Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIV.	8. marca 1928.

Cena številki 1 Dinar.
Številka 3.
Ivi
arijin list
brezmadežna
TISKARNA PANONIJA, M. SOBOTA.
Nevtepeno Poprijeta Devico Marija
Pobožen mesečen list.
Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih. Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. M. List z kalendarom Srca Jezušovoga je priloga Novin.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezo v 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov.
Dari.
Na sirotišnico "Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, so dariivali 1. 1916. v dinaraj sledeči: Klekl Jožef, Črensovci 5000, Plej Kata 50, ^Horvat Jožef (Makotrov) 10, Cigan Matjaš, Žižki, 50, Levašič Kata, Čentiba, 10, Ftičar Kata, Hotiza, 10, Ferenčak Jožef, Gomilica, 10, Balažič Ferenc, 10, Matjašec Ivan, Lipa, 10, Kreslin Marija, Sr. Bistrica, 50, več oseb iz Trnja, 17, Bomblek Marija, Žižki, 100, N. siromaškejša dovica 500, Tornar Bara, Turnišče, 10, Ščap Ana, Beltinci, 5, Kreslin Martin iz G. Bistrice je poslao iz Canade, kam je šo za delom, prvi svoj zaslužek, kak je to dobromi Bogi obljiibo, v zneski 378, romarje od M. Bistrice 1175, N. G. Bistrica, 20, Prša Kata, Žižki, 10, N. 10, Kocet Kata, Trnje, 10, več oseb iz Trnja od sv. meš 5, Krampač Aga, D. Bistrica, 50, Gerič Ana, Hotiza, 10, Tretji red sv. Frančiška, Črensovci, 120, obresti toga leta od darov 137 65. SkUpno je prišlo 1. 1926.-ga Din 6604-40.
Vsi ti dari so bili prostovoljno ponujeni brez vsega nabiranja. Nabirati nesmo šteli, naj ne bi škode trpelo „Martinišče" i zavolo slabe letine. Začeli smo pa to delo zato 1. 1926., ar smo te obhajali sveto leto i začeli obhajati 700 letnico smrti sv. Frančiška, toga velikoga Kristušovoga siromaka i velikoga prijatela sirot. — Leta 1927. smo iz ravno teh razlogov, kak smo je više popisali, ešče ne začeli nabirati v domačem kraji, izvzemši Slovenijo, kde je tisk „Cvetje" razneso naš namen i našo prošnjo, da naj nas podpirajo Slovenci prek Mure, kak smo mi nje v spodobnih namenaj tiidi vsikdar podpirali. Viipamo se, ka te poziv ne bo ostao
brez odziva. Dozdaj smo najmre z Kranjske i Štajarske tak rekoč nikaj ne sprejeli, ar smo iz Kranjske filera ne dobili, iz Štajarske pa ko-" maj 85 Din. Brez nabiranja so nam z dobre volje 1. 1927. v dina-raj daru ali sledeči: Mayethofer Antona dovica, Chicago, 28, Posojilnica Črensovci, 10.000, več oseb, G. Bistrica, 24'70, Raj Roza, Črensovci, 25, -.^ftžek Kata, Žižki, 15, Balažc Marija, G. Bistrica, 1, Vučko Ana, 1, več d*ro ni ko v u GSmilic, 50, Forjan Bara, BJtinci, 2*50, romarje od M. Bi-: sirice i Crensovske fare 50, štiri dekle, Črensovci, 110; dečki, Žižki, 20 50, I N G.Bistrica, 10, Maks Brelih, Brežice, ',0 (na poziv „Cvetja") Škafar I Jožef, beltMici, 20, Jožefa Majhen, Zg. dol, 25 (na poziv „Cvetja"), Alojzija £ RojkM i veleč. g. M. Strakl, Sv. Peler i ri Manbori 25 (na poziv „Cvetja"), 1 Raduha Ana, Gaberje, 100, Rajnar Ro/a, Gradišče, 25, Dominko Marija, 1'Odranci, 10, Klejs Ana, Sebeborc. 60. Neme* Marija, Tešanovci, 11, Tr-plan Treza, Moravci, 15. Franc Ana, Črensovci, 14, Horvat Bara (Makot-r"va z Crensovec) Chcago, 100. veleč. g. Lončarič Jožef, župnik pri sv. | Jedi ti, 25 (na poziv „Cveija"). Žalig Martin, (z Črensovec) Canada, na "V Marijino podobo v Domj 100 Ciglar Jožef (z Žižkov) Chicago, 166, Cig-i lar Štefan, Ž žki, 20, z Crensovec: Horvat Marija, Nerad Ana, Bojšič Ma-: rija, Kolenko Treza, Plei Verona, vsaka 10, vkiiper 50. V čelom 1927. leti je prišlo 11.113 70 Din. Leta 1926 i 1927 skupno daruvano: 17.718 Din. 10 par. Bog povrni vsem!
ODBOR
zo zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška" v Črensoucih.
»Fantič le gori stani!"
Pa to je ešče nedela, a več je rie povem. Knjigico kupite, pa te jo "lieli! 1 čteli bodete lehko ešče druge kratkočasne: Od tobaka, kak se •tnski godi, či ga kadi, nato pa pijana v koti tri jezike guči. — Od tiste |era se je lani omož la, letos jo že rba; nemre ga zatavšati, pa tudi ne jdati, more biirkleža nazaj domo cefrati. — Od moža, šteri je noso ženo !v ki'ši, gda pride mož na žabji most, pa vrže ženo dol čez most. Ojoj, ■ ojoj. <>joj!!! Od čuka, k'se ie oženo, tralala, sova ga je vzela, hopsasa! |— Od puža, k'se je šo ženit. Je seden let na pečini sedo, te se je pa Rloli zvrno. Kok<>t vzeme oster meč, odseka puži glavo preč. — Od Rib-fcničanov, k'od širok h vust so mero vzejli ino žlijce dejlati začejli, i storli pobe e za cele deže <5. — Nazadnje pa tisto: Ka nam pa morejo, morejo, R&orejo, ka nam pa morejo, či smo vesel'! — Pa istina! Ka nam pa morejo?
Vseh tej pesmi skoro gviišno, ne vete spevati. Liki v knjigicah jih griate vse fele: dosta takših, štere speviti ne vete, pa so reči same mične lepe. Vse te pesmice d -bite v knjižici, šteroj se pravi »Prepevajte"!
Ar ste pa vi vsi šteri m gučim, katoličanski dečki, morete pa to po-azati tudi pri spev*nji! Bode naj to eli v cerkvi, eli pa tudi kde indri! Gda so dobre dekle vkiiper, rade spevlejo. Kakše pa spevlejo? Najraj -Marijine K Božiči božične, k Viizmi vuzemske, pri proščenji patroni na — Dečki moji^ zakaj bi mogle pobožne pesmi spevati samo deklme? akaj ne tudi vi? Či ste ne tudi vi katoličanci, kak so one? Zakaj bi vi onili vsikdar samo tisto: Ho-Ia-la-la-la-lau? Tadi vi se oglasite koražno
v cerkvi i spevlite pri skiipnom spevanji! Pa tiidi voni cerkve, pri posebni prilikaj. K Božiči, k Viizmi, pa tiidi pri lehkom deli eli pri drugih pri-likaj spevlite radi kakšo pobožno! Ka bi lepo spevanje bole prišlo v navado, zato se je natisnola tudi posebna zberka pobožni pesmi za takše, šteri ne vejo na note spevati. Vseh je 190, samih najbole znanih pobožnih slovenskih pesmi. Toj zberki pesmi se pravi „Pojte". Naročite, kupite si obe pesmarici kak „Pojte" i „Prepevajte"\ Komaj dva litra vina za obe! Dva litra vina je hitro po grli i ka maš te od togal Te dve pesmarici pa lehko niicaš celo živlenje i se ž njima veseliš; Bogi na čast, sebi i drugim v veselje prež'"veš vnogo, vnogo lepih vor. Zato ešče ednok: Vsakši, šteri maš količkaj glasa i posluha, kupi si „Pojie" i »Prepevajte 1" — te pa iz njih resan spevlite i prepevlite!
