vsak petek izide I Gorenjska
■m/       I Ba"£
M   W OK NO I...................^
ELEKTRONSKA BANKA
hltp: \\\\\v.gbkr
DO 31, 01CEMBRA W 3 TOISTOPNINEN« (sicer v viStni 4.950 SITI
IMGLAS
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 91 - CENA 180 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 18. novembra 2003
Jubilej teritorialne obrambe
Srečanja veteranov vojne za Slovenijo se je udeležilo več kot 400 članov. Združenje veteranov že dve leti čaka na spremembo zakonodaje.
Bled - Letos mineva 12 let od odhoda jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije, 85 let od konca L svetovne vojne in 35 let od ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije. Tri pomembne obletnice, trije mejniki slovenske zgodovine, ki so se jih minuli četrtek spomnili na srečanju gorenjskih območnih združenj veteranov za Slovenijo.
Foto: Gorazd Kavčič
Prvega gorenjskega srečanja v blejski Festivalni dvorani se je udeležilo več kot 400 članov gorenjskih območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo: Kranj, Radovljica - Jesenice, Škofja Loka in Tržič. S slovesnostjo so se spomnili tudi vloge in pomena teritorialne obrambe pri osamosvajanju in ustanovitvi Slovenske vojske. Slavnostni govornik, general Janez Slapar je dejal, da naj bi bila Slovenska vojska dostojna naslednica teritorialne obrambe, ki se je pred osmimi leti preimenovala v Slovensko vojsko, skozi leta pa jo je oblikovalo več kot 100.000 pripadnikov in pripadnic. Njene korenine segajo v leto 1968, ko je bil ustanovljen Štab za splošni ljudski odpor, njegov
Spomin na zdravnika in humanista
Letošnji Pintarjevi dnevi so bili posvečeni kranjskemu zdravniku in humanistu dr. Karlu Petriču. Pintarjevo plaketo je
prejel prim. Mario Kocijančič.
Kranj - Pintarjeve dneve, šesto srečanje zgodovinarjev medicine Slovenije, ki so bili minuli petek v Kranju, so pripravili Institut za zgodovino ljubljanske medicinske fakultete, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije in Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva, posvečeni pa so bili spominu na znanega kranjskega zdravnika, higienika in humanista dr. Karla Petriča (1900-1944). Ob tej priložnosti so mu na pročelju Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj odkrili spominsko ploščo.
Dr. Karel Petrič se je rodil na Jesenicah, končal gimnazijo v Kranju, študij medicine pa je začel na Dunaju in končal v Zagrebu. Po enoletnem zdravniškem stažu se je zaposlil kot zdravnik v Higienskem zavodu v Ljubljani, leta 1933 pa je prevzel vodstvo omenjenega zavoda in vseh higienskih ustanov v Dravski banovini. Na svoji izjemno ustvarjalni, vendar kratki poklicni poti je bil imenovan za direktorja Zdravstvenega doma Kranj, imel je tudi dovoljenje za °pravljanje zasebne zdravniške prakse, v Kranju pa je veljal za Priljubljenega zdravnika. Med vojno je odšel v partizane, vendar je že po enem mesecu tragično umrl v Zgornji Trebuši. Njegovo strokovno delo so na letošnjih Pintarjevih dnevih predstavili prim. Mario Kocijančič, Franc Urlep, Ana Krater - Starman, Vida Košmey -Beravs in doc. dr. Zvonka Zu-
Spominsko ploščo so odkrili: prim. Mario Kocijančič, kranjski župan Mohor Bogataj in v.d. direktorice ZZV Kranj mag. Irena Grmek Košnik.
panič - Slavec. Izjemnemu človeku in zdravniku dr. Karlu Petriču so odkrili spominsko ploščo, slovesnosti sta se udeležila tudi njegova sinova Drago in Marko Petrič z družinama, izšel pa je tudi zbornik o njegovem delu in življenju. Prim. Kocijančič je ob tem dejal, da prihodnost medicine ni v zdravljenju, ampak v higieni, zgodnjem odkrivanju bolezni, kar je dr. Petrič že v svojem času pogosto poudarjal. "Ponosni smo-lahko na izjemnega zdravnika
in humanista, ki seje daroval in izgoreval za javno zdravje," je dodala v. d. direktorice ZZV Kranj mag. Irena Grmek Košnik. Na Pintarjevih dnevih so podelili tudi Pintarjevo odličje, ki gaje za življenjsko delo na področju zgodovine medicine in za ohranjanje zdravstvene kulture prejel prim. Mario Kocijančič, ki je dobra štiri desetletja delal v kranjskem zdravstvenem domu.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
VELIKA NAGRADNA IGRA!
OD 15.9. DO 31.12.2003
080 22 60
prvi poveljnik pa je bil general in narodni heroj Bojan Polak Stjenka. Na srečanju so se z minutnim molkom spomnili tudi tistih, ki so med osamosvojitveno vojno izgubili življenje, v avli Festivalne dvorane so odprli pregledno razstavo o delovanju Teritorialne obrambe Gorenjske v letih od 1968 do 1992, v kulturnem programu pa so sodelovali Godba na pihala Gorje, Veteranski pevski zbor in recitator Samo Gardener. V Sloveniji je v veteranskih združen-
jih več kot 22.000 veteranov vojne za Slovenijo, od tega na Gorenjskem 1600. Po besedah predsednik pokrajinskega odbora zveze veteranov vojne za Slovenijo in območnega združenja Radovljica-Jesenice Janeza Koseča novejša zgodovina ne bi smela utoniti v pozabo, opozoril pa je tudi na počasnost države pri spreminjanju veteranske zakonodaje, saj so veteranska združenja že pred dvema letoma predlagala, naj bi status veterana vojne za Slovenijo priznali tudi tistim, ki so branili fizične ovire pred sovražno vojsko, ekipam prve pomoči in zaposlenim na tedanjih sekretariatih za obrambo, vendar je urejanje omenjene zakonodaje očitno obtičalo na mrtvi točki.    Renata Škrjanc
V Kranju slavje Belgijke in Španca
Na tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju se je od naših v finalne uvrstila le Škofjeločanka Maja Vidmar.
Kranj - Minuli konec tedna so na svoj račun spet prišli številni ljubitelji športnega plezanja na Gorenjskem, saj je Tomo Česen z ekipo osmič zapovrstjo pripravil tekmo svetovnega pokala. Na njej je nastopilo tudi kar devet naših plezalk in štirinajst plezalcev, po napaki v polfinalnem nastopu pa še ena uvrstitev v veliki finale ni uspela naši najboljši športni plezalki, Mojstrančanki Martini Čufar. Zato pa se je končnega sedmega mesta v nedeljo veselila še ne 18-letna Škofjeločanka Maja Vidmar, ki je bila naša edina nedeljska finalistka. Med dekleti je zmago ponovno slavila Bel-gijka Muriel Sarkanv, ki je zmagala pred Avstrijko Angelo Eiter in Francozinjo Sandrino Levet. V moški konkurenci nismo imeli finalista, saj je bil naš najboljši v polfinalu Tržičan Matej Sova na 11. mestu. Zmage v Kranju se je veselil Španec Ra-mon Julijan Puigblanque, ki je slavil pred Francozom Alexan-drom Chabotom, tretji pa je bil Španec Patxi Usobiaga.
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Maja Vidmar je bila v Kranju naša edina finalistka.
Ob nakupu Petrolovega kurilnega olja sodelujete V nagradnem žrebanju, kjer bomo 16 gospodinjstvom
VRNILI CELOTNO KUPNINO.
Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden izžrebali enega nagrajenca. Za informacije j in naročila pokličite 080 22 66. |
Kupnina bu mjera v obliki riobroknetia na kartici Maona Hagrajenct bodo obvešfceni po poŠti Pravila Igre In imena nagrajencev bodo objavljena na strani www.patral.si,
-CO
;o
-O
tO
Hm i hO !0
O
O O O
e<« «
9770352666018
Janez Podobnik novi krmar Slovenske ljudske stranke
Na volitvah novega predsednika je prepričljivo porazil Petra Vriska in Iva Bizjaka. Za predsednika glavnega odbora stranke je bil izvoljen škofjeloški župan Igor Draksler.
Rogaška Slatina - Izredni volilni kongres Slovenske ljudske stranke v soboto v Rogaški Slatini je predsednik regijskega odbora stranke Franc Potočnik začel z ugotovitvijo, da je po krizi sedaj čas za ponovni vzpon stranke. Odhajajoči predsednik stranke mag. Franc But
kongresa, in zato izbrati primerno vodstvo ter pravo vsebino dela, kar ji doslej ni uspelo, to je delovanje v desno sredinskem političnem prostoru. Postati mora zrela in verodostojna stranka, ki bo v javnosti po demokratični razpravi znotraj stranke govorila en in enoten je-
Ivo Bizjak, Janez Podobnik in Peter Vrisk so bili kandidati za predsednika stranke. Janez Podobnik je bil prepričljiv zmagovalec.
je za svoj zadnji govor v tej funkciji prejel dolg aplavz. Dejal je, da mora Slovenska ljudska stranka odpreti vrata prihodnosti, kar je bilo tudi geslo
zik. Dejal je, da je ponosen na svoje vodenje stranke, ki je bila takrat v najhujši krizi, tako v gmotnem kot vsebinskem vidiku. Stranka je dosegla slab vo-
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Spoštovane naročnice in naročniki
Leto 2003 je stopilo v zadnje trimesečje. Te dni smo vam poslali položnice za trimesečno naročnino. Številni ste se že odločili za mesečno in položnice dobivate vsak mesec.
Oktobra je izšlo pet petkovih in štiri torkove številke, kar skupaj znaša 2.170 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike -redne plačnike, 1.736 tolarjev.
Novembra bodo izšle štiri torkove in štiri petkove številke, kar skupaj znaša 1.880 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike -redne plačnike, 1.504 tolarje.
Decembra bo izšlo pet petkovih in tri torkove številke, kar skupaj znaša 1.990 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike -redne plačnike, 1.592 tolarjev. V tednu pred božičnimi prazniki in v tednu pred novoletnimi prazniki bo izšla le po ena številka, obakrat petkova, da ji bomo priložili TV okno.
Naročnina za letošnje zadnje trimesečje torej znaša 6.040 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike - redne plačnike, 4.832 tolarjev.
Položnico seveda lahko plačate tudi na naši blagajni na Zoisovi 1 v Kranju (nasproti sodišča, ob Sparu in Hervisu), ki smo jo letos preselili
v lepši, prijaznejši prostor. Male oglase in plačila sprejema Jana, za naročnike skrbi Gordana, ki jo lahko pokličete po telefonu 04/201-42-41. Pri plačilu na naši blagajni seveda prihranite nekaj tolarjev, saj vam ne zaračunavamo provizije.
Druga novost so položnice, ki nam jih poslej pripravljajo v poštnem središču, zato se ne boste več jezili zaradi lepila, ki je bilo včasih preveč razmazano.
Od zadnje naročniške akcije nam je ostalo še nekaj paličnih mešal-nikov in ožemalnikov za limone. Poklonimo ga vsakemu novemu naročniku. Poklonili ga bomo tudi vam, če boste vsaj za eno leto na Gorenjski glas naročili svojega sorodnika, soseda, prijatelja. Poskusite, ne bo jih težko prepričati, saj je Gorenjski glas zanimiv časopis, ki prinaša novice iz domačih krajev. Povejte jim, da časopisu vsak petek priložimo televizijo prilogo TV okno, vsak zadnji torek v mesecu revijo Moja Gorenjska in ob koncu leta poklonimo letopis Gorenjska, ki bo tudi letos v celoti v barvah. Marija Volčjak
men strokovnih odborov v delu in odločanju stranke ter za pomembnejšo vlogo žensk. Kandidati za najpomembnejše dolžnosti v stranki so dobili priložnost za svoje predstavitve, čeprav so bili delegati večinoma že odločeni, za koga bodo glasovali. Za predsednika stranke je
lilni rezultat in imela okrog I60 milijonov dolga. Danes gaje še za 16 milijonov, ki bo plačano septembra prihodnje leto. V času njegovega vodenja stranke ni bilo najeto nobeno novo posojilo. Delovanje je racionalno in varčno. Franc But je zavrnil očitke o neuspešnem delovanju vodstva stranke in stranke kot celote. Slovenska ljudska stranka v vladi ne igra tako podrejene vloge kot se predstavlja v javnosti. Brez nje pogajanja o vstopu v Evropsko unijo ne bi bila tako uspešna. Na koncu svojega govora je dejal, naj se slabo pozabi, dobro pa ohrani.
V razpravi o preteklem delovanju stranke je sodelovalo okrog 30 udeležencev kongresa. Govorili so umirjeno in opozarjali na v javnosti večkrat povedane slabosti delovanja stranke.
stranke, premajhno zaupanje v vodstvo stranke in podpora ministrom stranke, ki odgovarjajo v vladi za najzahtevnejša področja. Stranka mora nagovoriti vse sloje prebivalstva in delovati tudi v večjih mestih, čeprav ne sme pozabiti svojega porekla in korenin v kmetijstvu in na podeželju. Program mora biti jasen, sodoben in razumljiv, več pozornosti pa naj se nameni mladim. Največ delegatov je opozarjalo na neenotnost v stranki, saj je imela v preteklosti do istega problema različna stališča, in na premajhno zavest o pripadnosti stranki ter podporo njenemu vodstvu. Na kongresu so sodelovali tudi delegati z Gorenjskega. Nekateri so sodelovali tudi v razpravi. Janez Sušnik, predsednik državnega sveta in kandidat za podpredsednika stran-
Gorenjski delegati na kongresu v Rogaški Slatini. Igor Draksler (drugi z leve) je bil izvoljen za predsednika glavnega odbora stranke.
Te so slaba povezava med vodstvom stranke in članstvom in med stranko in poslansko skupino, premajhno upoštevanje zvez in združenj, ki delujejo v okviru
ke, je grajal premajhno pripadnost stranki in povezanost med vodstvom stranke, njenimi poslanci, svetniki in župani, ki morajo biti strankina "udarna
INTERALTA
CVROKKO OKNO V SLOVCNSKI DOM
IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA PRODAJO ALI MONTAŽO PVC OKEN NA OBMOČJU GORENJSKE!
Interalta, d.o.o.
Stegne 21 c 1000 Ljubljana tel.: 01/511 16 24
Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja.
elita". Ko je kot predsednik državnega sveta obiskoval vse volilne enote in se srečeval z župani, so mnogokrat manjkali prav župani iz njegove Slovenske ljudske stranke. Kar je za podjetje dobiček, je za stranko uspeh na volitvah, je povedal. Prepričanje, daje v Slovenski ljudski stranki dovolj sposobnih ljudi in znanja. Marjan Babic, predsednik regijskega odbora za
Nekdanji predsednik Franc But med volitvami.
bil prepričljivo izvoljen Janez Podobnik iz Cerknega, ki bo še
naprej vodja poslanske skupine in opazovalec slovenskega državnega zbora v evropskem parlamentu. Poražena tekmeca Pet-
"SLS, izbira prihodnosti" bo moto stranke na volitvah prihodnje leto.
spodnji del Gorenjske, je menil, da moramo povedati, kaj je bilo slabega in kaj dobrega v delovanju stranke in ne biti enoten le ob igranju strankine himne. Kdor je izvoljen za katerokoli funkcijo v stranki, naj jo tudi opravlja. Karel Erjavec iz občinskega odbora Naklo, sicer državni sekretar za ministrstvu za pravosodje, se je zavzel za takšno delovanje, ki bo dajalo stranki večjo verodostojnost in bo v interesu države in državljanov Slovenije. Metka Zevnik iz Kranja seje zavzela za večji po-
ra Vriska in Iva Bizjaka je pozval, naj še naprej sodelujeta v stranki. Ivo Bizjak je v predstavitvenem govoru to tudi sam napovedal. Za predsednika glavnega odbora, ki je pomembna funkcija v stranki, pa je bil izvoljen Igor Draksler, župan Škofje Loke. Janez Sušnik in dr. Marta Ciraj iz Komende sta kandidirala za podpredsednika stranke, vendar nista bila izvoljena. Gorenjska je z vodenjem glavnega odbora dobila tudi eno od najpomembnejših funkcij v stranki. Jože Košu jek
Strankarske novice
Za referendum v Bohinju - Predsednik kulturnega društva Sotočje iz Radovljice dr. Janez Resman je sporočil, da se društvo pridružuje številnim posameznikom in skupinam civilne družbe, ki podpirajo prizadevanja iniciativnega odbora za izvedbo referenduma proti gradnji hotela ob obali Bohinjskega jezera. Županjo Evgenijo Korošec pozivajo, naj si ne izmišlja ovir za izvedbo referenduma, ampak naj prisluhne občanom in jim omogoči izraziti njihovo voljo, kar je ustavna pravica. Kratkoročni interesi kapitala ne smejo prevladati nad dolgoročnimi interesi naroda.
Sestanek regijskega odbora - V novih prostorih občinskega odbora nove Slovenije Škofja Loka na Mestnem trgu 38 je bil sestanek škofjeloškega regijskega odbora stranke. Na sestanku so si izmenjali informacije o dogajanjih v vseh štirih občinah in se seznanili z dejavnostjo stranke na državni ravni. Zavzeli so se za odločno in pošteno držo pri reševanju problemov. Podžupana v občini Gorenja vas - Poljane Marka Ušeničnika so izbrali za člana upravnega odbora kluba županov in svetnikov Nove Slovenije. J.K.
Pol Stoletja bolnice M1adi za poštene volitve
Občina je na predlog svetnikov z liste Mladi za Kranj določila pravila za volitve dveh Z dnevno bolnišnico sodobnejši pristop k zdravljenju. Prenova intenzivnega oddelka. predstavnikov športnih organizacij v svet Zavoda za šport Kranj.
Osrednja slovesnost bo v petek.
Begunje - Psihiatrična bolnišnica Begunje letos praznuje pol stoletja svojega delovanja, uvod v praznovanje pa je bil petkov, kulturno obarvan večer, za katerega so poskrbeli v Linhartovi dvorani Radovljica. Večer Ihanove Salse in premierne uprizoritve njegove poezije v režiji Alenke Bole Vrabec, nastopila je mlada pianistka Monika Toman, ob tej priložnosti pa so odprli tudi razstavo slik Milene Houška Pavlin in Vinka Hlebša. Večer občutenih doživetij, dirjajočih lipicancev in brezmejno svobodnih metuljev. In polna dvorana begunjske bolnišnice.
Kranj - Svet zavoda je sedemčlanski: poleg štirih predstavnikov ustanoviteljice, mestne občine, ki jih imenuje mestni svet, v njem sodelujeta še dva predstavnika "uporabnikov storitev zavoda oziroma zainteresirane javnosti" (športnih društev, klubov) ter predstavnik zaposlenih. Ker se mandat sedanjim članom sveta zavoda izteka, se je evidentiranje kandidatov že začelo. Tu pa so Mladi za Kranj mestni svet opozorili na pomanjkljiva pravila, da ne rečemo kar nepravilnosti. Zaradi ne-spoštovanja demokratičnih načel so predlagali tudi predčasno razrešitev predstavnikov mestne občine v svetu zavoda.
Begunjska bolnišnica spada med pomembnejše psihiatrične ustanove v Sloveniji, ki nenehno sledi novim terapevtskim metodam. Odlikuje jo tudi sodoben
odnos do pacientov. Trenutno je v bolnišnici okoli 160 bolnikov, v terapevtske programe dnevne bolnišnice pa jih je dnevno vključenih 40. Zanje skrbi 17 zdravnikov in okoli 60 medicinskih sester. Večina, kar 85 odstotkov bolnikov je z Gorenjskega, ostali večinoma iz Ljubljane, v psihoterapevtske oddelke pa prihajajo bolniki tudi od drugod. Psihiatrična bolnišnica
Jelko Kacin
Razlike so očitne, saj so bile prav vse naše vlade od prvih demokratičnih volitev v letu 1990 pa vse do danes koalicijske, na Hrvaškem pa šele zdaj, ko vladi predseduje Ivica Račan, prvič preizkušajo vse tisto, kar je za nas vsakdanjost že štirinajst let. Sam sem bil član prve Demosove Vlade (Izvršnega sveta), čeprav sem na prvih demokratičnih volitvah kandidiral na listi ZSMS. Pri njih takrat ni bilo ne posluha ne prostora za nikogar, predvsem pa ne za Srbe. Sami so si podstavili in zavestno aktivirali bombo presenečenja, kijih skozi opozorila mednarodne skupnosti poliva z mrzlo vodo vedno znova in znova. To ni prijetno, to ni preprosto, je boleče in skeli, toda to je njihova domača naloga, ki jih še čaka.
Odkar smo krenili na pot proti EU in NATO, se vedno bolj in bolje pogovarjamo, usklajujemo in prilagajamo svojim partnerjem ter hkrati spoznavamo vse plati, vse plasti, vse draži in prednosti takega sodelovanja. Ni nam potrebno poklekniti, še manj klečeplaziti, dovolj je stališča preudarno pripraviti in
Begunje izstopa po načinu obravnave bolnika v dnevni bolnišnici, ki slednjemu omogoča sočasno bivanje doma in zdravljenje. V zadnjih letih so v man-
sardi omenjene bolnišnice uredili prijetne bivalne prostore, namenjene terapiji. "Letno se v naši bolnišnici zdravi približno 1500 oseb in 10.000 ambulantno, tudi nam pa, tako kot celotni slovenski psihiatriji, manjka psihiatrov, saj bi jih za opaznejši premik v zdravljenju potrebovali vsaj 18. Našo bolnišnico poleg vedno novih terapevtskih pristopov zaznamujejo tudi veli-
razumljivo pojasniti, pa lahko pričakujemo razumevanje, pomoč in podporo naših partnerjev in zaveznikov. Ne usklajujemo in spoštujemo le stališč držav članic, pozorno poslušamo tudi vseh devet držav, ki bodo v EU vstopile hkrati z nami. Pogovarjamo se z Bolgarijo in Romunijo in prizadevamo si, da s svojimi dejanji ne bi prizadeli Turčije, ki še nima datuma začetka pogajanj za vstop v EU. Samozadostnost in enostransko (unilateralno) sprejemanje odločitev sta v Evropi sedanjosti in prihodnosti preživeli kategoriji, škodljivi razvadi in pogubni praksi. Vodita v samoizolacijo in v čakalnico, ki čakajočemu ne nakaže in ne daje nobenih doglednih časovnih perspektiv. Edini recept je nasvet, naj se kandidatke prilagodijo in spremenijo same, če so za take spremembe dovolj zrele, dovolj enotne in dovolj močne. S tem sporočilom je nedavno obiskal države zahodnega Balkana predsednik Evropskega parlamenta liberalec Pat Cox. Prav ironično zveni dejstvo, da Vzhodni Balkan tako rekoč prosperira in je že del procesa širitve EU,
častna stavba, kulturni spomenik, park in drevored. Sodobnejša nega in odnos do pacientov nas postavljata ob bok drugim slovenskim psihiatričnim bolnišnicam," je dejal direktor bolnišnice, specialist nevropsihi-ater Janez Romih, dr. med. Ker bolnišnica deluje v stari graščini, jo je treba nenehno obnavljati. V zadnjih desetih letih so opravili obsežno delo, poskrbeli so za statično sanacijo stavbe, načrtujejo še dokončanje 4. faze sanacije, s katero bodo dvignili
kakovost bivanjskih prostorov. Posodobili bodo intenzivni oddelek in oddelek za zdravljenje odvisnih od alkohola, po besedah direktorja Romiha bodo za to potrebovali okoli 180 milijonov tolarjev. Denar za prenovo naj bi, ker gre za regijsko bolnišnico, prispevala tudi država.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
države naslednice SFRJ in Albanija pa o tem lahko zaenkrat le še sanjajo. Turnejo po zahodnem Balkanu pa je začel na Hrvaškem, kjer sebe še vedno dosledno uvrščajo le v srednjo Evropo.
Velikokrat se mi dogodi, da mi hrvaški sogovorniki (iz meni nerazumljivih vzgibov) zatrjujejo, da razumejo slovensko. Poslušajo, a ne slišijo dobro, kar slišijo, prepogosto napačno povežejo in na tem gradijo svoje ocene in spoznanja ter bodoča ravnanja. Slovenščina je zelo zahteven jezik, mi pa smo zanje prezahtevni in natančni politični "sogovorci". Življenje nas je v zadnjem desetletju marsičesa naučilo in nas usposobilo, utrdilo in opremilo, pa tudi oborožilo z izkušnjami ter bridkimi spoznanji, ki so za napredek zahodnega Balkana (lahko) dragocena. Sem sodi tudi naša sposobnost natančnega poslušanja in vztrajanja na pojasnilih, potrdilih in zagotovilih, dokler nismo prepričani, da smo sporočila pravilno razumeli in tudi zapisali. Mi dosledno puščamo pisne sledi naših izjav in natančno polnimo arhive.
Mladi za Kranj sprašujejo, kdo je "komisija za izbiro članov sveta Zavoda za šport Kranj" ter kdo jo je imenoval. Komisija, ki ima isti naslov kot zavod, je namreč oktobra povabila vse kranjske športne organizacije k sodelovanju pri izbiri dveh kandidatov za nova člana sveta zavoda, ki bosta "zainteresirano javnost" v svetu zastopala od srede januarja 2004 do srede decembra 2007, torej mesec manj od določenega štiriletnega mandata. "Sklepamo, daje komisijo imenoval kar zavod za šport, saj je dopis oziroma razpis opremljen z zavodovim pečatom," je v pismu mestnemu svetu zapisal Aleš Sladojevič ter obenem opozoril, da tudi za poslovnik, ki ureja postopek imenovanja dveh članov, ni jasno, kdo in kdaj ga je sprejel ter po kakšni pristojnosti.
"Poslovnik ni usklajen z odlokom in pravili javnega Zavoda
Hrvaška se (za naše pojme) še obnaša samozadostno, vzvišeno, arogantno in užaljeno, kot nesojena nevesta, ki jo obletavajo številni snubci. Ta namišljena predstava pa nima veliko skupnega z realnim življenjem in take nečimrne neveste so, kot nas uči Življenje in tudi slovenska literarna zgodovina, pogosto ove-nele same. "Kdor preveč izbira, izbirek dobi!" pravi drugi uporabni in strašljivi pregovor.
In kaj si ob vsem tem lahko mislimo in želimo mi? Je v našem interesu, da prva soseda Hrvaška v tem trenutku "izvi-si"? Se lahko veselimo morebitnega hrvaškega neuspeha? Je za prihodnost nas in našega gospodarstva, za promet in posledično zaslužek dobro, da še naprej in še dolgo ostanemo zadnja EU postaja na progi "Balkan Expresa"? Je za nas privlačno biti še desetletja edina država med naslednicami SFRJ, ki ji je uspel vstop v EU in NATO? Je za mir in stabilnost, za obnovo in razvoj, za demokracijo in našo večplastno varnost primerno pustiti zahodni Balkan sam s seboj? Je razsodno veseliti se posledic in stroškov vsestranske vsakovrstne obmejne kontrole, ki jo na zunanji meji EU zahteva vzpostavitev režima shengenske kontrole? Je mar dobro in V našem interesu ohranjati ovire prostemu pretoku ljudi, dobrin, uslug, kapitala med EU (katere-
za šport Kranj, po katerih dva predstavnika zainteresirane javnosti v svet Zavoda imenujejo športna društva ali od njih pooblaščena športna zveza, ki pa v Kranju že dolga leta ni več legitimna predstavnica društev. V poslovniku je določeno, da v postopku imenovanja sodelujejo športne organizacije, ki so registrirane v skladu z zakonom o društvih in zakonom o športu in imajo status "društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa". Po podatkih kranjske upravne enote so v Kranju tako registrirana le štiri društva, ki so si status pridobila z vlogo na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, medtem ko je mestna občina letos denarno podprla delo kar 85 različnih športnih društev," ugotavlja Aleš Sladojevič. Zanka tiči v obrazcu -predlogu za imenovanje članov sveta Zavoda za šport Kranj, kjer je prostor tudi za številko
ga del smo) in Hrvaško ter drugimi državami tega območja? Bi bilo za njihov bodoči razvoj in politično zavest primerno .sosednjo državo zamrzniti, tako kot so to storili s Slovaško zaradi Mečiarjeve vladavine? Na vsa ta vprašanja je en sam racionalen in ponavljajoči se odgovor! Ne, ne in še enkrat ne!
Sosednji Hrvaški in vsem naslednjim sosedam je treba pomagati (če se le da) na vse načine, da se čimprej usposobijo za multilateralni - večstranski dialog in pogajanja, za prilagajanja in lastne spremembe ter preobrazbe, ki nimajo alternative. Naj bodo večstranska pogajanja še tako zahtevna, vedno so v svojih posledicah še najmanj boleča, saj z njimi prido-bijo(mo) vsi.
Sošolcu pa na dolgi rok ne moreš pomagati tako, da namesto njega narediš domačo nalogo, še manj pa izpit. Usposobiti ga (jo) moramo, da bo sam lahko reševal(a) svoje domače naloge in napredoval(a) skupaj in hkrati z nami. V tem trenutku za sosednjo Hrvaško ni bilo boljše in bolj iskrene pomoči, kot pa enoten in odločen nastop naše države skupaj s članicami EU in E\ ropsko komisijo zoper enostransko ravnanje, ki bi Hrvaško osamilo, izločilo in diskvalificiralo na poti proti naši skupni EU.
se nadaljuje
odločbe ministrstva o statusu društva. Pravica do sodelovanja pri izbiri oziroma glasovanja o dveh članih sveta zavoda je potemtakem omejena le na štiri društva, kar je po prepričanju Mladih za Kranj v nasprotju z. določili odloka in pravil javnega Zavoda za šport Kranj.
