353
Naši dopisi.
V Gorici 30. okt. — Po naključbi sem spoznal te dni dva moža, katerih prvega po imenu in spisih uže kakih 30 let poznam in čislam, druzega ime pa se je odlikovalo ta mesec po slovenskih in druzih listih. Prve dni preteklega tedna (od 23. — 26. t. m.) je bil namreč v Gorici slavni Dunajski pisatelj prec. prelat dr. S e-bastian Brunner, prišedši z bratom iz Benetek. Jako me veseli, da sem se s tem originalnim učenjakom seznanil. Danes pa se mi je na tukajšnji postaji predstavil neznan duhovnik; bil je amerikanski škof visoko-Častiti gosp. Janez Vertin. Kakor milostljiva prijaznost njegova, tako mi je dobro dejalo tudi to, da toliko let od slovenske domovine oddaljen tako gladko slovenski govori. Prečastiti škof je danes v naši veliki cerkvi maševal in Nj. eksc. prevzvišenega knezonadškofa obiskal. Tukajšnje veteransko društvo je obhajalo danes obletnico svoje ustanovitve z mašo pri sv. Ignaciji. — Dne 27. okt. so Častno pokopali v Gradišči 8 Dietnega veterana, ki se je pred 68 leti bojeval pri Lipskem. — Rajnki je bil Moravec. — Uže skoz več let se porazdeluje na Goriškem po 2000 gold. na leto med tiste ljudske učitelje, kateri v izrednih (tu pa tam tudi v rednih) urah nemški jezik učijo. Na posamezne učitelje pride po 25 — 50 gold. remuneracije, ki jo dovoljuje ministerstvo. Od sih mal pa si si. minister-stvo lahko prihrani svojih 2000 gold. Imamo namreč od 28« t. m. tudi v Gorici glasoviti nemški ,,schulver-ein", ki šteje 95 družabnikov; načelnik mu je gosp. Karol Ritter, prav tisti, ki je bil pred 10 —- 12. leti pokrovitelj „Gorzer Zeitung"-e, ki je za sušico umrla. Pa ne, da bi želel jez enake smrti tudi „schulvereinu". Kaj bi rekli naši učitelji?! — Jutre bode tukaj k o n e c preskušnjam za dosego učne sposobnosti na ljudskih šolah. Izid priobčim drugi pot; uže danes pa ne morem zamolčati neke želje, ki se mi je usilovala med temi preskušnjami. Želel sem , da bi bili prišli poslušat naše izpraševalce in izpraševavke tisti Ljubljanski učenjaki, ki mislijo, da se svet podere, če imajo par predmetov po slovenski predavati. Slišali bi, kako gladko teče našim vseh znanstev slovenska terminologija. Pri nas se namreč izprašujejo učitelji in učiteljice skoraj v v s e h predmetih v slovenskem oziroma  italijanskem jeziku.
Iz spodnje Idrije 29. okt. {Zavoljo pritozeb o previsoki zemljiški vcenitvi in napačno vpisanih parcel) se je minuli teden vršil ogled. Pritožilo se jih je bilo veliko, a le sedem prosečih je bilo tako srečnih, da so jim popravili napačno cenitev. Pritožili so se vsi posestniki od mesta Idrije do Primorskega okraia, kateri imajo zemljišča za vodo Idrijco paoti Tominskem, ali pa blizo žgalnih peči živega srebra v Idriji. Naš kraj je tako okužen od smradu in dima Idrijskih žgalnih peči, da hira vsa živinoreja, da hirajo sadna drevesa , da ! ce!6 te ljube ptice, lastovke in povodni kosi, so ta kraj popustili, da svojih gnjezd za mlade tukaj več neravnajo. Se posebno večo škodo pa trpeti moramo od onega časa,
354
kar bo rudarski gospodje ukazali tudi poleti rudo žgati. Priporočal in prosil sem si. cenil do komisijo, naj bi se nam posebej v en zapisek zapisalo, da nam naši pašniki ne donašajo toliko, ko našim sosedom itd., pa gospodje so bili nevoljni in rekli so, da morajo le to delati, kar jim je ukazano, druzega ne. — Ljube „Novice", velikim ste uže prav dober svet dale, ko so Vaše pomoči prosili, tudi mi Vas prosimo pomoči, da bi nam svetovali, kam se imamo s prošnjo obrniti, da bode nam pomagano, vsaj naše pritožbe v natančen pretres se vzele iti pa preiskalo, kdo pravo trdi, ali Idrijski mogočni rudarski gospodje ali pa mi ubogi davkoplačevalci?                                           Boštijan Leskovic,
pooblastenec poškodovanih posestnikov.