Saj veselja tamkar ni, kje se petje ne glasi, zato naj poje zdaj vsak, da bode kaj!
Zmirom veseo, veseo, dokeč bom živ! Pa ne zato, či boš pio, liki či boš lepo živo, zato boš lehko veseo. I ne samo, dokeč boš živ, boš veseo, liki veselje lepoga živlenja de se nadaliivalo onkraj groba, — či-prav litra nede na grobi — nadeliivalo brezi konca! Te boš ti ešče komaj vido, ka se pravi biti veseo! Prepevao boš i jufkao, da bodo nebesa odmevala. Juhuhu ! Aleluja! Aleluja!
Pošta.
Vsem. Od marca naprej se bo M. list tiskao v Soboti v TISKARNI PANONIJA. Oprosijo se širitelje sobočke fare, naj list iščejo vsaki mesec 8. tu.
Vsebina:
Prošnja k Nevtepenoj . Stran	1	Društvo i zveličanje .	Stran	9
Tistim, ki majo zaobljubo		Pismo mladencom . .		10
devištva ali čistoče . . ,,	2	Od ,doma sv.Frančiška'	»»	11
Marija spreobrne luterana ,,	5	Na Kalvariji ....	H	12
Najvekši križ zak. žene „	5	Obljube Srca Jezušo-		
Ka bo kleti ..... „	6	voga ........	n	13
Večni posvet..... „	8	Glasi iz doma i sveta	p	14
PROŠNJA K NEVTEPENOJ.
O najzvišenejša, najslavnejša i najsvetejša vsigdar nevtepena Devica Marija, mati našega gospoda Jezuša Kristusa, kraljica sveta i gospa vsakoga stvorenja, ki nikoga ne zapustiš, nikoga ne zavržeš, ki nikoga brez tolažbe ne odpustiš, ki z čistim i ponižnim srcom k tebi pribeži: ne zavrži me zavolo mojih vnogih i velikih grehov; ne ostavi me zavolo mojih prevelikih hudobij, niti zavolo okornosti i zamazanosti mojega srca; ne odvrži me, slugo tvojega, od tvoje milošče i ljubezni. Posliihni me nevolnoga grešnika, ki se viipam v tvojo smiljenost i dobroto; pridi mi na pomoč, najdobrotivnejša Devica Marija, v vseh nevolah, stiskah i potrebčinah: i sproši mi od svojega dragoga sina, vsemogočnoga Boga i našega gospoda Jezuša Kristuša odvezanje i odpiiščenje vseh mojih grehov i miloščo, da bom se ga bojao i ga Jjiibo, kak tudi sprosi mi zdravje i čistočo tela i da se rešim vseh neprilik i nevarnosti duše i tela. Na smrtno viiro bodi mi milostivna pomočnica pa reši mojo dušo i-duše mojih starišov, bratov, sester, prijatelov, rodbine, dobrotnikov i vseli vernikov živih i pokojnih od vekivečne teme i od vsega hiidoga, z pomočjov onoga, koga si v tvojoj najsvetejšo] utrobi devet mesecov nosila i z svojimi rokami v jaslice položiia, našega gosp. Jezuša Kristuša, tvojega sina, ki je na vse veke blagoslovljen. Amen. (Man.Prec.)
Tistim, ki majo zaobljubo devištva ali čistoče.*
„Zaročo sem Vas mozi, Kristusi, Vas dati, čisto devojko."
(II. Kor. XI. 2).
Sveti Paveo apostol je te reči spregovoro v gorečnosti za božo čast, kak sam priznava: „Gorim za Vas v božoj gorečnosti." I ka je šteo s temi rečmi povedati, ka dosegnoti v svojoj gorečnosti? To, naj bi vse duše v popolnoj svetosti, to je rešene ne samo greha nego še slabosti i faling, služile Kristusi. To je želo v tistuj gorečnosti, od štere pravi „Liibezen do Kristusa me sili." (II. Kor. V—14.) Goreča ljubezen sv. Pavla apoštola to žele, da bi naše diiše bile spodobne dušam najvekših svetnikov i tak vredne, da so zaročnice Jezusovoga Srca. Pa če to ravno ne moremo postati, si bar prizadevajmo visiko priti i zato položimo fundament za to višino. Te fundament se glasi: bodimo čisti. Bodimo čisti v devištvi, bodimo čisti v dovinstvi, bodimo čisti v zakoni. Brez čistoče ne svetosti. Da svoj cio dosegnemo, premislimo si 1) ka je čistoča i 2) ka pomeni zaobijiiba čistoče dariivana za sv. Matercerkev. Srce Jezušovo, ti večna lelija, blagoslovi naše reči, da se po njih razlije v duši vseh nas dtih svete čistosti.
Ka je čistost ? Čistost ne stoji v tom, da nesmo na nečistost nagnjeni. Nagnenje na greh i zato na nečistost je v vsakem teli, štero se je poprijelo i rodilo v poprijetnem grehi. Toga nagnenja nam niti prečisto bože telo ne vzeme vkraj pri prečiš-čavanji, nego nam da samo moč, da je premagamo. To nagnenje ne je nečistost i tiidi greh ne je, dokeč njemi protistanemo i v misli i v želaj i v guči i v djanji. Čistost po navuki sv. Cerkve je jakost, štera volo nagne, da ta protistane nagnenjom grešne poželjivosti, posebno nasladnosti dotikanja i predvsem na-sladnosti tela. Troja dužnost se tu omenja: 1) ognoti se nagnenja grešne poželjivosti, to pomeni: premagati nečiste misli i žele, 2) ognoti se posebno nasladnosti dotikanja, to se pravi: premagati nečiste guče, šale, ne se njim smejati, zatreti je, od njih se vkraj obrnoti; ti guči se pravijo dotikanje zato, ar se duša duše po gučaj dotika, guč edne nečiste duše k sebi privleče i zamaže drugo dušo, če ta ne pazi; i 3) ognoti se predvsem nasladnosti tela, to je vsakoga nečistoga greha v teli, je te že to dopunjeno djanje ali ne, je te že te greh doprinešen v lastnom ali driigom
*) Na prošnjo onih duš, ki dec. 8. neso mogle biti navzoče pri navuki i skiipnoj zaobljubi, objavimo glavno vsebino navuka, ki se je pred zaobljiibov vršo te den. Vr.-
teli. To je jakost čistoče, ta vojska z nasladnostjov i te popolno premaganje. Ta čistoča, jakost čistoče je pa trojna: zagonska, dovinska i deviška.