"Po naši oceni je zaradi takšnega postopka imenovanja članov sveta zavoda in odnosa do kranjskih društev resno prizadet javni interes na področju športa," je svet mestne občine Kranj opozoril Aleš Sladojevič, predlagal svetu, da takšen odnos prepreči in zaradi preziranja demokratičnih načel predčasno razreši štiri predstavnike občine \ svetu zavoda. Mestnemu svetu je tudi predlagal, da jasno določi postopek imenovanja predstavnikov zainteresirane javnosti v svet Zavoda za šport Kranj.
Župan Mohor Bogataj je zaplet rešil s pravilnikom, ki gaje ponudil mestnim svetnikom v sprejem na novembrski seji. Pravilnik med drugim določa, da sedemčlansko komisijo za vodenje postopka za imenovanje dveh predstavnikov zainteresirane javnosti imenuje župan, pravico sodelovanja v postopku imenovanja pa imajo vsa športna društva, ki so zadnja tri leta dobivala denar iz občinskega proračuna. Glede predčasne razrešitve štirih predstavnikov občine v svetu zavoda pa so se mestni svetniki sporazumeli, da ni smiselna zaradi skorajšnjega imenovanja novih predstavnikov.
Helena Jelovčan
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele(ax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za četrto trimesečje 2003 znaša 6.040 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.832 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino; letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Osrednja slovesnost ob 50-letnici Psihiatrične bolnišnice Begunje bo v petek, dosedanji prenovi pa naj bi sledila tudi prenova intenzivnega oddelka.
Župani o odpadkih
Bled - Župan občine Bled Jože Antonič je v sporočilu za javnost o 4. koordinaciji županov občin z Zgornje Gorenjske, ki je bila 4. novembra na Bledu, zapisal, da se župani že od poletja naprej sestajajo enkrat mesečno. Sestanki so se izkazali za učinkovito obliko usklajevanja stališč in reševanja skupnih problemov. Tokrat so obravnavali aktualno problematiko ravnanja z odpadki, kar je za zgornjo Gorenjsko, kjer je turizem pomembna dejavnost, še posebej pomembno. Poudarili so, daje treba ta problem reševati širše, saj se ekonomičnost predelovanja odpadkov začne šele pri 150.000 prebivalcih. Zato so se zavzeli za uresničevanje projekta CERO in za čim prejšnji dogovor o regionalni strategiji ravnanja z odpadki. Župani šestih občin zgornje Gorenjske so menili, da bodo na vsakem sestanku obravnavali pobude državnemu svetniku s tega področja, županu občine Jesenice Borisu Bregantu. J.K.
Pogled na neposredno sosedstvo v luči širitve EU (in NATO)
(3. del)
Varčno tudi za šolo
Prihodnje leto bodo v Preddvoru nadaljevali z dograditvijo, letos so le v obnovo vložili blizu 80 milijonov tolarjev.
Preddvor - O tem je na zadnji seji občinskega sveta v Preddvoru poročal vodja projekta Franci Bizjak, ki je dejal tudi, daje za plačilo izvajalcem, ki so dela že opravili, zmanjkalo 15 milijonov. Prva faza je končana, kletni prostori so preurejeni v začasne učilnice, obnovo je doživela telovadnica, kije (po besedah župana Franca Ekar-ja) že domala razpadla, z menjavo oken bodo preprečili pretirano porabo energije, vložili so tudi v komunalno opremo. Le dvigala niso zgradili, češ da ga v minulih 35 letih niso potrebovali. Če pa se pojavi primer invalidnega učenca, bodo situacijo reševali s stop-niščnim vzpenjalcem. Zupan Franc Ekar je dejal, da so v prvo fazo obnove šole vlagali preudarno in racionalno, tako daje sedaj za silo pripravljena na nove razmere. Ob tem je znova opozoril na nepravičen odnos države do majhnih občin, ki tako zahtevne naložbe sofinancirajo le do tretjine. "Gibanje" za večje razmerje se nadaljuje, je napovedal župan. Svetnike je zanimalo, ali je v šoli sedaj dovolj prostora, in dobili odgovor, da letos ne bo težav, pač pa že prihodnje leto. Šola se sedaj ogreva na lesno biomaso, stroški so zelo narasli, svetniki pa vprašujejo, zakaj ni možnosti še za drug vir energije. Bizjak na to odgovarja, da možnost obstaja, saj imajo dve kurilnici, eno tudi na kurilno olje. Stroški ogrevanja se bodo po županovih besedah prihodnje leto, ko bo v šoli še eno nadstropje, zagotovo povečali, šolsko vodstvo pa ob tem opozarja na varčnost. V šoli želijo obdržati tudi zobno ambulanto, sedanja zobozdravnica pa je pripravljena tudi sovlagati v te prostore. Svetniki še opozarjajo, daje v nadaljnji investiciji treba predvideti tudi sredstva občine jezersko, saj tudi tamkajšnji otroci obiskujejo preddvorsko šolo.
Danica Zavrl Zlebir
Dve javni obravnavi
Gorenja vas - Svetniki so sprejeli dva odloka, ki bosta sedaj v enomesečni javni obravnavi. Prvi govori o kategorizaciji občinskih cest v občini, drugi pa o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Tavčarja. Kategorizacijo cest je bilo potrebno obnoviti, saj so bile v zadnjih letih narejene številne obnove in rekonstrukcije. Lani so na občini izdelali tudi projekt digitalizacije občinskih javnih cest, novo določene odseke so preverili tudi pri krajevnih skupnostih. Občina Gorenja vas - Poljane pa je tudi soustanoviteljica knjižnice, po novem zakonu pa mora ustanovitelj prevzeti polno odgovornost za zagotavljanje pogojev za delovanje javnega zavoda. Odlok določa razmerja med soustanoviteljicami in knjižnico, ureja temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja. B.B.
Za nove ideje in podjetnike
Razvojna agencija Sora bo letos izvedla tri delavnice na temo podjetništva - od ideje do uspeha.
Škofja Loka - Brezplačne delavnice, ki praviloma potekajo ob sobotah, so bile do sedaj dobro obiskane. Tri teme: Pot do zaposlitve, Ko bom velik, bom podjetnik in Pridobivanje sredstev preko skladov EU so očitno magnet za mlade študente. Mi smo obiskali drugo delavnico, kjer so študenti v treh skupinah udejanjili svojo idejo v na novo ustanovljenem podjetju.
Udeležencem je direktorica RAS-a najprej predstavila zmote in stereotipe o podjetnikih, potrebna znanja in spretnosti ter osebne podjetniške sposobnosti. "Spregovorili smo o tveganjih podjetnika, o prvih korakih in razmišljanju o poslu. Seveda tudi o prednostih in slabostih podjetništva ter o ideji kot gibalu razvoja," nam je povedala direktorica agencije Irena Mrljak.
Razdeljeni v tri skupine so študenti iskali podjetniško idejo na več načinov. Idejo bo kasneje razvojna agencija preverila, ugotovila, ali obstaja podjetniška priložnost, ali jo je mogoče izvesti in tudi prodati na trgu. Zanimivo je, da razen z oglaševanjem agencija ni posebej vabila na delavnice, vendar je obisk zelo dober. Mrljakova je udeležence delavnice pohvalila, saj redno obiskujejo delavnice in opravljajo domače naloge. Na eni od prejšnjih delavnic jih je obiskal tudi podjetnik Bojan Starman.
Boštjana Demšarja iz Železnikov je pritegnila predvsem delavnica o pridobivanju sredstev preko skladov EU. Ta bo na
je kar težko ustanoviti podjetje," meni Demšar. V njegovi skupini so dobili zanimivo idejo o gradnji Turističnega centra s hotelom v Železnikih, kjer bi delo dobilo vsaj 20 ljudi. Vse-
kakor pa se zaveda, da je od ideje do izvedbe dolga pot. Mladi lahko svoje ideje in možnosti za podjetniško pot preverijo tudi prek vavčerskega sistema s strokovnjaki.      Boštjan Bogataj
vrsti šele januarja, a mu ni žal, da se udeležuje tudi ostalih delavnic. "Zvedeli smo vse o osnovnih podatkih za ustanovitev podjetja na povsem praktičen način. S pravimi obrazci in dokumenti. Tudi sam bi se rad preizkusil v zasebnih vodah, a
Organizirano do več informacij
Potrebujemo pregled potreb starejših občanov, ugotoviti moramo vse možne nosilce pomoči in pripraviti načrt razvoja socialne varnosti, so glavne ugotovitve okrogle mize o socialnem varstvu starejših v Občini Žirovnica.
Selo pri Žirovnici - Kot je
povedal predsednik društva Edo Kavčič, so želeli predvsem izmenjati mnenja in se medsebojno informirati o delu in ponudbi posameznih ustanov, ki delajo s starejšimi. Žirovniška občina je z dobrimi 4000 prebivalci v povprečju nekoliko starejša, kot velja za Slovenijo, saj jih je dobra četrtina starih nad 55 let, od tega več kot 600 nad 65 let. Upokojencev je 1100, v društvo jih je včlanjenih okoli 900. Življenjska doba se povečuje in s tem tudi potrebe po pomoči. Davorin Dominkoš, vodja urada za starejše pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je spomnil na nove storitve - pomoč na daljavo, na domu, dnevni centri, nastanitev v varovanih stanovanjih. "Starost ni bolezen, ima
pa svoje težave. Starejši so precej osamljeni in premalo informirani," je povedala Angelca Ži-berna z Združenja društev upokojencev Slovenije, ko je povzemala rezultate ankete, opravljene v 19 občinah, tudi žirov-niški. Med potrebami so v ospredju nega na domu, pomoč pri prehrani in družabnost. Vedno pogosteje pa je potrebno spregovoriti tudi o nasilju nad starejšimi.
Trenutno je v domski oskrbi (največ na Jesenicah in v Radovljici) nekaj več kot 20 občanov žirovniške občine, stalno pomoč pa jih potrebuje 5. Ležalne dobe v bolnišnicah se skrajšujejo na minimum, kot zelo pereč problem se posledično kažejo potrebe po ustanovi, ki bi nudila nego po zdravljenju v bolnišnici, če to ni
mogoče doma. Zmogljivosti domov za starejše so popolnjene, kar je potrdila tudi Metka Gos-tič, direktorica Doma dr. Franca Bergelja z Jesenic, Čakalne dobe se podaljšujejo, človek, ki ga odpustijo iz bolnišnice, pa potrebuje pomoč in nego takoj.
Med razpravljale i je o zakonodaji in pravicah upokojencev spregovoril Jože Bregant z jeseniške enote pokojninskega zavoda, o vlogi Centra za socialno delo Božo Pogačar, delu zdravstvene in patronažne službe dr. Alenka Cegnar iz Zdravstvenega doma Žirovnica, vključevanju Rdečega križa Mila Mežek, Karitasa Sonja Mance, organizaciji delovnih invalidov Božidar Oman, dejavnosti območne
zveze upokojenskih društev Srečko Krč in dejavnosti domačega društva Jerca Tičar.
V razpravi so udeleženci opozorili na posamezne konkretne primere pomoči potrebnih v občini in iskali informacijo, kako ukrepati (prva pot je na Center za socialno delo ali na občino), ter izrazili potrebo po gradnji doma za starejše v žirovniški občini. Kot pravi župan Franc Pfajfar, o tem razmišljajo tudi v občinski upravi. Sicer pa občina v proračunu sedaj za različne pomoči starejšim namenja 13 milijonov tolarjev, bolj realno pa bi bilo, če bi bilo znano, koliko ljudi in kakšno pomoč potrebujejo.
Mendi Kokot
Od proračuna do plaket
Tržič - Svetnika Boruta Sajovica je pred sprejetjem dnevnega reda zanimalo, kam je šel denar v določenih primerih, Anton Hor-vatič pa je dodal, da bodo sprejeli nekaj, kar je polno napak, po skrajšanem postopku, brez potrebne razprave, brez mnenj odborov, brez pojasnil. Podobnih mnenj in nasprotovanj, upravičenih in neupravičenih, predvsem s strani svetnikov Liberalne demokracije, pa smo na sedmi seji občinskega sveta v Tržiču slišali še veliko.
Svetniki so soglasno sprejeli predlog odobritve za plačilo Iz sredstev rezerv občine za delno kritje stroškov interventnih ukrepov pri občinski cesti Slap - Jelendol, za katero bodo namenili osemnajst milijonov tolarjev, in sicer 11.620,440 iz sredstev rezerv za leto 2003, preostali denar pa iz sredstev rezerv za leto 2002. Pri razpravljanju o premoženjski bilanci občine Tržič na dan 31. 12. 2002 je razprava svetnike vodila v precej glasne vode, saj jih je zanimalo lastništvo stanovanj BPT, izgubljeno premoženje ter Vila Bistrica, za katero, kot je povedal župan Pavel Rupar, mora občina, ne glede na trenutno denacionalizacijsko stanje, skrbeti. Obravnavana premoženjska bilanca je bila na koncu sprejeta.
Podobno je bilo tudi s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar - junij 2003, nakupom in prodajo nepremičnin ter predlogom odprodaje finančnega premoženja oziroma delnic Gorenjske banke, d.d., Kranj, čeprav so bili nekateri svetniki zelo proti prodaji delnic, saj gre za dobro stoječo banko. Župan Pavel Rupar ni zanikal, da bo z dobičkom od delnic pokril kak kredit, ki je v celoti največji problem tržiške občine, čeprav po njegovih besedah vse le ni tako črno. Tako je občinskemu svetu predlagal odprodajo 331 delnic Gorenjske banke, d.d., Kranj po prodajni ceni, ki naj bi ne bila nižja od 155 tisoč tolarjev za delnico. Med manj perečimi točkami dnevnega reda pa je bila potrditev predlogov za podelitev priznanj občine Tržič za letošnje leto. Odločili so se, da bodo Jerneju Kosmaču za dosežke na področju umetnostne obrti in Marjanu Romihu za dolgoletno uspešno sodelovanje v AMD-ju podelili plaketi Občine Tržič, Janezu Godnovu pa za uspešno delo na področju pedagogike diplomo. Alenka Brun
Gorenjci najboljši v ekologiji
Velenje - Konec tedna je bilo v Velenju državno tekmovanje v kvizu o ekologiji za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, kjer je zmagoslavje doživela ekipa varstveno delovnega centra Doma Matevža Langusa iz Radovljice. Tekmovalci Irena Pintar, Tadej Kramberger in Damjan Bošnjak si prvo mesto delijo z ekipo iz zavoda Dornava. Zmagovalcem so včeraj v Radovljici priredili zabavo, kjer so razrezali torto, v stilu kviza Lepo je biti milijonar pa so dobili tudi denarno nagrado. V Gorenjskem glasu smo že objavili njihovo željo, da bi v radovljiškem Sožitju želeli imeti harmoniko. V petek jim jo je Jože Torkar iz Podhoma že prinesel. Je last sina, ki sicer igra pri ansamblu Storžič. D.Z.
Usoda Starega vrha spet negotova
Niso obravnavali dokapitalizacije Starega vrha in poračuna deležev, kar so nekateri označili za politično igračkanje.
Gorenja vas - Seja občinskega sveta Občine Gorenja vas - Poljane se je zapletla že ob sprejemanju dnevnega reda. Na pobudo Janeza Hrovata je večina navzočih svetnikov z dnevnega reda umaknila odločanje o predlogu poračuna deležev med občinama Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane ter o dokapitalizaciji STC Stari vrh na osnovi delitvene bilance.
OBVESTILO
Spoštovane občanke in občane Občine Cerklje na Gorenjskem obveščamo, da se je občinska uprava s ponedeljkom, 17. novembra 2003, preselila v nove poslovne prostore na naslov Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje (bivša blagovnica).
Občina Cerklje na Gorenjskem ŽUPAN Franc Čebulj
Oba problema zadevata dve občini, ki sta v preteklosti skupaj vlagali v smučišče Stari vrh. S poračunom deležev bi Občina Gorenja vas - Poljane prepustila svoje deleže v samskem domu, Žigonovi hiši in ostanek sredstev po delitvi v skupnem znesku 35 milijonov škofjeloški občini. Ta pa bi se v istem znesku odpovedala lastništvu posestva na Visokem. Tako bi imela domača občina skoraj 75-odstotni delež, Občina Škofja Loka sko-
raj 14-odstotnega in Občina Žiri dobrih 11,5-odstotni lastninski delež. Po delitveni bilanci iz leta 1994 je bilo smučišče Stari vrh ovrednoteno na dobrih 61 milijonov tolarjev, od tega je 85 odstotkov lastnine padlo na pleča Občine Gorenja vas - Poljane, ostalo pa škofjeloški občini. Ta sredstva so bila tedaj dana v upravljanje podjetju STC, d.o.o., Stari vrh. To podjetje je bilo ustanovljeno dve leti kasneje in lani dokapitalizirano. Danes
ima podjetje vrednost osnovnih sredstev 183 milijonov tolarjev, predlog iz gradiva za sejo pa je predvideval dokapitalizacijo s strani obeh občin in nova lastniška razmerja. Župan Jože Bogataj je bil nad umikom te točke presenečen in je poudaril, da brez razumevanja svetnikov ne bo napredka na Starem vrhu. "To je že moj peti predlog o smučišču, sedaj odgovornost prelagam na vas," je zabičal župan. Bogo Zun mu je odgovoril, da bi radi le bolj transpa-rentno izvedeli, kako se dela na Starem vrhu. Janez Pelipenko je menil, da je že skrajni čas za dokončno izpeljavo delitvene bilance. "Župana sta se dogovorila, zdaj smo na vrsti mi. Zakaj
moramo sedaj še čakati? Vedno smo čutili, da moramo ohraniti smučišče in da je Visoko naše," je povedal Pelipenko. Dušan Marc je menil, da gre tu za že videno divjo privatizacijo. Zelo razočaran je bil podžupan Izidor Mrak, ki je sodeloval pri pogovorih z loško občino. "Z umikom te točke smo naredili veliko škode za občino, smučišče in sodelovanje med občinama," je prepričan Mrak. "Vseskozi smo gledali na to, da ne bo imela katera od občin dobička in da bo smučišče preživelo. Smučišče je vredno veliko, a samo dokler bo obratovalo. Potem bo na Starem vrhu le še rja na starem železu," je še povedal podžupan.     Boštjan Bogataj
Naj govorijo in poučujejo ilustracije
V otroški galeriji Lutkovnega centra gradu Khislstein je na ogled likovna razstava ilustracij Igorja Cvetka, vsestranskega človeka, ki je svoje široko znanje ter ljubezen do
glasbe, igre, literature in slovenske otroške tradicije vdahnil v svoje duhovite ilustracije, ki imajo tudi pedagoško vlogo.
Mag. Igor Cvetko, etnomuzi-kolog, lutkar in ilustrator, je po končani glasbeni šoli in maturi na gimnaziji Bežigrad diplomiral leta 1972 najprej na mariborski VTŠ iz kemije, leta 1981 pa na Oddelku muzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1989 opravil še magisterij. Že kot predmetni učitelj kemije se je posvečal otroški lutkovni ustvarjalnosti, ki jo je še posebej poglobil v letih od 1982 do 1997, ko je deloval kot raziskovalni sodelavec na Glasbeno narodopisnem inštitutu ZRC SAZU V Ljubljani, saj je opravljal predvsem terensko in raziskovalno delo, ob tem pa predaval etnomuzikologijo najprej na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nato pa še na Filozofski fakulteti v Ljubljani na Oddelku za muzikologijo ter na Oddelku za etnologijo.
Petra Vencelj, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka, ki je avtorja in njegovo ustvarjalnost predstavila na četrtkovem odprtju razstave, je povedala, da se Igor Cvetko v zadnjem času ukvarja predvsem z raziskova-
njem otroške tradicije ter vlogo igre in zvoka pri tem. Ob tem vodi za vzgojitelje, učitelje in mentorje otroških skupin številne seminarje ter poleg strokovnih etnomuzikoloških člankov piše tudi knjige s področja otroške tradicije in otroške ustvarjalnosti. Do sedaj je pri Založbi Didakta v Radovljici izdal Slovenske otroške prstne igre (1996) in Najmanjše igre na Slovenskem (2000). Seveda se Igor ukvarja tudi z lutkami in pogosto celo sam napiše ali priredi besedilo ter ustvari likovno in glasbeno podobo za likovne uprizoritve, največkrat pa v sodelovanju z režiserko Jeleno Sitar, s katero sta leta 1996 ustanovila gledališče Zapik in istega leta pri DZS izdala tudi knjigo Primeri detektiva Karla Lo-ota. V gledališču je deloval do leta 2001 kot samostojni umetnik, nato pa postal kustos Slovenskega etnografskega muzeja.
Pomemben del Igorjevega življenja pa je tudi ilustriranje knjig. Ob pogledu na prva razstavljena dela v Lutkovnem centru, kamor ga je povabil Cveto
Sedmerica velikih za otroke
Ljubljana - Prešernova družba je izdala prve tri knjige iz zbirke "Sedmerica velikih", kije namenjena otrokom: V Pedenjpravljico prost vstop avtorja Nika Grafenauerja in ilustratorice Marije Lucije Stupice, Vrata avtorja Daneta Zajca in ilustratorja Rudija Skočirja in Vesele pesmi piskamo avtorja Otona Zupančiča pesmi je uredil urednik zbirke Ivan Bizjak - in ilustratorice Marlenke Stupica. V izjemni in enkratni zbirki bo v sedmih knjigah izšlo sedem pesniških zbirk, sedmih velikanov, ki bodo še dolgo, dolgo osvajali otroška srca. Trojici omenjenih se bodo naslednje leto pridružile še pesmi Frana Levstika, Kajetana Kovica, Borisa A. Novaka in Toneta Pavčka, opremljene z ilustracijami Jelke Godec Schmidt, Jelke Reichman, Ančke Gošnik Godec in Marjana Mančka, slovenskih umetnikov, ki se otroških src dotikajo še z likovno besedo. Zbirka je za slovensko kulturo vsekakor pomemben umetniški dosežek. Katja Dolenc
Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost
JANEZ BERNIK (1933)
Rodil se je v Guncljah pri Ljubljani. Na ALU v Ljubljani je študiral slikarstvo pri profesorju Maksimu Sedeju. Diplomiral je leta 1955 in leta 1957 končal specialko za slikarstvo pri istem profesorju in specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu leta 1958.
Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1963 za slikarsko in grafično delo, Prešernovo nagrado pa je prejel leta 1981 za likovne stvaritve v zadnjih letih.
Kaotična razpršenost različnih oblik je ujeta v strogo urejeno celoto, ki se deli na tri pravokotnike. Površina slike je razgibana z raziskovanjem razmerij med obliko, prostorom, barvo in črto. Bernik predmet razčleni, preoblikuje v abstraktno obliko in spremeni v simbol. Njegovi simboli so trofeje časa (navidezne tačke, različne pisave, številke, predmeti iz vsakdanjega življenja), ki jih osvobaja odvečne navlake. Branje podob je večplastno, na eni strani intelektualistično naslavljanje "Katarzis", na drugi pa poigravanje Z založenimi in odstavljenimi praob-likami iz narave. V 1 Bernikovem slikarstvu je dobro viden rigorazen akademski evropski trening, ki prehaja različne stilistične spremembe modernizma.
P. H. F.
11. list iz serije Katarzis; 1996, barvni sitotisk, 78 x 67 cm. Provcnienca: darilo avtorja leta 1999 za Zbirko Prešernovih nagrajencev.
Galerija Prešernovih nagrajencev
Glavni trg 18, Kranj
Razstave: DUŠAN TRŠAR, 16. oktober - 28. november; IVESUBIC otvoritev ob občinskem prazniku 3. decembra.
Igor Cvetko in Petra Vencelj v sproščenem pogovoru v atmosferi duhovitih ilustracij.
Sever v imenu Lutkovnega gledališča in centra Kranj, ter
številnih otrok in odraslih, ki se navdušujejo nad umetnostjo za
otroke, je videti, da je Igor res duhovit ilustrator. S svojimi ilustracijami, predvsem pa prepoznavno humorno risbo, kakor jo
je označila umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj, je obogatil že vrsto otroških knjig: B. Gregorič: Nebomske pesmi. Barbara Gregorič: Zaklenjeni volk; A. M. Slomšek: Basni in zgodbe, J. Sitar: Zgodbe za lutke in prste. Nekatere od teh ilustracij so predstavljene tudi na razstavi.
Celoten razstavljeni opus je predstavljen v originalih, nekatere od njih pa dopolnjujejo besedila. "Razstava zato predstavlja na nek način obrnjen pristop k publikacijam, saj je tekst bolj v vlogi dopolnila risbam in ne obratno, kot je navadno v knjigah," je pojasnila Vencljeva in dodala: "Res pa je, da Cvetkove ilustracije pogosto zavzemajo pripovedni prvenec." V novem galerijskem  prostoru  so na
Nova knjiga Vida Černeta
Kranjskogorec Vid Čeme je v samozaložbi izdal zanimivo fotomonografijo Pol stoletja dolga pot s 360 črnobelimi in barvnimi fotografijami Kranjske Gore in njenih ljudi.
Kranjska Gora Vid Černe, ki je doslej izdal že zbirko pesmi Kapljice, knjigo Raubšici -divji lovci in imenitno dokumentarno kroniko Borovška vas, ki je doživela ponatis, se je S knjigo zanimivih fotografij spet zapisal v zgodovino kraja kot domačin, ki najbolj vztrajno in vestno beleži krajevno zgodovino.
Vid Černe je po vojni s svojim fotografskim aparatom vestno beležil, kaj se v kraju dogaja: kako so nastale prve vlečnice, kakšna so bila smučarska tekmovanja, kako so se gradili hoteli, najbolj pretresljiva pa je podoba kraja, ki je moral razvoju žrtvovati marsikateri biser krajinske arhitekture in naravne znamenitosti, ki jih danes ni več. Razvoj je terjal svoj veliki davek, ko je brezdušno jemal zemljo, podiral stoletno alpsko arhitekturo ... Avtor pravi, da
Vid Černe
knjige ni nameraval izdati, a ko je zbral kar okoli 3000 diapozitivov, se mu je porodila ideja, da bi nekaj slik izdal v knjigi: da se delček zgodovine ohrani, da se ne izgubi in pozabi. Mladi rod
bo nekoč zanimalo, kakšna je bila nekdaj Kranjska Gora in njeni ljudje.
Knjiga, v kateri so tudi dragocene podobe starejših Kranjsko-gorcev, ni le zbirka fotografij nekega obdobja, ampak izkazuje avtorjevo ljubezen do kraja in ljudi, ki so kraju dajali življenjski utrip - bodisi kot posebneži, športniki, folkloristi, lovci, ribiči ali kmetje v gozdu ali na polju. Avtor se s knjigo zavzema za ohranitev prelepe krajine, ki se mora uklanjati "napredku" in pravi, da je morda samo še eno generacijo časa, da se proces zaraščanja krajine zaustavi - potem bo prepozno. Izdajo knjige so podprli sponzorji, predvsem občina Kranjska Gora, tiskali pa sojo v Medium, d.o.o., Žirovnica. Darinka Sedej
Miška kašeo kuhala...
ogled ilustracije iz Slikovnega slovarčka DZS, kjer se mladi bralci skozi sliko nazorno seznanjajo z glasbenim orkestrom, človekovo anatomijo, sadjem. Razstava, ki bo na ogled do konca decembra, je vsekakor vredna ogleda, še posebej za Otroke, nad njo pa boste navdušeni tudi odrasli. Katja Dolenc
Čufarjevi dnevi še dva dni
Jesenice - Še dva dni bodo v Gledališču Toneta Cularja Jesenice potekali 16. Čufarjevi dnevi, ki so letos zelo raznoliki. Danes, v torek, 18. novembra, bo ob 19.30 Teatr Trotamora Slovenske prosvetne zveze iz Avstrije odigral zelo im-provizacijsko predstavo Goreča vas, v sredo, 19. novembra, pa bo ob 19.30 uri zaključna predstava Vsega je kriva Marjana Deržaj Gledališča Toneta Ču-farja Jesenice. Po njej bo sklepna slovesnost s podelitvijo plaket in nagrad ter nastop glasbene skupine Halgato banda.
Katja Dolenc
Po Borštniku še ena Zabava za rojstni dan
Kranj - Mestna občina Kranj poklanja ljubiteljem gledališča v počastitev uspehov, ki so jih igralci Prešernovega gledališča Kranj dosegli na nedavnem Borštnikovem srečanju, zmagovalno uprizoritev igre Zabava za rojstni dan Harolda Pinterja v režiji Vita Tauferja, ki bo jutri, v sredo, 19. novembra, ob 19.30 uri v Prešernovem gledališču. Na odru bosta ponovno v vsem sijaju zablesteli zvezdi predstave Ivanka Mežan, nosilka Borštnikovega prstana, in Rok Vihar, dobitnik nagrade ZDUS, ter ostala izvrstna ekipa igralcev: Borut Veselko, Gaber K. Trseglav, Vesna Slapar in Tine Oman. Predstava je na letošnjem Borštnikovem srečanju v Mariboru prejela Grad Prix za najboljšo predstavo v celoti. Torej, ponovno vabljeni, vstop prost! Katja Dolenc
V Kranju ob dnevu knjižnic
Kranj - Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic so v Osrednji knjižnici Kranj pripravili nekaj zanimivih prireditev. Tako bosta že danes, v torek, 18. novembra, ob 19.15 uri v Splošnem oddelku na Slovenskem trgu nastopila pesnik Dane Zaje in igralec Janez Skof, predstavila pa bosta pesniško - glasbeniški projekt Ogenj v ustih. V sredo, 19. novembra, se bosta v pravljični sobi Pionirskega oddelka ob 16.30 s skupnim projektom Brbljalo predstavili pesnica Neža Maurer in klovnesa Mika Maka (Eva Škofič Maurer). V četrtek, 20. novembra, prav na dan slovenskih splošnih knjižnic, bodo v vseh treh oddelkih Osrednje knjižnice (Splošnem, Pionirskem in Študijskem) poskrbeli za vodenje po oddelku in k vpisu povabili nove člane, ki bodo na ta dan oproščeni enoletne članarine.