Dostavek vrednistva. Po posvetovanji s strokovnjakom Vam moremo odgovoriti s sledečim pojasnilom: To, da sopar, ki prihaja iz peči, kjer se žge ruda živega srebra, ostrupi živinsko klajo, ki je zato ondi manj ali celo nič vredna, povdarjati bilo je takrat treba, ko so se postavljale izglednice za vcenitev in se je na-rejala vrstilna tarifa. In če se pri t cenitvi zemljišča vašega kraja niso uvrstila prav, treba je bilo to reklamirati in pa v pritožbi povdarjati, jl a kaj so ondi pridelki manj vredni kot drugod. — Če se je to zgodilo, bode reklamaeijska komisija, katera ima o zadevah vcenitve zemljišč zadnjo besedo, gotovo na to ozir jemala. Vsaka nova pritožba se bo pa gotovo zavrgla zato, ker je postavni čas za to uže davno pretekel. Omeniti imamo zdaj še to, da udje cenitvene komisije , ki so imeli nalog vsled reklamacij pregledovati dotične parcele, o tem po postavnih prepisih niso smeli narejati posebnih zapisnikov, ampak v dotično tabelo le vpisati svoje mnenje pri dotični parceli.
Iz Žirov 25. okt. — Kakor sem bil obljubil v 37. listu .,Novic" poročati o volitvi novega županstva, bodem tudi izpolnil. Vršila se je volitev županstva 15. okt. v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Idriji. Enoglasno bil je izvoljen za župana g. Tomaž Naglic iz Žirov, za svetovalce bili so pa izvoljeni Jakob Kavčič iz Žirov, Janez Peternel iz Jarčjedoline in Gregor Kavčič iz Zgornjega Vrsnika. Pri zadnji volitvi se je še le pokazalo, kateri možje vživajo zaupanje od cele občine; še celo propadli g. Lavdon je ž njo zadovoljen, ker si pomagati več ne upa. — Tudi se mi še potrebno zdi zavrniti dopisnika v št. 152. ,,Slov. Naroda" od 8. julija, ki hvali nekega Boštijana Demšerja, kak značajen mož da je. Ko bi on vžival zaupanje občincev , bi ga bili gotovo v odbor volili, toda pri zadnji vohtvi ni dobil nobenega glasu, niti za župana, niti za občinskega svetovalca. Kar se tiče popisa onih ,,škodljivih hroščev" v žirovski župi, le toliko rečem onemu dopisniku, da jih le zato imenuje škodljive , ker jim naši krepko ca prste stopajo, ka;ti pri njih se krivica v pravici nahaja. Po pregovoru: „pravica pride do zmage", ne vera, kaj bo, ko se bomo ž njim pri sodoiji o tem pogovarjali. Dobro pa naj si zapomni naš slavni novoizvoljeni župan, kako da še želijo hrošči podobčin Vrh in Žirovskivrh izpodjesti stol njegov. Ker je ob volitvi propadli Lavdon jel obžalovati svoj propad, tudi vreme žaluje ž njim vred in da slabosti njegove prikrije, je v noči 15. dne t. m. pobelil sneg precej dobro doline, po hribih pa ga je do pedi debelo padlo.
