo biča, prebran po Cigoju nO klerikalnem svetovnem naziranjuu je bil velezanimiv. Starešina dr. D i n k o Pno je govoril : «0 klerikalizmu sploh." Omenil je delovanje klerikalizma, ki stopi v boj komaj tačas, ko raste število razumnikov in ko se širi izobrazba med ljudstvom, ker prej jim tega ni treba. Označil je klerikalno brezobzirnost in nedoslednost ter temeljito zarisal bodočnost slovenskega naroda. Govorila sta še deželni poslanec, A. Gabršček in predsednik akad. fer. društva „Balkan" v Trstu Ferluga. Govori in referati so bili navdušeno sprejeti in gromovito odobravanje je kazalo, da so bile besede vzete vsem iz srca ter so šle v srca. V tako zavedno proti-klerikalno dijaštvo se bo zaman zaletaval klerikalni zmaj in goriškim klerikalnim dijakom bodo tudi zanaprej omogočavali le tuji akademiki in le-menatarji zborovanja v solnčni Gorici.
Jutri vse v Zvezdo I Vse kar se je moralo preteklo nedeljo radi dežja opustiti se vrši jutri v nedeljo. Ob petih popoldne bode zatrobil rog in dal znamenje, da je pričetek tombole. Žrebal bode deček iz sirotišnice. Karte so se že precej razprodale in kdor misli še kupiti, naj stori hitro, ker sicer se lahko zgodi, da jutri ne dobi več. Tudi veselica se
vrši jutri v istem obsegu kot je bila napovedana. Vsakdo je že skoraj gotovo ogledal, deloma že okrašeno zvezdo. Naokoli stoje z večjimi razdaljami paviljoni, kjer se bo pdo. V sredi pa prostoren oder za ples. Godba prične igrati ob 7. uri zvečer in bo igrala vso noč. Izbrani so samo najlepši komadi. Ko se prične ples, se bodo igrale lepe poskočnioe in valčki tako, da se bodo vsakomur noge same privzdigovale. Da bodo pa tudi bolj oddaljeni prostori slišali godbo, so najeti potovalni šrameljni, ki bodo romali od kraja v kraj. Preskrbljeno je za vse, torej le vsak naj se potrudi tudi priti. Gotovo se ne bode potem kesal.
Težka nesreča. V petrolejski čistilnici v Trstu je padel 16 letni Iv.
0 b 1 a t 10 metrov globoko in se tako poškodoval, da bo težko okreval.
Avizo. Vojna uprava kupi 2800 stoto v pšenice in 5800 stoto v rži. Ponudbe je vložiti do 3. sept. 1908 do 9. zjutraj pri intendanoi 3. voja.
V šolski odaek obrtno nadaljevalno aole v Kamniku je izvoljen kot zastopnik trgovske in obrtne zbornioe v Ljubljani g. Janko Gra-š e k, trgovec v Kamniku.
Nova opekama. Opozarjamo na današnji inserat g. Avgusta Belleta, na Uncu-Rakeku, ki je otvoril tamkaj novo opekarno s parno delovršbo za vse vrste opeke.
Otrok zgorel. V Zagrebu je 4-letni Dr ago tin J e 1 e n e k, zidarjev sin, zažgal kup slame. Pri tem je ogenj obliznil njegovo obleko, ki je bila naenkrat vsa v plamenih. Deček se je tako opekel, da je umrl v groznih mukah.
Popravek* V včerajšnjem inse-ratu glede današnjega koncerta društvene godbe v hotelu „Južni kolodvor" je vsled neljube pomote podpisan Josip Schrev, namesto pravilno Alfred in Josi-pina Sei del. Konoert se vrši danes torej pri A. Seidel hotel „Južni kolodvor".
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 9. avgusta do 15. avgusta 1908. Število novorojencev 13 (= 16 90 %0), mrtvo-rojencev 2, umrlih 21 (= 27'30%o)i med njimi so umrli za jetiko 5 (2 tujca), vsled mrtvouda 1, za raz-U enimi boleznimi 15. Med njimi tujoev 9 (=4285%), iz zavodov 12 (= 57-14%). Za mfekoijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za grižo
1 (v vojaški bolnišnioi), za vratioo 1 (iz okolice v deželno bolnico premeščen), za ušenom 1.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v LJubljani. V službo se sprejmejo: 3 poslovodji, 4 knjigovodji in korespondet, 4 kontoristi, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočnike špecerijske stroke, 4 po-močDiki manufakturne stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 1 blaga j nič arka, 6 prodajalk, 9 učencev. — Službe iščejo: 3 kontoristi, 2 knjigovodja, 21 pomočnikov me* šane stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnik o vmanufak-turne stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 14 kontoristinj, 9 bla-gajničark, 7 prodajalk. Posredoval niča posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
„Društvena godba ljubljanska" konoertuje danes zvečer na vrtu hotela „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Kinematograf »Tke Royal Wonder Bloai v Lattermannovem drevoredu ima danes in jutri zopet velezanimiv spored, iz katerega je posneti: Preko Afrike. (Nadaljevanje VII. do IX) Lov na leve. (Izvirni posnetek). Pasja dresura, čudoviti čebelnjak. (V barvah). Brata Maxim in Bobi. Hči Železniškega čuvaja ali: Napad na Paoifično železnico. (Dramatiški prizor v več slikah). Maščevanje. (Drama v mnogih prizorih). Vesele vsakovrstnosti. Peklenski kovači. Potovanje na luno. (Velik kinematografski prizor v 30 slikah. Krasno kolorirano. Po delih Jules Vernea).
Podpore  blejskim pogorelcem.
Z Bleda se nam piše: Naši pogorelci še vedno čakajo, kdaj jim bo pomožni odbor razdelil zanje nabrane darove. Dva meseca bo kmalo preteklo, odkar jih je zadela nesreča, pa še nikjer ni videti začetka popravi j an j a in prezidovanja starih pogorelih hiš. Na eni strani jim to brani regulacijski načrt, ki je menda jako lep, pa neizvedljiv, na drugi strani pa pogo-relce zadržujejo s podporami, čeprav imajo nad 20 tisoč kron nabranega, kakor se govori. »Slovenec« je pisal: Nujna pomoč je potrebna. Dvakrat da, kdor hitro da. Dopisnik naj pojasni te besede, ki so prav lepe na papirju, pa jih isti mož praktično ne izvaja v pomožnem odboru. Še cesarskega daru 5000 K niso razdelili do danes med pogorelce. Poklicane oblasti bi se morale malo bolj briga-
22. avgusta 1903.
ti za to razdelitev, ki se še ni izvršila po cesarjevem namenu. G. Peternel je nabral par tisoč kron, pa jih je takoj razdelil. S tem je bilo ustreženo darovalcem, ki so želeli takoj v prvi sili pomagati nesrečnim, ustreženo je bilo tudi obdarovancem, ki so bili res prve dneve najbolj pomoči potrebni; a po volji ni bilo pomožnemu odboru, ker ga ni vprašal za svet in za dovoljenje za razdelitev. Nekateri odborniki so g. Peternela trdo prijeli zaradi njegovega samostojnega postopanja. Njemu seveda je bil odgovor na take napade lahek, ker ve, da ima vse darovalce in vse pogorelce na svoji strani in ker ni odgovoren odboru, pač pa javnosti, kateri je že položil račun. Ko bo odbor isto storil in tudi popolnoma nepristransko postopal, potem bo imel čisto in mirno vest, ker je storil svojo dolžnost, česar pa danes še ne moremo reči.
Ogenj. Danes okoli 11. dopoldne je čuvaj na Gradu z dvakratnim strelom naznanil, da gori skladišče Ivana in Jožefa Krisperja in druga Avgusta Tomažiča (prejšnja Tschin-kljeva tovarna za kandite). Na neznan način se je vnel neki stranki objekt, v katerem so bili prazni sodi, za olje, zaboji, nekaj slame in drugo. Reševalno in gasilno društvo je bilo pod poveljstvom gospoda načelnika Strici j a na licu požar j a s priznano naglico. Na pomoč je prišla tudi šišenska požarna bramba in priznati se mora, da so vsi gasilci delovali tako požrtvovalno, da so ogenj v teku ene ure popolnoma lokalizirali. Ker je veter pihal proti glavnemu skladišču, so vrli gasilci nevarnost čutili in s podvojeno silo napeli svoje moči in uspeh je bil ta, da se niso samo drugi objekti obvarovali, marveč je ogenj vpepelil samo četrtino že gorečega poslopja. In to je, ako se sodi objektivno, zasluga vrlih gasilcev. Rdečega petelina so ugonobili z naglico, katere ni bilo pričakovati. Škoda, ki je znatna, nam še ni znana. Tvrdka je zavarovana pri »Banki Slavij i«. Pri gašenju so se trije gasilci lahko telesno poškodovali, katerim je dal pomoč društveni zdravnik g. dr. Zajec. Občinstva se je nabralo po tiru obeh železniških prog, po Dunajski cesti in na dvorišču skladišč na stotine in je skrbela za red policija, orožništvo in topničarji, ki so tudi pomagali gasilcem. — Dodatno k temu poročilu čujemo, da skupna škoda baje znaša do 10.000 K in sicer vsled tega, ker je zgorel popolnoma nov »alpha separator« »Mlekarske zveze«, ki je A~reden 3000 K.
Aretovan je bil zaradi hudodelstva poneverbe policijsko proganjani 261etni Ivan Žibert, hlapec, rojen v Trzinu, pristojen v Gornji Tuhinj. Žiberta so izročili c. kr. deželnemu sodišču.
Otrok ponesrečil. Danes zjutraj je v Gruberjevih ulicah št. 1 padel iz hodnika prvega nadstropja Franc Kern, 91etni sin poštnega ekspidien-ta. Deček se je na hodniku igral, zlezel na ograjo in zgubil ravnotežje. K sreči ni zadobil težkih poškodb ter ostal v domači preskrbi.
Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 160 Hrvatov in Slovencev, v Heb je šlo pa 25 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Gdč. Jožefa Obersnel je izgubila denarnico, v kateri je imela 15 K denarja. — Uradnica gdč. Pavlina Omejčeva je izgubila srebrno žensko uro s kratko verižico. — Tajnik g. Ivan Kocjan-čič je izgubil denarnico, v kateri je imel 14 K. — Ga. Adela Zorattijeva je izgubila zlata očala. — Posestnik g. G vido Stedry je našel dve posteljni pregrinjači. — Ga. Marija Blei-weisova pl. Trsteniška je našla žensko uro z verižico.
Drobne novice.
— Nemščina ni  državni jezik.
V včerajšnji brzojavki je bilo pomotoma sporočeno, da je odvetnik dr. Hambala iz Olomuca vložil pri okrajnem sodišču v Tridentu češko tožbo. Tožba je bila nemško pisana, a sodišče jo je zavrnilo, češ, da je v Tridentu le italijanščina v deželi običajni jezik. Tako se je začela Nemcem vračati njihova objestnost.
— Hujše kot zverine. Blizu Prieuxa ob nemško - francoski meji so trije Italijani napadli nemškega carinarja, ki se je šel skozi gozd s svojo mlado ženo sprehajat, mu zamašili usta ter ga privezali k drevesu. Potem so pred njegovimi očmi po vrsti posilili njegovo ženo, ki je bila noseča, a ko je omedlela, so jo zabodli ter vrgli truplo pred noge privezanemu možu. Mož, ki je moral gledati strašno smrt svoje žene, je zblaznel. Našli so ga šele par ur po napadu. Napadalce so orožniki že izsledili ter zaprli.
— Nobelovo nagrado za literaturo dobita letos belgijska pisatelja Maeterlinck in Verhaeren.
— Ameriškega predsednika Roosevelta je baje povabil avstrijski cesar za prihodnje leto na lov v
Avstrijo. Roosevelt pa je vabilo vljudno odklonil, češ, da bi napravilo v Ameriki slabo kri, ako bi se povabilu odzval. Tako poročajo angleški časopisi.
— Rauchovo maščevanje. Kakor znano je odstopil v Karlovcu ves občinski zastop, ker je župan dr. Banjavčić hotel sprejeti Raucha. Ban je poslal vladnega komisarja ter obenem vzel mestu letne in te-tenske semnje, ki so skoraj edini vir mestnemu prebivalstvu. Sedaj so omahljivi meščani odposlali k vladnemu komisarju deputacijo, ki je prosila bana odpuščanja (f), nakar je ban takoj telefouičuo preklicr.l svojo prepoved.
Razne stvari.
* Muhe kot trgovski predmet.
Nenavadna je v novejšem času trgovina z muhami. Muhe uvažajo posušene v Evropo iz Mehike. Samo na Angleško se je pripeljalo zadnja leta več ton suhih muh, ki so za hrano domačim pticam in za rabo pri ribjem lovu. Sedaj grozi tej dobičkanos-ni trgovini kriza, ker so se sanitetne oblasti izrekle iz higijeničnh ozirov proti uvažanju muh, ker se s tem lahko raznesejo razne kužne bolezni.
* Glad — zdravilo. Ameriški zdravnik profesor Cariington je nastopil z novim načinom zdravljenja. Carrington namreč uči, da je izvor vsem notranjim boleznim substanca, ki jo dobi organizem, a se ne odstrani naravnim potom. Nesnaga pa pride v truplo po dveh potih: ali v pljuča vsled vdihavanja okuženega zraka ali pa v želodec vsled uživanja škodljive hrane ali pijače. Zato je treba skrbeti, da se pljuča in želodec očistijo teh kali. Skrbeti je treba za dobri zrak, želodec pa se osnaži s
— postom. In sicer ne zadostuje, da se hrana omeji, temuč se mora bolnik popolnoma postiti, ako tudi trpi hud glad. Uspeh zdravljenja se kmalu pokaže. Glavobol poneha, vid se jači in misli postanejo zopet jasne. Včasih zadostuje že par dni stradanja, včasih pa se je treba postiti tudi
— ves teden.