V Študijskem oddelku, kjer je na ogled razstava o duhovniku, po-topiscu, zgodovinarju in skladatelju Josipu Lavtižarju, bodo ta dan poklanjali tudi odpisano gradivo. I.K.
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Laži malih žensk, (naslov izvirnika First the Dog VVent Mad, and Then the Cow, 2002), Susan Smith Nash, prevedla Jana Bauer, Vodnikova založba, Ljubljana 2002, 127 str.
Nashova je avtorica, ki pritegne že zaradi svoje vsestranskosti: je geologinja in hči oklahomskega iskalca nafte, kar v romanu projicira na glavni junakinji; mati je geologinja in iskalka nafte, hčerka pa tabletomanka, ki vse podreja lakoti po doživljanju skupnih trenutkov in hkrati čustveni praznini, ki se jo še kot odrasla zaveda zaradi materine preda-
nosti poklicu in stremljenju za neomejenim virom bogastva - črnim zlatom. In nadalje, Nashova je tudi doktorica literarnih ved in prejemnica številnih nagrad za svoje delo. Kako razume svoje osebno poslanstvo, ki se, po pregledu njenega c.v. nanaša predvsem na trenutno delo na oklahomski univerzi, je namreč direktorica razvojnega centra 'online' in me-nedžerka na tamkajšnjem geološkem inštitutu za raziskave? Sebe vidi kot nekakšno 'agentko' za pozitivne spremembe, vodnico do napredka, ki vodi po poti vedno hitrejšega življenjskega ritma; vsak naj bi stremel za čim-boljšo izobrazbo, ideološkimi spremembami in sledenju tehnološkega napredka; institucije so tiste, ki naj bi nudile možnosti za kreativno reševanje raznovrstnih ekonomskih, političnih in socialnih problemov, nenazadnje posameznikova zgodba je enkratna. Zveni precej futuristično s pridihom eminentnosti in znanstvene suhoparnosti. Podobno pojmovanje za-
znamo v Lažeh malih žensk. Junakinji, ki v izražanju čustev lažeta drugim, ne lažeta sebi; svoje stanje analizirata in prepoznata sami, čeprav se jima pomoč, mimo vseprisotnih in nepogrešljivih psihiatrov in tonamenskih institucij, ali pa prijateljev in soljudi, ponuja že s prepoznavnostjo lastnega stanja. V romanu prepoznamo ironijo, s katero avtorica na površje naplavi vzroke za nepotešenost; nafta, črno zlato je metafora za vir neskončnega bogastva, pa tudi kot pravi avtor spremne besede, sinonim za vse človekovo hrepenenje po tem, da bi vse, kar v sebi zatira, izbruhnilo na površje in zaživelo. V predgovoru, ki ga je napisala z.a prevod romana Velika žival samote Evalda Flisarja (My father's Dream), Nashova sama prizna, da se roman polasti bralčeve psihe na podoben način, kot so posiljeni liki v romanu: čeprav vztrajajo pri agresivni obrambi svoje nedolžnosti ali nevednosti so prisiljeni storiti prav to, čemur se upirajo.
VERSKE SKUPNOSTI / joze.košnjek@g-glas.si
Torek, 18. novembra 2003
Jaslice sveta v Ljubljani
Svetovna razstava jaslic z okrog 250 primerki v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani bo na ogled do 15. februarja
prihodnje leto.
Ljubljana - Potujoči del mednarodnega betlehemskega muzeja jaslic z okrog 250 primerki različnih velikosti z vseh koncev sveta je od petka naprej v ljubljanski cerkvi sv. Jožefa, kjer so odprli svetovno razstavo jaslic. Organizatorji ljubljanske razstave so razen betlehemskega muzeja še slovenska komisija Unesca in Društvo ljubiteljev jaslic. Njegov predsednik pater dr. Leopold Grčar z Brezij je najzaslužnejši za prihod razstave v Slovenijo. Prostor zanjo so zagotovili jezuiti, ki upravljajo s cerkvijo sv. Jožefa v Ljubljani.
Na petkovi otvoritvi, na kateri so nastopili kvartet trobilcev, pevski kvintet Bratje Zupan in New Svving Quartet, so bili številni gostje, med njimi ljubljanski nadškof in metropolit dr. France Rode, predsednik državnega zbora Borut Pahor,
ljubljanska županja Danica Simšič, vatikanski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello
in vodja ter ustanovitelj Mednarodnega muzeja jaslic dr. Alfre-do Troisi.
Dr. Leopold Grčar iz frančiškanskega samostana na Brezjah je opisal zgodovino in pomen jaslic. Po njegovem mišljenju jaslice niso le etnografska značilnost, ampak vidni prikaz božičnega dogodka v Betlehemu. So simbol miru in notranje umiritve ter zunanjega miru. Prve jaslice na Slovenskem so postavili jezuitje v Ljubljani okrog leta 1640.
Na razstavi so prikazane tudi jaslice iz nekaterih gorenjskih cerkva in iz zbirk gorenjskih izdelovalcev jaslic. Nekatere so tudi del svetovne razstave. Razstavljene so velike lesene kulis-ne jaslice iz Predoselj in jaslice
iz Velesovega. Razstava je odprta vsak dan, tudi v nedeljah in praznikih, neprekinjeno od 9. do 19. ure. Vstopnina za odrasle je 1000, za odrasle v skupini nad 20 oseb 700 tolarjev in za
Prihod v kraljestvo Radhe in Krišne
Misijonar z zelenega otoka (3. del zgodbe)
Z misijonarjem Petrom sva se po triurnem postanku v Navanu, kjer sva šla ljudem predstavit Krišnove knjige na domove in sem dobil prve vtise o naravi misijonarske službe, ki jo bom potem tukaj opravljal še šest mesecev, odpravila proti znamenitemu otočku Inish Rath, kjer kraljujejo čudovita marmornata božanstva Radhe Govinda, ki jim služijo predani menihi in nune skupnosti za zavest Krišne. Oboževanje božanstev je na sploh eden od najglobljih, najzanimivejših, ter najprivlačnejših aspektov vdanega služenja Bogu, ki je kot vseprevzemajoča vrhovna oseba prisoten v slehernem atomu, oblika božanstev pa je ena od njegovih manifestacij v materialnem svetu, da lahko mi kot pogojene duše v tem svetu z Njim preko služenja božanstvom lažje vzpostavimo stik, vendar pa moram še posebej poudariti, daje to znanstven proces in da si božanstev ne more vsak po svoje zamisliti, to bi bilo potem malikovanje oz. oboževanje osebnega idola. Nasprotno, božanstva morajo biti narejena strogo v skladu z odredbami v vedskih svetih spisih, ter se obožujejo po natančno določenih predpisih, ta izredno obširna znanost je podrobno opisana v
Vedah. Prekoračila sva nevidno mejo s Severno Irsko ter že v mraku zavila na ozko podeželsko cesto, ki vodi do jezera Loch Erne. Pokrajina me je vsekakor fascinirala, malo zamegljena, oblačna, polna potočkov, gričev, pašnikov, ter izrazito zelena. Na sploh je okrožje Fermanagh, kjer ta znameniti otoček leži, eno izmed neokrnjenih, odmaknjenih predelov irskega otoka. Cesta je končno zavila preko malega grička, takrat pa se je odprla panorama jezera Loch Erne z otočkom Inish Rath. Pripeljala sva se do obale jezera ter šla do pristanišča za čolne, ki so bili žal vsi na drugi strani, vendar, ker se to pogosto dogaja, so menihi obesili na drevo ob pomolu za glavo velik zvon, katerega zvonjenje oznanja, da bi nekdo rad prišel na otok. Kar nekaj časa sva pridno zvonila, bila je že tema, nad jezerom so se podile meglice, zvonjenje pa se je glasno razlegalo preko jezera. Cel prizor je bil naravnost fantastičen.
Čez kake pol ure pa se nama je skozi meglice pokazal čoln, ki se je približeval obali. Veslal je starejši menih z otoka, Anglež po imenu Pandu. Lepo naju je pozdravil ter naju povabil na čoln. Kmalu smo dosegli obalo
otoka in prispeli smo do templja na otoku. Namestil sem se v sobo, ter kmalu utrujen zaspal, zgodaj zjutraj pa se je oglasil zvok školjke, ki nas je predramil iz spanca. To je bil znak, da se začenja jutranji duhovni program. Ko sem vstopil v ta prostor, sem kar obnemel od čudovitega prizora, ko sem prvikrat videl prekrasna božanstva Sri Sri Radhe Govinda na čudovitem pozlačenem oltarju. Atmosfera notri je bila naravnost čudovita, kot da bi vstopil v duhovni svet, poln lepote in blaženosti.
Aljaž Žbogar
šolske skupine nad 20 oseb 500 tolarjev. Za dijake in študente je vstopnina 700 tolarjev, za otroke od 6. do 15. leta pa 500 tolarjev. Del prihodka od vstopnine bodo namenili šoli za poklicno umetniško izobraževanje, ki deluje pri muzeju jaslic v Betlehemu, del prihodka pa bodo porabili za socialne namene. Razstava je popestrena s številnimi spremljajočimi prireditvami.
Jože Košnjek
Teden zaporov
Ljubljana - V katoliški cerkvi je ta teden Teden zaporov, v katerem naj bi se kristjani bolj zavedali potreb zapornikov in njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih v zaporih in vseh, ki skrbijo za zapornike. Ta teden bodo škofje maševali v zaporih, po župnijah pa bodo letaki vabili k molitvi v ta namen. Mladi pa bodo organizirali pri frančiškanih na Mirju in pri Tromostovju v Ljubljani molitveni srečanji. J.K.
Pogovor o novi "verski" zakonodaji
Ljubljana - Urad vlade za verske skupnosti je organiziral posvet predstavnikov verskih skupnosti, na katerem so se pogovarjali o zakonski ureditvi delovanja verskih skupnosti. Urad za verske skupnosti je junija podpisal pogodbo z Inštitutom za pravo človekovih pra-vie, ki bo do konca leta pripravil strokovna izhodišča za novo zakonodajo. Direktor Instituta dr. Lovro Šturm je predstavil slovensko in tujo zakonodajo s tega področja. Po novi slovenski ustavi izpovedovanje vere ni več zasebna zadeva, ampak je njeno izpovedovanje javno in svobodno. V razpravi je predstavnike verskih skupnosti zanimalo, kolikšno bo najmanjše število članov za ustanovitev, kaj je bistvo ločenosti države in cerkve ter enakopravnosti verskih skupnosti, kakšna bodo merila za njihovo registracijo, v kolikšni meri bo vera prisotna v šoli in kakšno vlogo bo imel Urad za verske skupnosti. Zanimali so se, kakšne bodo možnosti za njihovo sodelovanje pri pripravi zakonodaje. J.K.
Prazniki in godovi
Cecilija, zavetnica cerkvenih pevcev
Danes, 18. novembra, se katoliška cerkev spominja opata Odona Clunvjskega, ki je ustanovil znani benediktinski samostan Cluny v francoski pokrajini Burgundiji, posvetitve bazilik sv. Petra in Pavla v Rimu, preroka Abdije in mučenca Romana Cezarejskega.
Jutri, 19. novembra, bodo praznovali redovnica Matilda, devica Neža Asiška, duhovnik Rafael Kalinowski in škof ter mučenec Narsej.
Četrtek, 20. novembra, je razglašen za dan industrializacije Afrike, za svetovni dan otroštva in za dan slovenskih knjižnic, katoliška cerkev pa se spominja mučenca in kralja Edmunda, papeža Gelazija, redovnika Feliksa Valoaškega in mučenca Agapija. Med omenjenimi svetniki je Slovencem najbližji Feliks, ki mu pravimo tudi Srečko. Feliks Valoaški je bil pripadnik reda, ki je v Afriki odkupoval krščanske sužnje. V četrtek bodo godovali tisti oziroma tiste, ki jim je ime Srečko, Srečo in Srečka.
V petek, 21. novembra, bo praznik Darovanje Device Marije, škofa Mavra Poreškega in papeža Gelazija I. Praznik Da-
rovanje Device Marije je spomin na dogodek, ko sta starša Joahim in Ana tri leta staro Marijo prinesla v tempelj za zahvalo za njeno rojstvo. Oba sta bila namreč že toliko stara, da ne bi mogla več imeti otrok.
V soboto, 22. novembra, ko se bo svet spomnil 40-letnice uboja tedanjega ameriškega predsednika Johna Fitzgeralda Kennedvja v Dallasu, cerkev časti mučenko Cecilijo, mučenca Mavricija in učenca Filemo-na. Posebej znana je Cecilija, ki so jo za svojo zavetnico izbrali cerkveni pevci in glasbeniki ter izdelovalci orgel. Cecilija je bila rimska mučenka iz 2. stoletja, njena značilnost pa je bilo opevanje boga.
V nedeljo, 23. novembra, je dan spomina na papeža in mučenca Klemena I, na opata Ko-lumbana in na duhovnika ter mučenca Mihaela Proja.
V ponedeljek, 24. novembra, bo dan mučenca Krizogona Oglejskega. Oglejski patriarhi so bili cerkveni in tudi posvetni predstojniki večjega dela današnje Slovenije. Okrog leta 300 ga je dal usmrtiti rimski cesar Dioklecijan.
Jože Košnjek
Darovi narave in človeka
Kranj - Na zahvalno nedeljo so se v številnih slovenskih župnijah zahvalili za darove narave, ki so bili letos marsikje skromnejši zaradi toče, suše in pozebe, za božjo pomoč in za dobra dejanja ljudi, tudi tistih, ki pomagajo cerkvi. V večini župnij so zahvalni nedelji primerno okrasili cerkve s poljskimi pridelki in izdelki, ki so jih izdelale hvaležne človeške roke. Marsikje so nastale prave umetnije, kot na primer v farni cerkvi v Mavčičah (na sliki). J.K.
Piše: Mira Delavec
Josipina Urbančič - Turnograjska
XXXVII. del
Josipinina mati seje zaradi vedno slabših odnosov s stricem Antonom v Preddvoru odločila, da mu bo odvzela po sodni poti odvzela vlogo varuha, ki mu je pripadla po smrti brata oziroma Jo-sipininega očeta Janeza Nepomuka Urbančiča. Razlogi, zakaj stric Anton ni bil primeren več za varuha, je Josipina zapisala 3. novembra 1852: "Jaz komaj čakam, da iz. vsakolike zaveze teh peklenskih duš - ako so "duše"!! - Lovričko - Bog daj - da kmalo!! - Naj navedem uzroke, ki bi se napeljali u prošnji, kakor jih matka ve - ako misliš, da še kaj treba pristaviti - pristavi, saj sam naj bolje veš kaj treba. Tak:
1. Bi bila materialna zaveza navesti, ki nikakor ne dopusti, da bi zmogel biti varh, zakaj zdaj se bode moral izplačati.
2. Njegovo očitno sovraštvo do matke i nas, ki se je začelo, ko rajni oče stisnuli očesa. Priča tomu Pire, priče drugi.
3. Njegova starost, njegova nesposobnost dolžnosti varha spolnovati, ko še za se vse pusti v ne-
mar i mu njegove leta ne pustijo ne dušne ne telesne moči, kaj storiti za nas!
4. Njegova zanikemost. Vse bi bilo napeljati -vse povedati, kako dela, kako zanemarja vse i nam s tim strašno škodo dela.
Vse bi bilo napeljati - vse povedati, kako dela, kako zanemarja vse i nam s tim strašno škodo dela. Tak bi bila njegova dolžnost, kapitele druge, od katerih zavoljo njegove zanikernosti že toliko let nismo nič interesov dobili, za plačo svoje terjatve uzeti, njegova dolžnost, to, kar nam on dolžan od Stermola, uzeti za plačo svojo, tak pa na Turnu ostane dolg; mi moramo obresti plačevati, in on nam ne vinarja še plačal obresti, ki bi jih moral od Stermolskega premoženja. - S tim nam škoda velika! Potom njegovo zanemarjanje naših "pravic" zastran "Fuchsa"! Pravde vse ležijo, ne stori se nič i tak pada pravica za pravico proč - on kriv - mi moramo škodo terpeti. — Potem njegova zanikemost u vsem drugom "kar tiče njegovo varstvo ". Povedati se mora, kako delal pri oškodova-
nju, da nič storil, povedati, kak z. rajtengo dela, da še nič je položil vse leta, da se ne ve, kako i kaj s premoženjem - nič nič! - To glavni uzroki! - Ako še kateroga veš, pristavi ga! Lovro - ah piši - piši prošnjo tako, da se bode videl hudobnež u svojoj "glavici" - da mu ne bode zercalo - u kteroj bode gledal pokazalo "h--a"!! Le "osoli"!!
Stric Anton je bil "razbremenjen " naloge varuha leta J853, ko je sodišče Josipini spregledalo štiri leta do polnoletnosti, Janku in Fidelisu pa je postavilo za skrbnika mater Jožefino in Rudolfa Lokarja, trgovca iz Kranja. Po Josipinini poroki je Alojz Urbančič zares oddal varuštvo in bil s tem, kot sam pravi v pismu Levičniku, osvobojen težkega bremena.
Zanimivo je, da so se v tem času dogajale spremembe tudi v Preddvoru. Tako je nekega dne Pin-tar razlagal Josipini o stvareh, ki so se dogajale v župnišču. "Lovričko - včeraj bil Pintar tu - pravil nam u kake reči zabredel "fajmošter". Komisija "od srede " - bila zavoljo fajmoštra - na povelje škofa. Kakor Pintar rekel - bode morebiti u jednom tednu že popolnoma odstavljen "ab officio et beneficio"! Revež - pa pomagati mu ni! Zadovoljen naj bo, ak se mu nič drugoga ne zgodi!" Josipina je v nadaljevanju pojasnila, kaj je bil vzrok za tako stanje: "Delal za druge - jih podpisoval (moja. op. Josipina navaja pogodbe), i ti nič od toga vedli, nič denarja prejeli itd. Ah kam zajde človek!! Kam ga pripeljalo nesrečno vino! "
Čas je hitro mineval. Bližal se je konec leta in Toman je bil še vedno v Kranju. Josipina je hodila z mamo po opravkih, včasih ga je prišla tudi obiskat. Januarja 1853 pa je njena mama hudo zbolela, vendar se je njeno zdravje kasneje izboljšalo. Josipino zdravje pa se je marca in aprila 1853 ponovno poslabšalo. Veliko je kašljalo in bolel jo je želodec. Sele po petem maju ji je bilo bolje.
Lovro je čedalje pogosteje obtoževal Josipino najrazličnejših stvari. Tako ji je med drugim očital, da zagovarja svojo mamo, s katero je imel manjši nesporazum glede gospodarskih stvari. Josipinina mama je namreč še vedno upoštevala nasvete Terpinca in Lokarja. Z njima pa se Toman ni strinjal vedno. Tako je 18. aprila Toman pisal Josipini: "Premila moja Josipinka! Prišel mije tvoj o tak dragi poslanček, ki mi pove, da Josipina, moje vse, z vso ljubeznijo večno moja!!! Da mi Bog tebe vedno ohrani, naj bode vse drugo kakor če! Josipina, jaz ne morem nič govoriti o tugi, ki mi zna serce razkriti, al zdi se mi, da ljuba tvoja matka skriti svoj namen svoga obnašanja dosegla!!! Jaz. sim človek in moram človeški po djanju soditi, i tudi le po človeški morem, človeško serce je slabotno!!! Josipina, Bog te ohrani i obvaruj mojo! Bog te ohrani zdravo i če mogoče srečno!!! Kdaj prideš u Krajn? Tisuč i tisuč žarnih poljubov naj ti ponese taj list od tvoga Lovreta. "
(se nadaljuje)
Poleti rolajo, pozimi igrajo nogomet
V četrtek popoldne je bilo parkirišče pred osnovno šolo v Naklem polno avtomobilov, šola razsvetljena in polna ljudi. Najbolj zasedena je bila telovadnica: ko z rekreacijo
ali treningom zaključijo eni, takoj pridejo drugi.
Rolerski klub Kranj obstaja že več let in ker se je velikokrat zgodilo, da so jih pred Srednjo ekonomsko šolo v Kranju, ko so rolali po asfaltiranem krogu okoli igrišča, mimoidoči spraševali, ali bi lahko tudi oni, so se pri klubu odločili, da bodo letos uvedli novost: rolanje za rekre-ativce. "Veliko rekreativcev rola po cestah in niso nikjer združeni. Nobeden sploh točno ne ve, koliko Slovencev rola. Tako smo se odločili, da bomo pri klubu kaj storili v tej smeri," pravi vodja rekreativnega programa Katja Gros in dodaja: "Na začetku smo se na stezi učili osnov, potem smo rolali v krogu, kasneje se peljali skozi mesto, tako da so udeleženci stvar preizkusili tudi v praksi."
Zimski čas
Konec septembra jih je vreme pregnalo v telovadnico. Mraz predstavlja manjši problem kot dež, saj po spolzkem terenu ne moreš rolati in tako se kot večina zunanjih športov čez zimo tudi rolanje preseli "na toplo". V zimskem času vadbo ljubiteljev rolanja v telovadnici osnovne šole v Naklem dopolnjuje še plavanje, fitnes na Brdu, pa tudi rolajo lahko (v Protenexu v Šenčurju). "Vsak danje nekaj. Kakor hitro pa se otopli, gremo na rolarje in ven. Prej smo rolali pred ekonomsko šolo v Kranju, veliko tudi v Cerkljah, ker so malce manj prometne ceste, v Naklem imajo pa ravno tako za šolo asfaltni krog.
Da bi rednemu treningu dodali še vadbo za rekreativce, smo se spomnili sami. Odziv je bil krasen. Sploh dokler smo bili v Kranju, na prostem. Kasneje smo se preselili v telovadnico, zamenjali dan in uro vadbe. Obisk rekreativcev je takoj upadel, ker v tem času rekreativci počnejo kaj drugega. Sploh pa rekreativce bolj zanima rolanje, kot telovadnica. V Protenexu smo pa zaenkrat dobili popolnoma prezgodnjo uro, tako da zaposleni nimajo možnosti, da bi prišli rolat do ure," razlaga Katja, ki v telovadnici pri vodenju
telovadbe pomaga Tjaši Oblak. Program pa je v celoti delo Aleša Grosa in poleg vadbe je vanj vključil tudi izlete na rolerjih, s kolesi, v gore in svetovanje o zdravi prehrani ter načinih vadb.
Kako je z rekreativci?
"Če jih je več, so čisto posebej. Naredimo svoje ogrevanje, imamo svoje vaje. Veliko je raztezanja, sledi odbojka, košarka. Če pa nas mlajši prosijo, da bi se vključili v njihovo igro, jim ustrežemo, saj jim popestrimo vadbo," pravi Katja. V četrtek
popoldne je bilo parkirišče pred osnovno šolo v Naklem polno avtomobilov, šola razsvetljena in polna ljudi. Eni so poslušali predavanje, drugi imeli pevske vaje, tretji pa so počeli spet nekaj tretjega. Res pa je, daje bila najbolj zasedena telovadnica.
Pri ljubiteljih rolanja so tokrat razdelili igrišče telovadnice na dve manjši igrišči. Na enem so igrali nogomet, na drugem pa "floorball". Ko gledaš mlade s hokejskimi palicami, ki se poganjajo za žogico, ugotoviš, da igra ni tako enostavna. Podobno je menila tudi Katja, ki pravi, da
ni ravno dober "floorballist": "Floorball ni tako enostaven, kot izgleda. Potreben je občutek za žogico in ne gre od rok vsem. Igra se ga s hokejsko palico, vendar je vseeno, kaj imaš na nogah: rolerje, drsalke ali adi-
daske, obvladati moraš igro, način igre. Zanj sicer veljajo hokejska pravila, vendar ga mi igramo bolj ljubiteljsko. Nabavili smo si palice, žogico in sedaj "nabijamo". Za dušo."
Alenka Brun
Eni igrajo "floorball", drugi nogomet. Mlajšim se pridružijo tudi starejši
Avstrija že odprla smučišča
Ljubljana - V Avstriji smučišča že obratujejo, pri nas še ne, čeprav lahko za večino (vsa gorenjska) kupite smučarske vozovnice za prihajajočo sezono v predprodaji. V Ljubljano je pretekli teden Avstrijska nacionalna turistična organizacija povabila predstavnike Ski amade in Regije Dachstein - Tauern. Dir. Georg Blieni je predstavil Regijo Dachstein - Tauern, ki je med petimi najboljšimi avstrijskimi smučišči, dr. Christoph Eisinger pa največjo smučarsko regijo Ski amade. Udobje, dobra ponudba, inovativnost, veliko za nizko ali še več za zmerno ceno, urejeni parki za deskarje na snegu, posebna pozornost namenjena družinam - še posebaj otrokom je osnovna značilnost tako enega kot drugega področja, ki je prepleteno s kilometri smučarskih prog. Poskrbljeno je tudi za ljubitelje črnih prog in sankače. Oddaljenost je mogoče malce več kot dve uri iz Ljubljane, denarno pa so dostopni vsem. A.B.
Dr. Christoph Eisinger in Dir. Georg Bliem.
Črna Marija kliče k sebi
V Monserrat vsak dan pridejo številni ljudje, ki želijo obiskati kraj, postavljen visoko v skalah, kjer so včasih, daleč stran od ljudi, v votlinah pod slikovitim gorami svoje notranje
boje bili številni puščavniki, danes pa v cerkvi še vedno vsak dan nastopi Escolania, eden najstarejših deških zborov v Evropi.
Špansko romarsko središče Montserrat, ki je znano predvsem po Črni Madoni, Escorali-ji in navdušujočem slikovitem hribovju, je v smeri proti Pire-nejem oddaljeno dobrih petdeset kilometrov od Barcelone, kamor se najlažje pride z vlakom in z vlakcem. Kraj je presenetljiv že po svojem izgledu, saj je nastal skozi številna tisočletja potem, ko je na tem mestu odteklo morje in sta veter in voda spirala in oblikovala skale v presenetljive oblike stožcev, ki pa imajo skoraj vsi po vrs,ti neko svojo obliko. To so zelo žive skale in močno je čutiti posebno energijo, ki človeku vliva mir, spoštovanje in mu budi zavest.
V strmih pečinah je že v prejšnjem stoletju delovala majhna kapelica in nekega dne se je po pripovedovanju domačinov tam zgodil čudež, saj se je v močnem soju svetlobe prikazala Marija, ki so jo videli menihi,
Impresivni samostan Montserrat, dvignjen nad zemeljsko posvet-nost, je zgrajen na strmih pečinah.
duhovnik in potem še škof. Bil je to velik dogodek in kmalu so na mestu prikazovanja zgradili kapelico, okrog leta 1025 pa je bil v bližini ustanovljen še benediktinski samostan. Deloval je dolga leta, vse do Napoleonovih pohodov leta 1811, koje bil napaden, nato nekaj časa zaradi antiklerikalnih časov zapuščen, potem pa ponovno zgrajen leta 1858. Samostan je še vedno živ in v njem danes deluje skupnost osemdesetih menihov.
Po Marijinem prikazovanju se je na mestu prikazovanja, danes v kapeli Sveta jama, znašel tudi lesen romanski kipec Črne Marije z Jezusom (La Moreneta), za katerega pa ni znano, kako in kdaj je nastal. Strokovnjaki ga danes uvrščajo v 12. stoletje. O njegovem nastanku oz. Črni Mariji obstajajo različne legende. Daje postala črna od saj, ker so ljudje toliko prižigali sveče, da je povezana z črnimi egip-
Kipec Črne Marije je danes v kapelici nad glavnim oltarjem samostanske bazilike.
čanskimi kipci Izide, ki jih je najti tudi v samostanskem muzeju in še druge interpretacije. V vsakem primeru se je Marije prijelo ime Črna Madona, ki pa
seje iz Montserrata s španskimi konkvistadorji zanesla tudi v Južno Ameriko, kjer je danes po priljubljenosti enaka "beli" Mariji, ter po Evropi. Tudi pri nas jo imamo.