Od zakonske čistoče pravi sv. Duh Bog: Zakonska postelja bodi čista." (Hebr. XIII. 4.) To telko pomeni, ka zakonski morajo sprejeti teliko dece, kak njim boža roka pokloni i to deco za Boga tudi odgojiti. Dvoje vsebuje zakonska čistoča: ogibati se ne samo prelomlenja zakona, ka je že samo v misli i želaj smrten greh, i to dvakrat smrten greh, ar je proti čistoči i proti zakoni, nego ogibati se tudi med sebov nerednosti, ka ne bi štela zakonska na svet dati teliko dece, kak njima je Bog določo. Zakon ne je vživanje nasladnosti, nego velika i teška dužnost, od Boga sprejeti duše za te zemelski žitek i te k Bogi spraviti za večni žitek.
Dovinska čistoča tudi dvoje predpisuje i to obprvim ogibati se vsakšega nečistoga nagnenja, kak ledični i obdrugim za Boga odgojiti njim dano deco, kak zakonski. Štera dovica tak dela, je vredna vsega poštenja po rečah samoga sv. Pisma „Dovice poštuj, štere so zaistino dovice" (I. Tim. V. 3.) to je če so čiste. Če so pa posvetne, so pred Bogom odurne, ar tak pravi njegova reč: „Dovica, šlera v nasladnosti žive, je živa mrtva" (I. Tim. V—6.) Je živa, pa li mrtva, pred štere gnilobov zakrivajo svoj obraz angelje i vsi pošteni liidje. K dovinskoj čistoči spada tudi tak zvana pokorniška čistoča, to je čistoča tistih duš, ki so spadnole v nečistost i za te krivi stopaj se po čistom i zataju-vanja punim življenjom pokorijo. Takšo čistočo je mela sv. Marija Magdalena, sv. Marjeta Kortonska itd. Lepa je zakonska čistoča, štera premaga vsa nagnenja, štera boži zakon v zakon-skom življenji zabranuje; lepša je dovinska i pokorniška čistoča, štera premaga popolnoma vsa nagnenja tel ovna po zakoni ali po povrnenji; ali najlepša je deviška čistoča.
Ka je deviška čistoča ? Sv. Ambrož odgovori z navukom sv. Cerkve: „Deviška čistost je nevražena popolnost i čistost tela." To je, ne vraži, ne oskruni se telo prostovoljno ne po sebi, ne po drugih, duša pa ostane čista, vse nečistosti rešena, štera bi [o znala smrtno raniti. Deviška čistoča je nadčloveča jakost i človeka napravi^ angelom spodobnoga, ki so čisti diihovje. Sv. Ciril J. pravi; »Čistost je več, kak človeča popolnost."Sv. Ivan Zlatovustni pa: „Cistost je angelska jakost, ar po njej je človek angelom spodoben." Pa ne samo spodoben, pravi angeo je. Poslušajte samo, ka pravi sv. Bazilij: „ Tisti ki čisto živejo, so angelje v teli." Pa nesam zadosta povedao: „Čiste duše daleč
prekosijo angele, ar se one v teli borijo, ka pa angelje nemajo" pravi sv. Cyprian. Pa še več vam moram povedati od deviške čistoče. Sv. Ambroža reči ešče moram omeniti i te spoznate, da deviška čistost ešče nad angelami stoji. On pravi: „Jakost čistoče je božega izvora, ar Bog jo je z nebe na zemljo prineso." Deviška čistoča je lastnost samoga Boga, je rožica, zaročnica Srca Njegovoga Sina. I da je z toga najvišišega mesta, zato vživa plačo tudi najvekšo. Siromakom v diihi Jezus da kraljestvo nebeško za plačo, lačnim i žejnim pravice nasičenje s tov, žalostnim večno tolažbo — a samo čistim samoga sebe: „Blajženi so čistoga srca, ar oni bodo Boga gledali." (Mat. V. 8.) Gledajte dušice, to ste, če ste čiste i to vas čaka, če čiste ostanete.
Od leta 1911. to je šestnajset let polaga že okoli sto tretje-rednikov zaobljubo sv. devištva ali čistoče dovinske i pokorniške za sv. Matercerkev. Namen zaobljube je razviden iz rečih zaobljube. „Srce Jezusovo pridi k nam tvoje kraljestvo." S temi rečmi se začne zaobljuba. To je nameri zaobljube, čistoga življenja, naj pride Jezušovoga Srca pravično, smiljeno kraljestvo v vsa naša srca, da se vsi povrnemo, posvetimo, zveličamo. Zato pa pravi dale zaobljuba „Bože Srce Jezusovo, povrni grešnike, reši vmirajoče, oslobodi verne duše vic." To je pa delo duhovnikov Jezušovoga srca. Zato se glasi v zaobljubi nadale prošnja za duhovnike i celo cerkev, ki jo tej vodijo : »Duhovniško Srce Jezusovo, posveti srca svojih duhovnikov, reši po njih naše duše, svojo cerkev pa zvisi popolnoma". Da te namen dosegnejo kotrige, položijo obljubo popolne čistoče na edno leto v roke BI. D. Marije i sv. Jožefa. Po narejenoj zaobljubi pa si zbudijo ešče ednok namen, zakaj so jo položili : „Jezuš Kristus, sin živoga Boga, svetlost sveta, molim te, za Tebe živem, za Tebe vmerjem. Amen. Vse za Tebe, najsvetejšo Srce Jezusovo/' Po toj slovesnoj izjavi pa prosijo, blagoslov sladkoga Srca Jezušovoga i pomoč Dev. Marije i sv. Jožefa na svojo zaobljubo, da jo bodo mogli verno držati. Kak vsaka, tak tudi ta zaobljuba je molitev i to posebno hasnovita molitev. To pa zato, ar je daru-vana za Matercerkev. Za Matercerkov moliti je najmre ne drugo kak ponoviti življenje Jezusovo na zemlji, kak trositi sad njegovoga trpljenja i bridke smrti, kak skriti se v tabernakl, tu moliti z Jezušovim Srcom ali pa se zdignoti do nebes i se tu pridružiti nebeškim korom i živeti njihovo življenje. I v nebi, i v hoštiji se ponavlja samo edna žela: „Srce Jezusovo, pridi k nam tvoje kraljestvo" po Srci Jezušovom pridi naše odrešenje. V te najsvetejši namen molite čiste duše nočnoden brez prenehanja, če
držite svojo čistočo. O le molite, o le držite jo! »Gospod potrebuje" (Luk. XIX. 30—31.) bole vašo čistočo, kak je na cvetno nedelo osličko. Če je za tisto proso, ka bi samo ednok sedo na njej, keliko bole prosi za čistočo, štero šče vekomaj gledati vu vas i po vas v vseh onih, šterim jo šče po vašoj ohraniti. Samo sodnji den bo mogo odkriti kelikim milijonom ste čiste duše pomagale k zveličanji, gda ste za Matercerkev daruvale svojo čistočo i kakšo plačo ste si stem zaslužile.
Marija spreobrne luterana.