* Premoženje italijanskega kralja se je po smrti njegovega očeta Umberta skoraj podvojilo ter se ceni danes na 200 milijonov lir. Njegova civilna lista znaša letnih 18 milijonov, a na dvoru se živi tako štedljivo, da se more izhajati z 10 milijoni. En milijon lir je prepustil kralj od svoje civilne liste vsako leto svoji materi, za dobrodelne namene pa daruje na leto tudi najmanj 1 milijon. Njegove palače v Rimu in po drugih mestih se cenijo na 30 milijonov. Kraljeva posestva so sicer prosta davkov, toda od svojih privatnih posesti, avtomobilov itd., plača davek kakor vsak državljan.
* Zdravništvo pred 1200 leti. Ruska akademija za medicino ima tibetansko ročno knjigo za medicino. Po navodilih v tej knjigi so zdravili v Tibetu že pred 1200 leti. Število človeških kosti je navedeno v tej knjigi 360; nadalje so šteli 95 raznih živcev. »Srce je kralj vseh organov, a pljuča ga objemajo kakor mati otroke. Bolezni nastanejo vsled hudobnosti in nevednosti in vsled slabosti, prevladovati nad strastmi. Vse slabe misli vplivajo na srce in na jetra.« Zdravstveno stanje so preiskovali tibetanski zdravniki na isti način kakor danes: gledali so jezik in tipali žilo. Za zdravila so rabili večinoma rastline. Zdravnik, ki ni imel snažnih instrumentov, je bil strogo kaznovan.
* O razširjanju človeškega rodu je prinesel neki angleški časopis sledeče zanimive podatke: Število vseh na svetu živečih ljudi znaša najmanj 1.450,000.000. V Aziji jih živi 800,000.000; zelo gosto so naseljeni, tako da jih pride povprečno 120 na angl. štirjaško miljo.V Evropi prebiva 320,000.000 ljudi, približno 100 na štirjaško miljo. Afrika ima približno 210,000.000, Amerika pa le 110,000.000 prebivalcev. Na velikih in malih otokih živi približno 10,000.000 ljudi. Število zamorcev je v razmerju z belimi kakor 5:3. 700,000.000 ljudi je rumenih in ruja-vih. Izmed vsega človeškega rodu jih je približno 500,000.000 popolnoma oblečenih, 250,000.000 jih živi popolnoma nagih, a 700,000.000 oblači le srednji del telesa. 500 milijonov jih živi v hišah, 700 milijonov v kočah in brlogih, a ostalih 250 milijonov sploh nima stalne strehe.
*0 pomenu obrvi. Angleški fi-ziognomiki so se spravili sedaj na obrvi ter spoznavajo po njih značaj človeka. Baje so ti znaki prav zanesljivi. Visoko izbočene obrvi pomenijo močno občutljivost. Slabotna rast obrvi je znamenje pomanjkanja življenske sile. Košate obrvi pomenijo krepko konstitucijo in telesno odpornost. Pri ženski košate obrvi sicer niso lepa prikazen ,toda tudi pri ženskah pomenijo take obrvi telesno in duševno moč. Ako se obrvi takoj pri nosu združujejo, pomenijo odkritosrčen značaj. Dolge pobešene obrvi,
ki so na čelu daleč vsaksebi, so znak živahnosti in ljubeznive čudi. Ako so obrvi svetlejše kakor lasje, se sme sklepati na slabotno življensko moč in veliko občutljivost. Slabo označene obrvi, ki so visoko nad nosovim korenom, znači jo brezbrižnost in slabost. Črne obrvi, ki dajejo obrazu oster in energičen izraz, so znak strastnega temperamenta. Pri krepko razviti inteligenci se le redkokdaj najdejo svetlobarvne obrvi. Svetlo-rumene obrvi značijo veliko slavo-hlepnost in silovitost. — Sedaj bo vsakdo vedel, kako mu je treba barvati obrvi.
* Vzgoja za enako porabo obeh rok. Na gimnaziji sv. Olafa v Ber-moudsevju (Angleško) razpisujejo že več let lepo darilo tistemu učencu, ki bi znal koncem leta enako spretno rabiti pri pisanju obe roki. Letos ni nihče zaslužil tega darila. Sploh delujejo na Angleškem pametni pedagogi na to, da bi si učenci pridobili spretnost za levico. Pri nas pa je vzgoja tako napačna, da še kaznujemo otroka, ki se spozabi, da prime žlico ali pero v levico, in vendar se čestokrat zgodi nesreča, da ne moremo desnice rabiti, a potem je treba neizmerno truda, da se priuči levica za rabo. Na Angleškem živi sloveči zdravnik Philimore, ki enako spretno piše z levico, kakor desnico, včasih pa tudi obenem z obema rokama.
* Boj med ščuko in labodom. Na ženevskem jezeru je opazoval neki tujec, kako sta priplavala po jezeru dva stara laboda s tremi mladiči, a hipoma je eden mladičev, ki so bili vsaj tako veliki kakor race, izginil z glavo pod vodo ter se ni mogel osvoboditi tajne sile, ki ga je vlekla pod vodo. Stara laboda sta brž prihitela ter s perutmi bila po vodi. Tujec je pogledal skozi daljnogled ter natančno opazil, da drži mladega laboda velika riba za glavo. Sicer sta stara laboda roparja s perutmi prepodila, toda napadeni mladič je bil že mrtev. Tujec je na dogodek opozoril ribiče, ki so veslali previdno na dotično mesto ter so kmalu ujeli 6 funtov težko ščuko.
* Oče oženil svojo hčer. Iz poznanj ske provincije se poroča o grozni tragediji, ki jasno kaže, na koliki stopnji kulture so Nemci, ki se povsod ponašajo, da so glede omike prvi narod na svetu ali kakor se sami naziva jo: Das Volk der edlen Sitten. Nedavno so odvzeli Poljakom lastninsko pravico do njih zemljišč, na dan so prišle svinjarije, ki so jih počenjali nemški častniki med seboj in zopet se sporoča o skoro neverjetnem dejstvu: Thomas Wolland se je oženil z lastno hčerjo in imel z njo tri otroke. Oblasti sicer zakrivajo podrobnosti ćele afere, vendarle precej znanega. Thomas \Volland se je pred tridesetimi leti izselil iz svoje domovine v Z jedinjene države. Doma je pustil ženo in hčerko v nežni starosti. Ko si je zbral v Ameriki svoje domov je, ni nikdar več pisal domov. Njegova žena ga je smatrala mrtvim in po daljšem brezuspešnem iskanju potom sodnij, ga je tudi sodnija proglasila mrtvim. Nato se je njegova žena znova omožila. Hči pa, ki je med tem dorastla, si je zaželela na pot v Ameriko. Mati ji podeli denar in dekle se napoti v Ameriko. Tu se snide z \Vollandom, kakor slučajno, ne da bi se poznala. Oba sta stanovala v isti ulici ^nesta, in se kmalu pričela ljubiti. Ker je imel \Volland nekoliko denarja, in je bila deklica siromašna, sta se kmalu poročila — oče in hči! In iz tega zakona se je v teku let rodilo troje otrok. Pred kratkim sta se oba vrnila v svojo prvotno domovino. Kmalu sta spoznala, kaj sta učinila. Tudi oblasti so izvedele o tem činu, in posledica je bila, da je bil \Volland zaprt. Čudno je vendar, da oče ni vprašal svojo hčer, od kod je doma, ko se vendar istota-ko imenuje kot on. Policija sedaj preiskuje natančno ves slučaj, če je bilo morda Wollandu znano, da je oženil svojo hčer. Mogoče je, da je to izvršil namenoma. Da je ne bi poznal, je izključeno, ker ko je prišla v Ameriko, jo je gotovo vprašal, od kod prihaja in kako ji je ime.
* Koliko Slovanov živi v Bero-linu. To se da približno računiti po sokolskih društvih, ki obstoje v Be-rolinu in predmestjih, in sicer šteje Sokol Berolin I. 230 članov, Berolin II. 60 članov, v Charlottenburgu 80 članov, v Oberh6neweidu 25 članov, v Rixdorfu 45 članov, v Schoneber-gu 25 članov, v Wiesenseeju 35 članov. Nedavno se je ustanovil še Sokol Berolin III. (Wedding) s 30 člani. Razen tega je v Berolinu še mnogo nepolitičnih klubov in pevskih društev.
* Venero je iskala. Ameriška kiparica mis Kuhne Beveridge je prepotovala 40.000 km, da najde dovršeno lepo žensko, ki bi ji služila kot model za Venero. Prepotovala je celo Evropo do Balkana. Povsod je iskala svoj ideal ter kritično izpraševala, a končno se je vrnila v Ameriko s prepričanjem, da je ameriška ženska bliže grškemu ženskemu idealu ka-
kor vse druge ženske. Da Američanke prekašajo glede lepote vse druge rase, izvira iz srečnega mešanja ameriških ras in ker preživi ameriška mladina največ časa na prostem, v dobrem zraku. Tudi pri Angležinjah se nahaja lepota, ki pa jo more preceniti in razumeti le tisti, ki ima razvit, fin okus. Kar Angležinji manjka na oblikah, nadomešča si z lepoto obraza, las in predvsem s svojim prekrasnim, mehkim in harmoničnim glasom. — Francosko žensko je treba občudovati, ker z majhnim duševnim materialom dosega to, da prekaša vse druge — oblečene ženske. Njena duhovitost, živahnost in konverzacija nadkriljujejo, toda ustvarjena je bolj za model krojaču, kakor pa kiparju. Nemke sodi ta Američanka sledeče: »Ko bi se nemška rasa mogla otresti krompirja in piva, bi se njene ženske mogle razviti do lepega tipa.« — Mlade Italijanke in Španjolke zanimajo bolj slikarje kakor kiparje. — Na Turškem, Bolgarskem in Rumunskem so nekdaj tako lepe ženske izgubile vso svojo dražest vsled lenega življenja. — Madžarke se zde tej Američanki preokorne, a Škandinavke s stališča kiparstva zaostajajo za moškimi. Na Ruskem se dele ženske v dve ostro začrtani skupini: dovršeno lepe in zelo grde; srednje vrste med njimi ni. Lepota je omejena na visoko aristokracijo.
* Lov na — morske kače. Ameriški časopis, ki bi v pasjih dneh ne prinesel vsaj ene historije o morski kači, bi kršil najlepše tradicije ameriškega časnikarstva. Originalna vest je letošnja o petnajstih učenjakih, ki so organizirali ekspedicijo za lov na morske kače. Ekspedicija odrine iz nekega evropskega pristanišča na severu s posebnimi pripravami za ribolov. Med pripravami je tudi — 4 kilometre dolga vrv z veliko udo iz petih kavljev, na katerih bo pritrjena velika debela svinja. Ekspedicija se ukrca na parobrod sedmih tisoč ton, ki bo prevozil na uro 19 milj. Seboj vzerno na ladjo še dvanajst živili svinj. Da bo morska kača zanesljivo dobila svoje plačilo kadar hlastne po svinji, napolnjen bo trebuh svinje z dinamitom. Tam, kjer je morje najglobokejše, bodo spustili svinjo na velikanski vrvi v morje, ker je baje učenjakom znano, da morska kača živi v globočini 2 do 4 km. Ker v taki globočini morske kače seveda nimajo prilike, dobiti pogosto svinjskega mesa, bodo vse prihitele blizu. Vsled eksplozije v svinjskem trebuhu bodo morske kače prestrašene pribežale na površje, kjer store ribolovci svojo dolžnost.
* Kako so pred 160 leti sodili o mladinskih igrah. Wiesbadenska vlada je izdala nedavno posebne naredbe o pospeševanju mladinskih iger pod nadzorstvom in navodilom učiteljstva. Pred 160 leti pa je bilo drugače. Leta 1749. je izdal višji urad konzistorijalnega konventa v AViesbadenu sledečo strogo naredbo: »Staršem se s tem pod kaznijo 3 gld. resno naroča, da v bodoče drže svoje otroke doma, kjer naj ob delavnikih pridne je zahajajo v šolo, po šoli pa se naj doma uče ali pa pomagajo delati; v nedeljah in praznikih pa naj hodijo k maši in krščanskemu nauku, potem pa naj čita jo pobožne knjige. Ne smejo pa se otroci poditi po cestah in javnih prostorih v mestu kakor teliči v vsako j ako pohujšanje in jezo. Ako bodo starši proti tej naredbi grešili ter puščali še nadalje svoje otroke skakati po cestah in ulicah, ne bodo le kaznovani in zarubljeni, temuč bodo uradno določene osebe spodile otroke s cest domov, oziroma jih nabičali, in ako bi se zoperstavi-li, jih bodo vojaki polovili ter pripeljali na vojaško stražo, a prihodnji dan jih po razsodbi peljejo ali v šolo ali pa na magistrat, kjer jih bo uradni sluga privezal na jasli ter jih s šibami krepko kaznoval.« — Danes tudi birokracija misli le nekoliko pametneje o potrebi mladinskih iger.
* Ako princi brzoj avl j a j o. Nemški prestolonaslednik je poslal gTofu Zeppelinu po znani nesreči sledečo brzojavko: »Ako bo le količkaj mogoče, vas prihodnji teden obiščem. Upam, da bodete tudi ta udarec prenesli s povzdignjeno glavo in končno zmagali. Z mnogimi pozdravi •Viljem — prestolonaslednik.« — Tako hudih posledic svojemu obisku še dosedaj ni prorokoval noben Hohen-zoller.
* Zakaj nosijo moški brke. Uslužbencem ministrstev v Parizu je bilo do pred kratkim prepovedano nositi brke. Šele zdaj so jim jih dovolili. Na vprašanje, zakaj so se gospodje potegovali zato, bilo je med 100 odgovori 57 takih, ki so naravnost priznali, da smatrajo brke kot sredstvo za uspeh pri lepem spolu, dva sta jih hotela nositi samo svojima ženama na ljubo, sedem jih je trdilo, da so potrebne za zdravje, trije so jih smatrali kot pripomoček za dihanje, šest, da si prihranijo britje, trije, da ne dobe nahoda, trije, ker so hoteli posnemati znamenite osebe, eden, da bi skril  svoje  slabe zobe,
eden, da bi se njegov velik nos tako ne videl, 17 jih je pa odgovorilo, da to nikogar nič ne briga.