Iz Dolenjskega 18. okt. ~ Naš za narodno izomiko jako vneti in za povzdigo ljudskega šolstva nevtrudljivo delavni c. kr. okrajni šolski nadzornik, gosp. profesor Derganc, je učitelje svojega okraja sklical v dve iz-vanredni skupščini, katerih ena je 11. t. m. v Novo-mestu, druga pa 12. dne t. m. v Trebnem zborovala. Posvetovalo se je o sledečih važnih stvarčh:
1. Kako najpripravnejše urediti uradne knjige in zapisnike, da se odstrani dosedanja razlika in vpelje edinstvo v vodjenji uradnih zapisnikov pri šolah v celem okraji ?
2. Kako bi se nerednemu šolskemu obiskovanji, zlasti onih otrok v okom prišlo, ki so čez eno uro od šolskega kraja oddaljeni?
3.    Kako naj se na jednorazrednih ljudskih šolah podueuje, da se zadostuje učnemu načrtu, in kako naj se učna tvarina v posameznih predmetih priredi kmečkim potrebam?
4.     O šolskih vrtih.
Ker „Novic-" nimajo prostora za obširnejše poročilo , tedaj omenim Je toliko , da so bile debate dokaj živahne, da se je pa tudi zopet pokazalo, koliko je gosp. nadzorniku za to mar, da se šolskim postavam na vse strani v s tre za, a vendar ljudstvo nepotrebno ne obteza. Pokazalo pa se je tudi vnovič, kako učitelji svojega ljudorailega in veščega nadzornika čislajo, kako ne gledajo na stroške, koje jim večkratno potovanje k lokalnim konferencijam napravi ja, temveč , da jih je resna volja, gosp. nadzornika v njegovih blagih namerah po vsi svoji moči podpirati. — Lep pa je bil h koncu tudi njegov opomin: „Pri vseh učnih predmetih pa naj vsak učitelj na deželi ozir jemlje na kmečke razmere in nikoli ne pozabi na to, da ima vsak dan le kmečke otroke pred seboj, katere ima pripravljati za lepi, častiti kmetijski stan , ki je temelj vsej deželi in državi, ter studenec, iz katerega zajemijejo vsi stanovi svojih životnih moči. Učitelj naj pazi na to, da se otroci kmečkemu stanu in domači hiši ne izneverijo; radi tega mora pri vseh predmetih učno tvarino prirediti kmečkim razmeram in zahtevam kmečkega stanu". — Slava takemu nadzorniku, pa tudi učiteljem, ki ga obstopajo kakor trdni zid! -— Konečno je novomeška in trebanjska lokalna konferencija sklenila, da bi se v imenu obeh konferencij do si. kmetijske družbe v Ljubljani prošnja vložila, da bi ona blagovolila, nekoliko tudi ljudskim šolam novomeškega okraja iz državne subvencije , katero je od si. c. kr. ministerstva kmetijstva za napravo in za vzdržan je šolskih vrtov prejela, podariti.
—e-.*)
Iz Vidma pri Višnji gori.  — Pri volitvi občinskega
starešinstva so bili izvoljeni za župana Janez Skubic, posestnik v Oslici, — za svetovalce pa Josip Hribar, posestnik v Gmajni, Nace Breg ar, posestnik v Zno-jilah in Janez Košak, posestnik v Leševjem.
Iz Kamniške Okolice. — Pri volitvah občin skesa starešinstva v Brezovici in Županjih njivah so bili izvoljeni sledeči posestniki: v Brezovici za žu pana Janez Orehek iz Zaj , za svetovalca pa Martin Kržan iz Zaj in Franc Orehek z Lačnega vrha; — v Županjih njivah pa za župana Fiorijan Berle, za svetovalca pa Anton in Janez Balantič; vsi trije posestniki v Županjih njivah.