Črna Marija predstavlja nasprotni pol Marije, kot jo poznamo, vendar ne v negativnem smislu, čeprav so jo nekateri označili tudi tako, ampak v smislu zemeljskosti. Črna Marija je kot Mati Marija, ki deluje na Zemlji in se po ohranjenem izročilu ukvarja predvsem s transformacijo nizkih zemeljskih energij, kot so na primer nizka čustva in stanja: zavist,
Kranj - Rajko Jerama, učitelj z mednarodno licenco za poučevanje TM, ki jo bo vodil v celoti, je ob tej priložnosti povedal: "Samo resnično vrhunsko znanje, pospremljeno z najglobljo izkušnjo nas samih, izkušnjo transcendentalne ravni življenja, zadostujeta za razsvetljenje. To naravno stanje, v katerem so popolno zdravje, polni razcvet inteligence in srčne kulture v vseh odnosih zgolj 'odraz končnega namena vesojja - Popolnosti, je rezultat vadbe tehnike TM. To sta veličina in dosto-
jeza, poželenje, strasti, žalost, nasilnost, obtoževanja, obsojanja, krivde. Zato so se k njej zatekali tudi številni puščavniki, ki so želeli iz svojega življenja in duše pregnati sence nizkih strasti in jih razsvetliti z ljubeznijo do Boga, do večne luči. V ta namen so bili zaprti v votlinah pod skalami, kamor so jim menihi iz samostana nosili hrano, in kjer so dnevno izpolnjevali stroga pravila. Molitve, petje, kontemplacija, meditacija, delo, študij, predvsem pa notranje premagovanje nizkih stanj zavesti. Če so pravila kršili, so bili hudo kaznovani in ostali
janstvo Transcendentalne meditacije, ki človeka v najkrajšem možnem času pripelje do nedvoumne in jasne izkušnje Boga, čiste zavesti oziroma večne luči, bivajoče globoko v nas.
Tehnika TM je tudi ena redkih znanstveno povsem raziskanih metod osebnostnega razvoja in zaradi svoje učinkovitosti že dolgo nepogrešljiv pripomoček najuspešnejših ljudi v svetu in tudi številnih priznanih podjetij.
Predavanji, ki dajeta teoretično osnovo za učenje TM, sta brezplačni. Nanju ste vabljeni
celo brez hrane. Številni so se še dodatno izpostavljali duhovni strogosti, bili v hladu in vročini v isti obleki, tudi daljše obdobje brez hrane, tako da so od izmu-čenosti tudi umrli. Ta njihova preobrazba, transformacija, premagovanja so se spojila s čudovito in impresivno naravo ter združila z energijo tega svetega kraja, ki je mogočna in jo je čutiti na slehernem koraku. Človek tu resnično začuti svoj notranji mir in se zamisli nad tem, koliko je potrebno potrpeti in se boriti, da bi v poplavi skušnjav ohranil stik z Bogom in samim sabo. Katja Dolenc
dne 20. in 21. novembra ob 18. ui i v Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj (Tomšičeva ul. 7). Vodil ju bo Rajko Jerama, učitelj z mednarodno licenco za poučevanje TM. Nadomestilo za praktično učenje, ki bo potekalo v naslednjih petih dneh, je v višini 94.000 SIT.
Za vse dodatne informacije pišite na el. naslov: Nirvikal-pa@mail.com, če zares nimate te možnosti, lahko pokličete tudi po tel. 031 572 675.
Katja Dolenc
V votlinah skal so puščavniki bili svoje notranje boje in poglabljali stik z Bogom.
Transcendentalna meditacija Mahariši Maheš Jogija
Konec tedna se bo z uvodnim predavanjem o Transcendentalni meditaciji (TM) Mahariši Maheš Jogija začela praktična vadba te znanstveno povsem raziskane tehnike.
Maja Vidmar naša edina finalistka
Še ne 18-letna Škofjeločanka je na tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v dvorni na Zlatem polju v Kranju s sedmim mestom dosegla enega svojih najboljših rezultatov, žal pa zaradi napake v polfinalu v nedeljskem sklepnem obračunu nismo videli Mojstrančanke Martine Čufar - Zmagovalka med ženskami Muriel Sarkanv,
med moškimi najboljši Ramon Puigblangue.
NOGOMET
Kranj - Po tradiciji, že osmo leto zapored, je Kranj minuli konec tedna gostil najboljše športne plezalke in plezalce sveta. Konkurenca je bila kot vedno huda, v njej pa je barve Slovenije zastopalo kar triindvajset domačih športnih plezalk in štirinajst plezalcev.
V petkovem četrtfinalnem obračunu moških na steni v dvorani na Zlatem polju je kar sedem tekmovalcev zmagoslavno pomahalo iz vrha moške smeri, žal pa med njimi ni bilo nobenega od naših fantov. Se najbolje se je znašel Tržičan Tomaž Va-ljavec, edini med našimi, ki je letos že nastopal v finalu svetovnega pokala in bil v Imstu osmi. V Kranju se je zaustavil pri oprimku 43 in se zanesljivo uvrstil v polfinale. Za njim so si polfinalni nastop med našimi zaslužili še Miha Škof, Matej Sova, Klemen Bečan in Franci Jensterle. Žal pa je vsa peterica naših fantov iz tekmovanja izpadla v soboto, saj se v polfinalni smeri niso najbolje znašli. Se najdlje je priplezal 24-letni Tržičan Matej Sova, ki je osvojil končno enajsto mesto. Ostali naši so bili slabši, saj je bil Miha Škof na koncu uvrščen na 21. mesto, Klemen Bečan je bil 22., Tomaž Valjavec 24. in Franci Jensterle 27.
Našim dekletom je po četrtfinalnem nastopu dobro kazalo, saj sta Maja Vidmar in Marti na Čufar priplezali prav do vrha smeri, v polfinale pa so se uvrstile še Lucija Franko, Katja Vidmar, Ana Kosmač, Katja Planine, Asja Grosar, Polona Santelj in Maša Ribnikar. Zal pa niso imele prida sreče v polfinalnem nastopu, saj se je v finale uspelo uvrstiti le Maji Vidmar, ki je bila v polfinalu tretja. Martina Čufar se je po mnenju sodnikov nedovoljeno dotaknila varovalnega klina inje - kljub petemu rezultatu - pristala na 11. mestu, zaradi slabšega
MARATONSKO PLAVANJE
plezanja v četrtfinalu pa se je mesto med finalistkami izmuznilo tudi Škofjeločanki Luciji Franko, ki si je sicer s šesterico delila peto mesto, a na koncu pristala na devetem mestu, tik za finalistkami. Starejša sestra Maje Vidmar, Katja, seje morala zadovoljiti z 12. mestom, Ži-rovka Ana Kosmač pa s 14. mestom. Naše mlade plezalke: Maša Ribnikar, Katja Planine, Asja Grosar in Polona Santelj so se uvrstile med 21. in 25. mestom.
Tako je množica gledalcev, ki seje po tradiciji v nedeljo zvečer zbrala na finalni tekmi dvorane na Zlatem polju, videla v steni osem najboljših plezalk in osem najboljših plezalcev. Najprej so se s finalno smerjo spopadla dekleta. Medtem ko prav do vrha ni uspelo priti nobeni od prvih štirih finalistk, med katerimi so bile Avstrijki Katarina Saurevve-in in Barbara Bacher, Švicarka Alexandra Eyer in Francozinja Caroline Ciavaldini, pa je prva smer preplezala do vrha Francozinja Sandrine Levet, sicer specialistka za balvansko in hitrostno plezanje. Gledalci so nato na steni spodbujali Škofjeločanko Majo Vidmar, ki pa se je ustavila na dobre pol poti, a ji je nato zmanjkalo moči in morala seje spustiti.
"Končno sedmo mesto je zame lep rezultat in sem zadovoljna, vem pa, da bi bilo lahko tudi boljše. Zal mi je nekje na sredini smeri "odneslo" noge in nastop sem morala končati. Sicer pa je kranjska tekma za nas tekmovalce vedno nekaj posebnega, saj je vedno res dobro pripravljena. Tako je bilo tudi letos," je po nastopu povedala Maja Vidmar, ki jo pri treningih in tekmovanjih najbolj spodbuja starejša sestra Katja, njen trener pa je Roman Krajnik. Maja bo letos nastopila še na zaključni tekmi v Edinburgu, saj se naša reprezentanca za pot
Martin Strel premaguje reko Parana
Kranj - Minulo soboto, 15. novembra, je na 26 dni dolgo plavalno pot po reki Parana štartal slovenski maratonski plavalec Martin Strel. Martina je na pot pospremila glasba orkestra argentinske vojske, srečno pot pa so mu zaželeli predstavniki prefekture Naval, ki ga bodo z ladjo spremljali vso pot, predstavniki argentinske vojske, številni domačini in v Argentini živeči Slovenci, ki so prav za to priložnost dopotovali v Puerto Iguaz. Kot so sporočili iz Argentine, je bil Martin na startu dobre volje in optimističen, najbolj pa se na poti boji močnega sonca, ki gaje prvi dan že ožgalo po glavi in ramenih.
V.S.
V Kranju se je zmage znova veselila Belgijka Muriel Sarkany.
na Kitajsko ni odločila. "Iz letošnje sezone mi bo, poleg nastopa tu v Kranju, najbolj v spominu ostalo mladinsko svetovno prvenstvo v Bolgariji, kjer sem osvojila drugo mesto, sicer pa mi ni šlo vse po načrtih. Vendar je časa za dobre rezultate še veliko," pravi Maja, ki bo 18 let praznovala 30. decembra, sicer pa je dijakinja četrtega letnika srednje šole tiska in papirja v Ljubljani.
Do vrha sta nato preplezali še Avstrijka Angela Eiter in Belgijka Muriel Sarkanv, zmaga pa je pripadla slednji, saj je bila na vrhu smeri tako v četrtfinalu kot polfinalu in nato v finalu. Tretje mesto je osvojila Franco-
HOKEJ _
zinja Sandrine Levet. Med osmerieo moških smeri, ki sta jo postavila Tomo in Nejc Česen, ni uspelo do vrha preplezati prav nikomur, najdlje pa je prišel Španec Ramon Julijan Puigblanque, ki je padel tik pred koncem. Na drugo mesto se je uvrstil Francoz Alexandrc Chabot, na tretje pa Španec Pat-xi Usobiaga.
Ta konec tedna bo v dvorani na Zlatem polju v Kranju še zaključna tekma evropskega mladinskega pokala v športnem plezanju. V soboto bodo pred-tekmovanja, v nedeljo ob 9. uri pa se bo začelo finale.
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Jeseničani na kolena spravili vodilno Unio
Jesenice - Ta konec tedna so hokejisti v mednarodni ligi odigrali kar nekaj tekem. Edina na Gorenjskem je bila v soboto na Jesenicah, kjer je ekipa Acronija gostila vodilno ekipo poljske Dwory SA Unie. Jeseničani so tokrat zaigrali res dobro in učinkovito ter gol poljskih prvakov zatresli kar osemkrat in na koncu slavili z 8:2 (0:0, 5:2, 3:0). Žal si je izvrstno tekmo ogledalo le sedemsto gledalcev, ki pa so tokrat prišli na svoj račun.
Ekipa Dvvorn SA Unie je v nedeljo nato gostovala v Tivoliju pri naših državnih prvakih, ZM Olimpiji in zmagala z 1:3, Poljaki pa so bili že v petek v Zalogu boljši od Slavije M Optime z 2:3. V nedeljo sta bili tudi tekmi med ekipama Slavije M Optime in Medveščakom, slavila pa je ekipa iz Zaloga s 5:1. V tekmi med DAC-jem in Albo Volanom so bili boljši hokejisti iz Szekesfehcrvarja, ki so slavili z 0:1.
Tako pred nadaljevanjem tekmovanja na lestvici MHL vodi ekipa Dwor SA Unia, ki je odigrala že deset tekem in ima 25 točk. Na drugem mestu so hokejisti ekipe VVojas Podhale, ki so prav tako odigrali deset tekem in zbrali 18 točk, tretja pa je ekipa ZM Olimpije, ki je odigrala sedem tekem in zbrala 13 točk. Na lestvici so se z dvema zmagama prejšnji teden povzpeli tudi hokejisti Acroni Jesenic, ki so sedaj s sedmimi tekmami in desetimi točkami peti. Slavija M Optima je na osmem mestu s sedmimi tekmami in osmimi točkami.
Med tednom se bo nadaljevalo člansko hokejsko državno prvenstvo. Ekipa Triglava bo jutri, v sredo, ob 18. uri v Podmežakli gostila moštvo Hit Casinoja. Tekma med Slavijo M Optimo in Acroni Jesenicami je prestavljena na 26. november. V.S.
Naši v Zagrebu dosegli pomemben gol
Krary - Točno po napovedih Mirana Pavlina seje končala sobotna kvalifikacijska tekma v Zagrebu med Hrvaško in Slovenijo. "Kvalitetno smo pripravljeni, gol v hrvaški mreži je odlična popotnica za povratno tekmo," je napovedal kapetan Miran Pavlin.
Na prvi tekmi v soboto v Zagrebu so v 5. minuti naši navijači obmolknili, saj je Dado Pršo zaradi neprevidnosti slovenskih branilcev zabil neubranljiv gol. Toliko bolj radostno pa seje 3000 slovenskih navijačev v Zagrebu in stotisoči pred TV ekrani veselilo po golu Er-mina Šiljka, ki mu je odlično podal Mile Ačimovič. V nadaljevanju je bila igra izenačena, le proti koncu so našim popustile moči, oziroma so hrvaški nogometaši bolj pritisnili. "Zaenkrat gre vse po načrtu. V Ljubljani smo nepremagljivi," je povedal Pavlin in le upamo lahko, da se uresničujejo tudi napovedi o pošiljanju razglednic in SMS-ov naših s Portugalske.
Za povratno tekmo, ki bo jutri, v sredo, na bežigrajskem štadionu ob 17.30 uri, so vstopnice že davno razprodane. Kljub temu pa bo vsa Slovenija zagotovo dihala skupaj z našimi reprezentanti.
Minulo nedeljo pa je približno 250 gledalcev na srečanju Super-nove Triglava in Dravinje upalo na zmago domačih. Želja se jim je uresničila, saj so Triglavani zmagali z 2:0 (1:0) in na lestvici z 19 točkami zasedajo osmo mesto. Boštjan Bogataj
KOŠARKA____________
Zmagi za Triglav in Helios
Kranj - Košarkarji v l.SKL so konec tedna odigrali 8. krog. V Kranju je gostovala ekipa Alpos Kemoplasta. Triglavani so se sicer večkrat poigrali z živci navijačev, a so na koncu zanesljivo slavili z 82:74 (62:47, 44:33, 16:15). Zanesljivo zmago si je priigrala tudi ekipa domžalskega Heliosa, ki je v gosteh pri ekipi Roglc v Zrečah zmagala z 79:87 (62:68, 41:44, 29:19). Na lestvici s po štirinajstimi točkami vodijo Zagorje Banka Zasavje, Helios in Pivka Perutninar-stvo, Triglav pa je na četrtem mestu z 12 točkami. V soboto bo v Domžalah gorenjski derbi med ekipama Heliosa in Triglava.
V l.SKL za ženske je ekipa Jesenic gostovala pri ekipi Tedi Sežana in izgubila z 82:58 (63:36, 43:26, 24:10). Vodilna ekipa škofjeloške Odeje je bila prosta. V soboto so proste Jeseničanke, ekipa Odeje pa bo gostovala pri Slovenskih Konjicah.
V l.B ligi za košarkarje je ekipa Radovljice gostila Parklje Bežigrad in izgubila 59:95 (51:77, 33:52, 17:25). Novo zmago pa so si na gostovanju pri ekipi Banexa priborili košarkarji Loka kave TCG, saj so slavili z 80: 89 (61:62, 32:48, 16:25). Na lestvici vodi Branik Maribor, Loka kava TCG je tretja, Radovljičani pa zadnji. V soboto bodo Ločani gostili ekipo Union Olimpija mladi, Radovljičani pa Rudar. V.S.
Zmaga in drugo mesto mladih
Radovljica - V dvorani SGŠ v Radovljici sta bili dve novembrski nedelji rezervirani za mlade košarkarje. V izvrstni organizaciji Športne zveze Radovljica so se najprej pomerili najmlajši košarkarji (rojeni 1992 in mlajši). Nastopilo je šest ekip iz Italije, Avstrije in Slovenije. Domači košarkarji so izgubili šele v finalu. Od njih so bili s tesnim rezultatom 44:38 boljši mladi košarkarji Vrhnike. V nedeljo, 16. novembra, so se malce starejšim košarkarjem (rojeni 1990 in mlajši) pridružili tudi košarkarji iz Hrvaške, tako da so gledalci lahko videli kar 16 tekem. Na koncu so v velikem finalu tudi z malce sreče slavili košarkarji Radovljice, rezultat tekme s Čedadom (Cividale) pa je bil tesnih 51:49. Postava zmagovalcev: Boštjan Kokot, Luka Dežman, Jaka Blažič, Miha Majetič, Jure Potočnik, Luka in Jaka Završnik, Tilen Škerbec, Tomaž Soklič, Jan Jelušič in Robi Božič ter bolni Krištof Fajdiga. Mladim košarkarjem sta priznanja podelila župan Občine Radovljica, g. Janko Stušek in sekretar ŠZ Radovljica g. Jure Vreček.
Končni vrstni red (1992): 1. Vrhnika, 2. Radovljica (oba Slovenija), 3. Čedad, 4. Gemona (oba Slovenija), 5. Feldkirchen, 6. VVorthersee (oba Avstrija).
Končni vrstni red (1990): 1. Radovljica (Slovenija), 2. Čedad (Italija), 3. Vrhnika (Slovenija), 4. Poreč (Hrvaška), 5. Woerthersee (Avstrija), 6. Gemona (Italija), 7. Feldkirchen (Avstrija), 8. Novigrad (Hrvaška). Goran Lavrenčak
ROKOMET_
Odličen drugi polčas Ločanov
Kranj - Večino tekem v ligi Siol so odigrali že med tednom, za gorenjske rokometne navdušence pa je bila najpomembnejša tekma odigrana v soboto. Rokometaši Terma so potrdili dobro formo. Poraz v Ormožu pa je bil le slab dan. Njihovi sobotni tekmeci so bili vedno neugodni Trebanjci. Osvojeni točki štejeta dvojno, saj je Trimo neposreden tekmec Ločanov za uvrstitev na peto mesto. Dolenjci so bili boljši v prvem polčasu. Dobili so ga s 14:12. Drugačno sliko pa smo videli v nadaljevanju. Ločani so zaigrali bolje v obrambi in drugi del dobili s petimi goli razlike, kar je pomenilo zmago in vrnitev na peto mesto. Slabo pa se piše rokometašem CHIO Kranj. S trenutno formo ne morejo zmagovati proti ekipam, ki so v zgornji polovici lestvice. Tokrat so bili boljši Goričani. V drugi moški ligi še naprej dobro igrajo Cerklje. Brez težav so opravili z Radgono. V Železnikih je bil gorenjski obračun. Novinec igra vse bolje, nabira točke in se oddaljuje od dna lestvice. Neodločen izid, že drugič zapored, pomeni novo razočaranje za Radovljico. Pred prvenstvom so napovedovali napredovanje v 1. B ligo. Trenutno so daleč od napredovanja.
Rezultati: SIOL - liga: Prevent - Ormož Jeruzalem 35-28; Adria Krka - Prule 67 267-32; V. Nedelja - Rudar 21-22; Inles Riko - Celje P.L. 30-37; Gorenje - Cimos Koper 38-32; Termo - Trimo Trebnje 28-25; 1. B liga - moški: Slovan - Gorišnica 35-24; Sviš - Dol TKI Hrastnik 27-25; Gorica Leasing - CHIO Kranj 28-22; Mitol Sežana - Sevnica 29-29; Mokerc Ig - Gold club 25-38; Pekarna Grosuplje - Črnomelj 40-25; 2. liga - moški: Šmartno 99 - Grča Kočevje 28-19; Do-bora - Radeče 34-21; Atom Krško - Ajdovščina 32-21; Alples - Radovljica 25-25; Izola - Drava 26-25; Cerklje - Arcont Radgona 31-24.
M.D.
Torek, 18. novembra 2003
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
V Francijo tudi Belofastov
Po odhodu Mateja Nastrana, Erika Bukovca, Aleksandra Mertlja in Jureta Nastrana se je na tuje podal še Igor Belofastov, ki je šest let stal med vratnicami kranjskega Triglava in pet let med vratnicami slovenske reprezentance.
ODBOJKA
Kranj - Igor Belofastov je sicer rojen v Ukrajini, v Slovenijo pa je prišel iz zagrebške Mladosti, kamor sta prišla skupaj z bratom dvojčkom Andrejem. Igorje s Hrvaškega prišel v Koper leta 1993 in v Kopru ostal tri leta. V času bivanja v Kopru so vaterpolisti iz Obale najprej osvojili naslov državnega prvaka Slovenije, leto kasneje pa kar oba naslova, torej pokal in naslov državnih prvakov. Po odhodu Igorja iz Kopra v Kranj se je naslov najboljšega v državi ponovno preselil v Kranj, ko pa je
Igor dobil še slovensko državljanstvo, pa je postal nezamenljiv član izbrane vrste. "Na bivanje v Sloveniji, kjer sem že celo desetletje, me vežejo lepi spomini, posebno na tekme, v katerih smo osvojili zmago in naslov najboljšega v državi. Lepi spomini ostajajo tudi na tekme, v katerih smo si hoteli izboriti vstop v evropsko ligo prvakov, a nam je malo zmanjkalo. Zaradi slabega dela uprave kluba, ki po mojem ni znala zbrati dovolj finančnih sredstev, je počasi prišlo do krize. Tako so mi po kon-
Upor le v prvi četrtini
Kranj - Minulo soboto je bila v Kranju tekma 3. kroga kvalifikacij za pokal Vaterpolske zveze Slovenije. V mestnem obračunu sta se pomerili ekipi Kokre in Triglava Živil, mlajši igralci Kokre pa so se Triglavanom upirali le v prvi četrtini, na koncu pa so državni prvaki slavili 4:21 (3:6, 0:5, 0:5, 1:5). V polfinale so se uvrstile ekipe Kopra, Olimpije, Triglava Živil in Branika. Polfinalni tekmi bosta to soboto, 22. novembra, ko se bosta v Kranju pomerili ekipi Triglava Živil in Olimpije, v Mariboru pa Branik in Koper. J.M.
GORSKI TEK _
Nosilcem medalj s svetovnega prvenstva 2003 Mitju Kosovelju, Petru Lamovcu in Urošu Tomcu je čestital tudi kamniški župan Tone Smolnikar.
Priznanja najboljšim gorskim tekačem
Snovik - Odbor za gorske teke Atletske zveze Slovenije je na 12. zboru v petek v Termah Snovik v Tuhinjski dolini po kratkem pregledu sezone, ki je bila ocenjena za izredno bogato in uspešno, podelil priznanja najboljšim tekmovalkam in tekmovalcem. Pokale za prva tri mesta so dobili mlajši in starejši dečki in deklice, mladinke, mladinci, veteranke in starejše veteranke in veterani ter članice in člani. Organizatorja tokratnega srečanja najboljših in podelitve priznanj sta bila Mira in Dušan Papež iz KGT Papež, ki vsako leto organizira poznani tek na Grintovec, in sta za organizacijo prav tako dobila priznanje. Za Naj gorskega tekača v sezoni 2003 je bil razglašen Mitja Kosovelj, za Naj tekačico pa Mateja Kosovelj. A.Ž.
SMUČARSKI SKOKI_
Simpozij treh dežel o smučarskih skokih
Zahomec - Ob 50-letnici športnega društva Zahomec iz Avstrije so tamkajšnji prizadevni športni delavci izvedli simpozij treh dežel o smučarskih skokih, ki se gaje udeležilo okoli 70 trenerjev, sodnikov, bivših reprezentantov in smučarskih delavcev iz Avstrije, Italije in Slovenije.
Predavali so znani avstrijski strokovnjaki za smučarske skoke: doslej najuspešnejši avstrijski zvezni trener mag. Baldur Preiml, profesor na univerzi v Gradcu dr. Ingo Pevker, direktor smučarske gimnazije v Stamsu in vodja svetovnega pokala prof. Paul Ganzen-huber in olimpijski zmagovalec v skokih v 1. 1976 dr. Kari Schnabl.
Iz Slovenije so organizatorji povabili predsednika SK Triglav Kranj Jožeta Javornika, ki je predstavil temo "Kako navdušiti mladino s profesionalnim delom v društvu - zgodba uspešnica S K Triglav Kranj". Simpozij je bil kvaliteten in udeleženci so bili s predavanji izredno zadovoljni.
V Sloveniji primanjkuje kvalitetnih seminarjev oziroma simpozijev s področja smučarskih skokov in je res škoda, da so se tega udeležili le predstavniki Smučarskega kluba Triglav.
J.B
Igor Belofastov
čanem evropskem prvenstvu povedali, da name več ne računajo. Takrat je bilo že prepozno, da bi si našel ugoden aranžma v tujini. Sicer so me že pred dvema letoma vabili v Nico in Mar-
KARATE
seille, a sem raje ostal v Kranju, kjer sem se dobesedno že udomačil in kjer sem hotel tudi stalno živeti," pravi Igor, ki seje na sever Francije, v klub Tourco-ing, odpravil ta četrtek. "Ta odhod je za mene eden najtežjih. Tu sem dobil prijatelje, se navadil na okolje, sedaj pa grem,... V reprezentanco se bom z veseljem vračal, le če bom še dobil povabilo. Žal pa ta reprezentanca v naslednjem letu ali dveh nima velikih akcij."
Na koncu pogovora pa je Igor Belofastov še dodal: "Vaterpolo se bo igral brez mene in tudi brez nekaterih, v Kranju pa naj se uprava zamisli, kaj so naredili s kvalitetnim klubom, ki je bil dolga leta prvi klub Slovenije v vseh kategorijah. Hkrati pa se tej upravi tudi zahvaljujem za vse, kar so storili za mene."
Jože Marinček
Lep uspeh Kranjčanov
Kranj - Športna dvorana na Planini je bila prejšnjo nedeljo prizorišče državnega mladinskega prvenstva v karateju, ki so ga dobro organizirali športni delavci KK Kranj. V dvorani na Planini se je zbralo kar 109 mladih tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi 35 deklet. V dopoldanskem času tekmovanja so se tekmovalci pomerili v katah, torej v prikazu borbenih veščin proti nevidnemu nasprotniku, v popoldanskem času pa so bile na vrsti, morda za gledalce bolj zanimive, borbe. V dopoldanskem nastopu Kranjčani, niso imeli toliko uspeha kot popoldan. Kljub temu pa so v katah do odličij prišle kot ekipa do 2. mesta mladinke KK Shotokan, med posamezniki pa so odličja dobili še Nina Prhavec (KK Kranj) za 3. mesto med ml. mladinkami, Iva Peternclj (KK Kranj) za 2. mesto med mladinkami, Dragana Banjac (KK Shotokan) za 3. mesto in Luka Kern (KK Kranj) za 2. mesto. Sledila je otvoritev in podelitev priznanj ter tekmovanje v borbah, kjer pa so se Kranjčani še bolj izkazali kot v dopoldanskem delu. Piva mesta pa so osvojili: Maja Šmid (KK Shotokan) v kategoriji do 53 kg med ml. mladinkami, Iva Peternel (KK Kranj) do 53 kg med mladinkami in Gregor Knaus med mladinci do 75 kg. J.M.
Kamničani na vrhu
Bled - Zaradi priprav in nastopa reprezentance na predolimpijskem kvalifikacijskem turnirju na Finskem so moški tekme 7. kroga v l.DOL odigrali že v četrtek in petek. V derbiju kroga sta se v Šoštanju pomerila še neporažena domača ekipa in kamniški Calcit. Tekma je bila predvsem v prvem nizu zelo izenačena, saj sta obe ekipi imeli možnost za zmago, na koncu pa so niz po zaslugi razpoloženega Pleska le dobili aktualni državni prvaki iz Kamnika. V nadaljevanju so Kamničani vseskozi imeli nekaj točk prednosti, tako da je zmaga povsem zasluženo odšla z gosti: Šoštanj Topolšica : Calcit 0:3 (-29, -22, -22). Kamničani so z zmago prevzeli tudi vodilno pozicijo na lestvici, kjer imajo dve točki naskoka pred tokratnim tekmecem in tri pred Salonitom Anhovo.
Tokrat so bistveno popravili vtis tudi odbojkarji LIP Bleda, saj na prvi (pokalni) tekmi proti Fužinar Metalu z Raven niso bili prav prepričljivi. Tokrat pa so predvsem z odličnim serviranjem onemogočili gostujoče napadalce in zasluženo zmagali brez izgubljenega niza: LIP Bled : Fužinar Metal Ravne 3:0 (21, 20, 20). Blejci so trenutno na petem mestu, njihov zaostanek za četrtouvrščenim Svitom pa je le ena točka. Prvenstvo v moški konkurenci se zaradi nastopa reprezentance na Finskem nadaljuje šele v sredo, 26. novembra.
V ženski konkurenci 1. DOL imata vodilna Nova KBM Branik in Sladki greh Ljubljana po porazu HIT Nova Gorica proti Benediktu že pet točk prednosti pred slednjimi.