* Donesek k feminizmu. »Vie de Pariš« poroča to-le dogodbico: V dobi, ko feminizem tako cvete, je gotovo zanimiva prošnja, ki so jo pred kratkim pariške telefonistinje podale na ministra pošte in telegrafa. Dame prosijo namreč prav ponižno, naj bi se na mesto nadzornic, katerih ukazom se morajo pokoriti, nastavili zopet kakor preje pazniki ali z drugimi bedami: moški. »Moškega«, pišejo, »hočemo, prav rade ubogati, tiranstvo ženske je pa ne-zuosljivo. Ženske ne morejo o drugih ženskah soditi nepristransko, ker so vse druga na drugo nevoščljive ali ljubosumne. Lepa obleka, nov klobuk, celo navadna pentlja lahko spravi kako »cheffesse«, ki je nekoliko ubožnejše oblečena, v najhujšo jezo in razjarjenost. In ali nima ne posebno izobražena nadzornica, če ima opraviti z duhovito in odrezavo (jezično) nameščenko, grozovito trpeti vsled inferijornosti, ki si jo mora na tihem sama priznati? In ali se ne bo v pripravnem trenotku maščevala nad damo, od katere se čuti ponižano?« Feministični ti argumenti niso, pač pa čisto ženski.
* Češka tkalska obrt je vsled ugodne konjunkcije v zadnjih letih dosegla uspeh nenavadnega razvoja. Toda ne samo ugodno stanje trga je prispelo k temu razvoju, nego tudi najpopolnejša izdelava in pa ugodna konkurenca s tujim blagom. H u m -p o 1 e c , kjer že nekaj stoletij čilo cvete suknarska obrt, spada med prva češka tkalska mesta, a to poglavitno zaradi tega, ker je produkcija v tem mestu v poslednjem desetletju nerazmerno zrastla in se spopolnila z najobsežnejšimi reformami. Humpolecka obrt pa ne pre-ob vlada samo domačega (češkegci) trga, nego je že od nekdaj predmet izvoza v vse dežele Avstro - Ogrske in Balkana, ker zadošča okusu vsakega človeka po finosti, odličnosti in trdnosti blaga ter nizkih cenah. Pregledali smo ravnokar vzorce tvornice za sukno Karel Kocian v Huni-polcu in jih priporočamo pozornosti vsega p. n. občinstva. Ti izdelki so bili odlikovani na mnogih razstavah s prvimi odlikami in se zaradi njih dobre kakovosti mnogo povprašuje po njih ne samo pri nas, nego tudi zunaj države. Ta najstarejši razpošiljalo i zavod v Humpolu pošilja na vse kraje vzornike najnovejšega moškega in damskega blaga za jesensko in zimsko sezono z obratno pošto vsakomur neplačno na ogled.
* Technikum Mittweida je pod
državnim nadzorstvom stoječi višji tehniški zavod za izučenje *strojnih in elektroinženirjev, tehnikov in poslovodij, in šteje vsako leto okoli 3000 dijakov. Pouk v elektrotehniki in v gradnji strojev se je v zadnjih letih močno razširil, kar posebno uspešno podpirajo obsežne zbirke, laboratoriji za elektrotehniko in gradnjo strojev, delavnice in strojne naprave. Zimski semester se prične 20. oktobra 1908 in se za neplačili pripravljalni pouk, ki se prične dne 29. septembra, sprejemajo gojenci vsak dan med tednom že od septembra naprej. Natančne programe s poročilom oddaja brezplačno tajništvo Technikum Mittweida (kraljestvo Saško). Na okoli 3000 štirjaških metrov obsežnih tvorniških učnih delavnicah, spojenih z zavodom, se sprejemajo volonter j i za praktično vežbanje. Na vseh razstavah, kjer je doslej kaj razstavilo je doseglo učili-šče Technikum Mittweida, oziroma njegove precizijske delavnice znamenite odlike. Na industrijski in obrtni razstavi v Plauenu: razstavno svetinjo mesta Plauen »za odlična dela«. Na industrijski in obrtni razstavi v Lipskem: kralj. drž. svetinjo »za odlična dela v tehniškem pouku«. Na industrijski razstavi v Cvika vi: »zlato svetinjo za odlična dela«. Na mednarodni svetovni razstavi v Ljutihu: prix d' honneur.
* Papež prodaja svoje dragocenosti. Odkar francoska država ne prispeva več k letnim dohodkom za cerkev, tudi v vatikanskih blagajnah ni več tolikih preostankov, kakor so jih imeli dosedaj. Vatikanski blagaj-ničar mora celo čestokrat pobrati vse rezerve, da ustreže vsem tistim, ki se zatekajo k mošnjičku osrednje vlade katoliške centralne vlade. Sedaj je papež Pij X. odredil, naj se prodajo vsi dragulji vatikanske zakladnice, razen tistih dragih kamnov, s katerimi so v zvezi posebni zgodovinski dogodki. Izkupiček se porabi v prvi vrsti za zdrževanje bogoslužja na Francoskem. Splošno se računi, da se bo izkupilo za nakupičene drage kamne najmanj 3 milijone frankov. Med dragulji, ki ostanejo še nadalje v vatikanski blagajni iz zgodovinskih vzrokov, je tudi orjaški dijamant, ki ga je svoječasno turški sultan Abdul Hamid podaril papežu Leonu XIII.
Književnost
»Narodna knjigarna« priporoča naslednje knjige:
Ivan Cankar: Aleš is Razora.
Povest iz narodnega življenja. Broširan 1 K 50 vin., vezan 2 K 50 vin.,
s pošto 20 vin. več.
■ Ivan Lah: Vaška kronika. Zgodovinske poveti iz dobe turških vojsk, kmečkih vstaj in verskih bojev. Broširan 1 K 70 vin, vezan 2 K 70 vin., s pošto 20 vin. več.
Zbirka znamenitih povesti. Prvi snopič. Maksim Gorki j: Človek. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Zbirka znamenitih povesti. Drugi snopič. Vaclav Beneš: Brodkovski odvetnik. Roman. Cena 1 K 50 v, s pošto 1 K 60 v.
Rado Murnik: Najhujši sovražniki. Poučna razprava o roditeljih nalezljivih bolezni. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Ante Beg: Slovensko - nemška meja na Koroškem. Narodopisna in zgodovinska razprava o koroških Slovencih. Z zemljevidom. Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Fr. Lipič: Strahovale! dveh kron. Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko, turškim cesarstvom in slovenskimi ter hrvaškimi pomorskimi roparji. Dve knjigi. Cena obema 2 K, s pošto 40 vin. več.
M. Senear: Cez trnje do sreče. Roman iz slovenskega življenja. Cena 1 K 20 vin., vezan 2 K 20 vin., s pošto 10 vin. več.
Fr. Remec: Premaganci. Novela iz ljubljanskega življenja. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
K. Oblak:   Stara   devica. Povest. Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ante Beg: Ustoličenje koroških vojvod, kulturno zgodovinske črtice. Cena 30 v, s pošto 40 v.
Novi obrtni red. Slovenska izdaja. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 vin.
Novi vinki zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak v ino tržeč in vsak vinogradnik. Cena 70 vin., s pošto 80 vin.
Vzorna pravila za obrtne zadruge. Cena 50 vin., s pošto 60 vin.
Vzorna pravila za pomočniške zbore. Cena 30 vin., s pošto 40 vin.
Delavski red za opekarne, sestavljen po določbah zakona in ministrskih naredb. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah. Cena 50 vin., s pošto 60 vin.
Tiskovine za odvetnike in notarje. Troškovnika a 5 vin., pooblastila za civilno in kazensko zastopstvo a 5 vin., notarski akti na navadnem papirju a 5 vin., na močnem in finem dokumentnem papirju a 15 v.
Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Cena vezani knjigi 5 K, s knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 v.
Telefonska in brzojavno poročila.
Pogreb skladatelja dr. G. Ipavca.
Št Jut ob |ui železnici 22. avgusta. Pogreb skladatelja dr. Gustava Ipavca se je izvršil ob ogromni udeležbi ljudstva in razumništva. Pred hišo je pelo „Celjsko pevsko društvo", v cerkvi pa oddelek „Glasbene Matice" iz Ljubljane. Na grobu so govorili dr. Rake ž iz Šmarja pri Jelšah, domači učitelj K veder in dr. S c h w a b iz Celja. Med govori je ljudstvo glasno plakalo.
Radi ljubosumnosti.
Maribor, 22. avgusta. Pekarski pomočnik Sohubert iz Gradca je imel ljubavno razmerje z natakarico Vo-grineo. Zjutraj so -slišali iz njene sobe več strelov. Ko so vdrli v njeno sobo so jo našli s prestreljeno glavo mrtvo. Poleg nje je lažal v krvi Sohubert, ki pa je bil še živ. Sohuberta so prepeljali v bolnico. Motiv dejanja je najbrže ljubosumnost.
KopeniSki stotnik na Dunaju.
Berolin 22. avgusta. Te dni se odpelje Viljem Voigt, znani „kope-niški stotnik" v spremstvu svojega impresarija Roseja na Dunaj, kjer nastopi v nekem etablismaju.
Brošura proti Nastieu.
Zagreb 22 avgusta. V kratkem izide tu brošura, ki bo naperjena proti vohunu Nastiou ter bo priobčila razne senzaoionalne podrobnosti is njegovega življenja. Brošura izide istočasno v hrvaško-srbskem, madžarskem in nemškem jeziku.
Nadaljne aretaolje Srbov. Zagrebi 22. avgusta. Snoči so privedli v preiskovalni zapor Tanazija O bradavica, učitelja, Stevo Kočarja, tajnika, in Mihajla Ćorića iz Crkve nega Boka. Obdolšeni so „veleizdaje". V četrtek so v Kostajnici izpustili iz zapora Vranjeievića in učitelja Kotarja, ki sta bila tudi osum-
ljena „veleizdaje11. Preiskovalni sodnik dr. Kolutić ni mogel vkljub naj str olji preiskavi ničesar najti, kar bi utemeljevalo ta sum.
Novi zagovorniki zaprtih Srbov. Zagrebi 22. avgusta. Dosedaj se je prijavilo za zagovornike zaprtih Srbov nad 20 odvetnikov. Na novo so se priglasili dr. Nemec iz Petrinje, dr. Jovo Polovina iz Otočca in dr. Zvonimir Spanić iz Zagreba.
Vohun Nastić.
Budimpešta. 22 agusta. Vohun Gjorgje reote Risto Nastić je dospel semkaj in bo, kakor zatrjuje, nadaljeval svojo kampanjo proti Srbom na Hrvaškem.
Gonja proti Srbom v Bosni.
SarafevOj 22. avgusta. Več odličnih Srbov je dobilo poziv na zaslišanje pred okrožnim sodiščem. Govori se, da jih namerava sodišče po zaslišanju pridržati v zaporu.
Poslano*)
Ponovno vljudno vprašanje na vis. c. kr. deželno vlado
v Ljubljani.
Zakaj se ne izdado „Flačilnl nalogi' za odkup bere v šent-lovrenskl župniji po razsodbi slav. o. kr. okraj, glavarstva v Budolfovem z dne 2. julija 1907 dt. 15 536,
Freblagorodni gosp baron Božidar Scnwarz naj se blagovoli blagohotno prepričati, kje In koma na ljubo se zadeva vedoma ln namenoma pridržuje ter potrebno ukreniti, da se nemoteno in neovirano poslužujemo naših, postavnih pravic.
Velika Loka, 20. avg. 1908. j
2945        Alojzij Šlajpah.
* Za vsebino tega spisa Je uredništva •dffovorno le toliko, kolikor določa sakoa
Javna zahvala.
Podpisani odbor I. slov. pevskega društva „Liratf v Kamniku zahvaljuje vse one častite gospe in gospodične, ter gospode, ki so pripomogli s svojim res tru-dapolnim delovanjem, da se je slavnost 25 letnega obstoja društva in 25 letnega razvitja društvene zastave dne 15. t. m. kljub slabemu vremenu tako lepo dovršila.
Posebno pa zahvalimo vsa bratska pevska društva, v prvi vrsti slav. pevsko društvo nKolotf iz Zagreba in njega veleč, predsednika gosp. drja. Rihtarića za veliko ljubav, ki nam jo je to društvo izkazalo ta dan s svojim nad vse krasnim petjem, zborovodja g. Vilka Novaka in neprecenljivega opernega pevca preblagorodnega g. Ernesta viteza Camarotta, dalje odposlanstvo zveze hrvaških pevskih društev, I. hrvaškega pevskega društva BZorau, iz Karlovca, „Jeke" iz Samobora, „Lovora" iz Opatije, in vse druge vedno nam mile brate Hrvate.
Zahvalimo dalje brate Korošce, in njih vodjo g. dr. Mullerja, ki je s svojim pozdravom vse navzoče ganil do solz, brate iz Štajerske, Primorske, Trsta in Goriške ter vse udeležnike iz Kranjske, sosebno pa vrle naše ljubljanske brate pevce, ki so se v tako lepem številu udeležili našega slavja.
Dalje zahvalimo slavno pevsko društvo „Ilirijau v Berge-Borbeku na Renskem za bratki dar k naši zastavi.
Izrekamo nadalje zahvalo preblago-rodnemu gospodu drju. Alojziju Krautu županu kamniškemu za vzneseni pozdrav ljubim gostom; „Zvezi slovenskih pevskih društev" in njenemu veleč. g. predsedniku drju. Vladimirju Ravniharju in nje zborovodju g. Mateju Hubadu in vse onim, ki so v svojih prelepih govorih prinesli našemu društva od blizo in daleč pozdrave prave bratovske ljubezni.