Jezuit P. Weninger, misijonar v Ameriki, pripovedavle sledečo dogodbo : Na rnojem potuvanji v Ameriko sam v Parizi spoznao ednoga oficera. Bio je luteran, za ženo pa je meo katoličanko, štera je tudi deco vzgajala katoličanski. Kak sva se ednok pogovarjala od naše vere, mi je pravo : „Pri katoličancaj se mi to najbole dopadne, ka oni tak goreče častijo Marijo. Jaz sam luteran, pa itak jako rad poslusam, gda moja žena z decov moli: Sveta Marija, mativ boža, prosi za nas grešnike zdaj i v našoj smrtnoj vori! — Čtijte, ka se mi je pripetilo pred par leti. V varaši je nastala revolucija. General Bignau prijaha pred mojo hižo, naj idem pomagat red delati. Hitro napravim tešta-ment, vzemem slovo od žene pa dece pa hajdi za generalom. To je bio strašen den. Bio sam že večkrat v vojski, pa sam nikdar ne bio v takšoj nevarnosti kak zdaj med tov podivjariov vnožinov. Gda so fiičkale krugle mimo mene pa sam že mislo, ka de mi konec, mi je edino spomin na Marijo davao batrivnost. V najvekšoj zmešlingi sam pozabo na vse, celo na ženo pa deco, samo na Marijo ne i pun zavupanja do nje, sam molo v srci: Sveta Marija, mati boža, prosi za mene! . . . Na pravo i levo, pred menov pa za menov so kapali vojaki pa oficirje, samo jaz sam prišeo nepoškoduvani z gnječe. Marija me je rešila." Kesnej je te oficer zavrgeo krivo Luterovo vero pa postao katoličanec.
Najvekši križ zakonske žene.
Ne so gosta ali lagoja deca za ženo najvekša nevola, nego pijani mož. O, kelko bridkosti, svaje, žalosti, sramote, pohujšanje i škode napravia pri hiži to, če je mož, vert, oča pijanec. Celo morje skuz so že pretočile takse nesrečne žene ešče bole ne-
srečnoga moža. Dosta jakosti mora meti žena, ka zna te križ brez dvojnosti prenašati. V takšij bridki] voraj pa žena naj ne čaka tolažbe od iudi, nego edino od Boga. Glasoviti Windhorst piše: „Ednok je prišla k meni mlada žena s tožbov, ka- vec nemre živeti z možom, ar se on neprestano svajiivle pa se šče ločiti od nje." „Ka Vi delate, gda se mož krega?" sam jo pitao. „Ja, se razmi, ka tiho nemrem biti", je odgovorila. „Dobra žena — odgovorim — dajte si napraviti eden klečalnik, pa gda de se mož kregao, pokleknite na klečalnik pa se z Bogom pogovarjajte."
Ka bo kleti ?
Veliki dogodek za Marijin List. Obhajao bo 25 letnico prvi list „Vogrski Slovencov", prvi pobožen list, šteroga je naše slovensko ljudstvo pod vogrskim ravnanjom do rok dobilo. Nebroj milosti je teklo z toga pobožnoga lista na naš narod. V strašnih zburjavah i pokvarjenosti teh 25 let je naš narod pod vplivom lista ostao dober. On je bio desna roka našoj gorečoj duhovščini. On je bio zaistino „Marijin pas", kak naš narod božo dogo v nešterih krajah zove, Marijin pas, ki je vezao naše ljudstvo, Marijino deco vkup i držao pri njej, pri materi. Da te veliki dogodek s tistov zahvalnostjov moremo obhajati, kak smo ga dužni i kak je po sebi tiidi vreden, naznanim svoj načrt od toga. Prosim pa vse Marijine čestitele, prečastito duhovščino predvsem i vse goreče svetcke ljiidi, mladino i zakonske, naj me podpirajo, da svoj načrt morem na najvekšo božo
čast izpelati. Moj načrt je te:
1)	K leti bi vu vsakoj fari meli oneiste tri dni tndnevmco. Ta tridnevnica bi družila eutharistični i Marijanski kongres. Govori ali predge bi zato vsebuvale dva predmeta: Marija i Jezuš v oltarskom svestvi ali po Mariji k Jezusi. Povsod sktipno obhajilo i procesija z Najsvetejšim, po šteroj bi se pred Najsvetejšim posvetili vsi Mariji i z njov Jezuši. To bi se vršilo povsod vednako. V Črensovcih, kde je prva številka M. Lista lzišla, bi pa na zadnji den bilo še veliko javno zborovanje i po njem velika verska manifestacija z cerkvenim koncertom.
2)	Predgarje bi povsod bili poleg domačih gospodov i drugi gospodje duhovniki, ki bi pomagali tudi spovedavati. Menše fare bi dobile edno pomoč, vekše dve, tri. Gospodje bi vse brezplačno
opravili, t?k bodo oprošeni. Prehrano i stan njim pa drage volje dajo prezplačno naši gospodje duhovniki. Predmet govorov bi določili sporazumno z višešnjov cerkvenov oblastjov, šteroj celo zadevo predložimo.
3)	Vsaka fara naj ustanovi en odbor do konca juna toga leta, šteri bo celo stvar vodo i poročo osrednjomi odbori svoje zahteve, proso pojasnila itd Osrednji odbor bo v Črensovcih i tvorili ga bodo duhovniki i farniki te i sosednih far, ki ležej pridejo vkup. Prosimo g. duhovnike, naj do konca juna ustanovijo te odbore i to javijo z imeni odbornikov na uredništvo M. Lista v Črensovce. Odbor naj sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika i blagajnika. Osrednji odbor se tudi more sestaviti v tom časi i more meti več članov kak farni odbori po potrebi poslov, štere prevzeme.
4)	Vsaki odbor naj širi troje : a) molitve i sv. obhajilo v namen, da se tridnevnica obnese na najvekšo božo čast i Marijino diko, b) naj pobira prostovoljne dare, da se pokrijejo potroši poštnine, okinčanja cerkve, tiskovin i vsega, ka brezplačno ne bomo mogli dobiti, c) naj se pobriga za širjenje M. Lista, ka v leti 1929, kda bomo 25 letnico obhajali, ne bo katoličanske hiše, gde ne bi bilo M. Lista. To veselo poročilo ščemo najmre v Rim sv. Oči javiti i pri toj priliki prositi od njih blagoslov na vse naročnike M. Lista.
v
5)	Siritelje M. Lista so častni člani vsakoga farnoga odbora kak i osrednjega i oba podpirata posebno pri širjenji M. Lista pa tudi pri celoj slovesnosti.
6)	Podrobnosti od cele slovesnosti bo izdelao osrednji odbor z pomočjov farnih odborov, ki bodo od vsega obveščeni i oprošeni z ednitn, da dajo svoje misli v toj lepoj akciji.
Ar se mi ide jedino i izključno samo zato, da vredno počastimo našo dobro nebeško mater, Nevtepeno Dev. Marijo i po njej odičimo njenoga božega Sina, našega miloga zveličitela, prosim vse preč. g. duhovnike i vso našo verno ljudstvo, naj me v tom velikom deli pomagajo.
Marija bodi z svemi nami!
Beograd, 1928. febr. 11. na den prikazni Nevtepene Dev. Marije.
KLEKL JOŽEF vrednik M. Lista.
Večni posvet.
Premišlavaj te večni posvet tvoje ceikvice! ... On je nemi prijateo Jezusov i euharistijskih duš !