Na Premu 28. nov. - 5. dne novembra t. 1. bodo preč. gg. misijonarji so Lazaristi, po preč. gosp. Antonu Žguru, župniku, povabljeni, začeli tukaj obhajati sv. misijon, ki bode 8 — 9 dni trajal.
Iz Ljubljane. — Ker sta Bleivveis in K lun skupne izjave narodnih poslancev od 8. junija 1880. in pa soglasnega sklepa od 14. julija 1881., da ne gredo več v sedanji deželni zbor z nepostavno skrpano večino, sn so zato za razpust tega zbora ministra Taaffe-a prosili, se koneekventno držala in nista šla v zbor, ostali po slanci pa so se uklonili oportuoiteti in šli v reduto, Bog
*) Drago nam bode večkrat kaj v spomin na prejšnja leta.                                                                              Vred.
355
vedi kaj pričakovaje, so „Novice" po končanem zboru z oziroin na njegove bol) eklatantne sklepe vprašale: koliko se je doseglo v tem zboru? — To vprašanje brez vseh inkriminacij je pa nekega —r— v „S1. Nar." iz nasprotnega tabora tako zbodlo , da je v 248. listu napisal kar celo stran časnika z večkratnim po-vdarkom , ,,da to vprašanje ni bilo potrebno." Ce ni bilo potrebno zato, ker svet sam vidi, da se ni nič doseglo, je vsaj vmestno bilo, ker po končanih zborih so oziri na deželne zbore (Riickblicke auf die Laudtags-saison) v slovanskih, nemških in druzih časnikih starodavna navada. Io to hoče anouvmus —r — v ,,Slov. Nar.u „Novicarn" zabraniti?! Hudo ga more vest peči v pogledu na večkrat omenjeno „izjavo", vsaj ves —r— članek boleha na tisti metodi, po kateri se za vsako pravdo advokat najde, ki jo zagovarja. Ho bi bila deželna slovesnost prihodnjega leta p »seben povod vstopu narodnih poslancev v deželni zbor bila, bili bi oni s svojim predlogom gotovo hiteli, da ne bi jih bili nasprotniki prehiteli. — Da so narodni poslanci dobro pobijali psovke ustavaške in jim jako slane solili, kdo bo to tajil, al nemško-nacijonala klika je hydra, kateri odsekana glava takoj znova zraste. Ce po tolikih izkušnjah narodni poslanci res še mislijo, da so kaj dosegli s svojimi ugovori, naj bero „Laib. Wochenbl.". — Naše vprašanje : ali so poslanci z vstopom v zbor, za katerega razpust so peticijonirali, kaj dosegli, meri pa dalje kot samo v to, ali jim je kak njihov predlog na korist deželi obveljal ali ne, — dalje pravimo, namreč v to, da so ministra Taaffe-a uverili, da razpust deželnega zbora ni bila resna zahteva, nego le gola demonstracija, katero minister brez vse zamere Slovencev lahko ,,ad acta" dene. In taka, kakor se je zgodila z odrečenim razpustom, zgodi se lahko z vsako drugo še tako upravičeno zahtevo „dobrovoljnih" Slovencev.
Da naših narodnih poslancev nismo v teku celega zborovanja prav nič nadlegovali s svojimi pomisliki, pa tudi ne vzeli v svoj list, kar se nam je iz različnih krajev dopisovalo, vse to zadostno pričajo naši listi. Da bi se pa bile ravno „Novice" morale odpovedati vsaki objektivni razpravi, zato ne najdemo nikakoršnega razloga.    In tako basta!