Res iskreno pa zahvalimo gospode kolesarje društva „Balkan" iz Trsta, ki so pri najslabšem vremenu prišli do nas in nam tako izkazali svojo naklonjenost. Prav hvaležni smo pa tudi vsem našim someščanom, ki so okrasili svoje hiše z zastavami in onim, ki so nam čestitali brzojavno   ali   pismeno  in se nas celo v
daljni tujini spomnili. Sosebno smo pa dolžni izreči zahvalo vsem darovateljem prelepih dobitkov. Tudi zahvalimo vsa uredništva onih časopisov, ki so nam bila ob tej priliki naklonjena.
Zahvalno izrekamo de tudi onim gg. gostilničarjem, ki so vse naše nad vse mile goste prijazno sprejeli in jih postregli, sosebno pa zahvalimo g. Ferdo Michla restavraterja v zdravilišču, ki je v zadnjem trenotku prepustil brezplačno vse prostore restavracije za veselico, katera bi se drugače sploh vršiti ne mogla.
Dragi bratje pevci in sestre pevke! Ohraniti Vas hočemo v najblažjein spominu in biti Vam vedno hvaležni za Vašo ljubezen, ki ste nam jo ta dan izkazali.
V Kamniku 20. vel. srpana 1908.
Odbor prvega slovenskega pevskega društva „Lira".
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Molio vega.Seidlitz-praška4, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po po&tnem povzetja razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zaJagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1   35 12
Edino i>rtst«n js* gamo
THIERRVJEV BALZAM
s zeleno KUNO kot varstveno znamko. Razpošiljam najmanj   12/3 ali 6/1 ali pat. potov. rodb. steklenico za 6 K. Zavojnina zastonj.
! Thierryjevo centifolijsko mazilo
I Razpošiljam najmanj 2 ikailji K 360 Zavoju, aaatonj. j Povsod prizaani kot najbolj »i domači zdravili proti slabostim želodca, gorečiči, krčem, poškodbam, ranam itd. — Naslov za naroči tve i d denarne nakaznice :
A. Thierry, lekarna pri angelu varhu v Pregradi pri Rogatcu. 1359—19
Zaloga v vseh lekarnah.
Darila.
Uj ravništvu našega lista so poslali:
Za  dražbo  sv. Cirila ln Metoda.
G. Milka Ažman, učiteljica, v Celju, nabrala ob priliki godovanja gospe Mire dr. Karlov-škove na Siomu, K 11 82. G. Milka Sirca na Uncu, K 32 20, od katerih je bilo nabranih pri otvoritvi parne opekarne g. Belletta na Uncu K 30—, ostalih K 2 20 je pa nabtal g. dr. Crveny iz Cerknice na kegljišču gosp. Zalarja. — Gosp. Mara Švigelj iz Cerknice, K 420, in sicer je nabral gosp. I. Meden iz Begunj K 3 20, gg. ljubljanski dijaki pa so darovali ob priliki izleta Ki. — Gca. Rozi Svetličeva, učiteljica, v Ljubljani, K 14 22, katere je nabrala ob priliki poroke svoje drage tovarišice Franice Milavčeve z gosp. nadučiteljem Miško Kosem. Bilo srečno ! — G. Andrej Jurtela v Moskvi, K 25. — Gosp. Josip Šume, želez uradnik, v Trstu, K 5, in sicer K 4 mesto vstopnine k slavn. koncertu »Lire« v Lamniku, K 1 pa mesto, da bi na dopustnem potovanju pisal razglednice. — Gostilna pri »Kolovratarju«, tu, K 7*60. — Skupaj K 100 04 — Srčna hvale! Živeli!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 10. avgusta: Fran Žgajnar, šolski učenec, 9 let, je v Galjevici utonil.
Dne 18. avgusta: Helena Czernf, železniškega paznika žena, 83 let, Resljeva cesta. — Karol Szalopek, c. kr. polkovnik v pok. 71 let, Knarlove ulice 13. — Pavel Trefalt, delavčev sin, 7 mes., Vodovodna cesta, št. 24.
Dne 19. avgusta: Ida Pauer, pleskarjeva hči, 3 mes., Streliške ulice Št. 15. — Amalija Sušnik, uradnikova sirota, 47 let, Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 14 avgusta: Anton Nadalet, kaj žar, 56 let,   —   Ludovik Kranjec, učitelj, 49 let.
Dne 15. avgusta: Franc Smertnik, gostaČ, 64 let.
Dne 16. avgusta: Ivan Zajec, gostač, 78 let. — Franja Slak, kajžarjeva žena, 35 let.
>%-»
•mmm
ca
s
g
H3
KI
09bori ljubljanskih narodnih dam. Sedem moških odsekov.
Uelikn narodna veselica
na Ljubljanskem gradu
dne 6. septembra 1908
na korist zakladu za spomenik
Trubarju.
3
S C/l
*A0im6aq afue^ofio^
7598
Proti zobobofu in gnilobi zoD
izborno deluj« dobro snana
antiseptična
Melu8ine ustna in zobna voda
Id tMtrdl dlesno In odstranjuj* neprijetno sapo In nas* t atelalesiiefi ■ navodoiii t HL.
BI garođnemn gospođu Ma lievotlku,
lekarnarja v Ljubljani.
Vata izborna Melaeine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper aobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold oangi, mestni tajnik.
Metlika, £4. aprila 1900.
Dii likarna Mil Lensisku
? LJubljani; Resljm sssti iL 1
roles novozgrajenega Fran JoSttoveff*
lobli. mostu 26 34
Ljubljana, Stari trg št 13.
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalce nabavili smo osebno še različna vika samo prva vrate, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo.
hSb   33       Cene wflne
*/, litra
Isabela črno . Furlansko črno Teran Istrski črn Heloško Istrski črn Modra Iranainja . Cviček naillnoltl Burgundec    . . Teran kraški. . Vipavsko belo Istrsko belo  . . Goriško rumeno . Rebula prve vrste Rizling goriški Muskatelec „ Pelinkovce (Wermouth)
n h
n n
n ii
n n
n n
" M
fi ii
Z h
n h
n n
n ii
n ii
n m
fi ii
0 28 032 OSO
0f40 0*44 044 0 00 0*00 0*32 0 32 0*30 040 0*00 0 00 0 80
SLOVENSKI NAROD"
99
se prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah
Ljubljana; Bizjak L,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Slaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jerica, Prešernove ul. 52. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinmayrfkn]igar. južni kolodvor Kleinstein J., Jurčičev trg št 3 Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6 Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št. 3. Pirnat J., Kolodvorske uL št. 18. Podboj J., Sv. Petra cesta 97 Sever M., Gosposke ulico št. 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4 Sušnik J., Rimska cesta št, 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Svetek Lucija, Novi Vodmat 57. Šešark F., Selenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št. 10. Treo Julija, Sv. Petra cesta št. 36. Ušeničnik Fr. Židovske ui.št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. Šiška;
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažman Marija, trafika Škofje Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce (v bufetn na kolodvora): Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Javornik (Gorenjsko): 2or6 Leopold, trgovec.
H ruši ca (Gorenjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec. Jesenice:
Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Sava, Gorenjsko. Zore Rudolf, trgovec.
Ribnica:
Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radnl: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec Raka pri Krškem:
Variok Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logateo: Rus Jos., trgovec
6rnl vrh nad Idrijo: Lampo Ivan, trgovec.
Cerknica:
Kravanja Anton, trafikant. Kravanja Milan, trgovec. Pogačnik Alojzij, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja Verstovšek Franc
Begunje pri Girknici: Stergulec Ivan, hišna št 31.
Lož:
Lah Franjo, trgovec.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec
Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvora
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežinl: Komel Alojzij, trafika.
Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolo dvora
Trbovlje: Treo Antonija, trafika,
Maribor: VVe^l Vinko, trgovina papirja. Geije:
Miklauc Marija, trafika v ,Na
rodnem domu". Zvezna trgovina.
Celovec. Sovva Josip, časopisni bir<5.
Gorici: Gabršek A., knjigotržnica. Hovanski Ivan, Via Como št 22 Kvebelj Peter. Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
M a rek J., t bakarna, drž kolodvor Pleško Ant„ ulica Gampo SaDto
št. 37.
Sardagna Ivan. Gosposke ul. 9 Schmelzer Karel, trafika na ko
lodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska
ulica št. 2 (via scuole fi). Nabrežina: Na kolodvoru.
Divača:
Na kolodvoru.
Trat:
Grammaticopulo Aristido, Pi
azza Barriera veccbi** (vogal
ulice Bosco št. 1). Kersten Ivanka, Aquedotto St. 2. Lavrenčič Mihael, Piazza Ca
serma št 1.
Može Karolina, ulica Miramare št 1
Stanič Št., ulica Molin piecole št S Schimpff F., državni kolodvor. Schmelzer K., južni kolodvor.
Opatija: Tomašič Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka.
Voloska:
Anton Špendou, prodaja novin. PulJ:
Feik Antonija, Via Barbacani 1. Reka:
„Globus", časopisni birč. Sikld GjuraJ, trgovec, via An
drassy št 7. Trbojevič GjuraJ, Via del Mote Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantoma Vm. Alserstraase IL 0.
> neprenosljivo in neutrpljivo proti raekevl koži, prttfajav, lahkim ranam na koži, opeklinam, ranam, odrgnJa>rtJu nog, zaradi napora od a po rta, vročine, prahu, pota itd. nastalim kožnim bolečinam Izpričevala prvih zdravniških kapacitet V lekarnah, S drogerij., parturmerijah in naravnost pri tvorničarjih Dr. Oraf A Ko., Dunaj VI I, Koperniknsg. 10,
Slovend In Slovenke! ne zdMtc družbe s«. Orilo In Metodo)
Borzna poročila.
LJnblJajtaaa
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni korsi dan bora* 21. avgusta 1908
Dan mf
4 4*i
ffrb majska renta. . • TOV, srebrna renta . • r;, avatr. kronska reata. v% . zlata . . v*L ograka kronska raata
m »lata v*K, posojilo del. *'••*/• posojilo mesta
bos.-here. žele; posojilo 1902 . • • #" teska dež. banka k. a.
1%% past pisma gaL dat.
kip o tečne banke . . k*i%1m peit. kom. k. a, i
IO*/.. pr.....,
Wh Wl5t- P1«"1* IsHstfat
hranilnice. . . . . i*     *ast- pisma ogr. ceetr.
det. hranilnice . . •
¥k% « pi»- °šr- h|p- ba*
ebl. ogr. lokalnih že-lemic d. dr.    .  . •
!«/.•/* ebl. češke ind. banki
H prior. lok. telez. TraV Poreč......
|*/0 prior, dolenjskih tel. . prior. jnf. žel. kup.
OHSh avstr. p os. za žel p. a.
Srčike.
S recite od 1. 18601/,  .  . , „    od 1. 1864 .  .   . i
s    tizzke......
a    tem. kred. I. emisiji
m n u      H* W
, ogrske hip. banka . ,    grbake k trs. l(a>—
„ iur&ke......
SasiHka srečka . • a kreditne ,    •  • .
Inomoške m     •  • •
Krakovske ,     .  • a
Ljubljanske „ • . • Avatr. rdeč. križa , ...
Ogr.       „        mm       .   • a
Rudolfove 9    , . •
Balcburške m     •  • a
Dunajšire kom.  ,    . • •
južne železnice ..... Državne železnice .... A v str.-ogrske bančne dela. Avatr. kreditne banke   . .
Ogrske f „ . . i'.ivncatenske , . . Prt:mogokop v Most« (Brftx) A lpinske montan .... Pr^ke žel. ind. dr. . . . r.a-Muranyi
9635 99 15
96 45 11595
9285 111 05
9775 100 10
99*20
9840
97 95 9675
109*76
104 —
98 —
9825
99 -
98-9975
99.90 98-271 25 9940
15225 260 50 142 25 270-268-2-^S -104*25 184 — 20 — 474-
108 — 107—
61*75 49'— 26 50 68*-
109 — 488-
BUgo
96 55 99-35 9665
116 15 93 05
111 25 9875
101* «0
100*20
99 40 9825
97 75
110-25
105-
99 —
9925 100-—
99-10075
99--
273 25 li 0*40
15625 264 50 146 25 2 6-
274 — 244 — H0 25 184 50
21 — 484 — 118-117 — 67 75 53 — 28 5C 72-119 — 498 -
112*50 113 690 50 691 1739— 11749 629-25 630 739 298' 715-66P-60I 670 2690- '2709 556"—i 557 265 50 529 — 170*—
50 50
25
740 239
721*
266 533 173
60 50
11 35 19*07 23 46 23 96 117*271 95-20; 2 51
11 19
23 24 117 95 5 2
?9 09 50
47 40 52
Trboveljske prem. družbe ^vstr. orožne tovr. češke sladkorne armibe
4h v C kr. cekhi . 20 franki . . 30 marke . . Sovereigna. • Marke . . . Laiki bankovci Rublji . . . Dolarji . . .
žitne cene v Budimpešti.
Dne 22 avgusta 1908 Termin
PSenica sa oktober . . . m 50 ^ K 11.10 Ki  za oktober .      za 50     K  9 23
Koruza za maj 1909 .  .   za 50 kg K 707 Oves za oktober       .  .  za 50 kg K  8 08 Efektiv.
Mirneje.
Heteoralosieno poročilo.
Vlitn* nmd morjem 206. Srednji *r»oni tlak 736 » "»m
avgusta ||	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura T C°	Vetrovi	Neb«
21.	9. zv.	737 9	181	sl. szahod	jasno
22.	7.zj. 2. pop.	738-2 736 9	137 26*2	si vzsvzh. sr. jzahod	m m
Srednja včerajšnja temperatura 193*, norm 18*3  Padavina v 24 urah 00 mm.