Večer je! Cerkev je prazna, nišče več ne kleči preJ tabernaklom . . . ali mala lampica širi mile trakove po hrami božem . . . skromno ^razsvetlile mala vratica tabernakla i zdi se, kak da bi želela notri, da bozan-skomi piiščavniki pošepeče :
Gledaj, nesi sam, jaz verostiijem s Tebom ! —
Kda verniki zapuščajo sveti hram pa se ra^dejo, ok^epleni z molit-vov i lubeznijov, vrnevši se k spojim vs ikdenešnjiin brigam i boibam.on jih šče pri izhodi ednok pozdravlja: Idite, b-golubni, idile zdaj na svoje delo, kde vas čakajo skuze i znoj; jaz tU ostanem, da v vašem imeni verostiijem; ali pridite i vi znova kem prle sem.
A kaj je vendar cerkvica brez večnoga posveta ? Nt-je li kak telo brez duše? I nehoteč išče oko vernika te mali plamček včasi kak stop1 v sveti hram boži, pa či ga ne najde, se njemi zdi, kak da čuje v aotrašnjosti svojega srca hladen glas, kak razočaranje, ki memi veli: Tvoj Zveiičar tu ne prebiva ! Lehko so tam nagomilene najčudnejše umetni sti, ali ka valajo vse te i driige umetnosti,-če je ne oživljava Nvetloba te male lam-pice. Če človek s svojov umetnostjov šče prestopiti piag naših hramov, da moč svojega znanja položi v službo proslave Božanstva i naših cerkev, neje. niti najvekši razum sposoben, da \dihne v mramor pravi izraz i da prenese na platno istinsko živlenje, če na vse to ne meče čarobni posvet svoj te trepetajoči plamenček.
O ti mili, večni posvet ... ti si meni oko božanske lubezni, stera prevzema najglobokejšo notrašnjost duše moje, da isp ta njene skrivnosti: lubezni, štera osvaja moje srce- i budi v njem najnež:iejša ču.tva! Ti zmirom mučiš, a vendar kak gučiš! —
Či sam po suši svojega živlenja postao gltibi i nemi za vse, v tebi je moč, ki me hipno zbudiš iz toga dremanja i mi s tulažbov oblažiš bridkost živlenja. I kda se mi zdi, da je vse za me vmrlo, šče, kak da je i sam Jezuš izpred očih moje vere premino — ti, oj diagi posvet, — da ti mi jedino šče ostaneš! ... ti si vedno tu, da me batriš ; „Ne boj se nikaj" — mi piaviš na svoj način, — „ne boi se nikaj!" Nt- je vse končano za tebe v tvojem živlenji . . . Jezuš je šče zmirom tu!
I kde najde pesnik močnejši polet, kak pri tebi? Kde more pesniku vanje lehkejše širiti svoje peroti ? . . . Je li za tebe pesnik, za tebe pesnikuvanje kaj lepšega, zvišer.ejšega, kak je te priprosti večni posvet? Zaistino je mili posvet, ki nam ga pcšila daleka zvezda na nebi sUnčeni trakovi, ki obsijavajo našo zemlo, majo v sebi nekaj liiboga, nekaj močnoga. Ali kde bom pri vsem tom najšeo ono nekaj posebno^a nekaj, ka guči srci, kak to najdem pri tom miglajočem večnom posveti' ki lebdi med nebov i zemlov v siromaškoj hižici mojega srca. Bi mj li moglo dati ves žar sunca, ves sijaj zvezd tisti mir, tisto navdušenje i svetlobo, kak mi da večni posvet v svetoj tišini skromne moje cerkvice?!
O kak si močen večni posvet! Povej mi, keliko je že skuz preteklo na tvoj pogled, koliko src se je omečalo v tvojoj bližini . . . ?
O ti sladka pesem večnoga posveta ! . . .
Kda se šče molitev posušiti na viistaj od truda i nerazpoloženja, ta mvala lampica ma šče izda skrivnostno reč, štera zdigavle potrto dUšo. „Šče samo kratko molitvico !" rata ona, „tvoj Jezuš je tu, On te tak rad posluša 1" I trudna duša se poprime i dale moli.
Ona zna dati tudi dobre tanače . . . zna tolažiti, opominati . . . Na krači, v njoj je skrivnostna neomejena moč, je kak angeo, koga je Bog poslao z nebe z nalogom, da brani čast Njegovoga svetoga taber-nakla, da duše vzdrži biidne i da njim vlevle tolažbo v njihova srca.
Večni posvet je predvsem od cerkve predpisano znamenje, da je Jezuš navzoči med ljudmi, ali on je tiidi živi. dokaz vere katoličanov v najglobšo i najvekšo skrivnost božanske ljubezni.
Večni posvet je tudi slika duše v njenom odnošaji, ki ga ma do Zveličitela v olt. svestvi. Kak lepi navuk najdemo v njoj : kak neprestano izgorevle i se troši pred Jezusovim svetim tabernaklom . . . kak je tiho i samotno njegovo delovanje . . . kak je častna njegova služba . kak je bluzi svojega Zveličara . . . kak je ponižna i priprosta njegova zviinejšnjost . . celo njegovo bitje ... o kolika vretina tolažlivoga i zvišenoga premišlavanja ! . . .
Ka vse nebi dala vnoga duša, če bi se mogla za njega brigati, če bi se smela pogostoma približati, ga oskrblavati, ga nositi v roki med nebov i zemlov, pa če glih samo za par minot — živa slika od sveta odtrgnje-noga srca, štero se po Euharistiji zdigavle k Bogi.
Iz knjižice „Vječno svijetlo" — poslovenio: Bogoslav.
Društva i zveličanje.
vin.
Bratovčine nam olejšajo poi zveličanja ob 3) po molitvi i 4) po sprejemanji svestv. Tive dve točki vzemimo vkup, ar vkup spadata. Obe kažeta na vretino, iz štere se žejna duša napoji i gladna okrepi, obe kažeta i vodita k milošči. Pa obe se napunjavate z edne iste vretine, z Je-zušovoga Srca ; pa obe sta tak tesno zvezanive, ka edna brez druge živeti ne more. Molitev je mrtva, če presveto Oltarsko svestvo ne leva svojega življenja na njo, i sveto prečiščavanje bo vmrlo, če dfiše ne pripravlja goreča molitev na nje.
Nišče se nemore zveličati brez bože milošče. Nišče pa ne dobi bože milošče, ki ne moli i k svestvom ne hodi. To je Kristusov navuk. Mili naš Zveličar nas vči od molitve: Prosite i dobite. (Mat. VII. 7.) Od sveto-ga obhajila pa pravi: „Brezi mene nikaj nemorete včiniti". (Jan. XV. 5.)