V moški konkurenci 2. DOL sta tokrat oba gorenjska predstavnika vknjižila nove tri točke. Termo Lubnik je na derbiju tretje in četrto-uvrščene ekipe v Mežici zanesljivo slavil, saj so bili Škofjeločani, kljub izgubljenemu nizu, precej boljši nasprotnik. TAB Mežica : Termo Lubnik 1:3 (-21, -19, 26, -16). Škofjeločani imajo ob tekmi več enako število točk, kot vodilna Prvačina in drugouvrščeni SIP Šempeter. So se pa z novo zmago na peto mesto prebili odbojkarji Astec Triglava. Gostje iz Hoč so Kranjčanom sicer povzročali nekaj težav, a zmaga z maksimalnih 3:0 je vseeno ostala v Kranju. Astec Triglav : Hoče 3:0 (23, 21, 21). Manj uspešne pa so gorenjske ekipe v ženski konkurenci 2. DOL. Jcseničanke so morale tokrat doma priznati premoč gostij iz Solkana, Kamničanke so bile brez pravih možnosti na gostovanju v Izoli, približno enako pa se je godilo Blejkam v Mežici. Interval A Izola : Broline e-ŠS Kamnik 3:0 (16, 19, 17), Mežica : Bled 3:0 (21, 12, 16), Mladi Jesenice : Solkan 1:3 (26, -23, -21, -23). V vodstvu, kljub tekmi manj, ostaja Evi Vital, Mladi Jesenice zaostajajo sicer samo za tri točke, a so vseeno na petem mestu. Kamničanke so z eno zmago na desetem mestu, Blejke pa še vedno ostajajo brez zmage na dvanajstem mestu.
V 3. DOL so odbojkarji Elmont OK Gorje gostili MOK Kočevje in izgubili s 3:0. Vrstni red v moški konkurenci pa je zaradi majhnega števila sodelujočih ekip in s tem prostih tekem povsem nerealen, saj je npr. Telemach Žirovnica trenutno na četrtem mestu, je pa ob vodilnem Salonitu Anhovo II še edina neporažena ekipa. Elmont OK Gorje so na sedmem mestu z eno zmago. Iskra Mehanizmi Kropa pa na osmem brez točk. V ženski konkurenci so odbojkariee ŽOK Partizan Šk. Loka po skorajda dve uri trajajočem derbiju kroga klonile v Ljubljani proti ŽOK Šentvidu (3:1), ki tako še naprej ostaja v vodstvu brez poraza, medtem ko so Škofjeločanke zdrsnile na peto mesto. Odbojkariee Pizzeria Morena so prišle do druge zmage, saj so v Ljubljani premagale novince v ligi - OD Krim z 1:3. Žirovničanke so se s tremi novimi točkami povzpele na osmo mesto. B.M.
Za blejske kolesarje kar 35 zmag
Kljub temu da v blejskem kolesarskem klubu Perftech nimajo članske ekipe, pa mladi kolesarji doma in v tujini dosegajo odlične rezultate - V zadnjih letih skoraj 200, letos 35 zmag.
Bled - Te dni so črto pod minulo kolesarsko sezono potegnili tudi člani Kolesarskega kluba Bled, ki je bil sicer ustanovljen pred 35 leti, zadnja leta pa nosi ime KK Perftech Bled. V njem se zbirajo kolesarski navdušenci iz zgornjega konca Gorenjske, ponosni pa so zlasti na vzgojo mladih kolesarjev, saj imajo v klubu le ekipe dečkov in mladincev, za člansko ekipo pa nimajo dovolj denarja. To pa jim ne jemlje veselja do dela, saj so njihovi mladi tekmovalci v zadnjih letih na pomembnih dirkah doma in v tujini dosegli skoraj dvesto zmag in več kot dvesto petdeset uvrstitev med tri najboljše.
"Tudi letošnje leto je bilo za naš klub uspešno, saj smo doma in v tujini dosegli petintrideset prvih mest in veliko uvrstitev
KEGLJANJE NA LEDU
Kegljači na ledu pred novo sezono
Jesenice - Kegljači na ledu iz štirih gorenjskih klubov na Jesenicah, na Bledu, v Ratečah in v Kranjski Gori že desetletja dosegajo najvidnejše uspehe na domačih državnih prvenstvih ter evropskih in svetovnih prvenstvih. Te dni se pripravljajo na novo sezono, v kateri bodo med drugim imeli tudi večjo organizacijsko vlogo. Na nedavni skupščini Zveze kegljačev na ledu Slovenije je predsednik Andrej Lešnik zaradi zdravstvenih težav zaprosil za razrešitev in na njegovo mesto so imenovali Zorana Kramarja z Jesenic. Dogovorili so se o letošnjem tekmovalnem koledarju. Državno prvenstvo bodo organizirali v vseh disciplinah, udeleževali se bodo domačih in mednarodnih turnirjev, največji izziv pa bo svetovno prvenstvo marca leta 2004 v Linzu v Avstriji. Janko Rabič
med prve tri. Pri najmlajših dečkih je bil najuspešnejši Mark Džamastagič, ki je bil najboljši v točkovanju za pokal Slovenije, vedno boljši pa je tudi Tilen So-klič. Pri trinajstletnih dečkih sta se dobro borila Gašper Maček in Uroš Strajnar, najstarejši med dečki, Nejc Rakuš, pa je drugi v pokalu Slovenije. Med starejšimi mladinci gre pohvaliti zlasti Marka Hlebanja in Vida Ogrisa. ki sta na državnem prvenstvu osvojila drugo in tretje mesto. Marko pa je bil prvi tudi na državnem prvenstvu v gorski vožnji na Vršič," pravi trener mladincev Kristl Ogris, ki ne pozablja tudi na prvo mesto njihove članice Jelke Rakuš v državnem prvenstvu za ženske ter na številne odlične mednarodne rezultate mladih blejskih kolesarjev.
"Dečki so zmagovali na mednarodnih dirkah v Italiji in Avstriji, največji uspeh pa je prvo mesto Marka in peto mesto Nej-ca na neuradnem evropskem prvenstvu v Berlinu. Marko je imel v tujini veliko smole, izkazal pa se je Vid, ki je zasedel nekaj odličnih mest. Vid je bil tudi na svetovnem prvenstvu v Kanadi, kjer pa je - zaradi težav z zdravjem v septembru - osvojil le 64. mesto," tudi pravi Kristl Ogris, ki se zaveda, da uspešnega dela v klubu ne bi bilo brez pomoči staršev tekmovalcev, pa tudi trenerjev Jelke in Mirka Rakuša za dečke in
Blejski kolesar Nejc Rakuš je vajen zmagovati.
mehanika Jožeta Jana, za pogon kluba pa skrbi predsednik Marjan Knaflič.
Kljub temu daje sezona za kolesarje za letos končana, pa na Bledu že mislijo na novo, zato v klub vabijo vse mlade od 10. do 17. leta, ki jih zanima kolesar-
stvo. O delu kluba se lahko pozanimate na internetnih straneh http://kkb.s5.net lahko pa jih tudi pokličete po telefonu 041 600 341 ali po elektronski pošti na naslov info@kkb.s3.net.
Vilma Stanovnik
j..
Največja prireditev doslej
V Komendi je na reviji pevskih zborov nastopilo več kot petsto pevcev.
Obnovljenih več planinskih koč
Od 165 koč v slovenskih gorah so jih letos več obnovili. V gorah letos okoli tri milijone obiskovalcev, od tega 1,3 milijona v planinskih kočah.
Komenda - Po lanskem zboru gorenjskih upokojencev v Komendi je bilo v soboto Društvo upokojencev Komenda spet organizator velikega srečanja. Tokrat so bili to pevski zbori iz 17 slovenskih društev upokojencev. Sobotna kulturna prireditev v športni dvorani v Komendi je bila zaradi izrednega števila nastopajočih in gostov, skupaj se je namreč zbralo na srečanju več kot 750 gostov in kar nekaj županov ter več kot petsto pevcev, nedvomno ena'večjih letošnjih kulturnih prireditev v Sloveniji.
Revija, ki je z začetkom pozno popoldne obogatila Martinovo soboto v tem delu Gorenjske pod Krvavcem, je hkrati potrdila, da je zborovsko petje danes ena najbolj pogostih dejavnosti v društvih upokojencev pri nas. Z Gorenjskega so se tokrat na podlagi izbora najboljših pevskih zborov na revijah po pokra-
Pred nastopom domačega pevskega zbora je pevce in goste uvodoma pozdravil tudi župan občine Komenda Tomaž Drolec.
jinskih zvezah predstavili kar trije zbori društev upokojencev. Poleg domačega Mešanega pevskega zbora društva upokojencev Komenda pod vodstvom Ignaca Gorjanca sta nastopila še Moški pevski zbor Peter Lipar iz Kranja pod vodstvom Nade
Kranjčan in Mešani pevski zbor društva upokojencev Kamnik pod vodstvom Karle Urh.
Pevsko revijo je odprl predsednik Društva upokojencev Komenda Janez Kimovee. Nastopajoče in goste pa je uvodoma pozdravil tudi župan občine
Komenda Tomaž Drolec, ki je med drugim poudaril, da je ko-mendsko društvo upokojencev (letos je praznovalo petdesetletnico) v zadnjih dveh letih, ko mu predseduje Janez Kimovee, postalo izredno uspešno, ustvarjalno na različnih področjih dejavnosti in prepoznavno po vsej Sloveniji. Udeležence in goste pa je povabil, da po sobotnem nastopu na pevski reviji tudi v prihodnje še večkrat obiščejo Komendo in kraje pod Krvavcem.
Po končani reviji, ki sojo sklenili domači folkloristi z umetniškim vodjem Valterjem Horvatom, je pevce, goste in prireditelje pozdravil tudi predsednik zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec in zaželel vsem na svidenje prihodnje leto na reviji pevskih zborov, ki bo predvidoma v Novem mestu.
Andrej Žalar
Kranj - Planinska zveza Slovenije je letošnjo akcijo obnove planinskih koč, ki jo je opravila skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije in poslovnim sistemom Helios, ocenila za zelo uspešno. Za izvedbo del so poskrbela planinska društva, po ocenah PZS pa je bilo obnovljenih približno štiri tisoč kvadratnih metrov notranjih in zunanjih lesenih površin. Med kočami, ki so v tem letnem času še odprte, sicer le ob koncih tedna, so bile obnovljene tudi Triglavski dom na Kredarici, Dom na Peci, koča na Loki pod Raduho, Kranjska koča na Ledinah in Mozirska koča. Akcija je letos sovpadala s pomembnimi jubileji naše najbolj množične organizacije (110
let prvega slovenskega planinskega društva, 55 let ustanovnega zbora PZS), zato ima po besedah predsednika PZS mag. Franca Ekarja še poseben pomen, v prihodnje pa bodo sodelovanju z gospodarstvom namenili še večjo pozornost. Sicer pa PZS ocenjuje, daje bila letošnja planinska sezona zelo uspešna: v gorah je bilo okoli 3 milijone obiskovalcev, od tega 1,3 milijona v 165 planinskih kočah. Prihodnje leto se bodo nadaljevale tudi aktivnosti pri gradnji malih čistilnih naprav: osem jih v gorskem svetu že obratuje, naslednje leto pa bodo zgrajene še tri, v Domu na Komni, pri Aljaževem domu v Vratih in v koči pod Raduho. D.Z.
V Naklem so zadržali veliko turistov
Turistično društvo Naklo šteje 40 let, več kot polovico tega obdobja pa si je prizadevalo z oddajanjem turističnih
sob v kraju zadržati kar največ tranzitnih gostov.
Naklo - Sredi osemdesetih let so zabeležili rekordno število nočitev, kar 17 tisoč, kmalu potem pa je reka tranzitnih turistov zaradi nove avtoceste usahnila. Danes le še trije domačini oddajajo turistične sobe, v šestdesetih letih pa je to delala skoraj vsaka hiša. V prostorih javne vage so uredili recepcijo in sprejemali goste. Priredili so tudi tečaj nemškega jezika, saj je bilo med turisti največ Nemcev. Od štirih ustanovnih članov, ki so leta 1963 postavili na noge turistično društvo, sta bila Jože Resman, njegov prvi predsednik, in Peter Komovec, prvi "receptor", ob okroglem jubileju deležna priznanj Turistične zveze Slovenije. Na petkovi prireditvi jima jih je
podelil Lado Srečnik, prav tako je priznanje prejelo tudi Turistično društvo Naklo. Predsednica društva Mara Črnilec pa je nanizala dejavnosti, ki se jih je društvo oprijelo po letu 1992, ko je postalo jasno, da se časi nekdanjega turističnega navala ne bodo več vrnili. Občinske pevske revije, pustni sprevodi, razstave likovnih amaterjev, kreso-vanja, pirhariada, silvestrska srečanja so bila ne le v veselje domačinom, pač pa tudi številnim obiskovalcem. V Naklem so namreč posneli tudi kaseto o naravnih in kulturnih spomenikih in izdali zloženko o znamenitostih tega kraja, s tekmovanjem v urejenosti hiš in vrtov pa skrbijo, da je kraj vedno privlačen. V
Jubilej strelcev iz Gorenje vasi
Junija je minilo 50 let, ko so ljubiteljski strelci iz Gorenje vasi podpisali ustanovno listino Strelske družine z imenom Tabor Gorenja vas.
Gorenja vas - V soboto je strelska družina pripravila slavnostno akademijo ob 50-letnici. Predstavili so zgodovino, pripravili pester kulturni program, zaslužnim članom so podelili tudi priznanja. Sledila sta še pogostitev in podpis sponzorske pogodbe. Na začetku družina ni imela niti klubskega orožja niti denarja, želeli so si primerne lokacije za delovanje. Leta 1962 so tako pridobili zapuščene kletne prostore v domu TVD "Partizan".
Priznanji ustanovnima članoma Turističnega društva Naklo, Jožetu Resmanu in Petru Komovcu.
Štirje najboljši v Domžale
Šenčur - V soboto je bilo v Šenčurju gorenjsko tekmovanje mladih gasilcev. Kviza, ki šteje kot izbirno tekmovanje za državno prvenstvo (6. decembra bo v Domžalah), seje udeležilo domala štiristo ekip s predhodnih občinskih tekmovanj, nam je povedal Jože Steiner, ki v regiji vodi mladinsko komisijo. Z gorenjskega tekmovanja se po dve najboljši ekipi starejših in mlajših uvrščata na državno tekmovanje. Med mlajšimi bodo to gasilci z Bohinjske Bele (Gasilska zveza Bled Bohinj) in Križev (Gasilska zveza Tržič), ki sta dosegli prvi dve mesti, medtem ko so bili tretji mladi gasilci iz Kranjske Gore. Med starejšimi pionirji pa se je v znanju najbolje odrezala ekipa Zabreznice (Gasilska zveza Jesenice), druga je bila ekipa iz Poljan (Gasilska zveza Škofja Loka), ki sta prav tako uvrščeni na državno prvenstvo v Domžalah, tretji pa so bili gasilci ekipe Kovor II. Mladim Gorenjcem, ki o gasilstvu veliko vedo, tudi v Domžalah želimo veliko uspeha. D.Z.
šoli pridno dela tudi turistični podmladek, ki obeta, da se bo turistična tradicija nadaljevala. Na prireditvi, ki so jo s kulturnim programov polepšali otroški in učiteljski pevski zbor šole Naklo, Mešani pevski zbor Dobrava, otroški ansambel Navihančki iz Podbrezij, plesna skupina Skokice in učenke s skečem iz šole v Naklem, so podelili še nekaj priznanj. Dobili so jih tudi Marija Kokalj, Štefka Pavlin in Franci Govekar, posebna komisija pa je dodelila priznanja tudi najlepše urejenim domovom. Kot vselej, jih je bilo več kot sto, med njimi pa so izbrali sedem izjemno lepih. Dobili so jih Almira Konjar, Mateja
Kleindinst, Francka Škrjanc, Marica Žižek, Ivanka Svetec, Tilka Purgar in župnik Janez Rihar. Danica Zavrl -
Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
Redno so se udeleževali tekmovanj, predvsem med družinami znotraj skupne občine Škofja Loka. Leta 1980 so prvič organizirali Ržkov memorial, v spomin na pred 31 leti umrlega člana Ivana Ržka, ki se ga udeležijo predvsem domači strelci. Vse bolj se izkazujejo mladi. Novoustanovljena Strelska zveza leta 1991 je prilagodila streljanje mednarodnemu programu, kar je pomenilo popolno zamenjavo opreme. Zaradi tega so manjša društva propadla.
Leta 1993 so se začeli družini spet priključevati pionirji, ki jih vodi Aleš Košir, Jure Biondič pa se udeležil državnega prvenstva. Leta 1995 seje družina po-
časi usmerila v streljanje z zračno pištolo. Z njo je začel streljati Krištof Kučič in dosegel solidne rezultate. Naslednje leto sta se mu pridružila še Tina Jenko in Ben Hladnik. Naslednja leta sta imela največ uspeha Hladnik in Kučič, ki sta se redno uvrščala med najboljše. Društvu so se pridružili številni mladi člani. Uroš Poljanec je dosegel odlične rezultate doma in v tujini in je med najboljšimi mladimi strelci v Sloveniji. Njegove uspehe dopolnjujeta Barbara Gabrovec in Barbara Savič. Tudi drugi člani so čedalje boljši, vendar jih zaradi mladosti največji uspehi še čakajo.
B.B.
V množici je velika moč
Na srečanju gorenjskih upokojencev septembra na Soriški planini je sedem društev ustanovilo Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Gorenjske.
mi
ercator
Mercator Gorenjska, d.d.
OBVESTILO!
Cenjene stranke obveščamo, da smo poslovalnice
- BC Železniki - samopostrežna, Na Kresu 26, Zeleznikiy
- S P Novi svet, Novi svet 19, Škofja Loka,
- Blagovnica Ziri - samopostrežna. Trg svobode 1, Ziri in
- Blagovnica Tržič - samopostrežna, Cankarjeva l, Tržič, od 23- novembra 2003 naprej, odprli tudi ob nedeljah od 8.00 do 12.00 ure.
Želimo najboljši nakup pri Najboljšem sosedu.
Kranj - Društva iz Radovljice, Jesenic, Preddvora, Kamnika, Žirovnice, Begunj in Tržiča so tako prva sprejela politiko Zveze društev upokojencev Slovenije o potrebnosti pokrajinskih zvez, ki bodo poenostavile komunikacijo zveze in društev. Razen tega se članstvo v društvih upokojencev širi, enako dejavnost, zato bodo pokrajinske zveze društvom v pomoč pri izvedbi nekaterih zahtevnejših meddruštvenih dogodkov. Drugje po Sloveniji so pokrajinske zveze nastale že prej, nacionalna zveza pa je imenovala Matijo Marklja, Stanka Simčiča in Marjana Prinčiča v koordinacijski odbor, ki naj to stori še na Gorenjskem. Predsednik pokrajinske zveze je Marjan Prinčič, prej član Društva upokojencev Kranj, ker pa to društvo ni ustanovni član pokrajinske zveze, je postal član preddvorskega društva.
"Kranjsko društvo se zaenkrat še ni odločilo za sodelovanje v pokrajinski zvezi, očitno ima težave s samozadostnostjo," razmišlja Prinčič ob dejstvu, da se pokrajinski zvezi sedaj pridružuje še 20 društev, ki že imajo
Marjan Prinčič
sklep svojega občnega zbora o pristopu k zvezi. "Že leta 2001 smo ugotavljali, da je Zveza društev upokojencev preobsežna za delovanje, v njej je 450 društev, zato je prišlo do zamisli o organizacijski obliki, ki bi olajšala stike med zvezo in njenimi članicami. Če povem le primer: ta teden je v Celju srečanje predsednikov vseh društev, kamor le z Gorenjskega potuje 45 ljudi, za poln avtobus
torej. Zgolj s članarinami društev take podvige težko zmoremo. Pol milijona tolarjem smo denimo razdelili organizatorjem, ki so pripravili športne prireditve na Gorenjskem. Nova organizacijska oblika pomeni tudi nove vire sredstev, predvsem pa pomeni veliko moč. Na Gorenjskem je kar 63.700 upokojencev, prejemnikov pokojnin, 33.000 jih je včlanjenih v 45 društev upokojencev, 18.000 članov vplačuje vzajemno samopomoč. To je velika moč. Koliko nas je šele v vsej Sloveniji, govori podatek, da lahko vseslovenska srečanja upokojencev organiziramo samo na letališčih, saj nanje pridejo ljudje z več kot petsto avtobusi."
Kaj je po mnenju Marjana Prinčiča prednost vključitve v gorenjsko zvezo? Dobro dela kot koordinacijski organ, pomagalo bo društvom pri organizaciji srečanj gorenjskih upokojencev (naslednje bo 2. septembra na Jesenicah, preraslo pa naj bi v srečanje upokojencev treh dežel) in športnih tekmovanj, ki jih je vse več.
Danica Zavrl Žlebir
Afera Črni les odjeknila tudi na Gorenjskem
Filipovo premoženje lastnici hotela
Oktobra je v hotelu Črni les v Zamarkovi pri Lenartu umrl Filip Petelinkar z Orehka v Kranju. Njegovi sorodniki so onemeli od začudenja, ko je lastnica hotela Duška Lajn povedala, da bo za pogreb poskrbela sama, in zvedeli, da ji je Filip z notarsko overjeno oporoko zapustil vse svoje premoženje.
Kranj • Filip Petelinkar je večji del svojega življenja preživel kot samski človek. Oženil se je že v zrelih letih, ovdovel in naprej spet živel sam. Svoje premoženje - hišo na Orehku in manjše kmetijsko posestvo na Dolenjskem - je namenil sorodnikom, ki so mu pomagali, kadar je potreboval pomoč. Pred približno letom dni, ko brez stalne strokovne nege ni mogel več, državni domovi za ostarele pa so vsi po vrsti prenapolnjeni, seje preselil v hotel Črni les, ki je v enem delu spremenjen v dom starostnikov.
Na dostojen pogreb je pokojni Filip Petelinkar čakal kar teden dni. Nazadnje so ga vendarle pokopali ob ženi na pokopališču v Bitnjah. Njegova sestra je pri odprtem grobu obljubila, da bo skupaj s svojimi najbližnjimi poskrbela, da se nova oporoka, v katero naj bi bil tik pred smrtjo prisiljen, razveljavi in razišče dogajanje v Črnem lesu.
Prejšnji teden, v četrtek, so iz ministrstva za notranje zadeve v kratkem sporočilu za javnost zapisali, da so kriminalisti Policijske uprave Maribor v sodelovanju z drugimi policijskimi upravami že septembra na podlagi obvestil začeli preiskavo domnevnih kaznivih dejanj povzročitve smrti iz malomarnosti, zanemarjanja slabotne osebe in izdajanja lažnega zdravniškega spričevala, ki so jih osumljeni nekateri zaposleni v poslovnem objektu v Lenartu ter v zdravstvenem domu na Ptuju.
Hkrati se je "afera Črni les" pojavila tudi v medijih in od prejšnjega četrtka nepretrgoma polni časopisne stolpce in televizijske ekrane. V preiskavo so se vključili tudi zdravstveni in ktržni inšpektorji. Pred izbruhom afere sta v Črnem lesu posre-
dovali le delovna in tržna inšpekcija, ta je v skoraj štiriletnem obratovanju doma starostnikov na črno - brez koncesije za varstvo starejših in dovoljenja za delo z njimi - izdala kar enajst prepovedi obratovanja, predlogov k sodniku za prekrške in podobnih ukrepov, vendar vse zaman.
Prejšnji teden je bilo v Črnem lesu 64 starostnikov, blizu 50 jih je v njem umrlo samo v zadnjem letu. Res, da so stanovalci stari in številni med njimi tudi hudo bolni, vendar naj bi bila fluktuacija za "nadstandardni hotel za upokojence" vendarle prevelika, zdravstveni nadzor nad stanovalci pa kljub lastni ambulanti, v kateri je občasno delal zdravnik s Ptuja, vprašljiv. Zaradi tega so se v okolici začele širiti različne sumljive govorice, očitno pa je šele smrt Filipa Petelinkarja, katere vzroka sorodniki niso mogli zvedeti, sprožila obsežno in temeljito preiskavo.
Le za premožne stanovalce
Kot rečeno, so bile te dni vse novice polne dogajanj v Črnem lesu, pogovorov z ljudmi, ki so
—-—\
Hiša na Orehku, ki jo je z oporoko takorekoč tik pred smrtjo Filip Petelinkar zapustil Duški Lajh.
bivanje v njem kritizirali pa tudi pohvalili. Kakorkoli že, da je hotel Črni les namenjen izključno premožnim starostnikom, dokazuje že cena običajne mesečne oskrbe, ki se suče okrog 170.000 tolarjev. Tolikšne pokojnine ne premore veliko starostnikov. Kot je slišati te dni, pa Orehovčan Filip Petelinkar tudi ni bil edini med stanovalci, ki je svoje premoženje "dobrohotno" zapustil lastnici hotela Duški Lajh, kar je - če že ne nezakonito - najmanj nemoralno; stari, bolni ljudje so pogosto manj razsodni, občutljivi, dovzetni za pozornost, nasmeh in prijazno besedo, kar vse je lahko tudi neiskreno, z določenim namenom.
Če rečemo na splošno, do domov in varstva starejših na črno ne bi moglo prihajati, če bi bilo v Sloveniji dovolj uradnih do-
Prvošolčki pri policistih
Kranj - Tudi v prvih mesecih tega šolskega leta so nadobudni prvošolčki v vseh gorenjskih osnovnih šolah spoznavali prometne pasti na svojih šolskih poteh, ki se jim zdaj že znajo izogniti. Iz policije so dobili tudi simpatične pobarvanke Varno na poti v šolo in domov, iz katerih so se učili, jih barvali in na koncu izpolnili še nagradni vprašalnik kot dokaz na novo pridobljenega znanja. Kupone so poslali na naslov Policijske uprave Kranj, kjer so izžrebali osem nagrajencev. Včeraj so prvošolčke in njihove učiteljice v spremstvu "domačih" policistov povabili na slovesen zaklju-
NESREČE
ček akcije Varno na poti v šolo in domov. Nagrajencem so "možje
Okoliščin še niso razjasnili
Škofja Loka - V soboto, 15. novembra, ob 19.05 uri se je v križišču "Stari Petrol" v Škofji Loki pripetila prometna nesreča med voznikom osebnega avtomobila renault laguna, kovinsko modre barve in voznikom osebnega vozila renault 5, temno sive barve, katere okoliščine policija še ni povsem razjasnila. Morebitne priče prosijo, da se oglasijo na Policijski postaji Škofja Loka ali pokličejo na telefonsko številko 04/ 51 51 270 oziroma na 113.
Strmoglavil v gozd
Potoče - V soboto popoldne so v regijskem centru za obveščanje prejeli sporočilo, da je jadralni padalec strmoglavil v gozd nad Potočami pri Preddvoru. Kot so pojasnili očividci, se je padalcu jadralno padalo sredi leta zaprlo. Padalec seje z drevesa do prihoda reševalcev rešil že sam, pri padcu pa si je lažje poškodoval nogo.
Simon Subic
v modrem" razdelili praktične nagrade, jih pogostili in popeljali na ogled policijskega dela in opreme. Otroci so občudovali spust Robija Kralja iz gorske policijske enote z vrha visoke policijske stavbe, delo vodnikov službenih psov in opremo posebne policijske enote.
Med letošnjimi prvošolci so bili za nagradni obisk v Policijski upravi Kranj izžrebani: Matej Kalan iz OŠ Simona Jenka v Kranju, Meta Tavčar iz podružnične šole v Žabnici, Jaka Zupan iz OŠ Bistrica v Tržiču, Anja Vaupotič iz OŠ Toneta Ču-farja na Jesenicah, Maša Povšin iz OŠ Ribno na Bledu, Nejc Vlahek iz OŠ Lesce, Urška Dolenc iz OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi in Žiga Štefančič iz OŠ Kranjska Gora.
H.J., foto: Gorazd Kavčič
mov s potrebno koncesijo. Če pogledamo le nam najbližje: v kranjskem domu je treba na sprejem čakati dve leti in več, dosti drugače ni v Škofji Loki pa v Potočah in drugje po Gorenjskem. Domovi so prepolni, zadrege pa se pojavijo še posebej takrat, ko star človek zboli in po odpustu iz bolnišnice potrebuje primerno strokovno oskrbo.
Tako se je pred približno poldrugim letom zgodilo tudi Kranjčanu, za katerega domači (sinova ne želita biti imenovana) po prihodu iz bolnišnice sami niso mogli skrbeti. Po nasvetu socialne delavke so očeta odpeljali prav v Črni les, kjer so očeta zaradi okuženosti z bakterijo MRSA namestili v zaprto sobo, za katero je bilo treba na mesec odšteti okroglih 220 tisočakov, več kot dvakrat toliko, kot je znašala očetova pokojnina. Oče je bil v sobi zaklenjen, osamljen, bolj lačen kot sit, posodo je osebje pralo kar v njegovi kopalnici. Ko sta sinova končno našla namestitev za očeta v enem od cenejših državnih domov za ostarele zunaj Gorenjske, je bil problem očeta dobiti iz Črnega lesa. Pravita, daje lastnica, prepričana v očetovo premožnost, vztrajala, da ostane, popustila je šele po grožnji z neplačevanjem oskrbnine.
Karkoli v zvezi s Črnim lesom že je ali ni res - običajno velja, da, kjer je dim, je tudi ogenj - bo pokazala kriminalistična preiskava.
Helena Jelovčan
barcaffe
Nevarni cestni odseki na Gorenjskem
Kranj - Do koledarske zime je še mesec dni, toda vozniki se že privajamo na vožnjo v zimskih razmerah, prav tako pa je prejšnji teden začela veljati odredba o uporabi obvezne zimske opreme na vozilih. K boljši pripravljenosti voznikov na nevarne zimske razmere na gorenjskih cestah v teh dneh prispeva tudi Postaja prometne policije Kranj, ki opozarja na najnevarnejše cestne odseke.