Zahvala«
2958
Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ao nam povodom smrti našega iskreno ljubljenega, dobrega očeta, tasta, starega očeta, brata in strica, gospoda
Karla Szallopek
kr. ogrskega polkovnika v p. itd.
tako presrčno izražali sožalje in izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast, zlasti c. in kr. ter kr. ogrskemu častniškemu zboru v Ljubljani in Zagrebu in pa tudi za darovane lepe vence se najvdaneje zahvaljujejo
iala|«a MtalL
Jezdni boni
6 let star, 16 pesti visok, svetlorjave barve, dobrohoden, m preja. 2950 i Vprašajte w Jeaiebi aaeheaa de-pelaflmeta ekndaeaa pereUetv«
(stara domobranska vojaičoica) v L|«avl|aBL
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v
takih slučajih često skuSena, od medicinskih avtoritet  vedno priporočevana.
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je Btudenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejša pijača. 129 - 1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
D= Derganc
zopet ordinuje.
Dopoldne 10—U Popoldne 2 — 3,
Komonskega ul. 8. 2949
Pisarja
z lepo pisavo, stenografa,
zmožn ega tudi slovenščine in italijanščine v govora in pisavi, spre {me tako] inženir Konrad Lachnlk v Ljubljani Beethovenove ulice it 4.
2943-1
Nujno ae lite sa Gradec simpatična
gospodična
iz boljše hiše, ki sna kuhati in pospravljati h gospodu a dvema večjima hčerama. Prijazno ravnanje.
Več v pisarni O. Fluz v Ljubljani, Gosposke ulice it. 6. 29*7 i
ii
Pozor I    Zadnja dva dneva! Pozor!
V soboto 22. in v nedeljo 23. avgusta imajo obiskovalci cirkusa na vseh prostorih upanje, zadeti z denarjem napolnjeno steklenico. — Brata Villand izložita v soboto dopoldne v izložnem oknu v trafiki pri Še-šarku v Šelenburgovih ulicah za vsak večer po eno steklenico z denarjem, in vsak, kdor si kupi karto, lahko na kak papir napiše ime in naslov in primeroma znesek, ki je v steklenici. Kdor najbolj natančno pogodi znesek denarja, bo pri predstavi poklican in dobi steklenico z denarjem. — Ravnateljstvo.
Jfedelja, 23. avgusta ob 4. in 8.
■•*'«- veliki 2926
gala-posloTilni predstavi
Najboljša prilika!
Kinematograf
donaša silno denarja samo tedaj, če je nrejen za paviljon ali šotor. Tak kinematograf se zaradi razpusta družbe proda.
Naprava je stala 40 000 K, proda se pa za 18.000 K. Zamena s privatno trgovino ali hišo ni izključena. Lansko leto prejemka 28.000 K. Vse obstoji iz stroja, dinama, lepe razsvetljave, velike godbe, paviljona, aparata, sedežev, orodja za 10 programov slik, kompletno, kakor je treba za nrno poslovanje Se lahko takoj prevzame. Treba je samo sesti k blagajni. Zadnjega tedna prejemek 1700 K. Eden kompanjon vzame 2000 K za oelo obrt, da jo prevzame, da 10% na eno leto. 2917
R. PASEK
kinematograf v Zagorju.
Umetni ta trg« vrtnar ^
han
Ljubljana
Kolezijske ulice 16
1279    se priporoča za 20
nasadite* vrtov, parkov in kalkonoT. — Velika lakira & evetottk in llstnattk rastlin, ^ vrtale, proiima|oMk ovotlio (perene), krasna evetlitaa grmovja, kanit ero, ovetllee ■a okna in kalkone.
Izvršuje iepke, veatae in bultete za razne prilike.
Trgatvlam ■ evetllenoal I tel. Naročila na dažalo hitro In vestno.
Likarico
.*. za perilo se išče. .*.
Vprašati v trgovskem učlliscu Mahr v L]abijani.
2929—1
ser Jttoško kolo -ve
s prostim tekom ae proda za 140 K in
eer Žensko kolo ve
s p riti kl i nami za 120 K v Šiški, Gasilske
ulice atev. 213. 2957
u
Sprejme se
n
s primerno Šolsko naobrazbo pri Am Šarabonu, špecerijska trgovina v Ljubljani. 2956—1
Dijaki
Iz boljših rodbin se sprejmo na hrano in stanovanje.
Poizve se v upravniStvn „Slov.
Naroda".
2953-1
mešane ali tudi same manufakturne stroke, zmožen, bil že samostojen trgoveo, želi svojo sedanjo službo premeni ti do 1. septembra, najrajši kam na deželo. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „deiela" na upravništvo „Slov. Naroda". 2952—1
Prijazna soba
v bližini fustl6ne palačo s postrežbo in e ven tu valno hrano
se odda
pri fini rodbini.
Ponudbe pod „L. M." poste re-stante Ljubljana.
Lokal
sposoben za prodajalno ali kako drugo obrt
se takoj odda.
Tudi novo Stelate za špecerijsko trgovino se poceni prodajo
Pove uprav. „S1. Naroda". 2948-1
CA. »eldel.)
Danes, u soboto, Z Z. avsusta
- velik -
KONCERT
popolne
Ljubljanske društvene godbe
Začetek ob 8. Vstop prost
Na obilen obisk vljudno vabita
Alfred in Josipina SEIDEL
hotelir
2716     Glavna zaloga v lekarni 14
Ob. pl. Trnkčcztfa o LJubljani.
r
9
e
i
R
A
I
II
i
x i
Primarius
dr. C. Gregorič
I_-jut>l jana
kronska ustna voda
EUODItl
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 8015 kapljic v kozarec voJc. Cena a kroni.
1 «
9
■
I
s
II
s a
s
A
Olavaa saloga t lekarni
Od. pl. Trnkdczy]a u LJubljani.
T**-.« . I
C8^B
40
26
Sprejme u takoj
učenec
v trgovino z mešanim blagom pri F. Veretot čku v Cerknici. 28h-4
Dva do tri vagone ■ ■        za žganje kukati,
na**> g B%#   postavljene na kolo-
^911 w   dvor Novo mesto,
so eeno proda.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 2909—1
Dijaki
M sprejmejo pod primernimi pogoji na krano in steno vam o. 2913—1 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Dobro Moča gostilna
bliza kolodvora se Odda S 1. okto-krom na račun ali v najem.
Ponudbe na Primož Kemperle, Fodrosčica, Korolko. 2862-1
Dečka
sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem.
Ponudbe pod ,tštev. 100" na uprav. „S!ov. Naroda*. 2916—2
Manjšo sobo
s krano ali brez hrane išče za
takoj gospioa.
Ponudbe  pod   nlll11  na uprav-
2936
ništvo nSlov. Naroda".
Klavir
še malo rabljen, se kupi.
Ponudbe pod ,»112" na uprav-ništvo „Slov. Naroda". 2935
Učenca
sprejme takoj
F. SKUŠEK v Metliki.
Službo
pisarja, pisarniškega slnge itd. išče upokojenec, ne star, zdrav, vešč slovenščine, nemščine in laščine. 29 0—2
Dopise sprejme upravništvo »Slovenskega Naroda" pod „delaven'.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo gostilno V Domžalah .
Ifpri novi pošti"
oddal z današnjim dnem na račun g. Ivanki Mlkulec in se priporočam z odličnim spoštovanjem
Anton Skok,
2933 gostilničar.
Optični zavod
Jo s. Ph. Gol d s tein
Pod trančo st. 1
priporoča 34
vee v svojo stroko spadajoče predmete po zelo nizkih cenah.
Popravetočnoin ceno.
Vnanja naročila z obratno pošto.
Priliko za noliup!
Prekrawna
žepna ura
z verižico
samo K350.
KO«S> «» O  komadov nakup-
ljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo
B>zlačeno ali posrebreno verižico, natančno očo za samo 8 14 50 vi«. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic. ura s pozlač. verižico za * kron. 3letno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, Izvoz ur Krakov št. 358.
Mebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb.
Za neugajoče denar nazaj. 2927
Slovenci!
knpnitellB zahtevajte po vse
trtovtMh (finole Iva IAnw
29M
čistilo drema) za čevlje in usnje
v prid družbi sv. Cirila in Metoda.
JW1
mm
Zapomni si, prinesti mi moraš samo „Ottoman"
c garetni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! m m s
2 učenca
za kleparski obrt
sprejme takoj Fran Oradliar, kleparski mojster na Triaakl oestl v LJubljani. 2864-3
jako pripravni, s stanovanjem In skladiščem so oddalo s L novembrom na Sv. Petra nasipu it. 37.
Več se izve pri g. Marttnikn
ravnotam. 2829—3
TTrevđja© dLo^rol}s>3XO> ao 16 let obstoječa
Mjntaroj&ai liubljannk«
posredovalnica stanovanj in služeit
G. FLUX
(faroeske ulica 11 6
2924
jsče nujno: 3 slnge (brez brk) k plemiški gospodi, komorno sonarico in fino hišno za Gradec in Celje, kuhinjsko In točilno blagajnićarko za Ljubljano in zunaj (železniška restavracija), prav mnogo dobrih prostorov za preproste in boljše kuharice, privatne klana, pestunje in ključarice, 2 hotelski hišni za Opatijo itd. itd. Več v pisarni.
Testna In kolikor mesne hitra postrežb« s ugotovljen*.
Zunanjim dopisom je Driiožlti znamko n odgotor.
Prosi se la natanenl naslov.
Zadnji teden.
Začetek to i no ob pola 9. zvečer.
The MIav i
The greatest Blo-Theater ol tho
WOrld. 2954
Danes, 22., jutri, 23. avgusta
velika
predstava
o Lattermannovem drevoredu
Vsake tri dni nov spored. Izvleček la sporeda:
Preko Afrike. Nadaljevanje: VII. do IX. serije. Lov na leve. Izvirni posnetek. Afriška idila. — Umetniške točke is Bio-Varietć: Pasja dresura. Čudovit čebelnjak. Kolorirano. Brata Maxim in Bobi. — HČI Železniškega
čuvaja ali napad na Pacliično železnico.
Dramatiški prizor v mnogih slikah. — Ha« Sčevanje. Drama v mnogih slikah. — Vesele vsakovrstno*«. - Peklenski kovač. — Potovanje na luno. Velik kinematografski prizor v 30 slikah. Po delih Julesa Vernea.
Začetek ob poln 9. zvečer. — Ob nedeljah In praznikih tudi popoldne ob 4. urL
Cena: Loža za 4 osebe 0 K; fotelj ICO K; L prostor T20 K i II. prostor SO vin.| m. prostor eO V.| IV. prostor 40 V.
L Geni H. Ganit
ravnatelj.
poslovodja.
Ženltna ponudba.
Mladenič, star 28 let, ki ima poleg dragega premoŽenja tudi goto-vine 35.000 K, se želi spoznati z gospodično ali mlado vdovo brez otrok, ki bi imela nekaj posestva. Ponudbe do 15. septembra pod „poitenost" na nprav. -Slov. Naroda". 2930
Dijaki
nižjih razredov te sprejmejo eon* na krano In stanovanje v Kranja.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2911—1
it 242 „na Loki11 v Novem mesta le naprodaj. 2932-1
Stoji pod novo žensko bolnico, tik bodoče Belokranjske železnice. Ugodna prilika za gostilno ali vlno-trioe.
Natančneje se is ve pri lastnici Alojziji Sekmnoki preje vdov. Fin-t ar v Sodrailel pri RlbnloL
'SSS S
Najbolje za zobe.
Odlikovana
Fmlr. tvonica Uanrjev
M ubijana
HIlferjevcLiillce 5     Blizu Gradliča
Rudolf A. Warbinek
o
m
E cs
Pl
O
3
a
e>
Priporoča  svoje  prve   vrste,  za vsa podnebja   solidno narejene planine, klavirje m harmonije tudi samo-Igralne
za gotov denar, na doina odplačila aH napooodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.    1706 34 Hajvecja tvornica na lugu Avstrije.
1
o
I
NARODNA KNJIGARNA
Jurčičev trg 3
priporoča
svojo bogato zalogo
1
1
Hišami
na prostem, ki se obrestuje s 6%} ima 10 stanovanj, velik zelen vrt, vodnjak, 1100 aetnjev zemlje okoli niže, 10 let prosto kitnega davka,
pripravna za vsako obrt, blizo dveh tvornio, ae proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji na Selu štev. 26 pri LJubljani. 2921-1
Dekle ali vdava
izurjena v kakavu in vsakem hiš-nem delu ae liče za majhno rodbino (3 osebe) v/ Belgradtt. Služba stalna in prijetna. 2925—1 Samo zdrave in pred vsem poštene osebe naj se zglasijo na naslov: Uroš Knzmanovlča odvetnik v Bel« gradu.
mr Razprodaja.
4 pare čsvljev za 7 kron.
Ker sem kupil ogromno množino obuval bom samo kratek čas oddajal po silno nizki ceni: 2 para moških In 2 para ženskih čevljev
na trakove s krepko zbitimi, močnimi nsnja-timi podplati s posebno finim uacjatim obšitjem, veleeleg., najnovejše oblike, in močne. Velikost po cm ali številkah. Vsi štirje pari stanejo samo 7 K. Razpošiljanje po povzetju. Zamena dovoljena, tndi denar brez neprilik nazaj.
D. Kessler, Krakov 95/242.
2914
W
Krasne
BLUZE
67
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekce
priporoča po na julijih cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bučar r^v  STARI TR6 it 28.
Pozor!
V podna Jem Iščem za stanovanje
dve čedno
meblirani sobi
even. a predsobo s prostim vbodom. Po dogovoru jemljem tudi brano zvečer od najemodajalca; postreinlca mora biti v stanovanju. Vse natančneje ustmeno. Termin L Oktober 1008 ali preje, a ne pred 15. septembrom.
Stanovanje naj bo v blizini ju-stične palače, k večjemu na Marije Terezije oesti, Dunajski cesti, pa tudi na Franc Jožefovi cesti ali sicer v bližini teh cest. 2875 3
Plačam dobro za zadovoljivo stanovanje in hrano zvečer.
Ponudbe pod „Samskl doktor11
na upravništvo „Slov. Naroda".