Molitev i svestva, Jezušovo presveto telo i prošnja do njega nam jedino moreta spraviti miloščo, brez štere se nišče ne zveliča. To dvoje je zapovedano: moliti i k svestvom hoditi, nikdar pa ne bratovčina. A ar bratovčina predpisuje molitve, ar ta priporoča gosto sv. obhajilo, zato je sredstvo, štero nam v najvekšoj meri olejša pot zveličanja, naj mi samo verno spunjavamo njene dužnosti, naj mi samo goreče molimo i se pre-čiščavamo, kak ona žele ali predpiše po svojih pravilah. Tretji red, Marijina družba, Srca Jezušovoga i Marijinoga bratovčina, skapulerska i rož-novenska, sv. Terezije, sv. Tomaža, sv. Oršalije itd. itd. vse te bratovčine so nam na pomoč pri zveličanji i to na tem vekšo pomoč, kem bole goreče molimo i kem bole vredno se prečiščavamo. Ne dobimo zato več milošč, če sem v Marijinoj družbi ali Srca Jezušovoga bratovčini ne pa v v druge menše bratoovčine. Ne. Bratovčina sama kak taksa ne deli milošč, nego nas samo vodi do vretin milošč, do molitve i do svestv, do svetoga preč.iščavanja predvsem. Od nas je potom zavisno, kelko si mi z teh vretin zajmlemo. Ta najvekša bratovčina, štera velko parado špila v raznih procesijah, mi zna najmenje milošč spraviti, ta najmenša bratovčina, štere dužnost je mogoče komaj edna Zdrava Marija na den, pa najvekše. Od mene vse zavisi kak zvršavlem dužnosti bratovčine, kak molim i kelko-krat pa kak se pračiščavam. Zavrčti, omalovažiivati zato ne smemo niedne bratovčine ravno tak ne, kak samo nešterne držati za prave. Vse ka je cerkev potrdila, je pravo. Vse cerkvene bratovčine majo v sebi to neizmerno vrednost, ka nas vodijo k vretini milošč, k molitvi i svestvam. Zato pa poštiijmo vse, zvolimo si pa tisto, štera nam najbole vgaja i njene predpise držimo verno, ka si z njimi olehšamo pot zveličanja. (Dale.)
Pismo mladencom.
Naj mi bo dovoljeno, da ešče ednok spregovorim na lepo vabilo „Prijatelovo". Od gostoga sv. obhajila ka pravi, je navuk Kristusov. Ka mladence gostokrat i skupno vabi k njemi, je vse hvale vredno. Vabi je štirikrat : v posti, v maji, oktobri i 8. decembra. Naj mi bo dovoljeno, da pristavim svoje misli k tomi, predlogi. Jaz mislim, da bi bilo najboiše določiti ne samo mesece, nego tudi den v meseci, gda bi dečki skupno pristopili k sv. prečiščavanji. Tak majo na priliko dečki i dekle črensovske fare določene dneve, gda pridejo vsaki mesec. To je zato potrebno, ar ovak se bo spoved v meseci telkokrat odlašalo, ka na zadnje voostane. V začetki meseca de dečko pravo: o vej ešče man čas celi mesec i tak de gučo do zadnjega tjedna. Zadnji tjeden pa najde nekši žrok ka ne de šo k spovedi. Pa določenje dneva je
po mojem tudi z driigoga razloga priporočljivo. Če se poišče primeren god, bo te po samoj svojoj vsebini ali skrivnosti vabo mladino, da bo prišla k spovedi i to goreče opravila. Vsa pre-Čiščavanja pa bi se lehko vršila v nedelo ali svetek; dva-tri dni naprej bi se spovedavalo pred njim, ka bi vsi na vrsto prišli, če v soboto večer ali pred svetkom večer vsi se ne bi mogli spo-vedati. More se tudi računati z delom i močjov duhovnika i z potrebami ostalih farnikov. Ali na leto šliri nedele mladini posvetiti ne samo ka juš ma i ta i duhovnik, nego vsaki goreči farnik se bo tomi ttidi veselio. Oktobra je god Rožnovenske kraljice, sv. Ferenca, sv. male Trezike, Angelov čuvarov. Ne bi bilo dobro 4 te zadnji god si zvoliti za spoved odnosno nedelo po njem ? V posti bi pa jaz opusto skupno spoved, te naj ide vsaki kda more, nego mesto posta naj na zadnjo fašensko nedelo bo skupno obhajilo, tisti den, gda mladina največ greši po sveti. — V maji je god Marije pomočnice — bi te den mogoče določili? Ali pa bi lehko boše bilo juna 21. na god sv. Alojza. Ali na god sv. Stanislava ?
To so moje misli. Majo pa tudi drtigi svoje. Vsaki naj svoje pove, ka se ščistijo, zvežejo na zadnje v eden šopek pravil i prinesejo tisti sad, šteroga vsi želemo pri nameravanom drflštvi za mladino.
Gda te svoje misli odkrivam, prosim „Prijatela", naj pove svoje ttidi gledoč na odstranitev nevarnosti pri mladini, kak so: krčme, plesi, slabi časopisi i nočna tepešija.
Starejši duhovnik.
Od „Doma sv. Frančiška".
Pod tem naslovom bomo, če le mogoče, vsaki mesec poročali od vsega, ka se tiče postavljanja prepotrebne sirotišnice „Doma sv. Frančiška,, v Črensovcih.
Za zdaj nam je sledeče za javiti:
1.	Pogodbo z šolskimi sestrami smo sklenili januara 12-ga. Ta pogodba da šolskim sestram pri sv. Petri poleg Maribora lastninsko pravico nad zemljov od dva pluga, šteriva smo kupili od Horvat Kate i sestre Tone pa od Salaj Martina i žene Hoz-jan Kate z Črensovec v tabli „za kopinjom".
2.	Febr. 11. na god prikazni Nevtepene Dev, Marije sem dobo dovoljenje od ministrstva znotrašnjih zadev, da smemo po
celoj SHS. državi pobirati milodare na „D<>m sv. Frančiška" k leti do 11. februara.
3.	Oprosili smo po sklepi odbora naše goste na gostiivanjaj, naj se pri dobroj voli ne spozabijo z doma sirot. 1 prošnja odbora ne je bila glas v puščavi kričečega, v lepom broji so se odzvali njegovomi vabili gostuvančarje. Najlepša hvala vsem, dokeč ne objavimo darovnike.
4.	Če gostiivanje mine, ne mine krstitje, ne pokop, ne pogodbe pri odaji zemlje, pova, stvari. Pri vsakoj priliki mislite na sirote, štere potrebujejo en dom.
Predsednik odbora za zidanje „Doma sv. Frančiška".
Na Kalvariji.
Križ stoji na vrhi Golgote i tam na njem visi v krva eči ranaj od vučenikov ostavleni i od krvnikov razmesarjeni Kristuš. Jokanje nebeških angelov odmeva po zraki, a strsnjena narava se s kmičnov žalobuv vde-ležiije njegovega bolečin punoga smrtnoga boja.
Ešče edna reč: „Spunjeno je" ... i dokončana je v najstrašnejšoj formi najblagoslovlenejša zgodba svetovne zgodovine. Sin boži zavrženi, z ranami obsipani, s krvjov obiejani visi na križ ! . . . vmerje za nas na križi! . . .
Zmagajoča lubezen s slavnostjov odhaja s krvavoga smrtnoga bojišča i na robski lanc zveže premagar.oga šatana. Ar tam, v tisti strašni minotaj je zmagala lubezen, žnjov je zmagao Bog.
I te se je lubezen podala po sveti na slavno pot zmage. Sebov je vzela trplenje, kak spomin svojega dugoga i žmeino^a b. j;.. Da potem v trplenji naj dozoreva lubezen, v liibezni pa naj trplenje sladko bo.
Lubezen i trplenje, tevi dve jakosti sta se zjed nilt za vsikdar. Na bregi Kalvarije sta obimnole edna drugo. Novi s^et, nove liicii sta začnoli gojiti, šterim sta to dvoje dali; lubiti i trpeti!