Na cesti Karavanke - Torovo obstaja pet zelo kritičnih točk. Prvi je odsek Karavanke - Lesce, kjer se pogosto pojavi poledica, možni pa so tudi snežni zameti. Težave s prevoznostjo podvinskega klanca ob večjem sneženju, ko se sneg oprijema cestišča, so znane večini voznikov, prometna policija pa opozarja tudi na nevarnost zgodnje poledenitve vozišča na viaduktu Peračica. Težje prevozen bo ob večjem sneženju tudi klanec na avtocestnem odseku Podtabor - Bistrica pri Naklem, gorenjska prometna policija pa tudi opozarja, da vsi viadukti na avtocesti Naklo - Torovo poledeni-jo prej kot ostala avtocesta.
Na cesti Podtabor - Ljubelj na voznike pozimi preti nevarnost na celotni trasi od Bistrice pri Tržiču do Ljubelja - gorska cesta, na kateri je več izpostavljenih mest za poledico in snežne zamete. Še posebej nevaren je Begunjski plaz, opozarja policija. Med najbolj nevarne sodi tudi cesta Polica - Kranj ■ Jeprca, ki ima kar nekaj odsekov, na katerih se nenadoma pojavi poledica. Ti odseki so: kranjska obvoznica, Gaštejski klanec, nadvoz nad železniško progo v Drulovki in ovinki na Jeprci. S.Š.
Pogorel skedenj
Lom pod Storžičem - V soboto, 15. novembra, popoldne je zagorel skedenj v bližini cerkve v Lomu pod Storžičem. V požaru je zgornji, leseni del skednja zgorel v celoti, spodnji pa delno. Materialno škodo so ocenili na okoli štiri milijone tolarjev.
Kot je ugotovila policija, je ogenj zanetila tleča žerjavica. 84-letna C.P. je popoldne iz bližnje stanovanjske hiše v drvarnico prinesla pepel, kije bil v kartonski škatli. Med pepelom je bilo še nekaj tleče žerjavice, zaradi katere se je najprej vžgala škatla, kasneje pa se je ogenj razširil po drveh na seno in nazadnje zajel celotno ostrešje skednja. Požar so pogasili gasilci iz prostovoljnih društev Lom pod Storžičem, Tržič in Tržiška Bistrica. S.Š.
KRIMINAL
Treniral bo doma
Kranj - V noči na 15. november je neznani storilec vlomil v fitness center Popaj v Čirčah pri Kranju in pokradel več kosov orodja za utrjevanje mišic: uteži, kovinske palice in ročko za triceps. Fitness center je nepridiprav oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev. Policija tata še išče.
Rabil je gume
Bohinjska Bistrica - Ko kupujete drag avto, razmislite, ali ga boste lahko tudi vzdrževali. V Bohinjski Bistrici seje očitno nekdo že uštel, saj je v noči na nedeljo s parkiranega audija pobral vsa štiri kolesa in tako lastnika oškodoval za okoli 500 tisoč tolarjev.
Vlomilci na delu
Kranj - Prejšnji teden je neznani storilec vlomil v stanovanje na Župančičevi ulici v Kranju in ukradel za 2,8 milijona tolarjev gotovine v domači in tuji valuti.
Zgornji Brnik - Pred dnevi je nekdo vlomil v skladiščni prostor na Zgornjem Brniku in odnesel dva agregata ter tako lastnika oškodoval za okoli 150 tisoč tolarjev. Policisti že pišejo kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. S.Š.
Solzijo bromove in kromove spojine
Kranj - Analizo tekočine, ki sojo v četrtek, 13. novembra, našli v keramičnih posodah med izkopom za škofjeloško železniško postajo na Trati in zaradi katere so se delavcu solzile oči, so opravili v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Iz regijskega centra za obveščanje so sporočili, daje analiza med drugim pokazala vsebnost bromove in kromove spojine, ki draži oči oziroma sodi med solzilce. V analiziranem vzorcu je bilo približno 30 odstotkov teh spojin. Na osnovi opravljenih analiz, podatkov iz dosegljive literature ter delnih oznak na steklenicah ni mogoče ugotoviti, ali tekočina sodi med namensko izdelane solzilne pline, niti časa, kdaj je bila tekočina izdelana. Keramične posode s solzečo vsebino so strokovnjaki zaprli v plinotesne sode in predali v uničenje pooblaščeni organizaciji. H.J.
SPOROČILO O SMRTI
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, prastari oče, brat, stric in svak
JOŽEF KALAN
bojevnik V. prekomorske brigade in
dolgoletni šofer avtobusa pri podjetju SAP Ljubljana
in Integral Tržič
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 19. novembra 2003, ob 15. uri na pokopališču v Tržiču.
Žalujoči vsi njegovi Tržič, Jelendol, Kranj, Besnica, Jesenice
Za dober partnerski odnos je
treba zavestno delati
Ljudje se za poklic učimo dolga leta po osnovni šoli, nihče pa nas ne pripravlja na tako pomembni nalogi, kot sta partnerstvo in starševstvo. Nič čudnega, če v teh odnosih velikokrat zaškriplje, včasih tako usodno, da gresta partnerja narazen. V delavnicah partnerskih terapevtov, zakoncev Tavčar, pari iščejo način, kako spet najti srečo.
Meta in Rudi Tavčar sta sicer povsem normalen zakonski par. Poročena sta 23 let in imata tri hčere. Meta je učiteljica zdravstvene vzgoje in višja medicinska sestra, Rudi psiholog, oba pa sta se veliko dodatno izobraževala in imata med drugim licenco za imago zakonsko terapijo Inštituta dr. Harvilla Hen-drixa. Skupaj vodita imago izkustvene delavnice in šolo za partnerske odnose Midva in najina pot, osnova za njuno delo pa je knjiga dr. Harvilla Hendri-xa Najina ljubezen. Njune prve svetovalne izkušnje segajo več kot poldrugo desetletje nazaj, ko sta prek cerkve sodelovala v pripravah na zakon. Zaročenci namreč pred sklenitvijo zakonske zveze prisluhnejo psihologu, duhovniku, zdravniku, pa tudi izkušenemu zakonskemu paru. Meta in Rudi v tem svetovanju še vedno sodelujeta, vendar pa ne želita biti vezana zgolj na to institucijo, saj vsi ne začenjajo svojega partnerstva na enak način.
"Zgolj predzakonsko svetovanje za partnerstvo ni dovolj," pravita Meta in Rudi. "Tudi najina delavnica ni dovolj, taje lahko le bergla za obdobje, ko se par uči, kako živeti drug z drugim. In tudi sodelovanje na delavnici ne zadošča, pač pa je partnerstvo treba živeti, za odnos je treba zavestno delati tudi vmes."
V svetu so najbolj razširjene vikend delavnice, ki jih izvajata tudi Meta in Rudi, razen tega pa imata tudi celoletno šolo za partnerske odnose, ki poteka vse šolsko leto. V njej je letos sedem parov, s katerimi delata vsaka dva tedna po tri ure. Kdo so udeleženci njunih izobraževalno izkustvenih delavnic?
"Prihajajo različni pari, od zelo mladih, ki želijo že zgodaj spoznati pravila življenja v dvoje, preden bi lahko zavozili do te mere, da odnosa ne bi bilo več mogoče rešiti. Veseli me, da zavest o pomembnosti partnerskega odnosa med mladimi narašča. Živimo v čudovitem času, ko je zavest visoka in vemo, da je že zelo zgodaj mogoče veliko narediti za dobro partnerstvo. Želijo se naučiti, kako naj gredo
skozi življenje, ne da bi se v partnerskem odnosu nenehno bojevati," razmišlja Meta. Pravi, da prihajajo tudi pari, ki so že v veliki stiski.
V partnerstvu gre gor in dol
"Pari, ki imajo že zelo razrahljan odnos, se zavedajo resnosti problema in vedo, da morajo nekaj storiti, ker bodo sicer šli narazen," dodaja Rudi. "Nekateri so se celo že razšli, v partnerski delavnici pa želijo še enkrat poskusiti, ali se da odnos rešiti. Tretja skupina parov, ki prihajajo v najine delavnice, pa so ljudje, ki jim gre v partnerstvu gor in dol. Včasih jim je lepo in so srečni, potem nastopi boj, potem je odnos čisto na dnu. Ti pari se vprašujejo, zakaj morajo stalno prehajati skozi ta nihanja, ali ne obstaja morda način, kako odnos ustaliti, da bi bilo partnerstvo stabilnejše. Skupen motiv vseh, ki se odločijo za terapevtsko delavnico, pa je zavestna odločitev, da je njihov odnos visoko na lestvici prioritet in zato vreden vse pozornosti."
Meta razmišlja, da je tovrstna terapija zelo blizu moškim. V večini primerov prav moški del para poišče kontakt s terapevtoma, to pa najbrž zato, ker je ženski zaradi vseh razočaranj že pošla energija. Ko Rudi ocenjuje, zakaj je moškim imago terapija blizu, pravi, da verjetno zaradi svoje logičnosti. Ne gradi na čustvih in intuiciji, pač pa je zelo razumska, na vsak zakaj ima svoj logični zato. Tudi partnerjem v delavnicah razložita skelet, na katerem sloni imago terapija. Sprejmejo ga kot varnega in ko ga doumejo, se ustvari varno okolje, ljudje so se pripravljeni odpreti, dajo prosto pot čustvom, tehnike partnerskega dialoga pa pare privedejo do tega, da razumeta drug drugega, še več, da sta se sposobna drug v drugega vživeti. In ravno ta empatija, vživljanje v partnerjevo kožo, je zdravilna, pravita partnetrska terapevta. Ko na ta način razumeš partnerja, boš prihodnjič dobro premislil,
kakšno vedenje boš ubral, da ga ne boš spet ranil.
Že odločitev, da se par udeleži takšne terapevtske delavnice, je velik korak. Tako v skupini ni zavor, ko udeleženci govorijo o svojem partnerstvu. Meto in Rudija vsakič znova preseneti, kako se odprejo. Pridejo z nekakšno rezervo, potem pa se kar zgodi in pred skupino razgrinjajo svoje osebno življenje. Ta odprtost preseneti celo njih same.
Vsi kuhamo enak golaž
"Pari v skupini delajo na svojih problemih, ob tem pa o podobnih situacijah razmišljajo tudi drugi in tako koristi vsem. Ko pari govorijo o sebi, nastopi nekakšno olajšanje, vidijo, da podobne zgodbe živijo tudi drugi. Par vidi, da ni edini, ki ima probleme. Zdravje odnosa ni v tem, da nimaš težav, pač pa v tem, da jih rešuješ," razmišljata Meta in Rudi. "Nekoč je neka udeleženka dejala: sedaj pa vidim, da smo vsi skuhali enak golaž, le z različnimi začimbami smo ga začinili. Partnerski odnos ima določene zakonitosti.
Če nimaš znanja, se zagozdiš v odnosu, za katerega je značilen nenehen boj, v njem "srečno" živiš do smrti ali pa se ločiš in čez čas nadaljuješ v drugem paru. Če pa imaš znanje, imaš tudi orodje, da odnos preobraziš v zavestnega, v njem se partnerja razumeta, sta se sposobna vživeti drug v drugega, se znova Zaljubita, doživita romantiko. Saj čez čas znova nastopijo problemi, vendar veš, da bodo minili, znaš si jih razlagati in se jim postaviti po robu. Tako postaja odnos bolj ljubeč, bolj si prihajamo nasproti."
Meta in Rudi gradita na svojih lastnih izkušnjah. Vse, kar učita v delavnicah, najprej preizkusita na sebi, preigrata dialoge, s katerimi pomagata parom razumeti drug drugega, se lotevata različnih tehnik, ki so v korist partnerskemu razumevanju. Zanimiva je zgodba iz njunega partnerstva, ki je pravzaprav povzročila, da se ukvarjata s terapevtskimi delavnicami in pomagata drugim parom do stabilnejšega odnosa. Rudi, ki se kot direktor podjetja Gral Iteo ukvarja s tržnimi in javno-
mnenjskimi raziskavami, je svoje čase veliko energije namenil službi. Pozno je prihajal domov in se tudi doma še ukvarjal s službenimi zadevami, Meto pa je to motilo, želela je, da bi bila z možem več skupaj. Težave nista znala rešiti, čeprav sta se imela rada, se vedno veliko pogovarjala in tudi tedaj že ukvarjala s partnerskim svetovanjem. Nato je Rudiju prišla v roke knjiga Harvilla Hendrixa. Ko sta skušala po njej predelati svoj odnos, sta se najprej dvakrat temeljito sporekla, potem pa se udeležila delavnice, ki jima je pokazala pot.
Povsem normalen zakonski par
"Imela sva srečo, da naju je razdvajala le služba, kamor je uhajala energija iz najinega odnosa," razmišlja Meta. "Sicer sva se imela rada, lepo nama je bilo, v družini smo bili srečni, tudi med prijatelji sva se imela lepo. Jezila sem se, ker je Rudi-jeva služba izrinjala vse drugo v našem življenju. Premalo je bilo priložnosti za pogovor in v takih
primerih obstaja nevarnost, da se obrneš na nekoga drugega, ki je pripravljen prisluhniti tvojim težavam. Danes si vzameva čas drug za drugega, najini so četrtkovi popoldnevi, ko greva spet na "randi" in to je dalo najinemu partnerstvu novo svežino in živost."
Potem je Rudi zaradi natrgane tetive več mesecev ostal doma in priložnosti za dialog je bilo na lepem več. In še en dogodek ju je motiviral, da sta bila svoje sicer dobre zakonske izkušnje pripravljena deliti z drugimi. Par, ki sta ga dolga leta dobro poznala, se je ločil in to ju je močno prizadelo. Ob tem sta začela razmišljati, da imata onadva vendarle kar dober odnos, da jima uspeva dve desetletji, da jima je lepo, varno in toplo. Želela sta, da bi enako uspevalo tudi drugim, želela sta jim pomagati vsaj s svojim pričevanjem.
"Najino delo je nekakšen prispevek za mir v svetu," pravita Tavčarjeva. "Morda je slišati prevzetno, vendar mir, strpnost in razumevanje najprej nastanejo med partnerjema, v njuni družini, otroci ta vzorec odnesejo s seboj v življenje, po njem se zgledujejo prijatelji."
Za dober zakon morata partnerja ves čas zavestno delati, dober odnos zahteva odgovornost in disciplino. Pari, ki prihajajo na njune delavnice, morajo imeti to v mislih ves čas, ne le v treh urah partnerske terapije. Dobijo "domačo nalogo", da tudi vmes delajo v korist svoje- ■ ga odnosa. Tako je končni uspeh njun rezultat, terapevta ponudita le varno okolje, ne pa gotovega recepta za dobro partnersko sožitje. Kljub vsemu imata dober občutek, ko se odnos med partnerji obrne na bolje in ko v anketah ob koncu delavnic priznavajo, da jim je sodelovanje v terapiji spremenilo življenje. Včasih pa ne uspe, pravi Meta, in takrat paru pomaga, da se zdravo razideta in gresta v na-dalnje življenje z novim zavedanjem. Meta namreč tudi individualno pomaga parom, ki ne želijo skupinske terapije.
Danica Zavrl Žlebir
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Škof Vidmar, knez po umu in srcu
Lavtižar v svojih spominih poleg znamenitih osebnosti večkrat omenja tudi zanimive dogodke, ki so se primerili v letih njegovega duhovniškega službovanja in kot taki odmevali po tedanjih slovenskih deželah. "Huda nesreča je zadela 6. avgusta 1881 Bohinjsko Bistrico. Ko so pravkar dogradili novo cerkev, je ob osmih zjutraj padel nanjo zvonik. Ta dan bo stoletja ohranjen v zgodovini župnije. Zvonik je bil zidan na preslabih kamenitih stebrih, porušil je cerkveno streho, predrl obok in pretresel stensko zidov je. V podrtiji je bilo Zasutih sedem ljudi in med njimi tudi domači kaplan Janez Jerala (rojen v Naklem 28. avgusta 1836). Ljudje so bili silno potrti, a niso obupali, temveč začeli z. novim delom. Zidanje je prevzel stavbinski veščak Faleschini iz Ljubljane in ga dovršil jeseni 1884. Po vseh cerkvah v škofiji so napravili darovanja za novo zgradbo in nabrali nad
5000 goldinarjev; z njimi so pokrili zidarske stroške. Cerkev je zgrajena v renesanskem slogu; 36 metrov je dolga in 16 metrov široka. Knezoškof dr. Jakob Missia jo je slovesno posvetil 15. avgusta 1885. Župnik Janez. Mesar, graditelj cerkve, je bil duhovni svetnik, deželni poslanec in posebni dobrotnik Bohinjcev, ker jih je poučeval o umnem sirarstvu. Z Bohinjske Bistrice je odšel na župnijo Šmartin pri Kranju in ondi umrl 3. maja 1895, star 63 let. V novi cerkvi na Bohinjski Bistrici so postavili zaslužnemu možu kamenit spomenik. "
Kolikor je meni znano, se je nesreča s cerkvijo primerila gradbeniku Petru Bevku iz Cerknega, ki sicer ni bil slab mojster in je pozneje izvršil še številna naročila, med drugim v začetku 20. stoletja novo župno cerkev v Žireh. No, mi smo še v Lav-tižarjevem letu 1883. V tem so se mu zdeli omembe vredni zlasti trije dogodki: smrt škofa Vidmarja, cesarjev obisk na Kranjskem in to, da je časnik Slovenec postal dnevnik. Pokojni škofje bil po rodu Kranjčan. "Dva meseca po smrti goriškega nadškofa in metropolita dr. Andreja Golmajerja je umrl ljubljanski knez.oškof dr. Jernej Widmer /danes pišemo Vidmar/ v rojstnem mestu Kranju 17. maja 1883. Slavnemu pokojniku smo skazali veliko čast. Razen mnogoštevilnega ljudstva ga je spremilo na kranjsko pokopališče 115 duhovnikov, med njimi trije škofje (dr. Janez. Krizostom Poga-
Pogled na Vidmarjev Kranj
čar iz Ljubljane, dr. Maksimilijan Stepišnik iz. Maribora in dr. Janez. Zwer-ger iz Gradca), prost dr. Anton Jarc, več ljubljanskih, goriških in tržaških kanonikov, deželni predsednik Andrej Winkler, deželni glavar Gustav grof Thurn in drugi. Škof Krizostom je opravil slovesno sv. mašo in vodil pogreb, profesor dr. Janez Gogala je imel poslovilni govor. Petje na koru so oskrbeli domači pevci, pomnoženi z udi Cecili-jinega društva kranjske dekanije. Truplo počiva v rakvi pokopališke kapele. Na evangeljski strani kapele poroča kamenit spomenik, da je tukaj pokopan dr. Jernej Widmer, pet in dvajseti škof ljubljanske vladikovine. Ob koncu napisa čitamo do-stavek: 'Pontificatus apicem hum Hitati post posilit. ' (Škofijsko čast je zamenjal s ponižnostjo.) Škof Widmer, knez po umu in srcu, rojen v Kranju 11. avgusta 1802, je vladal ljubljansko škofijo petnajst let (1860 do 1875). V oporoki je volil dohodke svoje palače v Kranju pevskemu zboru mestne župnijske cerkve. " Tej palači za kranjsko mestno Župno cerkvijo nekateri še danes pravijo kar
"škofija ", v njej pa do-muje osrednja gorenjska knjižnica.
Šenčursko župnijo je med redkimi doletela čast, da se je skoznjo peljal sam cesar. "Leta 1883. smo praznovali šeststoletnico, odkar je bila kranjska dežela združena z vladanjem Habs-buržanov. Takrat je prišel cesar Franc Josip v Ljubljano in položil temeljni kamen za zgradbo novega deželnega muzeja na Valvazorjevem trgu /danes Narodni muzej Slovenije/. Ob ti priliki je obiskal cesar tudi Idrijo, Postojno, Kamnik, Kranj, Begunje pri Lescah in Bled. Na potu iz. Kamnika se je peljal skozi šenčursko župnijo in obstal pri podružnici na Lužah, kjer smo ga pozdravili. " Zavedni in pobožni Slovenci so se razveselili novega dnevnika. " 'Slovenec', ki je od dneva svoje ustanovitve 14. oktobra 1873 izhajal samo trikrat na teden, je postal II. julija 1883 dnevnik. Največje zasluge so si pridobili v prvi dobi zanj: župnik Josip Jerič, kanonik Karel Klun, profesor Josip Mam, sedanji ljubljanski prost Andrej Kalati in poslanec dr. Ignacij Žitnik. "
Objavljena ponudba za rešitev obratov Alpine
Na spletnih straneh Alpine in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je objavljena ponudba za nakup
ali najem obratov Alpine v Gorenji vasi in na Colu.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Ljubljana - Delovna skupina, ki jo je ustanovil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, je pod vodstvom državne sekretarke Staše Baloh Plahutnik in s sodelovanjem uprave Alpine Ziri, d.d., ter občin Ajdovščina in Gorenja vas -Poljane v dogovorjenem roku izpolnila zastavljeni cilj: izdelana in objavljena je javna ponudba potencialnim investitorjem iz Slovenije in tujine za rešitev obratov Alpine na Colu in v Gorenji vasi ter prezaposlitev presežnih delavcev/delavk iz obeh obratov.
Kot so sporočili iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je delovna skupina, imenovana konec oktobra, v kateri so poleg predstavnikov ministrstva sodelovali tudi člani iz vodstva družbe Alpina in predstavniki obeh prizadetih občin, izdelala javno ponudbo, namenjeno potencialnim investitorjem, ki bi omogočili nadaljevanje proizvodnje v obratih Alpine v Gorenji vasi in na Colu. Potem ko so se v Alpini sredi septembra odločili z marcem prihodnje leto ustaviti proizvodnjo obutve v omenjenih dveh obratih in proizvodnjo preseliti v vzhodne države, ter po pogovorih in finančnem posredovanju ministrstva, so, kot je znano, nato ta korak odložili za eno leto. Z oblikovanjem skupne javne ponudbe, ki vsebuje prispevek vseh partnerjev pri reševanju omenjene problematike, je v skladu z dogovorom dokončano delo pri iskanju rešitve za prezaposlitev presežnih delavcev in delavk Alpine in nadaljevanje proizvodnje na obeh lokacijah in predstavlja model za reševanje podobnih primerov v prihodnje. Nosilec ponudbe je Alpina, vanjo pa je
vključila tudi možnost odkupa obeh nepremičnin. Obrat na Colu ponuja po ceni 720.000 evrov ali 2,6 evra na kvadratni meter za najem, obrat v Gorenji vasi pa 240.000 evrov ali 1,4 evra na kvadratni meter za najem. Kot piše v ponudbi, se od cene nepremičnin odšteje vrednost odpravnin za prezaposlene delavce.
Poleg subvencij tudi za prekvalifikacije
Poleg navedenih pogojev za odkup ali najem obratov, ki jih ponuja družba Alpina, pa so v javni ponudbi navedene tudi možnosti finančnih pomoči, ki jih pri takem prestrukturiranju proizvodnje v obeh obratih nudi ministrstvo. Iz programa Aktivne politike zaposlovanja, ki ga sprejme Vlada, je poseben program namenjen tekstilni, oblačilni in usnjarsko obutveni industriji. Za zaposlitev presežnih delavcev pri novem delodajalcu je na voljo subvencija v enkratnem znesku, katere višina je odvisna od trajanja prezaposlitve. V primeru, da gre za zaposlitev pri novem delodajalcu za nedoločen čas, znaša ta subvencija
Kamniška majolika turistični spominek
Kamnik - Vizitka s kamniško majoliko, avtorja Jožeta Vahtar-ja iz Eti Svit, d.o.o., Kamnik je bila izbrana za turistični spominek leta 2003. Predstavili so ga minuli teden, ko so v preureje-
miniaturno ročno izdelano in poslikano majoliko s pozdravi v štirih jezikih. Jože Vahtar je ob predstavitvi poudaril, da je prednost te miniature, da je kljub majhnosti primerna tudi
Ob predstavitvi spominka leta in ob odprtju razstave je avtorju Jožetu Vahtarju Eti Svit čestital tudi Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije.
nem preddverju kamniške občinske hiše odprli tudi razstavo keramičnih izdelkov kamniškega podjetja Eti Svit, d.o.o. Hčerinsko podjetje Svit, d.o.o., Kamnik z več kot 150-letno tradicijo se tokrat predstavlja s tradicionalnimi kamniškimi majo-likami, Maleševimi replikami in kolekcijo porcelana z motivi modrih irisov pod naslovom Ti si meni dar. Posebno pozornost tokrat seveda vzbuja vizitka z
kot poslovno darilo. Majolika kot turistični spominek leta 2003 pa je sicer že tretje priznanje Eti Svit, d.o.o. Pred dvema letoma je oblikovalec Peter Ogrin dobil prvo nagrado za porcelansko skodelico Morček, lani pa je tretjo nagrado dobila sodelavka Eti Svit v slikarskem oddelku Irena Radej za skodelico z motivom trniča.
Andrej Zalar
1,5 milijona tolarjev v enkratnem znesku. Pogoj je, da se novi delodajalec obveže k ohranitvi vseh pravic zaposlenih najmanj na enaki ravni, kot so jih bili deležni do sedaj. V primeru, da presežni delavci in delavke ne bi imeli ustreznega znanja za delo pri novem delodajalcu, ima Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na voljo finančna sredstva za dodatno usposabljanje in ali izobraževanje teh delavcev in delavk. Preko sklada dela je mogoče dobiti za usposabljanje do 300 tisoč tolarjev na posameznika, iz programa aktivne politike zaposlovanja pa preko javnega razpisa sofinanciranje upravičenih stroškov izobraževanja 160 tisoč tolarjev na posameznika. V primeru, da s skupnimi napori ponudnikov ne bi hilo mogoče najti novih proizvodnih programov, ki bi zagotovili prezaposlitev za vse, oziroma večino presežnih delavcev in delavk, ostaja možnost postopnega zaposlovanja glede na potrebe lokalnih delodajalcev, tudi v primeru, ko so ti lokacijsko oddaljeni. Tedaj obstaja možnost vključitve presežnih delavcev in delavk v sklad dela, kjer se usposobijo glede na potrebe delodajalcev v lokalnem okolju. Možno je direktno zaposlovanje k tem delodajalcem s subvencijo (višina odvisna od trajanja zaposlitve) ali ustanovitev agencije za zaposlovanje, preko katere bi ti delavci in delavke delali pri različnih delodajalcih.
Z denarjem lahko pomagata tudi občini
V javni ponudbi pa so navedeni tudi ukrepi in finančna sredstva, ki jih nudita občini. Občina Ajdovščina je tako med drugim pripravljena zagotoviti dodatna sredstva za samozaposlit-ve (odpiranje novih s.p. ali d.o.o.), saj trenutno razpolaga z 250 milijoni tolarjev tovrstnih neizkoriščenih sredstev za subvencioniranje obrestne mere za razvijanje in pospeševanje malega gospodarstva. Če ta sredstva ne bodo porabljena, jih bodo prenesli v prihodnje leto in tako zagotovili nova sredstva,
ki bodo lahko na voljo tudi novim delodajalcem v obratu na Colu. V proračunu za prihodnji dve leti pa je občina Ajdovščina pripravljena zagotoviti do 10 milijonov dodatnih rezervnih sredstev za prestrukturiranje in razvoj novih proizvodnih dejavnosti na Colu in nuditi pomoč pri pridobivanju soglasij ter dovoljenj pri morebitnih gradbenih posegih.
Občina Gorenja vas - Poljane pa bo tudi prihodnje leto preko javnega razpisa zagotovila sredstva za subvencioniranje razvoja malega gospodarstva, vlagateljem na območju občine bo zagotovila ugodna posojila, pri čemer lahko posamezni vlagatelj pridobi posojilo v višini do 33 milijonov tolarjev z obrestno mero, ki bo nižja od dveh odstotkov. Za prevzemnike obrata v Gorenji vasi je pripravljena uvesti dodatne subvencije za prestrukturiranje in razvoj novih dejavnosti, prav tako pa jih je pripravljena za dve leti oprostiti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, podobno kot občina Ajdovščina bodo nudili pomoč pri pridobivanju soglasij ter dovoljenj pri morebitnih gradbenih posegih in ne zaračunavajo komunalnega prispevka za pretekla vlaganja.
Ponudbe zbira Alpina
Ponudba je v celoti objavljena na spletnih straneh Alpine in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter je odprta za vse ponudnike. Prednost bodo imeli tisti investitorji, ki bodo ohranili več delovnih mest na obeh lokacijah oziroma preza-poslili več potencialno presežnih delavcev in delavk. Ponudniki lahko pisne predloge do 29. novembra pošljejo na sedež Alpine. Če v prvem krogu ne bi našli ustreznega ponudnika, pa se je delovna skupina dogovorila, da se v drugem krogu lastninska pravica nad objektoma ob posredovanju gospodarskega ministrstva prenese na občini, ki bosta nato pripravili programe uporabe teh nepremičnin.