Mt. Bajne
nmetni in trg. vrtnar v Cjubljani
Korlovskn cesta itev. Z.
Največja izbira vsakovrstnih sadik, listne in cvetoče rastline, vrtnice, zlmotrajne cvetlice (perene), lepo cvetoča grmovja, različne konilere (ciprese), velika izbira lepih rastlin sa balkone in okna.
Priporoča se za nasaditve parkov la vrtov. — Trgovina s cvetlicami.
Izvrševanje šopkov, vencev Ltd.
Okusno delo ta zmerne cene. 34
:: Innnnjn naročila otočno, a
Psi foksterjeri
2942        (dva meseca stari)
ho naprodaj v Zalokarjevih ulicah 10 (Vodmat).
Žagarja
neoženj enega, ki je tudi mlinar, Išče vlastelinstvo Zajezda, pošta Budi ni čina, 1 Hrvaško. 2918 2
Učno hišo
se proda iz proste roke za zelo nizko ceno. 2718—C
Pojasnila daje A. Mehle, Botna dolina st. 202 pri Ljubljani.
Penzijonist
Še mlad, iz finančne službe, vešč raznih jezikov, ieli dobili primerne službe v pisarni ali pa v trgovini.
Ponudbe pod „penzijonist" na
upravništvo „Slov. Naroda. 2899—2
Proda 80 za polovično oeno skoraj nov, prav malo rabljen
godbeni avtomat
ki nadomešča 12 godcev. 2876—2 Kje, se izve pri g. Ivanu Jaxu zalogi koles v Ljubljani.
2 pomočnika
in
2 jvajenca
mam JBgaSBčjjng ofci'ti m 80 sprejmejo pri kovaškem mojstru Franu Beliču v LJubljani.   2870 3
Dober postranski zaslužek dobi
potovolec
ki prodaja vino na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem aH Primorskem ali pa tudi samo za eno teh
dežel. 2633-4 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda*.
Hiša se proda
iz proste roke a sedmimi stanovanji, ki se zelo   dobro obrestuje. Plača se samo 3000 kron, vse drugo se lahko vknjiži
VeČ se izve v gostilni Bali j a V Bolni dolini. 2884-2
Gostilna
z gospodarskim poslopjem, v najboljšem stanju, zraven vrt s sadnim drevjem in
travniki, vzdržuje se 8 goveje živine in l konj,
se proda
▼ Lescah pri Majnikn na Gorenjskem
zaradi družinskih razmer. Cena po dogovoru. Zraven v bližini gostilne se gradi nova pivovarna, kar kaže najboljšo bodočnost 2782 5
MT Opozorilo.
Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekar-nico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posolila ali soudeležbe obrnite se zaupno na
„Prvo zemljlično upravo"
(Erste Roalltaten Vervaltung) s Dunaj, VIII., Albert*;*«se 30. t
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite. Največji promet s kupčijami med Dunajem In provinco. 2919
53
Dijaki
Sa sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje s dobro brano
in pod strogo nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago. Stanovanje se nahaja na Marije Terezije cesti ¥ L nadstropju. 2765 3 Natančneje pojasnilo da g. Jo-siplna Lavrenčič, Marija Terezija cesta it IL
Stanovanje
▼ L nadstropju, obstoječe iz ene velike sobe, kuhinje in s pritiklinami,
so odda takoj ali za november na Dunajski cesti št 69. — Ravnotam se tekoj odda meblirana
mesečna sobo
z eno ali pa dvema posteljama. — Naprodaj Je tudi dobro ohranjeno
„Srjria11 s prostim tekom. 2855-3
Kfithe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do
•ego čarobnih pni.
za pral se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklonloo pO S, i
In 8 kron poštnine proste.
Diskretno pošilja po povzetju ^316—59
RDtbe Meniel, Don« UL
HarlahillaratraiM 110, II. St T. SI.
Z elektrlč. ohratom nreJena tvornica
G. Skrbić
v Zagreba. Illco Steo. 40
priporoča tvoje na glaan solidne in cenene 33
žaluzlje
£ les. tkane in platnene mlete, železne in lesene kapice
za ekna za Islaice in prost da čim ▼eč pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
Genovnikl in proračuni na zahtevo zastonj.
Gostilna v Gradcu
v dveh nadstropjih, z gostilniškim In zelenjadnim vrtom, sušilnico za meso Itd., pripravna lega, primerno za razširjenje, se zaradi trajne bolezni s koncesijo vred ceno proda. — Dopisi pod „go stilna 61" na anončno ekspedicijo A. Kienreich v Gradcu, Sackstrasse 4. 2955
J Za vsako ceno prodajam J
^ še do 31. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
,,An$leško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
s
Avgust Belle, Unec-Rakek, ob južni železnici.
Prva In edina domača parna opekarna v vojvodini Kranjski s sušilnim stiskanjem.
Naznanilo.
Jiaznanjam slav. občinstvu, posebno p. n, g. stavbnim podjetnikom, da sem otvorit z t8. avgustom t. /. svojo moderno urejeno opekarno s pareo delovrsbo.
Za novo opekarno namenjeno ilovico so veščaki natančno preizkusili ter dognali, da je za izdelovanje vsakovrstne opeke kakor tudi cevi (DrainrohrenJ itd. izvrstna.
Opekarna je od južne železniške postaje jpakek komaj t5 min. oddaljena ter pelje do nje dobra vozna pot
Opeka t. vrste bo v vsaki množini v zalogi, in sicer: opeka za zid takoj po t8. avgustu t. L, navadna strežna opeka, zarezna opeka, jlebaki, votla opeka za oboke itd. se bo pa tu lahko dobila od 26. septembra t. L naprej.
/Zaročila na opeko posebnih vrst se radovoljno sprejemajo ter se bodo točno in redno izvrševala, 2961 Priporočam 5e 3 odličnim spostovajem
Ifnec-tfakeki avgusta t908.
Oem. kr. avtrUaks    tjfe    državne Zalsznloe.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod Iz Lluhllane ini. ieLi 5*50 zjntrai. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža). 7-00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, S. ž\, Trst, c kr. drž. žel., Beljak čez Po-drožčico, Ceiovec, Prago. 7>07 zjutraj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje.
9- 26 »redpeldne. Osebni vlak V smeri: jesenke, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
11-38 »»red pol d ne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico dra. žel., Trs drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
l*oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje,
3*40 pepoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje.
7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10- 40 panaoi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. seL, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod is LJubljane ari. kolodvore
7-38 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-oe papeidne. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik lO-OO peneOl. Osebni vlak v Kamnik. (Same SO nedeljah in praznikih.)
1. maja 1908. leta.
nekod v L|QBlfaae |ai. ioLi
6 56 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka M
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudoltovega, Grosuplje. n-22 predpoldne. Osebni vlak is Pran
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožtfc*
in Trbiž, Gorice drž. žeh, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne. Osebni vlak is Kočevja,
Straže Toplic, Rudoltovega, Grosuplje. 3-56 popaldna. Osebni vlak is Beljaki
juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (čet
Podrožčico) Gorice drž. SeL, Trsta dri
žel. Jesenic, Tržiča
6-50 zvečer. Oseb. vlak is P*age, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenic
8 37 zvečer. Osebni vlak is Kočevja, Straže Toplic. Rudoltovega, Grosuplje.
8*40 zveoer. Osebni vlak is Beljaka Juž žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri, asi. Jesenic, Tržiča.
11-50 ponoOl. Osebni vlak Is Trbiža, Ce lovca. Beljaka (čez Podrožčico) Trst drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic.
Dohod v L|a»l|i
6-46 zjutraj. Osebni vlak is Kamnika. 10 59 p red pel d no. Osebni vlak Is Kamnika o 10 zveoer. Osebni vlak Is Kamnika. 9 09 peneči. Osebni vlak is Kamnika. (Senc ob nedeljah in praznudh.j
(Odhodi In prihodi so osnačenl r evTopeJsken Času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih zelenic v Trsta,
lavtfjinhsi nneaamjbmsi
otroških vozičkov
mm MfflMjte
žimo.
* Pazit
v Ljubil«!
MMMMMMNMNMNMMa
J. KEBER
trgovina z manufakturnim in pemnlm Matom
-v      ubijani =
na Starim trgi it 9
priporoea
vence in iopke sa neveste
ter
nagrobne vence
po Izredno nizkih cenah.
L
Potrebščina za krojače in Šivilja.
Honomouommomimtmomimomotc
G. CADEZ
▼ LJubljani
Mestni trg št. 14
stltf Ortaočtvi nanfiktiria trfsvtoa
pripetega 34
klobuke
Sepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti
Odlikovan
kolajno
diplomo in zlato na m. dnnalaU razstavi s s ::
:::::: modni
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marije Joslpine.::
■
P.CASSERHANN
krojaSka obrt
? Ljubljani, Selenburgove ulice itev. 3
se priporoea v iigotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Prlsneno solidno delo In smerna osna.
Pristao angleško blago Je v maj večji tabori vedno v založi*
1
1
Na|b«f«tejte min la ui-ruMvntMlto liMra
Kioulrlev tahonnonllev Aloizij Kraczmer
Izdelevaleo klavirjev in sodne zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno se v
sateni
pa brezhibni klavirji.
srnam «■ bila*
Glavno
■Janje ▼■•st als zastopstve tvornih fina Ki« sM alerfles* stas lleumejei. Ctofen-J Btlsisjl mm INamoJs*, Avgust FOrater v IiObavu, Tfc. Mauam-ka>rn v ftilsaesaesai. Za vsak. prt saeal ampljee klavir eaesls Jaua»*iaaa. — Hsjadlte lasaeeeJevvdsmAaisu — aVelsia ■lsuJUsu
Lepa prilika!
Hišo
2902 2
o 3 atsnovanll In pritiaJlnaml, okoli 0000 m2 atavMšea
ob oeiti, se pod ugodnimi pogoji takoj
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Eraljevstvo Saško
TecMkom Bitu eida.
Ravnateljstvo: proL JL Holzt>
Vlile teknliko noilisoo zn elektrotebniko In strolno teknlko.
Elektrotehniški in strojni laboratoriji. 68»-9 36. šolsko leto: 3610 gojencev.
TvorniSke učne delavnice. Programe itd. poiilja brezplačno tajniitvo.
Kompanjon
sotrudnlk z nekaj tisoč kron gotovine, nll sloer kredita zmožen ae leče zn dobro upeljnno trgovsko podjetje v LJubljani.
Natančnejša pojasnila daje občilni zavod B. Kamenska v Ljubljani, Sv. Petra cesta 62a. 2826—4
*■* *«f* *■*       *r *W* *■* *V* rmVmmjmmnmm 9Tmm dik> oAo ene* limm 9mmy
Zenitna ponudba.
mlm mlm mlm mlm mlm
železničar, 28 lei star, i$če v Zakon gospodično primerne starosti 3 nekoliko premoženjem.
Gospodična, ki tma veselje do možitve, naj je oglasi samo z resno ponudbo, s slik° bi pravim naslovom pod šifro „JL. P. 28' poste restante Trst do 30. avgusta. 2897—2
/feugajajoče 5c takoj vrne.
TttTTTTTTTTTTT
Razprodaja
Josip Tršanovega volgo Hočevarjevega posestva v Stanežičah pri Vižmarjih nad Ljubljano se vrši
o nedeljo, dne 30. augustu 1908
takoj po 12. uri popoldne.
2960—1
Pogoji prostovoljne dražbe se zamorejo vpogledatl v pisarni odvetnika dr. Frana Poček v Ljubljani. Stari trg št. 30, kjer se dajejo tudi vsa druga pojasnila.
Ustanovljeno 1362.
RUDOLF
o. lza. Icr. dvorni
Telefon 584.
GEBURTH
strojni Is
DUNAJ, VII., Kaiserstrasse 71, ogel Burggasse.
Največja la nalobseinelsa zaloga vseb vrst 2912-1
loirilnih nori P ^prosto in elegantno opremljenih in posebno najfinejše v Ognju nillilHlll jjtu emajlirane peči z nikljastim kovanjem.
Tralnogorllne peci aa kurjavo s premogom. — Regnlirne
polnilne peči od 15 kron naprej. — Ognjišča, štedilniki in
strelna ognjišča vseh velikosti. — Na|bollšo plinove poči
in kamini, črni in emajlirani. — Železne poči a počaioaaal
» za kurjenje dveh ali treh sob.
Patentni vstavkl sa glinaste peči. — Sušilni _= aparati.
Trajnogorne etažne peči 03" za peko.
0
Št. 26.855.
2946-1
V smislu § 6. zakona s dne 23. maja 1873. leta, št. 121 drž. aak. daje se na znanje, da bo
prvotni menit ljnbljaMili protnikov za leto 1909
razgrnjen
od sobote, dne 22. do ponedeljka dne 31. avgusta L L
▼ pisarni magistralnega svetnika E Laha, Mostni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 0 na vpogled ter da ga v tem času med uradnimi urami vsakdo lahko pregledajo in naznani proti njegovi sestavi svoj ugovor. Prosti porotnifike službe so:
1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar;
2. Člani deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za časa zborovanj.
3. osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so posvriene vojni dolžnosti za ta Čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in nČitelji, zdravniki in ranooeloi in tako tudi lekarji (apotekarji) ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni moči utrpeti za sledeče leto;
5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobju kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konoa prvega prihodnjega leta.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 19. avgusta 1908.
HoznonllO in priporočilo.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznanjam, da sem prevzel
v popolnoma prenovljenih prostorih
pri „moli Knmnltnl mizi" o Vodnikovi msi v Sp. Sku.
Točil bodem le Izborno naravna vina. Postregel bodem vedno z okusnimi gorkiml In mrzlimi Jedili ob vsakem dnevnem času po najnižjih cenah.
\\m\T Na razpolago Je tudi velik senčnat vrt ~*M
Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča 2959
Gregor Habjan, g08tilničj
tar.
Obenem naznanjam, da sem otvoril UJakrsko
Obrt istotam.