Tak je Kalvarija postala srednja točka odkiiplenomi človečemi živlenji. Tu odnet je razsijala v vsaki kotiček velikoga sve a toplota liibezni; segrela mrzle liidi, ofrišila je i bistrejše bitje spravila v njihova srca.
Obnovila se je farba zemle. Grešen človek je po nebesaj začno hrepeneti. Na zemelsko griidje prikeljeno pubvost je goripodi-gno na Kalvarijo, i tam je zagledno i najšeo sveti križ i v njem neizmerljivo usodo svojega živlenja: liibezen i trplenje. Zarazmo i spozno je. da brez toga dvojega nemre "biti blaženi. Lubiti i trpeti, to je tok njegovoga živlenja !
Kalvarija, je postala gorečcj, živeti-vmreti g"t"Voj liibezni delavnica, a po ltibezni pa šola dobrovolnoga trplenja. Ta delavnica i šola sta
predelale i obnovile vnogo src, prečistile i odgojile že neštevilno duš za nebeško domovino.
I resan je tok človečega živlenja: lubiti i trpeti!
Dostakrat nas nečakano obišče križ nesreče pri zdravji, gospodarstvi, ali kakša druga nevola pride na nas. Srce nam rano dobi od toga križa. Ovo, gotova je Kalvarija, či liibezen mamo !
Ve je skušano moč ljubezni pokazala nam v punosti Kalvarija našega Zveličitela, štera je bila bole po lubezni, kak po trplenji posvečena za „KaIvarijo".
Ta zemla, skuzna dolina de tiidi samo tak prava naša Kalvarija, či z lubeznostjov trpimo. Či nam od trplenja doblene, pekoče rane zvisi i posveti s svetoga križa sijajoča nebeška liibezen.
I te nam vroč na nebeške lubezni rane trplenja za neob^iitlive včini. Ne bomo se tožilv nego obinemo pa si k srci stisnemo križ. Se navčimo v šoli križa to : Človek trpi i liibi ! Te boš ti na svojoj Kalvariji tiidi zmagao !
Prestavo: BOGOSLAV.
Obljube Srca Jezušovoga.
iii.
„Tolažo ie bom v njihovom trpljenji". Tretja obljuba Srca Jezušovoga se tak glasi. Časti Srce Jezušovo, pa potolažen boš. Ali mogoče ne potrebuješ tulažbe ? Čeravno bi ti trdio to, ne bi meo prav. Ne bi meo prav, ar Bog, ki je večna istina, nači svedoči. On najmre pravi v Sv. Pismi glej dvoje, ka ovrže tvojo trditev, da ti ne potrebuješ tolažbe. Prvo se glasi: „Vojska je človeie življenje na zemli". (Job. VII. 1.) To drugo pa: „Določeno je ljudem, da ednok vmerjejo". (Hebr. IX. 27.) Borba v življenji i na konci toga smrt spravi v človeče malo srce telko skrbi, brige, žalosti, bojazni, pač trpljenja, da če nikaj zvunrednoga ne bi prišlo na njega, bi ga že to samo moglo spraviti do spoznanja: obviipati morem,
če nigde ne pomoči. Pa so šče zvilnredne poteškoče. Z temi je vse prepleteno naše življenje. Betegi, nagla smrt naših dragih, ogenj, toča, povoden, boj, neprijatelje, duševne skušnjave i nemiri itd. itd. nam na teliko zagrenijo življenje, da se nam tak vidi, ka je ne moremo podnašati, če od nikoga ne pride pomoč. — I ta pomoč, ta zaželjena pomoč je prišla. Ta pomoč je prisijala iz odprtoga Srca Jezušovoga i se je sipala na boleče, keleče rane naše duše. Njegovo Srce je obljubilo to pomoč, gda je obljubilo tolažbo svojim častilcom. I to tolažbo On tiidi da. Da ka je Srce Jezušovo? Srce Sina božega: sama večna blaženost. Sama blaženost, ki je večna sreča vseh zvoljenih v nebesaj, to Srce je naša tolažba. Ne prazna reč, nego vtelovljena istina. Tisti obljublja tolažbo, ki je sama tolažba, sama sreča, sama radost, sama neba. Dušica, trpeča dušica, ne moreš nositi rane, štere Srce Jezušovo ne bi moglo zvračiti. Zato pa časti je i viipaj se, ono te bo vsikdar potolažilo, potroštalo.
* X
Svetrga Jožefa, Cistoga moža Matere bože god je 19. toga meseca. Opravimo njemi na čast za svojo srečno zadnjo v8ro edno devetdnevnico. Marca 25. je spomin poprijetja na-šoga miloga Odkiipitela. Den zahvalriosti nam bodi te svetek!
—	Turnišče. Stari farof so kupile šolske sestre od sv. Petra pri Maribori. Gda se novi farov gorpostavi, se naselijo notri i odprejo šolski vrtec (ovodo) pa gospodinjske tečaje. Velikoga pomena }e to v verskom pogledi ne samo za samo Turnišče, nego ešče za širšo okolico.
—	Belgrad. „Glasnik", mesečnik beogradskih katoličanov v svojoj prvoj številki t. 1. zanimive podatke pokaže od razvijanja katoličanstva v Belgradi i po Srbiji. Sam Belgrad ma že tri fare: 1) Kristuša kralja — vodijo jo svetcki duhovniki — 2) BI. D. Marije — vodijo jo francuzki redovniki Assumpcionisti — i 3) sv. Antona — vodijo jo Frančiškani. V teh treh farah je v preminočem leti rojeno 568 dece ; pri zdavanji je bilo 312 parov, vmrlo jih je pa 333. Meseca decembra je dobila farna cerkev Kristuša kralja nove orgole, štere so koštale 120 jezero dinarov. — V cerkvi BI. D. Marije, štera je najvekša, se zbira bole prosti narod, naše Medjimurke zahajajo sem i držijo domačo navado, pred litanijami pope-vajo, litanije pa skupno popeva cela cerkev, kak je i pri nas navada. Deklice se počakajo na vulici i tak skupno kak en regement ido vu cer-
kev. Jako lepi red. — V toj cerkvi so bile kak i v Črensovcih do sveč-nice gorpostavljene lepe jaslice.