Štefan Žargi
Plato - uspešno podjetniško mreženje
Ljubljana - V Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo (PCMG) so v četrtek pripravili prireditev ob zaključku prvega ciklusa PLATO podjetniške mreže, v katero je v Sloveniji trenutno vključenih 133 podjetij. Ob tej priložnosti sta partnerja v projektu, PCMG in Gospodarska zbornica Gent, organizirala poslovna srečanja slovenskih in flamskih podjetij. Organiziranih je bilo 53 podjetniških srečanj. PCMG, ki od sedaj naprej sam pelje projekt mreženja v Sloveniji, pa upa, da bo v prihodnje slovenskim podjetjem pomagal vzpostaviti poslovne povezave tudi s podjetji iz drugih evropskih PLATO mrež. Metka Komar, vodja projekta Plato Slovenija, je ob tem poudarila, da je namen pro-
jekta Plato prikazati podjetnikom, da je sodelovanje med podjetniki možno. Po dvodnevnem usposabljanju, s katerim so začeli pot mreženja, so bili podjetniki presenečeni, kako hitro so iz neznancev v skupini postali homogena skupina, ki je imela na vsem lepem kar precej skupnega, med druženjem pa ugotovili, da lahko marsikdo med njimi tudi poslovno sodeluje. Od maja 2002 je bilo uresničenih skupaj kar 18 večjih projektov, večino teh je usmerjeno v skupno trženje ali vlaganje na tujih trgih, nekaj je tudi razvojnih. Vrednost sklenjenih projektov v času vašega druženja je okrog 100 milijonov tolarjev, za razvojne projekte pa ocenjujejo, da bodo vredni okrog ene milijarde tolarjev. Š.Z.
Hitro ali počasi do evra?
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Pred dobrim letom dni, ali bolj natančno, oktobra leta 2002 je Evropska unija (EU) "povabila" deset kandidatk za vstop v EU, da se ji pridružijo. Decembra taistega leta so bili na vrhu v Kobenhavnu sprejeti še finančni pogoji vstopanja v EU, tako da so bile tedaj sprejete vse podlage za pridružitev kandidatk spomladi leta 2004. Naslednji korak oziroma projekt novo sprejetih držav v okviru EU je zagotoviti ustrezne pogoje na monetarni ravni, da bi se lahko uspešno vključili v Evropsko monetarno unijo (EMU) in s tem prevzeli evro. Vsekakor najpomembnejši pogoj za vstop je izpolnjevanje maastrichtskih finančnih kriterijev o višini inflacije in obrestne mere, velikosti javnega dolga in proračunskega primanjkljaja ter stabilnosti domače valute, dodatno pa bo EMU v določenem obsegu zahtevala tudi izpolnjevanje realnih konvergenčnih kriterijev. Tako kot Slovenija so si tudi nam najbližje države pristopnice, s katerimi se tako (ne)radi primerjamo (Češka, Madžarska in Poljska), zastavile okviren scenarij vstopanja v EMU. Češka na primer računa, da bi do leta 2007, ko bi se lahko pridružila EMU, izpolnjevala maastrichtske kriterije. Poljska si je zamislila še hitrejši scenarij vstopa v EMU, maastrichtske kriterije naj bi izpolnjevali že v letu 2005, tako da bi morda lahko vstopili v EMU v obdobju 2006-2007. Slovenija naj bi vstopila v EMU predvidoma leta 2007.
Eden izmed maastrichtskih kriterijev za države pristopnice je izpolnjevanje obveznosti znotraj mehanizma deviznega tečaja (ERM2), ki je obvezna čakalnica pred prevzemom evra in v kateri bodo morale države pristopnice prebiti vsaj dve leti, da bi dokazale stabilnost svojih deviznih tečajev. Slovenija naj bi po pogumnih napovedih naše vlade in centralne banke v ERM2 vstopila konec prihodnjega leta, ob pogoju seveda, da nam uspe ukrotiti inflacijo in jo pač zlepa ali zgrda spraviti na okoli tri odstotke. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali se nam resnično tako hudo mudi do evra? Kot pravi dr. Lavrač v Bančnem vestniku, je bistvo problema v tem, da je ERM2 vmesni režim fiksnega, toda prilagodljivega deviznega tečaja in kot takšen izpostavlja valute nevarnosti napadov špekulativne-ga kapitala, medtem ko so možnosti obrambe tečaja šibke. Ker se ERM2 ne da kar izogniti, je še najboljše čim krajše bivanje v njem. Vsako daljše bivanje v ERM2 pristopnice le dodatno izpostavlja nevarnostim tega prehodnega mehanizma, kar ima lahko za posledico, da se začne prevzem evra celo oddaljevati, ne pa približevati. Pri hitrem vključevanju v ERM2 je največja nevarnost v tem, da država lahko obtiči notri, če po dveh letih iz njega ne more izstopiti in prevzeti evra. Poglavitna slabost počasnega vključevanja v ERM2 pa je, da taka država s tem prelaga tudi možnosti za prevzem evra. Ko bo končno po obdobju previdnega čakanja in učenja na izkušnjah drugih presodila, da so razmere za prevzem evra vendarle ugodne, bo kljub vsemu morala najprej opraviti še dveletno pripravništvo v ERM2. Upajmo samo, da se bo Slovenija odločila pravilno.
(ŽJVIIA)
ŽIVILA KRANJ, d. d. odpirajo v Kranju nov
HIPERMARKET SAVSKI OTOK
Za strokovno, prijazno in visoko profesionalno storitev bomo zaposlili večje število sodelavcev.
\ Vse zainteresirane kandidate vabimo, da se prijavijo na naslednja delovna mesta:
1. Prodajalec (več izvajalcev)
Kandidati morajo imeti najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske, ekonomske ali komercialne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj na področju prodaje, poznati morajo predpise s področja trgovine, imeti opravljen izpit iz varstva pri delu in požarne varnosti ter higienskega minimuma in poznati delo s POS blagajnami.
2. Mesar (več izvajalcev)
Od kandidatov pričakujemo najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe agroživilske stroke - smer mesar in 6 mesecev delovnih izkušenj na področju prodaje mesa. Poznati morajo delo z digitalno tehtnico, imeti morajo opravljen izpit iz higienskega minimuma, varstva pri delu in požarne varnosti.
3. Pek (več izvajalcev)
Kandidati morajo imeti najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe agroživilske stroke - smer pek in 6 mesecev delovnih izkušenj na področju peke kruha in pekovskega peciva ali pa priprave in peke pic. Opravljen morajo imeti tudi izpit iz higienskega minimuma, varstva pri delu in požarne varnosti.
Kandidati morajo pisnim vlogam priložiti dokazila o izpolnje-; vanju pogojev glede zahtevane strokovne izobrazbe, zahte-\ vanih izpitov in o nekaznovanju.
Vsi kandidati, ki bodo prišli v ožji izbor, bodo opravljali psi-I hološki test.
\ Vabimo vas, da svojo vlogo pošljete v roku 8 dni od dneva j objave na naslov: ŽIVILA KRANJ, d. d., Sektor Kadri in izo-{ braževanje, Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo.
V
Evropa prinaša spremembe tudi v bančništvo
Bančniki so podprli vstop Slovenije v EMR 2 in ocenili, da vstopanje Slovenije v EU ne bo bistveno poslabšalo položaja naših bank.
Brdo pri Kranju - V petek in soboto so bili na Brdu pri Kranju Dnevi slovenskih bančnikov 2003, kjer so na za javnost zaprtem srečanju bančnikov sodelovali predstavniki centralne banke, poslovnih bank, ministrstev ter drugi domači in tuji finančni strokovnjaki. Ocenili so, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo veliko sprememb, ki pa ne bodo prinesle dramatičnega poslabšanja poslovanja naših bank.
Na dvodnevnem srečanju so udeležencem predstavili pogoje in razmere v evropskem in domačem prostoru ter njihov vpliv na slovenski bančni sistem ob vstopu v EU, pozornost pa bodo posvetili tudi mehanizmu deviznega tečaja ERM 2 in vstopu v Evropsko monetarno unijo. Na-
men srečanja je bil prikazati pričakovane spremembe v poslovanju bančnega in tudi širše finančnega sektorja tako s teoretičnega kot tudi čimbolj praktičnega vidika. Prvi dan konference so, po uvodnem nagovoru predsednika nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Aljoše Tomaža,
Nižje obrestne mere BS
Ljubljana - Svet Banke Slovenije je pretekli četrtek obravnaval gospodarska in denarna gibanja in ugotovil, da zunanje in notranje okoliščine delujejo v smeri zniževanja inflacije. V mesecu oktobru je stopnja inflacije v odnosu na lanski oktober padla pod raven 5 odstotkov, na 4,8 odstotka letno. V naslednjih mesecih Svet pričakuje nadaljnje zniževanje inflacije. Pri odločanju o obsegu sprememb obrestnih mer je Svet Banke Slovenije upošteval potrebo po ohranjanju realnih obrestnih mer na ravni, ki še naprej zagotavlja ustrezno denarno politiko tako glede nadaljnjega zniževanja inflacije kot tudi zagotavljanja nominalne konvergence obrestnih mer v procesu približevanja ERM II in EMU. V skladu z načrtovanim približevanjem nominalnih obrestnih mer obrestnim meram euro območja znižuje obrestne mere Banke Slovenije za 0,25 odstotne točke, razen za lom-bardno posojilo, pri katerem znižanje znaša 0,5 odstotne točke.
Nove obrestne mere, ki veljajo od vključno 7. novembra, so: za lom-bardno posojilo 7,5 odstotka, za depozit čez noč 3,25 odstotka, za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise 6,0 odstotka, za 270-dnevne tolarske blagajniške zapise 7,0 odstotka, kot najvišje ponujene obrestne mere, za začasni odkup blagajniških zapisov v tujem denarju 6,75 odstotka, za začasni odkup deviz 3,0 odstotka in za začasno prodajo deviz 1,5 odstotka. S spremembo obrestnih mer za začasni odkup in začasno prodajo deviz se spremenita tudi obrestna mera Banke Slovenije za refinanciranje, ki po novem znaša 5,0 odstotka, ter obrestna mera naložb pri Banki Slovenije, ki po novem znaša 3,5 odstotka na letni ravni. S.Z.
sledili prispevki mnogih priznanih strokovnjakov, med njimi naj bi nastopili tudi finančni minister Dušan Mramor, guverner in vi-ceguverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in Darko Bohnec ter ministrica za strukturno politiko in regionalni razvoj Zdenka Kovač, prvi dan srečanja pa sklenili z okroglo mizo. Bančniki so se strinjali, da je hitri vstop v ERM 2 najboljša izbira za Slovenijo. Osnovna naloga Banke Slovenije v tem okviru je, da postopoma stabilizira tečaj in prepreči morebitne spekulativne napade na valuto. Na srečanju so ocenili, da je za poslovne banke ključnega pomena, da nadaljujejo s prilagajanjem novim pogojem poslovanja v evropskem okolju, saj bo padec obrestnih mer in posledično zniževanje obrestne marže slovenske banke sililo k večanju stroškovne učinkovitosti. Pri tem bo treba zmanjšati tudi stroške dela, ki sedaj predstavljajo od 49 do 60 odstotkov vseh stroškov v bankah, nekatere banke so se racionalizacije poslovanja že lotile, druge pa to neizbežno čaka v prihodnje. Ob napovedani davčni reformi, ki prinaša tudi obdavčitev obrestnih mer, so izrazili bojazen pred odlivom vlog v Avstrijo, kjer bankam ni potrebno poročati o vlogah nerezidentov. Kot absurden so ob tem ocenili davek na bilančno vsoto in predstavlja motnjo v sistemu in preprečuje oblikovanje referenčne obrestne mere. Ker v proračunu ne predstavlja bistvene spremembe, pričakujejo njegovo ukinitev. Š.Ž.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
DELAVEC BREZ POKLICA - ČISTILEC NOTRANJIH IN ZUNANJIH PROIZVODNIH PROSTOROV; do 13.12.03; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ DELAVEC BREZ POKLICA - SOBARICA; do 21.11.03; GOMBOC FREDI S.P, GALERŠE 3, KR. GORA ČISTILKA; do 10.12.03; KONTAKT: po telefonu ali osebno; GORENC VILKO S.P, GRAJSKA UL. 14, BOH. BISTRICA
OBDELOVALEC KOVIN - UPRAVUA-LEC OBDELOVAL. STROJEV; do 21.11.03; KLADIVAR ŽIRI D.D., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRI PEK; do 18.11.03; ŽIVILA KRANJ NAKLO, C. NA OKROGLO 3, NAKLO MIZAR - POM. DELA V MIZARSKI DELAVNICI; do 19.11.03; STRUŠNIK RAJKO S.P, SVETI ANDREJ 2, ŠK. LOKA
MIZAR; do 18.11.03; ZUPAN BORUT S.P, JEZERSKA C. 93A, KRANJ MIZAR VZDRŽEVALEC; do 23.11.03; TAJO-TEAM D.O.O., AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKLJE MIZAR - POMOČ PRI IZDEL. LESENIH PREDMETOV; do 21.11.03; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ
OBLIKOVALEC KOVIN - MONTER STROJNIH NAPRAV; do 28.11.03; VIBRO D.O.O., NOVOVAŠKA C. 147, ŽIRI
OBLIKOVALEC KOVIN - UPRAVLJA-LEC OBDELOVAL. STROJEV; do
21.11.03; KLADIVAR ŽIRI D.D., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRI AVTOKLEPAR; do 21.11.03; AVTOHI-ŠA VRTAČ D.O.O., DELAVSKA C. 4, KRANJ
STROJNI MEHANIK - MONTER SERVISER; do 21.11.03; KLADIVAR ŽIRI D.D., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRI STROJNI MEHANIK - KURJAČ; do
23.11.03; TAJO-TEAM D.O.O., AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKLJE GRAFIČAR - POMOČNIK; do 21.11.03; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D.D., KIDRIČEVA C. 82, ŠK. LOKA
GRAFIČAR - POMOČNIK NA TISKU;
do 21.11.03; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D.D., KIDRIČEVA C. 82, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2 AVTOLIČAR; do 23.11.03; ALPETO-UR REMONT P.O. KRANJ, LJUBLJANSKA C. 22, KRANJ; št. del. mest: 2
FRIZER; do 28.11.03; AVSEC MOJCA S.P, KRANJSKA C. 2, RADOVLJICA
VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK TOVORNJAKA; do 06.12.03; HAM-ZIĆ VEHID S.P, TAVČARJEVA 3B, JESENICE
VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK TOVORNJAKA; do 13.12.03; HAM-ZIĆ VEHID S.P, TAVČARJEVA 3B, JESENICE
VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK C
KAT.; do 25.11.03; KRLEJ D.O.O., BLAŽEVA UL. 13, ŠK. LOKA PRODAJALEC; do 28.11.03; IMT GOSTLINE D.O.O., SAVSKA LOKA 7, KRANJ
PRODAJALEC TEKSTILNIH - USNJENIH ARTIKLOV, do 25.11.03; EL-
KROJ KONFEKCIJA MOZIRJE TRGOVINA STORŽIČ, GLAVNI TRG 5, KRANJ
KUHAR NATAKAR - STREŽBA V LOKALU; do 19.11.03; PINTAR JOŽE S.P, SV. DUH 7, ŠK. LOKA KUHAR; do 10.12.03; KONTAKT: po telefonu ali osebno; GORENC VILKO S.P, GRAJSKA UL. 14, BOH. BISTRICA KUHAR - ODPRAVNIK CATERINGA; do  25.11.03; AIREST CATERING D.O.O., ZG. BRNIK 130A, BRNIK -AERODROM; št. del. mest: 2 KUHAR; do 23.11.03; TAJO-TEAM D.O.O., AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKLJE
KUHAR; do 28.11.03; TROMEJA D.O.O., RATEČE 132, RATEČE-PLANICA
KUHAR; do 21.11.03; GOMBOC FREDI S.P, GALERŠE 3, KR. GORA NATAKAR; do 19.11.03; TERZIĆ -KRALIČ AMELA S.P, PODBREZJE 127, NAKLO
NATAKAR; do 10.12.03; KONTAKT: po telefonu ali osebno; GORENC VILKO S.P, GRAJSKA UL. 14, BOH. BISTRICA
NATAKAR; do 23.11.03; TAJO-TEAM D.O.O, AMBROŽ POD KRVAVCEM 31, CERKLJE
NATAKAR; do 28.11.03; TROMEJA D.O.O., RATEČE 132, RATEČE - PLANICA
NATAKAR; do 21.11.03; JANC ALOJZ S.P, POT OTMARJA NOVAKA 8, JESENICE
NATAKARICA; do 21.11.03; Za razgovor pokličite 041/644-625; PUC TOMAŽ S.P, PODHOM 1, ZG. GORJE NATAKAR; do 21.11.03; GOMBOC
FREDI S.P, GALERŠE 3, KRANJSKA GORA
STROJNI TEHNIK - ORODJAR; do
21.11.03; PGP D.O.O., C. STE MARIE AUX MINEŠ 5, TRŽIČ ELEKTROTEHNIK - INSTALACIJE IN NAPELJAVE; do 21.11.03; ZAPLOT-NIK MARKO S.P, POD GRADOM 5A, TRŽIČ
EKONOMSKI TEHNIK - OSEBNI BANČNIK; do 25.11.03; SKB BANKA U...ENOTA, NOVI SVET 22, ŠK. LOKA
INŽ. STROJNIŠTVA - KONSTRUK-TER DELOVNIH NAPRAV ZA AVTOMATIZACIJO; do 28.11.03; VIBRO D.O.O., NOVOVAŠKA C. 147, ŽIRI UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA -TEHNIČNI DIREKTOR; do 18.11.03; L - PLAN D.O.O., BREZNICA 1, ŽIROVNICA
PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE; do 25 11.03; OŠ IVANA GROHARJA ŠK. LOKA, PODLUBNIK 1, ŠK. LOKA PROFESOR MATEMATIKE, SPECIALIST - UČITELJ Fl IN MAT; d. č. 2 mes.; do 18.11.03; SR. GOSTINSKA ŠOLA RADOVLJICA, KRANJSKA C. 24, RADOVUICA
UNIV. DIPL. OBLIKOVALEC - OBLIKOVANJE VIZUALNIH KOMUNIKA-CUJ, GRAFIČNO OBLIKOVANJE; do
06.12.03; MAZZINI MATJAŽ S.P, PREDMOST 30, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
DR. MEDICINE - ZDRAVNIK SPLOŠNE PRAKSE / DELO NA HOSPITAL-
NEM ODD.; do 20.11.03; DIAGNOSTIČNI CENTER VILA BOGATIN D.O.O., POD SKALO 4, BLED DIPL.MEDICINSKA SESTRA; do 18.11.03; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZA PU. BOL. IN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK DR. MEDICINE SPECIALIST PATOLOGIJE; do 18.11.03; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZAPU. BOLIN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK DR. MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE; do 18.11.03; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZA PU. BOL. IN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK
Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasnih deskah Zavoda RS za zaposlovanje.
Banka Slovenije: inflacija se umirja
Pri inflaciji v Sloveniji je prišlo do preloma in pojavljajo se prvi znaki okrevanja gospodarstva. Več gospodarskega optimizma je tudi v evro območju in v ZDA.
Ljubljana - V analitskem gradivu Banke Slovenije - Denarni pregled oktober 2003 v slovenski centralni banki ugotavljajo, da se inflacija v Sloveniji v zadnjih mesecih pospešeno umirja. Cene življenjskih potrebščin so tako oktobra padle pod 5 odstotkov (4,8 odstotka). Tudi ostali kazalci inflacije - cene na drobno, cene industrijskih proizvajalcev, osnovna inflacija - kažejo na umirjanje inflacije. Banka Slovenije napoveduje nadaljnje upadanje inflacije, ki naj bi konec drugega leta znašala 3,5 odstotka. Vse to prispeva k upadanju inflacijskih pričakovanj. Kazalci gospodarske aktivnosti za Slovenijo kažejo na nadaljevanje šibke gospodarske rasti. Industrijska proizvodnja stagnira že od sredine lanskega leta, promet v trgovini na drobno raste realno po 3 odstotke in količinski kazalci turizma kažejo na umirjeno poletno turistično sezono. Povečevanje optimizma v podjetjih in pri potrošnikih pa kaže na postopno oklevanje domačega gospodarstva. Nadaljuje se trend šibkega primanjkljaja v tekočem računu plačilne bilance, ki je tako v osmih mesecih znašal 0,2 odstotka BDP. Devizne rezerve se v zadnjih mesecih povečujejo predvsem kot posledica močnega zadolževanja v tujini. V Banki Slovenije še ugotavljajo, daje v začetku oktobra slovenska vlada potrdila predlog sprememb proračuna za leto 2004 in proračun za leto 2005, v katerem predvideva primanjkljaj širše države v višini 1,7 odstotka BDP v letu 2004 in 1,6 odstotka BDP v letu 2005.
Napovedi gospodarske aktivnosti za EU(12) ostajajo nespremenjene, medtem ko so se za ZDA izboljšale. Kljub nekaterim
Mitja Gaspari, guverner Banke Slovenije
ugodnim kazalcem napovedi gospodarske rasti za EU(12) ostajajo 0,5 odstotka za letos in 1,7 odstotka za naslednje leto. Zaradi obračanja trenda industrijske proizvodnje, večanja zaposlovanja, rasti uvoza in izboljšanja nekaterih drugih kazalcev pa so se izboljšale napovedi o gospodarski rasti za ZDA. V analizi Ekonomski indikatorji mednarodnega okolja oktober 2003 v banki Slovenije ugotavljajo, da vse več kazalcev potrjuje izboljševanje gospodarske aktivnosti v ZDA, zato so bile nekoliko navzgor popravljene tudi napovedi za letošnjo gospodarsko rast in rast v prihodnjem letu. Med omenjenimi kazalci so tudi nekateri, ki kažejo na popravljanje razmer na trgu delovne sile, vendar pa bo za bolj gotovo oceno situacije na tem trgu potrebno počakati še nekaj mesecev. Po drugi strani pa okrevanje domače potrošnje v ZDA, ki se kaže v krepitvi uvoza, povzroča poglabljanje primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance in vpliva na šibkejši dolar. Nekaj indikatorjev potrjuje tudi po-
stopno okrevanje gospodarstva evro območja, vendar še ne dovolj prepričljivo, saj do izboljšanja ocen celoletne rasti za letošnje ali prihodnje leto (še) ni prišlo. Inflacija v obeh gospodarstvih ostaja nekaj nad 2 odstotka, medtem ko sta vodilni obrestni meri obeh centralnih bank trenutno pod nivojem inflacije. Kljub prvim kazalcem postopnega okrevanja gospodarstva pa jih centralne banke verjetno še ne bodo zviševale. Cena nafte je bila v septembru nekoliko nižja kot v poletnih mesecih, njeno ponovno rast pa je konec septembra spodbudila predvsem odločitev članic OPEC o znižanju kvot črpanja nafte. Naraščanje cen seje sredi oktobra obrnilo v postopno padanje. Posebno pozornost so v analizi namenili tudi razmeram v drugih kandidatkah za bližnji vstop v EU. Tako ugotavljajo, da inflacijske stopnje na Madžarskem ostajajo nad ciljem centralne banke, ki je sicer postavljen za konec letošnjega leta. Na Češkem in Poljskem pa je inflacija pod ciljnim koridorjem. Poljska inflacija se postopno približuje 1 odstotku, Češka pa se že vse leto giblje okoli 0 odstotkov. V septembru nobena od centralnih bank ni spremenila obrestnih mer. Na Madžarskem ostajajo visoke predvsem zaradi ponovnega vzpostavljanja zaupanja v forint po nedavni spremembi centralne paritete. Na Češkem so obrestne mere že na nizkem nivoju in primerljive z obrestnimi merami v evro območju. Na Poljskem pa se centralna banka ni odločila za znižanje obrestnih mer zaradi okrevanja gospodarstva in pričakovanj o večji ekspanzivnosti fiskalne politike v prihodnjem
letu.
S.Z.
Na trg prihaja Adriaticov Superstan
Ljubljana - Vodilni možje zavarovalne družbe Adriatic so v četrtek predstavili poslovanje te družbe v letošnjem letu in novo, celovito ter prilagodljivo premoženjsko zavarovanje Superstan. Čeprav ima uspešno poslovanje zavarovalnic pri nas skoraj slab prizvok, v Adriaticu za letošnjih devet mesecev ugotavljajo celo ugodnejše rezultate poslovanja, kot so jih načrtovali, saj ob prihodkih nad 20 milijard tolarjev ugotavljajo za 587 milijonov tolarjev dobička. Adriatic svojo uspešnost gradi predvsem na kakovostnih zavarovanjih in kakovostni, široki tržni mreži, zato, poudarjajo, sedaj na trg uvajajo novo zavarovanje, s katerim želijo zavarovancem ponuditi več kot konkurenca v tem trenutku. Zavarovanje Superstan je celovi-
to zavarovanje doma, ki obsega štiri sklope: zavarovanje stanovanjskega objekta, zavarovanje stanovanjskih premičnin, bogato paleto razširitev kritij - teh je 14, med njimi tudi nezgodno zavarovanje družinskih članov, povrnitev stroškov prenočišč v hotelu ali nadomestnega stanovanja, zavarovanje hišnih ljubljenčkov, glasbil, umetnin, itd., ter zavarovanje potresa. Posebnost je zavarovanje na novo vrednost ter možnost izbire zavarovanja odgovornosti v Evropi vse do 20 tisoč evrov, to pa je možno še razširiti. Prednost tega novega zavarovanja je v izjemni prilagodljivosti potrebam zavarovancev ter dejstvu, da zavarovanec sklene vse na eni sami, pregledni zavarovalni polici ter prejme ene same zavarovalne pogoje. Poleg
Podjetje z Madžarske z dejavnostjo proizvodnja in popravilo rezilnega orodja (rezkarjev, svedrov, stružnih nožev) išče tehnično podkovane sodelavce.
Pogoji:
■tehnično poznavanje rezilnega orodja,
■ dobra komunikacijska sposobnost,
■ dober nastop,
■ vozniško dovoljenje,
■ velika delovna zmožnost.
Prednosti:
■ znanje nemškega, madžarskega in angleškega jezika.
Za uspešno opravljanje dela izbranemu kandidatu nudimo službeni avto in mobitel.
Prijave, skupaj z življenjepisom in fotografijo, naj kandidati pošljejo do 30. novembra na e-naslov: nubius@axelero.hu ali po pošti na naslov: Damjana Klemenčič, Trata 38, 4220 Škofja Loka.
tega prinaša popolno novost -Asistenčni klic Adriatic. Gre za brezplačno storitev, ki nudi zavarovancu pomoč ob nastali škodi. Z enim samim brezplačnim klicem v asistenčni center zavarovanec sproži iskanje ustreznega obrtnika ali serviserja za popravilo škode, s tem istim klicem pa obvesti tudi zavarovalnico o nastalem škodnem primeru in skrajša tudi čas reševanja zavarovalnega primera ter omogoči še hitrejše izplačilo odškodnin in zavarovalnin. Š.Ž.
Mercator uspel s prevzemom Živil
Ljubljana - Mercatorjeva ponudba za odkup delnic Živil Kranj, ki jo je objavil 18. oktobra, se je v soboto iztekla. Iz Mercatorja so v petek sporočili, da pričakujejo, da bo ponudbo sprejela veČina delničarjev in po pričakovanjih naj bi tako pridobili več kot 95 odstotkov delnic Živil. Kot je znano, je bil Mercator že pred objavo javne ponudbe za odkup delnic lastnik 55,75-odstotnega deleža kranjske družbe, delničarjem Živil pa je za delnico ponujal 18.000 tolarjev. Dokončni rezultati ponudbe za odkup naj bi bili znani v treh delovnih dneh po izteku veljavnosti ponudbe, torej sredi tega tedna, celoten prevzem Živil pa bo Mercator tako stal okoli 5 milijard tolarjev. S.Z.
Jagenjčki in kozlički za popestritev
Društvo rejcev drobnice Škofja Loka je pripravilo kuharsko delavnico in degustacijo sirov. Reja drobnice je predvsem dopolnilna dejavnost kmetij, prehrambne navade potrošnikov se spreminjajo počasi.
Izplačilo škode zaradi hruševega ožiga
Lastniki sadovnjakov in drevesnic, ki jim je bila ob izbruhu hruševega ožiga, s strani pristojnih inšpektorjev, odrejena odstranitev oziroma uničenje okuženih rastlin, lahko v skladu z Zakonom 0 zdravstvenem varstvu rastlin in Pravilnikom o odškodninah na področju zdravstvenega varstva rastlin na Upravo RS za varstvo rastlin in semenarstvo (Kidajo zahtevek za odškodnino.
Gorenja vas - Društvo rejcev drobnice Škofja Loka, ki beleži drugo obletnico delovanja, vključuje rejce iz občin Gorenja vas - Podane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Pri delovanju jim pomagajo tudi vse štiri občine, članstvo pa se v zadnjem času precej povečuje in skupaj društvo šteje že več kot 60 aktivnih članov, ki se srečujejo pri različnih dejavnostih.
Večini rejcev gojenje drobnice predstavlja dopolnilno dejavnost na kmetijah, hkrati pa na ta način skrbijo za pašne površine, ki bi se sicer zaraščale. Večina članov ima od 20 do 30 glav drobnice, najbolj zavzeti tudi
Siri iz kozjega in ovčjega mleka imajo specifičen okus, sicer pa jih je mogoče obdelovati na vse mogoče načine.
okoli 100, vendar so za popolno usmeritev v to dejavnost površine preveč razdrobljene. Društvo, katerega predsednik je Anton Šubic, strokovna tajnica pa Germana Pivk, za svoje člane pripravlja izlete, predavanja o prehrani, zdravju in paši drobnice in druge oblike druženja. Že drugič letos pa so člani, ki so zelo aktivni, organizirali tudi kuharsko delavnico, na kateri so pripravljali jedi iz mesa kozličkov in jagenjčkov. Delavnico so izvedli s pomočjo priznanega kuharskega strokovnjaka Petra Kotarja, ki je glavni kuhar v Kr-kinem zdravilišču v Dolenjskih Toplicah. Pod njegovim vodstvom so tokrat pripravili jetrno pašteto, kozlička in jagenjčka v želeju, jagenčjo juho z jurčki in
Člani društva rejcev drobnice so pripravili že drugo kuharsko delavnico, na kateri so pripravljali jedi iz mesa kozličkov in jagenjčkov."