C. kr. ministrstvo za domobranstvo.
Dep. XII, št. 1737 de 1908.
Razglas
Slede dobave oblačilnih In opravilih predmetov za c. lir. domobranstvo potom jplosne honhurence.
C kr. domobransko ministrstvo namerava dobavo v nastopnem zaznamku specificiranih predmetov zagotoviti potom splotno konkurence in s tem za vlaganje »pismenih ponudeb«
favno poživlja.
V ravnanje reflektantov naj služi nastopno:
1. K ponudbeni obravnavi se bodo dopustile samo solidne, popolnoma zmožne osebe in zavodi glede onih za dobavo razpisanih predmetov, ki jih ali popolnoma ali pa s pridajanjem pri-padkov izgotove v svojih tvornicah (delavnicah). Ponudniki, katerih zavodi ne leže v deželah in kraljestvih, zastopanih v državnem zboru, se bodo od dobave načelno izključili. Za izdelovanje predmetov, ki se imajo dobaviti, se sme rabiti samo iz dežela in kraljestev, zastopanih v državnem zboru, izvirajoče blago in pritikline (surovine in pomožno blago). Izjemoma je za porabo inozemskega blaga prositi za dovoljenje domobransko ministrstvo.
Da se udeležba dobave za erar razširi na širše kroge, se bodo ob enako ugodnih ponudbah v prvi vrsti vpoštevali oni industrijci in obrtniki, ki niso že člani konzorcijev za oblačitev in opremo c in kr. vojske ali c. kr. domobranstva.
2. Ponudniki, ki ministrstvu za domobranstvo niso znani že od prejšnjih dobav, morajo z izpričevali dokazati svojo solidnost in zalagalno zmožnost.
Za napravljanje takih izpričeval so poklicani:
a) glede tvrdk, protokoliranih v trgovskem registru: trgovske in obrtne zbornice, v katerih okrajih so firme etablirane.
b) glede onih ponudnikov, ki niso pri trgovskem sodišču protokolirani: politične oblasti I. instance, v katerem okolišu je bivališče ponudnikovo.
Izpričevala, ki jih napravijo za to poklicani organi, se ne vroče strankam, temveč pošljejo naravnost ministrstvu za domobranstvo.
Ponudniki naj torej za napravo take listine pravočasno vlože prošnjo pri pristojni trgovski in obrtni zbornici (ali političnem oblastvu prve stopnje) in v prošnji točno navedejo :
ime in priimek (besedilo tvrdke),
obrtno stroko in bivališče,
za izvršitev obravnave poklicano  domobransko  oblastvo (v predležečem slučaju ministrstvo za domobranstvo), dan obravnave in
količino in kakovost predmetov, ki jih mislijo oddati.
Odlok, ki ga na to prošnjo dobi podjetnik, se mora priložiti ponudbi.
3. Podjetnikom je dano na voljo, da se zaradi prepustitve vzorcev obrnejo na domobranski opravni glavni depot na Dunaju, ki je pooblaščen, da jim proti plačilu prepusti željene vzorce in posodi popise.
V plačilu, ki se zahteva od podjetnikov za te vzorce, so obsežni poleg cen, kolikor stane njih naprava, tudi režijski stroški.
4. Dobava predmetov (§ 6 Posebnih pogojev) se mora pričeti 1. januarja 1909, in se mora nato po določenih obrokih, dogovorjenih med domobranskim glavnim opravnim depotom in dobavitelji tako nadaljevati, da bo do konca marca doposlana polovica dobavne množine vsakega predmeta in da bo do konca maja 1909 dobavna obveza popolnoma izpolnjena.
Kako prevzetje pred 1. januarjem 1909 je izključeno ; po tej dobi je dobavitelju dovoljeno posamezne obroke ali pa tudi vso dobavno množino dobaviti pred določenimi končnimi termini, če dopušča to prostor depota.
Posebno je pa paziti na to, da se strogo upoštevajo končni termini, ker bi se sicer moralo brezobzirno postopati po določilih § 14. Posebnih pogojev in se more podaljšanje termina podeliti samo pri posebnega ozira vrednih okoliščinah, na podlagi pravočasno vložene prošnje na c. kr. domobransko ministrstvo.
5. Pismene ponudbe, ki jih je natanko po določilih §§ 1. do 3. Posebnih pogojev od leta 1899 in po poleg stoječem obrazcu sestaviti, kolkovati, instruirati in zagotoviti z odpadajočim vadijem, ki ga je založiti pri c. kr. spodnjeavstr. deželni glavni plačilnici, — morajo dospeti neposredno v vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za domobranstvo in sicer najpozneje do 15- Oktobra
1908, ob dvanajstih opoldne«
6. Vadij morajo ponudniki pravočasno — in če mogoče ne šele v poslednjih dneh pred potekom roka za vložitev ponudeb — založiti pri c. kr. spodnjeavstrijski deželni glavni plačilnici in obenem donesti položno listino.
Položna listina, to je natančni zaznamek vseh za vadij namenjenih vrednostnih papirjev, oziroma, ako se vadij vloži v gotovini, položi list o dotičnem znesku mora položnik spisati in pred položbo vadij a pri blagajni pri domobranskem oddelnem računskem departementu Dunaj VII/2, MariahilfersLrasse 24 (Stiftskaserne), 2. stopnice predložiti v likvidiranje.
Zunaj stanujoči ponudniki lahko vadij s preje označeno položno listino, brez prejšnje likvidacije tudi po pošti lahko pošljejo naravnost na c. kr. ni ž. avstr. deželno glavno blagajnico na Dunaju.
Na ponudbo z vadili, predloženimi ministrstvu za domobranstvu, so no bodo
7. Ministrstvo za domobranstvo si pridržuje neomejeno izbiro med posameznimi ponudniki.
8. Sicer se pa navaja na določila „Poseknlk pogojev glede dobavo storjenih obla* ovnih predmetov za a. kr. domobranstvo potom splošna konkurence Iz
Ti „Posebni pogotf11 oo lanko kupila pri o. kr. dvorni in državni tiskarni ni u
(Ponudbeni formular.)
(1 K kolek za vsako polo.)
Jaz N. N. stanujoč v (na) (kraj, okraj, dežela), s tem izjavljam in se zavezujem, da bom nastopno imenovane predmete za c. kr. domobranstvo, natančno se držeč dobavnih pogojev, dobavljal glasom pogodbe v času določenih terminov na podlagi razglasa, dep. XII, št. 1737 iz avgusta 1908 na c. kr. domobranski glavni opravni depot na Dunaju v zdolaj navedeni množini in po pristav-ljenih cenah.
Predmetov, ki jih je dobava ti			Cene				
Število		oznamenilo	za	K	h	beri:	
						kron vinarjev	
Dobaviti na c kr. domobranski glavni opravni depot na Dunaju							
	kosov		1 kos				
	itd.		itd.				
Potrjujem obenem, da sem si ogledal vzorce*), da sem se natanko informiral glede njih materijala in konfekcije, da so mi dobavni pogoji dobro znani in da se jim podvržem v vsakem oziru.
Da se bom natančno držal te ponudbe, jamčim z desetodstotnim vadijem.....kron, ki
sem ga založil glasom pod posebnim zavitkom priloženega zatožnega lista c. kr. spod. avstr. deželne
glavne plačilnice na Dunaju in ki obstoji iz.....K (vrednostni papirji, gotovina), kar odgovarja
dobavni vrednosti.....K . . h.
Izrecno se odrekam pravici, odstopiti od ponudbe, dalje v § 862 obč. drž. zak. in v členih 318 in 319 trgovskega zakona nahajajočim se obrokom za sprejetje svoje obljube in dajem c. kr. domobranski upravi pravico, da, če bi imela proti meni (nam) iz pogodbe kakšne zahteve, da si jih plača brez sodne intervencije z borzno prodajo mojih (naših) kavcijskih efektov.
Izpričevalo o dobavni zmožnosti bo trgovska in obrtna zbornica (politična oblast) v . . . .
......obenem poslala naravnost na c. kr. domobransko ministrstvo in je uradni odlok v prošnji
za izdelanje tega izpričevala priložen.
(Eventualno pri družbah: Kot zastopnik družbe, na katerega naj domobranske oblasti naslavljajo vse naloge in naročila in ki bo imel dvigati in kvitirati plačila in zaslužke v imenu družbe, je določen N. N.)
Gori za dobavo ponujani predmeti se bodo izdelovali v moji tvornici (ali: delavnici), ki se nahaja v N. (ulica, hišna štev.) in je odprta vsaki kontroli domobranske uprave.
Datum. Lastnoročni podpis (ime, priimek) ponudnika(ov) z navedbo njegovega (njih) značaja.
*) Opozarja se, da je jako važno se pred vložitvijo ponudbe zagotoviti (z vprašanjem pri domobranskem opravnem depotu). če so od preje znani vzorci v veljavi ali so nadomeščeni z novimi, ker bi se dobava po starejših vzorcih zavrnila nepogojno.
Formular za kuvert ponudbe.
Na c. kr. ministrstvo za domobranstvo
na
Dunaju.
Ponudba N. N-a, stanujočega v N., za dobavo oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. domobranstvo potom SplOŽne konkurenco, na poglagi razglasa, dep. XII, št 1737, iz avgusta 1908.
Formular za kuvert založnega lista o vadij u.
Na c. kr. ministrstvo za domobranstvo
na
Dunaju.
Založni list o.....K (v vrednostnih papirjih, gotovini) k ponudbi N. N-a, glede dobave
oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. domobranstvo potom splošne konkurence na poglagi razglasa, dep. XII, št. 1737 iz avgusta 1908.
Zaznamek predmetov, ki se imajo dobaviti.
Množina
Oznamenilo
Cene so ponujati za
Množina
enilo
Cene so ponujati za
Množina
Oznamenilo
Cene so ponujati za
6.030 I kosov
9.170 8.200
20 220
280 170
4.800 7.320 580 190
150 50 130 2.450 270 100 50 9.860 600 800 17.900
5.100 20.300
1.000 12.390
330 670 2.080
parov
kosov »
»
» »
»
»
9 9 9 S) 9 » 9 » 9
» 9
metrov
9 9
klobuki iz navadne klobučevine s pritrdilnim trakom, brez vrvice, emblema in čopka za domobransko pehoto .
čopki h klobukom ....
pritrdilni trakovi z zapono h klobukom in čakam ....
rože za žimnate čopke
adjustirani luskinski trakovi za čapke .......
obšitki za senčila k čapkam .
verižice k žimnatim čopkom za čapke .......
emblemi s Številkami za klobuke*)
Številke iz alpake.....
kavalerijska strelska odličila .
»              »          » (za prve strelce)......
odličila za telegrafiste.
odličila za merce .    .    . " .
odličila za bolniške strežaje . 9     » cen j en je distance .
jezdeŠka odličila.....
odličila za strojne strelce
vozna odličila za artiljerijo .
odličila s planiko.....
veliki kompaselni iz alpake .
mali »        » »
gladki, veliki, motno prešani kovinski gumbi.....
gladki, mali motno prešani kovinski gumbi.....
olive za šotorne pole prenosnih šotornih oprav.....
spona za pehotne životne pasove
vrvice za klobuke, volnate .
preme k čapkam za strataeštre 999       9   korporale.
distinkcijske premice za narednike in slične.....
1 kos
»
»
»
1 par
1 kos
10 kosov 1 kos
» »
» »
9 9 9 9 9
100 kosov
9
9
1 kos
9
1 meter »
2.410 5.180 320
1.780
8.780 3.880
4.560 790 790 130 550
20
1.480
20 1.720
50
280 1.970
360 1.000
100
440
49.400 10.440 11.120 11.190 21.240 9.810
metrov
kosov
9
» » 9 9
garnitur
metrov kosov
9
garnitur
9 9 9
kosov >
9 9 9
9
parov
pozlačeni narokavni trakovi, široki » » »      ozki .
narokavni trakovi za enoletne prostovoljce in za prostovoljno dalj služeče.......
narokavni trakovi za častniške sluge in konjske oskrbovalce .
travnatozelena strelska odličila . »          odličila   za prve strelce.......
infanterijski portepeji ....
kavalerijski       » ....
privesne vrvice za signalne rogove
rokavne preveže, črnorumene
privesne vrvice, volnate, svetlo-modre.......
privesne vrvice, volnate, travnato-zelene.......
privesne vrvice, volnate, črnorumene . .......
vrvice k atilam, volnate .
pentlje za kožuhe in kožušne ulanke, Črnorumene, volnate
bluze za konjeništvo dalmatinskih domobranskih strelcev, travna-tozelene volnate.....
premice za ulanke, volnate .
pentlje k plaščem, modrosive . 99      9      rjave .    . . 99      9      svetlorjave • 9    »      »      temne ščukine barve.......
obešalne vrvice za samokrese brez vzmetnih kavljev ....
distinkcijske zvezde (iz celuloida)
telovniki iz tkane pavolnine .
srajce tkane......
spodnje hlače tkane ....
šali.........
usnjate rokavice.....
1 meter
9
» »
1 kos
»
9
9 » 9
garnitura
»
1 meter 1 kos
»
garnitura m
9
1 kos 100 kosov 1 kos
9
m
9
1 par
20 380 190 170 230 4.400 3.220 ,440 1.940 2.720 570 2.260 690 5.160 7.620
490 290 310 210 250 240 260 150 140 360 210 160 220 220 130 1.390 1.250 630 13.720 320 440 430
kosov
» » » » »
9 9
9 » » » 9
metrov
»
parov kosov »
9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 » 9 9 9
parov kosov
»
»
signalni rogovi (z ustnikom) v A » » » »K
ustniki k signalnim rogovom
svetiljke z nosilnim obročkom . »       »       » sklepom.
listnice........
kardeče z ročnimi jermeni
sedelsko usnje......
vpletni jermeni
pritezni jermeni.....'
ročke za vodo2) .....
napajalni vedriči.....
pritezno platno.....
pasovi iz vrvičja   . .
vrvice za Šotorne pole prenosnih Šotornih oprav.....
pritrdilne ostroge.....
krampi z držaji.....
lopate za pehoto z držaji
polžji svedri,   3 mm .... »        9       6 » »       »     13 »
žagne pile z držaji ....
ročne sekire s toporiŠči .
gozdne sekire s t opor išči
merila........
ročne žage........
ključi za žago......
dleta........
klešče, ščipalne.....