—	V Srbiji, kak više imeniivani „Glasnik" piše, se je z velikov goreč-nostjov obiskala i potrdilaraztepena čredakatoličanov okoli Božiča. Jako lepo razvito versko življenje je v Nišj, kde je bila do najnovejšega časa jedina kat. fara v Srbiji. Plebanoš so dr. Perič. Zdaj je pa že zviin Belgrada i Niša več katoličanskih far po Srbiji, kak na priliko v Smederovom, v Kraguje-vaci itd. Na vnoge stotine kilometrov je edna katoličanska naselbina od druge oddaljena i naši goreči duhovniki so pozabili na vse triide i napore pa obiskali k Božiči svoje razstrošene ovčice, da njim prinesejo, kak negda Angelje pastiram, veselo Glorijo. Više imeniivani niški plebanoš so napriliko denem, zapustili svojo faro i dec. 22. šli v Užice mešo služit, gde so prečistili troje decej par dijakov. Na prvo obhajilo pa še čaka 21 dece. — Dec. 23. so v Cački služili sv. mešo za 8 dijakov i njihove roditele, ki vsi so se prečistili. — Na Božič so te gospod doma v Niši meli po-nočko, drugo mešo v Novoj Božurni poleg Prokuplja, velko mešo pa pali doma v farnoj cerkvi. Frančiškan de. Fra Kazimir Ivič so ponoč-nico služili v Paračini, drugo mešo v Senjskom Rudniki, tretjo pa v Ravnoj Reki. — V Kruševci so vse tri sv. meše služili dr. Fra Angel Kaič v fabriki za vagone. — Nadale so naši goreči gospodje obiskali ešče sledeče kraje i okrepili katoličanske vernike z božov sliižbov : Resavski Rudnik „BareK, Belgijski Rudnik pri Aleksinci, Rudnik Jerma pri Caribrodi, (ali tii nese'je mogla obdržati, ar se je med potiivanjoin duhovnika proga pokvarila), Rudnik Tresibabi pri Knjaževci, Leskovac, Vranje, Zaječar, Negotin, Smederovo, Velika Plana, Požarevac, Kostolac, Petrovac, Kragujevac, Šabec, Smederovska Palanka, Bor, Rtanj, (tii dela 400 slovenskih riidarov) Bogovina, Valjevo i Makiš. — Dnesden je pokvarjeni svet, ali v to pokvarjenost sveti i v toj pokvarjenosti da bogoljiibnim dušam tolažbo ljubezen Jezušovoga Srca. To Srce ne nas je zapustilo, to Srce nas ne bo pozabilo. To Srce bo zbujalo duha svoje gorečnosti do svojih ovčic v vseh zmotniavah pokvarjenoga sveta. Viipajmo se ! To nas vči gorečnost više opisana, štera je obiskala raztepene katoličanske ovčice za božič po Srbiji. Hvala ti Presveto Srce Jezušovo.
—	Nova svetnica. V Glasgovvi na Angleškom se na grobi pokojne sestre Margete Sinclair godijo veliki čudeži. Mrla je pred tremi leti. V tom časi je na njenom grobi ozdravi4o v ednom hipi že dosta velikih betežni-kov. Zdaj se dela na to, ka jo sv. Cerkev prište med svetnike.
—	Prvo mesto v tom, ka je dalo največ duhovnikov, je varaš Ceanuri na Španjolsko m. Dalo je svetoj Cerkvi 139 duhovnikov pa 94 sester. Leta 1924 so šče vsi živeli. Varaš ma samo telko prebivalcov kak naša Sobota, to se pravi 3000.
—	Drugo mesto v tom je Haluin na Francozkom. Ma 12 jezero prebivalcov. Dalo je 109 duhovnikov i redovnikov (redovniki so tisti, ki živejo v kloštri) pa 144 sester ali nun. Vsi tej delajo za sv. vero.
—	Pri nas pa ? Naša cela krajina ma zdaj živečih duhovnikov samo 25. Tii smo računali tiste, ki so istinsko rojeni v Prekmurji i so svetni, to je, iz sombotelskoga semenišča, pa delujejo doma ali v tujini. Poleg toga je naš kraj dao 12 salezijanskih duhovnikov, šteri pa so razdeljeni po zavodaj v domovini ali indri. Zanimivo bi bilo zvediti, kelko je ešče
duhovnikov z drugih redov, tak tiidi kelko je nun z našega kraja. Gda dobimo vse te podatke, je bomo naznanili. (To bo za naš kraj veselo poročilo. Vr.)
—	Plemenito delo. Eden mehikanski bogataš ie pontido vse svoje imanje za vzdržavanje semenišča, v šterom se bodo vzgajali mladenci, ki postanejo diihovniki, da kesnej po revoluciji odidejo v domovino. V toin semenišči bo 180 bogoslovcov. — Na Belgijskom v Louvaini je velki.zavod, v šterom amerikanski pušpecje vzdržavajo dosta dijakov i bogoslovcov za svoje piišpekije. Med njimi so tiidi 4 Slovenci. — Kak znamo, so v Istriji Hrvatje, nego po vojski je prišla pod Italijo. Za tiste lrnačke dijake so v Zagrebi dali lepo hišo, v šteroj se vzgajajo. — Na Hrvačkom že več let obstoja „Društvo za zidanje konviktov" to se pravi zavodov za dijake. Takših zavodov so že dosta goripostavili po vekših varašaj. — Tak se dela indri. Mi nesmemo zaostati, nego pomagajmo postaviti „Martinišče" !
—	Obletnica koronanja sv. Oče, Pija XI. Februara 12. se je vršila po čelom kat. sveti. Vs?ki duhovnik se je sporreno z Kristušovoga namestnika pri sv. meši i gcreči verniki so molili za njega. Šesto leto je letos njihovoga koronanja. Povsod, gde majo sv. Oča svojega zastopnika, tak zvanoga nuncija, so se pri tom priglasili zastopniki, poslaniki raznih držav i pri toj priliki izrazili svoje dobre žele sv. Oči. V Beogradi je tudi tak bilo. Pa poleg konzulov, poslanikov so se v Beogradi zbrali še vnogi driigi katoličani i katoličanke, deca, šolarje, poslanci, ministri k čestitanji, ka je g. nuncija jako razveselilo. Štiri sobe so napunili ti gostje i g. nuncij so po navadi vsem ponudili malo jiižine. —
—	Kak je nastala fara v Smederovom v Srbiji ? V „ Glasniki" opišejo to beogradski g. plebanoš. Leta 1920. neki večer dcbijo telegram, naj idejo taki v Petrovac poleg Požarovca, ar je tam edna ženska smrtno obolela. Driigi den zajtra taki se podajo na pot z ladjov, potem z želez-nicov i prido popoldnevi ob štiraj na mesto kde je bila betežnica. To spovejo, njoj dajo slednje mazanje i zatem obiščejo katoličane, ki so bili večinoma iz Janjeva bališje, veliki sirmaki. Pripravili so večerjo ti sirmaki svojemi duhovniki: sir i papriko z kriihom. Po večerji so pa šli k spovedi, 20 se jih je spovedalo. Zaten* so šli počivat, plebanoš i dva bališa so v ednoj sobi počivali. Po polnoči ob treh so že sta-nolii, sobo zračili i na stoli sobe so pripravili oltar. Ob štiraj je bila sv.. meša, predga i prečiščavanje. Vsi so prišli, niedna duša neje ostala doma. Ob pol šestih so šli g. plebanoš že nazaj v Beograd. Drugo i tretje leto je bilo že več ljudi pri meši, priselili so se najmre delavci i uradniki i sv. meša se je služila v lepoj sobi ednoga nastavljenca pri mlini. Dnes je pa že lepa fara v Smederovom, kama spada i Petrovac. — Takše sade rodi katoličanstvo, če je goreče.
—	»Misijonar" je ime knjigi, stera je pred kratkim bila na svetlo dana. To je tak lepa kniga, ka se človek more večkrat razjokati, gda jo čte. Piše, kak se je eden bogat mladenec odločo za diihovski stan, pa potem odišo kak misijonar v Afriko. Kniga ma više 150 strani pa košta 15 din. Dobi se v Martinišči. — Tu se tiidi dobijo molitvene knige, čisle, škapuleri, cecva itd.