— Ker o preskušnji učencev na Slapu do danes kmetijski družbi ni došlo nobeno poročilo od gospoda, ki je bil od centralnega odbora naprošen, pri oni preskušnji zastopati kmetijsko družbo, moremo le po obširnem poročilu v ,,Laib. Zeitung" poročati na kratko, da je 12 izpraševanih učencev na stavljena vprašanja v obče dobro, deloma pa tudi prav dobro odgovarjalo. Tudi je bilo pri preskušnji nad 30 gospodov duhovnov, županov in druzih mož iz Vipavske doline pričujočih. Posebno dober vtisek je pa naredila navzočnost novega deželnega glavarja grofa Gustava Thurna, ki je kazal, da se iskreno zanima za gospodarsko šolstvo. S čisto slovensko besedo je po dovršeni preskušnji ravnatelja šole g. R. Dolenca in njegovega adjunkta g. Pirca, pa tudi učence toplo pohvalil. Opoludne je šole ravnatelj nekoliko gostov k sebi na obed povabil, katerega so sladila okusna jedila, pa tudi lepe napitnice, med katerimi je prva veljala gosp. deželnemu glavarju. Med mnogimi zdravicami, ki so potem se na-glašale, naj zapišemo le-sem zdravico deželnega glavarja duhovščini kranjski, katera, kakor je odločno povdaril, narodni napredek tudi v šolah in znanstvenih društvih iskreno pospešuje. Vesel vtisek je naredila ta zdravica na vso družbo, v kateri sta bila tudi deželna poslanca gg, Navratil in Lavrencič pričujoča. — Kaj pa bode Schrev-Schaffer-Dežmanov „Laib. Woehenblatt" rekel o hudodelstvu deželnega glavarja, da se je drznil čestitat duhovščini
o njenem delovanji na narodnem polji? „Anathema sit!" bo kratka njegova sodba, Apfaltrern bode pa tej sodbi pritisnil pečat cele nemško-liberalne klike.
—   C. kr. deželna vlada je naznanila družbi kmetijski, da si. ministerstvo kmetijstva namerava v slovenskem in nemškem jeziku na svitio dati knjižico s podobami o trt ni uši in jo brezplačno razdeliti županstvom in nadaljevalnim kmetijskim šolam vinskih okrajev kranjskih. Sicer pa se bode knjižica , kedar pride na svitio, prodajala po nizki ceni 10 kraje, zato, ker vlada želi, da bi prav veliko vinorejcem v roke prišla.
— (V deželno sadje- in vinorejsko Šolo na Slapu) so za prihodnje leto sprejeti z deželnimi ustanovami sledeči mladenči: Potočnik Janez iz Zagoric, Živec Andrej iz Mavč, Pezdirec Ivan iz Drašič, Terveninus Franjo iz Hotiča in Stuhelj  Peter iz Seauča.
—   K imeniku kovačev, ki so v zadnjem listu „Novic" liti imenovani, da so presku š nj e dobro prestali, smo naprošeni od vodstva podkovske šole, naj dostavimo še Karola GolSoba iz Kamnika, ki je tri dni kasneje preskušnje tudi dobro prestal.
(Norišnica), ki je več let bila v deželni prisilni delalnici, je izpraznjena, kajti vsi blazni so iz nje uai teden prepeljani bili v staro norišnico v deželni bolnišnici, prav lepo popravljeno.
—   Včeraj na vseh svetnikov dan, je bilo ljubljansko pokopališče vkljub grdemu vremenu polno ljudi, ki so obiskavali z obilnimi venci okinčane in brezštevilnimi lučicami razsvetljene grobe ljubih svojih ranj-kih, ki tukaj počivajo. Da grobi za domovino zaslužnih mož niso bili pozabljeni, razume se samo po sebi; ovenčan je bil poseben spominek Vodnikov, katerega so gosp. bogoslovci ovenčali z vencem, kateremu napis ie bil „Očetu slovenske poezije" — bogoslovci. Pred piramido z napisom umrlih rodoljubov ,,Sokolov" so po lepi večletni navadi tudi letos   peli   čitalnični gospodje pevci
—  Tudi v Kranji vršilo se je obiskovanje grobov pri precej ugodnem vremenu. Pevci čitalnični zapeli so nagrobnici pri grobih Prešernovem in Jenkovem, Prešernov grob krasil je venec ljubljanskih sedmošolcev z narodnimi trakovi in venec Čitalničin, — Jenkov grob pa venec čitalničin s črnima trakoma. Drugi grobi bili so tudi prav okusno okinčani.