žvalne verižice......
uzdne verižice brez podpon .
strgala z ročnimi jermeni
vzmetni kaveljni za uzdne jermene
podkove z 10 žeblji ....
napenjala k liabojnjačam.
šarnir za nabojnjače M. 1891
vzmetni kaveljni k vrvici za obešanje samokresov ....
1 kos
»
9 »
»
» » » » » 9
1 meter
par
kos
9
1 1
9
9
»
»
»
9
»
9
9
9
9
9
9
9
9
9
1 par 1 kos
9
») S katerimi številkami se morajo emblemi, dalje karte številke iz alpake je dobivati, zdraiitelju naznani c. kr. domobranski opravni glavni depot
f) Vodne vrče pregleda komisija že v naprej pred pocinjenjem v irdelovalčevi delavnici. Ko je blago do pocinjenja izgotovljeno je treba obvestiti poveljstvo c. kr. domobranskega glavnega opravnega depota na Dunaju, da pošlje komisijo. Končno-veljavno se blago prevzame šele ko se je počinilo in pregledalo glede na vsebino svinca in arsena in ko je že bilo oddano pri domobranskem glavnem opravnem depotu na Dunaju.
Na Dunaju, avgusta 1908. 2908
Od c. kr. ministrstva za domobranstvo.
« an»n.kalu Za to Mite S veieaae higieaicne ftoret, 6 ffOrtt? K 1-W),
IX   vsorcev  K 340, 16 ----
• I 80 h poleg wm\
vodilo
uporabo aaneoehis: te n gumastih prodi alt v, tat* »• 9u h   naprej, f Itltti tj W kerteslftste, mnoge novosti, Haelaje
^   |^ Hik& gamastih ariaiesev, teeat od
rok gumasti predmet. NaJeenejie In direktne se kapi le na pu-meno naročile. Diskretna noattjatev.
L laleca io*»r»l*IUh{ a« »rt dnnetnva
-   — 836-25
Dunaj, L, Wlppunooratrsoso 18-10»
AV8UST REPIC
S aođar
IzdolovatolJ vozov
LJubljana «•»•
StUl M 26 :: mM «wd::
kakor rosno
Ceniki za optično blago In separatni
zlatnine se razpošiljalo Iranko
Bter|e itd."— Očala te šeipaici so napravio aa-tanono po saravniakem rooepta. 34
Velika laloaja
rasnih
žepnlk li stenska
tate li pesek?
izdelujte cementno blago!
Tvornica za stroja, vilskalnioa In tlačil-niča v Pfaffstattonu pri Dunaju
izdeluje vse sisteme strojev za cementni strešnik, podložilno vtisnjeno pločevino, modele, kalupe za cevi, hidravliake in stiskalnice s kolenčastim vzvodom za zidno opeko in skrije. 2928—1
Cenovnikl in pojasnila zas'onj!
Razglas.
2851-3
C. kr. tobačna tovarna ▼ Ljubljani razpisuje v svrho dobave
potrebnih
desk, stebrov, obročev, koksa in
premoga
za leto 1909 oziroma za leto 1910
konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K — s pobotnico vadija, ki znaša 10" „ od zaslužka za leto 1909, vloženega pri kaki c. kr. blagajni, morajo se doposlati podpisani c. kr. tobačni tovarni najkasneje
do 30. auvgusta 1908 do 11. ure dopoldne.
Na vnanji strani ovitka mora biti napis „Ponudba za dobavo......
k štev. 3334/08.
Za leto 1909 potrebovale se bodo sledeče množine: 100 kosov 4 m dolgih 53 mm debelih in 316 mm širokih mecesnovih podbojev
A *a 31« mehkih
500 150 200 500 300
Ti Ti Ti Ti
n
15
53 40 33 26 019
TI
n n n rt
316 316 316 316
Ti Ti
Ti
desk.
Ti Ti
„ 0 15  n      „      hrastovih pragov 10 m 3 robato obsekanih podlog različnih obsežnosti, 160 000 kosov leskovih majhnih obročev 21/, mm dolgih v butarah po 100 kosov,
800 kosov bukovih sodov k 2 hI, 200     „     hrastovih   „    a 1 n 700 metrskih stoto v koksa in 25 000       n „ premoga
Množine potrebne za leto 1910. ki bodo primeroma iste kakor za leto 1909, naznanile se bodo evet. ponudniku pred koncem leta 1909.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dne 10. avgusta 1908.
5©td Uega i» $podnji £'5k«-
_ Najvljudneje naznanjam, da
sem prevzela
hotel Vega
ter bodem skrbela za M|-boijsa ledila in pijaco, ter
vsako nedeljo in praznik za
plesno zabavo.
Z velespoŠtovanjem
Alojzija Zupančič.
Odda se tudi
it sip«
i iv«aw al! knhinle,
in
ode
atavjMlsJlk
rripormaa mm
trgovina
	mi	0	
blefom
HUGO ML
Stritarjeve vliee it, 4,
Velika zaloga
najnovejšega
la
najboljšega blaga za Senike in molke obleka
Vzorci m zahttvu|i poitolaa prass.
Tarama lnpraa^aoUnmttti fimaia In lakov.
-H  HaktrMnl obrat, a*-
btiiM-
lllll
Brata Eberl
rtoilajalna in komptoar:
aia *
IDI
Miklošičev« o. sta «. e.
£>ol»Tnk»:
Igriška ulioa it. 8.
Plosanai Bajstri a to. ML a a k. prti, jat {en,
gUkarja napisov. StavMoski In pohlttfina ili&karji.
Tolika iibirka a^iekoenfeld-oTik barv v tubah sa akad. slikarje.
»salsa* doeloev as pleskarje, slikarja ki zidarje, itedllnega mazile aa
kreatove pode, karboitneja Itd. Ponosno priporočava aiav. občinstva najnovejšo, najboljše in neprecenljiv« ■rađaj vo sa Ukanit oobala tal pođ
imenom ,Jzapldol". Priporočava os tudi mL občinstva as v najine stroko spadajoče delo v
meeto in na deželi kot "priznano reelno in fino po najnilpn cena
I
l I
Blaž Jesenko
Irfnbljana, Stari trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, čepice M.
— sta\)ese)v«>J*o fsofoaiai =—
po fiajfil*H eenl.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trbovoljako premogokopno družbo v Trbovljah
oroea    A Jj^f^
akovno la ooSorne trdoto mmlmš nta4iursijoge>es dobroti, kakov Sadi svojo pravšno IsiisUmj an
«frtp#MoHlei In opriievoUa rasnih nrodov la osjolotlirJlla Ivrđk oo ns rsspola«
Cojatrolrd urad: 2887 -1
Dunaj, I., pfpkaTAtnili«i»«t^^fli»o S.
IVAN & NIKOLAJ
Ue|a: „Daadma" O „Stelanlla"
Istri
Mu
prodajata vina:
Vina i Visa, Srn
m   m m
[storUanee, crni .
„     beli . Dalmatine*, črni , beli Šujer, (Opolo)
Liter po 40 ia 4a h .  .  36 . 38
liter
Teran (obran)    .   . . Muškat (bel, sladki)   . . ,    (orni gladki)  . .
Refoško...... .
Maršala...... m
__v^^_. ..... Pelinkovee..... 9
franko kolodvor Ptuj w {sposojenih posodah, ki se ne nračmujo, pa jih je treba tranfcS kolodvor Pnlj. Pošilja se le po povzetja in sicer samo od 56 litro t naprej svojih Tin popolnoma jamčiva.
a **« n 84 „ 36 n 4o 9 42 . 84 . 86 .
po — in 40 h . 56 n 60 . ■  56 „ 6o „ •  K 1*60 .   . 140 .   • 1*20 čimprej vrniti . Za prirodnost 895—12
2915—1
JCeprekosljiva
je od mene Iznajdena in na moji dietni hčerki, ki Ima lOO cm dolge lase, preizkušena, obi. var.
lasna pomada ,,Eiia"
'        Iz neškodljln snovi — sestavljena, in je najzanesljivejši pripomoček proti hudemu izpadanju las, pospešuje rast las in brade, brani, da lasje prezgodaj ne o sive, odstranja prhljaj   daje lasem blesk in polnost, kar jako
olajšuje napravljanje kakršnekoli frizure Lasna pomada „Ella' pomaga že po kratki rabi.
Lonček stane 2 K, 3 lončki S K Dobiva se pri gospe Kamili Mltxky, Maribor, Štajersko, 06 tke Jeva cestar 2, II. nadstr, vr 12. Zunanja naročila samo po povzetju.
3
1
9
St. 10.319.
2906—2
Razpis.
¥ Mokronogu je izpraznjena siniba provlzorlčnega deželnega
živinozdravnika
S to slnžbo so združeni dohodki letnih 1200 K, in sicer pripade od tega zneska 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajnico sa
sodni okraj mokronoški.
Prosiloi za to slnžbo naj pošljejo podpisanemu deželnemu odboru svoje s dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živin ozdravniSki usposobljenosti opremljene prošnje
■ do 15. septembra 1908. ^^^=—
Deželni odbor kranjski v Ljubljani
dne 17. avgusta 1908.
Saj še obupam
pravi marsikakšni bolnik, ko se zjutraj zbudi iz nemirnega spanja, in zakaj ? Ker je že brez uspeha rabil zdravila, razna zdravljenja, kopeli, masaže in druge zd-avilne načine, in misli, da zanj ni več pomoči, da je obsojen, da nosi to brezupno stanje svoj iiv dan. Da se v tem o žiru jako motijo, o tem iih pouči naša 64 strani obsežna in s premnogimi ilustracijami opremljena
Priporočamo vsem bolnikom zlasti za etrrvoa-notl, nevraateiiljo, reimstlzrni, fee>lee5Aj*e    \Z \ „ v Urinu lat v sls* vi, sel o test« lat ereteane tenke)*«-, alabcmtl »resa, erisrosneltustl Ist m I »boa 11 a sesa vrst, naj se vsi takoj obrnejo na
nas m kdor nam SOSliS spoanll knpom, dobi takoj od nas gori navedeno brošuro
m
2934
ElehlroterapevtlJka ordinacija
mm Itamala, L, Sokwsngasse 1, L nsdstr. 6L
22/VIU. 08
i
Kupon za brezplačno knjigo
Na
Sckwanggaaae 1, L aaSsfr, 0L
Prosim, pokMOt mi knjigo .Bine Abhandlong ttber moderne Slekiro-Taeraphie" gratis in Iranko pod sapeto kuveveo. Ime:_________Naslov:------------
39085^
SVETOVNOSLAVNI
FERNET 8RANCA
tvrtke FRATELLI BRANCA v MILANlj
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU I, NautrpU'va v vsaki družini! Dobiva se v Ljubija-i pri: J. BuzzoJ liniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zelarnika.
PATENTEj
~««,1>  de*^la  I>P..lu|e  1»  takorU«. ■
m. GELBHAUS «377  38 ■
ta zapriseženi patentni posrednik na Dunaja kri VIL Siebensterngasso 7, nasproti c kr. patentnasna aradn, H
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško
, blago in železno pohištvo. Lastne delavnioe. 2825 -3
■A Zastonj, in poštnine prosto naročajte —— moj novi veliki .
cenik s koledarjem |
^ za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN riS
Spreten agent
00 Isto sa Kranjsko proti visoki proviaiji. 2849-3 Ponudbe pod „agent" posto rsatanta glavna posta, LJubljana.
Popolna oprema
na novorojenčke otroško perilo
^■alogt sa vsako starost pripa
C J. HAMANN I,
LJIBLJAIVA. i
•Perilo lastnega isdolka I
1870 ajgaataaaiaaa i*ro. I
P. n. slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel starozntno gostilno in prenočišče
Stara
„7išlerjeva gostilna46
v Kolodvorskih ulicah štev. 24.
Potrudil se bodem p. t. občinstvu vedno postreČi z nai boljšimi ledili la pijačo.
Vljudno se priporočam z velespoŠtovanjem
2fl2i_j Anton de Schiava.
1
®a
®S^"^S^S«^ tS^O«^»S^S"^».^^a^^a^^a^^SNSNB
t
Fr. Mally & dr.
parna opekarna v Srednjih Gameljnih pisarna v Ljubljani* Resljeva cesta 2
priporoča
zarezano in vseh vrst drugo opeko
?
i
v poljubni množini.
2920-1
f
f
®**&» K^ai        S5*a «^5S       »tftS S^* ^S^^S^^SSi^^gM)
8£8 52
Velika
ZDlOSDOblGli
zo gospode m dečke.
Stalne, na vsakem predaj metu označene cene. :::
:::    Priznano najboljša :::
delavnica za izdelovanje oblek do meri.
Velika zaloga domačega in pristno  angleškega blaga.
Ljubljana, Dvorski trg stev. 3.
a a
2521 4
priporoča
ekrasne Kravate, najnovejše bluze,, b = fino vrhnja in spodnja krila =1
I f I
fi. Oivod-jtiozeiič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trg. ter salon za damske klobuke.
__Filijaika v Kranju, Glavni trg. :
Hfljoecjn
zolo$o
Elegantne pomladanske novosti: Prva in največja zaloga čevljev na Kranjske]
Otroške čevlje Ameriške čevlje Dokolenice (SUflOie) v največji izberi. 3
v izvrstnih ka-kakovostih po smernih cenah.
Szantner
Selenbursooe ulice 4 # LJubljana * JEelenhursooe ulice 4
Ceniki saatonl la poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju.
S
tri
g4w
Izdajatelj in odgovorni urednik Rasto PnstoilemieL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.