—   No? na vernih duš dan vendar tudi n e bode več šole v gimnazijah in realkah, kakor je zadnja leta čudna razvada bila.    Minister nauka je tako ukazal.
—  (Josip Jurčičev nagrobni spominek) je uže postavljen ob Baumgartnerjevi kapeli na starem pokopališči. Izdelan je v starogrškem slogu po načrtu pariškega arhitekta Leblancheja.   Nagrobni napis se glasi:
Josip  Jurčič, rojen na Muljavi blizo Krke, 4. marca 1844, umrl v Ljubljani 3. maja 1881. leta. Svojemu pisatelju in pokrovitelju postavil hvaležni
narod slovenski. Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, Kadar braniti je cesti in pravice Narodu in jeziku svojemu.
Tugomer, V., 8. Spomenik obdaja umetna železna ograja,   katero je izdelal tukajšnji ključarski mojster L. Zelenec.
—  Danes popoludue je pogreb iskrenega rodoljuba, stud. juris   in   slovenskega pisatelja gosp. Viktorja Er žena,   ki jo  po dolgi bolezni v 24. letu svoje starosti umrl.    Bodi mu žemljica lahka!
—   (Katoliška družba) je imela 26. oktobra odbo-rovo sejo, v kateri je sklenila državni zbor po izgledu nekaterih društev poslati peticijo ali prošnje pismo
356
za bolj cerkveno krščansko posvečevanje nedelj in praznikov.
— (Katoliško društvo) napravi na korist Vincenci-jeve družbe 6. novembra tombolo. Začetek jej je ob pol šestih zvečer.
—  (Za sekundarija v tukajšnji bolnici) je imenovan g. dr. A. Klemenčič iz Štajarskega. Prejšnji gosp. sekundarij dr. Gre goric je prestopil iz oddelka notranjih belezni in nornišnice na porodniški oddelek.
—   (Presirnove pesmi in Jurčičev }1Tugomeru) skoraj izideta v češkem prevodu. Preložil ju je gosp. Josip Penižek.
—  (»Slovenski Pravniku) v zadnjem svojem listu vabi na naročbo zadnjega četrtletja 1. tečaja; nanašaje se na dobro opazko „Mješečnika", da bi škoda bilo, ako ne bi se vzdržal pravosloven list, dodaja vredništvo par kratkih pa pomenljivih besedi na adreso gosp. juristom, rekoč : „Tudi mi smo Mjesečnikovih misli, - a slovenski juristi?— Ni teška uganjka, kam meni ta zagonetka.
—  (Nova klavnica) se je odprla. Danes popoldne so peljali ljubljanski mesarji prvo res lepo živino ovenčano skoz mesto va-njo, jutri opoldne bodo prvikrat klali tam.
—  Za zvone farni cerkvi v Stangi je presvitli cesar iz lastne blagajnice darovati blagovolil 150 gid.
—   (Kreutzbergov zverinjak [menazerija]), ki je prišel v soboto v Ljubljano, slovi po vsem svetu in po pravici zasluži to slavo. V tem zverinjaku se vidi skoraj vsa divja zver sveta: slon, tiger, levi, hijene, kače itd., posebno redka zver je: črni panter iz iztoka sundskega, ki je najbolj krvoločna žival na svetu in se nikakor ne da ukrotiti, vidi se tudi 20 letečih psov, ki skor neprenehoma spijo, vidi se pa tudi 28 let stari in na obe očesi slepi lev, ki je poprejšnjega gospoda Kreutzberga v Trstu raztrgal. Veliko ljudi hodi uže gledat ta imenitni zverinjak, ki je poučen vsakemu omikanemu človeku. Naj tedaj nihče ne zamudi to zanimivo zbirko divjih zveri ogledat, ker ostanejo le malo dni tukaj.