Zahtevek mora vsebovati: ime, priimek oziroma podjetje in naslov oziroma sedež ter davčno številko imetnika, osnovne podatke 0 rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih, ki so bili uničeni oziroma odstranjeni, predvsem njihovo količino (površina, število rastlin oziroma predmetov ali njihova teža), starost, vzgojno stopnjo in druge tehnološke podatke o posevku oziroma nasadu, navedbo banke s številko transakcijskega računa ali hranilne knjižice imetnika. Zahtevek je potrebno kolkovati za 4.250,00 SIT. Poleg tega morajo upravičenci zahtevku priložiti naslednjo dokumentacijo: odločbo pristojnega inšpektorja o
odrejenih ukrepih, potrdilo o prodaji z navedbo namena uporabe in prodajne vrednosti, če je pristojni inšpektor odredil drugačen način uporabe, ki zagotavlja uničenje karantenskih škodljivih organizmov, in zapisnik pristojnega inšpektorja o izvršitvi odrejenih ukrepov. Popolne vloge je potrebno poslati neposredno na Upravo RS za varstvo rastlin in semenarstvo, Dunajska 58, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije je mogoče dobiti na telefonski številki Uprave 01/30-94- 379. O upravičenosti do odškodnine in o njeni višini bo odločala Uprava v upravnem postopku, višino odškodnine pa bo ugotovila posebna komisija. M.G.
maslenimi žličniki, gratinirane kanelone iz jagenčjih in kozlič-jih možganov, jagnječji ragu, nadevana jagnječja prsa, ocvrtega kozlička in jagnječje zarebr-nice v brinovi omaki. Delavnico so popestrili tudi s predstavitvijo sirov iz ovčjega in kozjega
Slovensko mleko je kakovostno
Vodilni evropski strokovnjaki s področja mlekarstva, prehrane in ekonomije v Portorožu razpravljajo o prihodnosti mlečne industrije.
Portorož - Danes se v Portorožu izteka Evropski mlekarski kongres, ki ga je že po tradiciji organizirala biotehniška fakulteta, le daje letošnjemu kongresu dodala naziv evropski, medtem ko so bili prejšnji slovenski kongresi z mednarodno udeležbo. V Portorožu so vodilni evropski strokovnjaki v mlekar-, stvu, prehrani in agrarni ekonomiji spregovorili predvsem o znanstvenih smernicah in raziskavah ter tehnologiji v mlekarstvu, delno pa so se nekateri izmed 80 razpravljavcev dotaknili tudi izzivov, kijih prinašata razširjena Evropska unija in reforma skupne kmetijske politike.
"Nacionalno kmetijsko politiko je zamenjala skupna evropska. V pristopnih pogajanjih Slovenije z EU je bilo veliko pozornosti posvečeno prav mlekarstvu, ki ima povsod po svetu poseben status. To velja tudi za Slovenijo, saj je pri nas govedoreja izjemno pomembna kmetijska panoga, ki predstavlja kar 41 odstotkov vsega prihodka v slovenskem kmetijstvu, samo mleko pa 29 odstotkov," je še pred začetkom kongresa razmišljal prodekan bio-
Sto let zadružništva v Naklem
Kranj Gorenjski muzej vabi danes, v torek, 18. novembra, ob 18.00 uri na prvi muzejski večer v novi sezoni, ki bo posvečen predstavitvi zbornika Sto let kmetijskega zadružništva v Naklem in bo potekal v Renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju. Zbornik ne opisuje le razvoja zadružništva in kmetijstva v Naklem in okolici, ampak predstavlja tudi bogat doprinos h krajevni zgodovini. Vsebino zbornika bosta predstavila urednik Damijan Jane-žič in Janez Kopač iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko. K.D.
tehniške fakultete in nekdanji kmetijski minister Jože Osterc.
V evropskem prostoru največji problem v mlekarstvu predstavlja presežek mleka na trgu, zato je EU uvedla mlečne kvote. Zanje se bodo prihodnje leto potegovali tudi slovenski kmetje. "Kazni za preseganje kvote so visoke, zato je med našimi kmeti in v celotni mlečni industriji že opaziti nervozo in zaskrbljenost. Razdelitev kvot bo vplivala tudi na nadaljnji razvoj regij, tudi zato smo del kongresa posvetili tej problematiki," je še dejal Osterc.
"Mleko je najpomembnejše živilo v vsakdanji prehrani, zato je vseskozi pod budnim nadzorom. Zadnje afere s kloramfenikolom so slovenskemu mlekarstvu povzročile nepopravljivo škodo, potrošnja mleka in mlečnih izdelkov je padla vsaj za deset do pet-
najst odstotkov, še največjo škodo pa predstavlja ustvarjeno nezaupanje v slovensko mleko," pa je dejal docent dr. Bogdan Perko, predsednik organizacijskega odbora. Slednji podatek je še toliko bolj pomemben, ker Slovenci že tako ali tako ne sodimo med velike potrošnike mleka, saj dosegamo le dobro polovico povprečne porabe mleka v Evropi.
"Slovensko mleko smo uspeli po letu 1993 po kakovostni ravni spraviti na evropsko raven, zato ga bomo tudi lažje tržili v Evropi," je kljub temu optimističen Perko, ki je bil vesel dejstva, da so kongres gmotno podprli ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ljubljanske mlekarne, generalni sponzor Lura iz Hrvaške, Gospodarska zbornica Slovenije in Tetrapak.
Simon Šubic
Kmečke dobrote na ogled in pokušino
Žiri - Razvojna agencija Sora je minulo soboto pred Zadružnim domom v Žireh pripravila tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov, na kateri so se predstavile kmetije s škofjeloškega območja. Na stojnicah so bili pekovski izdelki, med njimi kruh iz krušne peči, domače potice in piškoti, mlečni in sadni izdelki ter alkoholne pijače, med ter izdelki domače obrti. Kljub lepemu jesenskemu dopoldnevu je bil obisk na stojnicah bolj skromen. Tržnica kmetijskih pridelkov bo to soboto, 22. novembra, med 8. in 12. uro še v Gorenji vasi pred poslovnim centrom in v Železnikih ob bazenu. Poleg dobrot, ki bodo na voljo tudi za pokušino, se bodo predstavili člani društva za razvoj podeželja Resje. M.G.
mleka, ki jih je na kratko predstavila Irena Orešnik, doma s kmetije, kjer izdelujejo kozji sir.
V društvu si predvsem želijo, da bi tudi na ta način predstavili javnosti svoje delovanje in potrošnike seznanili s prednostmi mesa drobnice v zdravi prehrani. Meso, mleko ter izdelki so namreč v primerjavi z drugimi vrstami mesa še vedno precej zapostavljeni, tako na policah trgovin kot tudi na domačih mizah. Rejci se namreč soočajo tudi s problemom predelave mleka in mesa, saj količinsko majhna prodaja izdelkov ne omogoča vlaganj v predelovalne obrate.     Matjaž Gregorič
Vpis v katalog Slovensko podeželje
Združenje turističnih kmetij bo januarja prihodnje leto izdalo ponatis kataloga Slovensko podeželje, še pred tem pa pozivajo turistične kmetije, ki so že predstavljene s sliko in opisom v katalogu letošnjega leta, in tiste, ki si želijo brezplačne objave v seznamu na koncu kataloga, da pošljejo odločbe o zadnji veljavni registraciji. Odločbo o kategorizaciji morajo poslati le kmetije, ki imajo nastanitvene zmogljivosti. Do sedaj so na združenju od skupaj 336 objavljenih turističnih kmetij prejeli le nekaj več kot 50 odločb, tiste kmetije, ki jih ne bodo poslale, žal ne bodo mogle biti vpisane v ponatisnjenem katalogu. Rok za pošiljanje odločb je podaljšan do konca novembra, sprejemajo jih na naslovu Združenje turističnih kmetij Slovenije, Trnoveljska cesta 1, Celje. Za spremembo podatkov v seznamu in za druge informacij je na voljo telefonska številka združenja 03/491-64-80. M.G.
MASAZNI SISTEMI TUŠ KABINE
od 3. do 29. novembra 2003
10%
MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, Kranj Primskovo, tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Sp. Plavž 3b, |esenice, tel.: 04 583 43 00; MERKURDOM, Gorenjska cesta 41, Radovljica, tel.: 04 537 13 00
Kopalnica je prostor, kjer začnemo in končamo dan. Moderna, sveža, prijetna kopalnica vas čaka tudi v Merkurju, kjer sledimo modnim trendom, se prilagajamo vašim željam in vam svetujemo pri izbiri. Oglejte si kopalniške ambiente, ki predstavljajo nove trende bivanja v kopalnici; leseno kopalniško pohištvo v naravnih tonih, keramiko v drznih odtenkih, razkošne bordure, nove linije umivalnikov in armatur, svetila ter preproge.
Ne prezrite! Pri nakupu masažnih sistemov Kolpa san, Gorenje ali Hansgrohe ter tuš kabin Kolpa san, Gorenje, Atmo, Konik ali Reflex vam od 3. do 29. novembra priznamo 10-odstotni popust!
Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Ledvice visoka cena za diabetes
V Sloveniji je okoli 100.000 oseb s sladkorno boleznijo. Letošnji svetovni dan je bil v znamenju zapletov na ledvicah.
Sladkorna bolezen je četrti najpogostejši vzrok smrti.
Ljubljana - Minuli petek, 14. novembra, je minil v znamenju svetovnega dneva diabetesa, največje svetovne kampanje proti sladkorni bolezni in njenim zapletom. Podatki niso spodbudni in zaskrbljujoče je dejstvo, da se število oseb s to boleznijo hitro povečuje. Lani je bil svetovni dan v znamenju diabetesa in oči, letos je spodbujal k skrbi za zdrave ledvice, potekal pa je pod sloganom Vaše ledvice so lahko visoka cena za diabetes. Ukrepajte Zdaj!
Sladkorna bolezen je epidemija svetovnih razsežnosti, saj v svetu s to boleznijo živi 194 milijonov ljudi. Je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki jo ima tudi okoli 100.000 Slovenk in Slovencev. Kot vzrok smrti je na četrtem mestu.
V razvitih državah ima okoli 90 odstotkov vseh diabetikov sladkorno bolezen tipa 2, ki se najpogosteje pojavi pri ljudeh srednjih let in pri starejših. Dejavniki tveganja so prevelika telesna teža, dednost, nepravilna prehrana, pomanjkanje gibanja in stres. Zaskrbljujoče je, da jo ima, predvsem zaradi nezdravega načina življenja, tudi vse več otrok.
Diabetes tipa 1 pa je avto-inumska bolezen, zbolijo v glavnem otroci in mladostniki, ima jo 5 do 10 odstotkov vseh diabetikov. Neuravnavanje sladkorja v krvi in neobvladovanje diabetesa lahko povzroči hiper-glikemijo, izrazito povišanje ravni sladkorja v krvi, in hipoglikemijo, kjer gre za izrazito znižanje krvnega sladkorja. Taki osebi je treba dati sladek sok ali sladkor in če je v nezavesti,  mu s sladkorjem
nog, povečano uriniranje, posebej ponoči, manjša potreba po antidiabetičnih tabletah in inzulinu, slabost, bruhanje, utrujenost, oslabelost, bledica in slabokrvnost. Zato je pomembno zgodnje odkrivanje sprememb v delovanju ledvic in
	
Jm	
	
	
	
	'   'Hr ft*/1*-«
Za nadzorovano sladkorno bolezen in urejen sladkor v krvi je pomembno tudi njegovo redno merjenje.
mažemo ustnice ter takoj pokličemo zdravnika.
Sladkorna bolezen lahko povzroči bolezni srca in ožilja, slepoto, amputacije, ledvično odpoved in krajšo življenjsko dobo. Okvara ledvic je eden najpogostejših poznih zapletov sladkorne bolezni, bolezen ledvic pa vpliva na invalidnost in prezgodnjo smrtnost. Znaki okvare ledvic so: beljakovine v seču, visok krvni tlak, otekanje
pravočasno ukrepanje. Bolezni ledvic zaradi diabetesa lahko preprečujemo z vzdrževanjem čim bolj normalnega krvnega sladkorja, z rednim merjenjem in vzdrževanjem normalnega krvnega tlaka (do 130/80), zmanjševanjem vnosa beljakovin, opuščanjem kajenja in pitja alkohola, zdravljenjem vsakega infekta sečil in letnimi pregledi seča. Ob svetovnem dnevu diabetesa je tudi Zveza
društev diabetikov Slovenije pripravila različna obvestila, športna srečanja, brezplačne meritve sladkorja v krvi in krvnega tlaka, izdala pa je tudi plakat in zloženke, ki ljudi spodbujajo k preventivnemu ukrepanju in preprečevanju bolezni ledvic.
Renata Škrjanc
Svetovni dan KOPB
Kranj - Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) spada med najhitreje rastoče vzroke smrti v razvitem svetu. KOPB je huda pljučna bolezen in ena najbolj množičnih kroničnih bolezni dihal. V Sloveniji za njo oboleva od 50.000 do 100.000, v svetu pa že več kot 600 milijonov ljudi. Najhuje je, da bolezen KOPB ostane neodkrita pri kar polovici bolnikov, saj se njenih simptomov ne zavedajo dovolj zgodaj. Število neodkritih primerov naj bi zmanjšali z opozarjanjem, ozaveščanjem in zgodnjim odkrivanjem, ki omogoča pravočasen začetek zdravljenja, na bolezen pa naj bi opozorili tudi s svetovnim dnevom KOPB, 19. novembrom. Pobudo zanj je dala Svetovna zdravstvena organizacija skupaj z Ameriškim nacionalnim institutom za srce, pljuča in kri v okviru gibanja Svetovna pobuda o KOPB. Tudi v Sloveniji bodo s široko zastavljeno akcijo opozarjali javnost na zelo razširjeno kronično pljučno bolezen, za katero je nekoč veljalo, da se je ne da ozdraviti, danes pa obstajajo zdravila, ki bolnikom dokazano olajšajo življenje s KOPB. R.S.
Prva monografija o samomoru
Ljubljana - Slovenci smo nedavno dobili prvo slovensko monografijo o samomoru z naslovom Slovenija s samomorom ali brez, prva predstavitev pa je bila minuli teden v Ce^ju, kjer je problematika samomorilnega vedenja največja. Monografija osvetljuje problematiko samomora, obravnava več ogroženih skupin in ponuja tudi praktične pristope za preprečevanje samomorov. Združuje znanja, poglede in izkušnje skoraj vseh najvidnejših slovenskih raziskovalcev na tem področju.
Monografija naj bi pomagala tudi snovalcev državne politike v zdravstvu pri načrtovanju in izvajanju projektov za zmanjševanje samomoril-nosti, ki je med Slovenci zelo visoka, saj si letno življenje vzame okrog 600 ljudi. Monografijo so pripravili na Inštitutu za varovanje zdravja RS, uredila sta jo direktor in raziskovalka na omenjenem inštitutu doc. dr. Andrej Marušič in psihologinja Saška Roškar, recenzenta knjige pa sta doc. dr. Slavko Ziherl in dr. Aleksander Zadel. Prva slovenska monografija o samomoru je namenjena tako psihiatrom, strokovnjakom, ki delajo z odvisniki, splošnim zdravnikom, kot tudi učiteljem in staršem. Razdeljena je na tri tematske sklope: opredelitev samomora, njegovo preprečevanje in žalovanje. Doc. dr. Andrej Marušič, dr. med., je na predstavitvi monografije dejal, da je problematika slovenskega samomora v njej pred-
stavljena skozi prostor in čas, dobra polovica knjige pa je namenjena možnostim za preprečevanje samomora. Slovenija je s 30 samomori na 100.000 prebivalcev letno na sedmem mestu na svetu. Samo za osem držav na svetu je značilno, da imajo več kot 20 samomorov na 100.000 prebivalcev. Slovenija se z visoko stopnjo samo-morilnosti uvršča v peščico držav, ki močno presegajo samomorilne količnike drugod po Evropi in po svetu, evropsko povprečje presegamo za najmanj dvakrat.
Na predstavitvi monografije so med drugim poudarili, da je o številu samomora treba javno spregovoriti, vzpostaviti učinkovito komunikacijo med zdravniki in vsemi, ki prihajajo v neposreden stik z osebami s težavami in duševnimi motnjami. Za učinkovito delovanje v preprečevanju samomora in drugih oblik samomorilnega vedenja so potrebni usklajeni in enotni pristopi. Pričakovanje, da samomor lahko izkoreninimo, je iluzija, dosegljiv cilj pa je zmanjšanje števila samomorov. Med najbolj ogrožene skupine spadajo ljudje, ki so samomor že poskušali storiti, ljudje z duševno motnjo, zlasti z depresijo in z motnjo odvisnosti od alkohola, starejši, moški, med ljudmi, ki svoje življenje končajo s samomorom, pa je v Sloveniji trikrat več moških kot žensk. Največ samomorov je v celjski regiji, kjer si letno vzame življenje okrog 120 ljudi. Renata Škrjanc
Borijo se trše kot drugi
Uspešni posamezniki, nekdanji učenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, so ob dnevu zavoda govorili o svoji "izkušnji razlike".
Z nogometno tekmo do kopalnice
Varovanci zavoda Korak so prejšnji teden gostili drage obiskovalce, Andreja Šifrerja s prijatelji, ki je za njih organiziral dobrodelno nogometno tekmo.
Andrej Šifrer s prijatelji med varovanci zavoda Korak.
Kamnik - Tako so tudi našlo vili prireditev, ki je poleg okrogle mize z nekdanjimi gojenci vključevala tudi predstavitev knjige Film o hendikepu, razstavo dveh umetnikov, prav tako nekdanjih učencev zavoda, prikaze filmov in prodajno razstavo izdelkov. Razmišljanja o izkušnjah razlike je Dušan Rutar začel o odnosu do hendikepiranega telesa, ki je mogoč le v preobratu: ne "zdrav duh v zdravem telesu" pač pa "duh v telesu". Duh je pomembnejši od materialnega telesa, o čemer pričajo tudi izkušnje športnice Drage La-pornik, pesnice Tatjane Str-mčnik, podjetnika Marjana Kle-inenčiča, umetnika Zdravka Stra-jnarja in uspešnega študenta Midheda Huskiča. Vsem je skupna invalidnost in mladost, preživeta v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, z upornostjo in borbenostjo pa so v življenju dosegli cilje, ki se lahko merijo s cilji zdravih. Draga La-pornik, dobitnica treh bronastih medalj na paraolimpijskih igrah in nosilka vrste naslovov z mednarodnih tekmovanj, svoj uspeh
pripisuje trmi in upornosti. Tega jo je naučilo življenje v zavodu, kjer je pogrešala družinsko življenje in toplino, a se je naučila boriti. "Želela sem dokazati, da zmorem enako kot vsak zdrav Človek," je dejala za okroglo mizo, to pa v enaki meri velja za njeno športno delovanje kot za poklicno delo in življenje sploh. Trdi treningi, študij ob delu, služba, gradnja hiše so bile preizkušnje, ki so jeklenile njeno osebnost. "Kar zmorem narediti sama, tudi naredim. Šele v skrajni točki poiščem pomoč drugega." Tatjana Strmčnik je pesnica. Usojeno ji je oboje, invalidnost in poezija, je dejala ob dnevu kamniškega zavoda. In še: če prejemaš udarce, se jih moraš naučiti ubraniti. Kajti življenje ji ni prizanašalo. V službi ji niso priznali srednje izobrazbe, delati je morala celo bolj kot drugi, za stanovanje za invalida se je morala ttdo boriti. Tudi njej je pomagala preživeti trma, trdoto pa mehčata poezija in pisanje za otroke. V literarnem krogu mežiške doline je priznana umetnica, izdajanje knjig pa ji kljub
temu predstavlja velik problem, saj je za to težko dobiti sponzorje. Marjan Klemenčič pa je uspešen podjetnik. V mladosti si je želel postati nogometni trener, življenje pa ga je zapeljalo v povsem drugo smer. Njegovo podjetje, ki gradi zlasti na intelektualnih storitvah, seje začelo v neki garaži v Mostah, danes pa uspešno posluje in ima že 22 zaposlenih, polovica teh je invalidov. Ti tudi vodijo podjetje. V današnjem poslovnem svetu se poleg siceršnjih sposobnosti od podjetnika pričakuje tudi, da lepo izgleda in da ima dober nastop, vendar Marjanu tega ni mar. V njegovem podjetju vladajo drugačne vrednote, tekmi na tržišču pa uspešno kljubuje ob pomoči strateških partnerjev. Zdravko Strajnar je umetnik rezbar, ki oblikuje pretežno iz oljčnega lesa, iz korenine tega drevesa. Kot kaže, je tudi sam iz enakega testa, da mu je kljub invalidnosti v življenju uspelo. Mojster rezbarstva, samouk, ljubitelj narave in gibanja, športnik na vozičku, lokostrelec, ki oblečen v viteška oblačila pogosto sodeluje na turnirjih, košarkar, deskar na snegu, ki je sam izdelal snovvboard za svoj šport, je le nekaj oznak, ki opredeljujejo tega karizmatičnega človeka. Na srečanju z učenci zavoda v Kamniku je ponudil brezplačno mentorstvo tistim, ki bi se bili pripravljeni učiti rezbarstva, in spodbujal mlade, naj se pridružijo viteški druščini. Slišali smo tudi študenta Midheda Huskiča, ustanovitelja in predsednika kluba invalidnih študentov, ki si skupaj s somišljeniki prizadeva za ureditev razmer za invalidne študente.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Dober mesec dni je od tekme, na kateri sta se pomerila Ženski nogometni klub Krka iz Novega mesta in skupina nogometnih prijateljev Old Starš. Izkupiček dobrodelnega dogodka so namenili zavodu Korak, ki od junija v Kranju pomaga tistim, ki so si trajno poškodovali glavo. Zbrali so 355 tisočakov, ki jih je zavod Korak namenil ureditvi kopalnice, razen tega pa so kupili tudi nekaj drugih pripomočkov, med njimi tudi video kamere, s katero bodo snemali dogajanje v zavodu in po posnetem ocenjevali, koliko so v zavodu napredovali. Po poškodbi glave morajo namreč mnogi (pretežno) mladi ljudje življenje začeti tako rekoč od začetka. Spet se morajo naučiti vsakodnevnih opravil, skrbi za samega sebe, se privaditi komu-
nikaciji z družino in okoljem, znova vzpostaviti socialne stike. Težko je, ko se morajo ljudje z nekoč visokimi cilji tem odpovedati in postaviti nove, veliko nižje, a zanje kljub temu težko dosegljive. Zavod Korak usposablja te ljudi, da lahko v spremenjenih življenjskih okoliščinah kar se da kakovostno zaživijo. S treningom socialnih veščin jih usposablja za življenje, s treningom delovne terapije jih uči funkcionalnih znanj, poma-
ga jim pridobiti samostojnost in odpreti možnost za zaposlitev pod posebnimi pogoji, saj večina med njimi ne zmore več dela, ki ga je opravljal pred poškodbo, ali doseči visokih ciljev izpred nesreče. V zavodu Korak se z enajsterico varovancev ukvarjajo trije zaposleni, pomagajo jim tudi javni delavci in prostovoljci. Da lahko opravljajo svoje poslanstvo, jim pomagajo donatorji. Tudi Andrej Šifrer s svojimi prijatelji sodi mednje, zato so jih prejšnji teden varovanci z direktorico-zavoda Matejo Korošec posebej prisrčno sprejeli. Za njih so stari znanci: smučarja Bojan Križaj in Tomaž Cerkovnik, medijski osebnosti Sašo Hribar in Artur Štern, Čuka Jože Potrebuješ in Marko Vozel ter še nekaj drugih, ki so pomagali pri izvedbi nogometne tekme v Stražišču. Gostje so se živo zanimali za dogajanje v zavodu, mimogrede pa je bilo slišati tudi misel, da bi dogodek, kot je bila dobrodelna nogometna tekma, lahko prerasel v tradicionalnega.
Danica Zavrl Žlebir
Pomoč Kristini še vedno prihaja
Škotja Loka - Čeprav smo dobrodelno akcijo Pomagamo Kristini in njeni družini že končali, je nekaj darovalcev še vedno darovalo denarne prispevke za nakup prilagojenega vozila za Kožuhove s Sv. Florijana nad Zmincein. Od zadnje objave so darovali: Iskrica Nedeljskega (55.000), Avtoprevozništvo Franci Ilrovat, Lesce (15.000), Božič, Škofja Loka (5000), Pavla Strel (3000), Notarka Erika Braniselj, Škofja Loka (5000), Sodelavci Alpetour Špedicija in transport Škofja Loka (485.000). Sodelavei Marka Kožuha so prispevek darovali neposredno družini. Tako imajo sedaj Kožuhovi za avto že 4.641.903 tolarje. Vsem, ki so jim v akciji pomagali, se iskreno zahvaljujejo, prav tako organizator akcije Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka in Gorenjski glas, ki je medijski podpornik akcije. D.Ž.
Donatorji za Saša Šuligoja
Žirovnica - Sašu Šuligoju, ki te dni v Južni Afriki lovi zadnje točke za kvalifikacije za paraolimpijske igre prihodnje leto v Atenah, so donatorji doslej nakazali 173.000 tolarjev. To so bili: Sinkopa, d.o.o.. Žirovnica (70.000), Anka Pogačnik (5000), Kompas, d.d., Ljubljana (15.000), Ilirika Ljubljana (3000), PBS Maribor (30.000) in Obrtna zbornica Ljubljana (50.000). Hvala vsem. D.Ž.
!--<^r-.5««.:**.^>>:.x
Odmslitn všiop pv&pmv&da®
Ana Cergolj
Ta teden sem srečala nekaj starejših bratov. No, pri mojem še ni bilo tako hudo, ampak drugi so odločno zahtevali, da imamo me prav toliko napak, kot oni - če ne še več, seveda. Ampak oni seveda ne ustanavljajo društev in podobnih "traparij". Oni stvari prenesejo po "moško" - razlaga sledi v Cukrčku.
Ah, te mlajše sestre!
AHA
4
Drage mlajše sestre, res ni šlo drugače - tudi me moramo prevzeti del tečnarjenj in pobud za sestrsko-bratska nesoglasja nase. Bratje so pokončno prevzeli svoj del, sedaj smo na vrsti me. Tole bo malo težje, ker se svoje napake proti napakam drugih zdijo neznatne, oz. jih sploh ni, ampak bom poskusila narediti mozaik vseh ustnih pritožb na članek prejšnji teden.
Mala veverica brez mamice
Ker sem doma blizu gozda, skoraj vsak dan odidem v gozd. Spremlja me moja psička Fabija. Gozd zelo dobro poznam. V jesenskih dneh nikoli ne pridem domov praznih rok. Nabiram gobe in kostanj. Letos sem v gozdu našla posebno nenavadno darilo! Bil je lep septembrski dan in jaz sem zopet odšla v gozd. Pod bukvijo sem našla tri mlade veverice. Pokrite so bile s kratko mehko dlako. Lezle so po tleh, kot da se hočejo skriti pod listje. Takoj sem stekla domov in se vrnila s kolesom in košarico. Vanjo sem dala nekaj suhe trave in v travo položila veverice. Odpeljala sem jih domov. Naprej sta mi pomagala brat in Ida. S pomočjo interneta smo izvedeli, kam naj jih damo in s s čim naj jih hranimo. Po steklenički za punčke sem jim dala piti toplo vodo, v kateri sem raztopila nekaj sladkorja in soli. Najprej sem tekočino stiskala iz stekleničke. Zelo hitro so začele same sestati. Ida je ponoči vsaki dve uri vstala in nahranila živali. Naslednji dan smo jih odpeljali v živalski vrt. Težko sem se poslovila od njih, vendar so mi obljubili, da jih bodo spustili nazaj v naravo, ko odrastejo.
Manca Šmid, 4. r, PŠ Besnica
Torej, mlajše sestre naj bi bile:
Tečne. Fantje "tečnosti" niso znali preveč podrobno opredeliti, naj pa bi bilo to nekaj, kar jim kali mir življenja. Ves čas naj bi nekaj spraševale, se s čim ne strinjale - in potem svoje nestrinjanje glasno izražale, ob gledanju televizije naj bi jih motile z neumnostmi, kot so: "Mi lahko, prosim, odpreš konzervo, ker je sama ne morem?"
Ves čas naj bi tožarile staršem. Ves čas?! Po razlagi starejših bratov to pomeni: vsakokrat, ko se skregamo in se stepemo in me obsedimo v solzah, tečemo zatožit staršem in potem izpade-mo kot pridne punčke, oni pa kot nasilni divjaki. Ves čas naj bi tožarile tudi razne nepravilnosti, ki se dogajajo, ko staršev ni doma. Po trdnem prepričanju bratov to delamo zato, da bi se priliznile staršem. Ne razumemo heca - takoj
Hi pa triislitno fofeo
smo užaljene in se začnemo cmerati. Fantom je nerazumljivo, da se, potem ko se ne moremo več braniti njihovih besednih in drugih napadov, branimo z jokom (in tožarjenjem). Po njihovo bi morale take "šale" prenesti kot "moški"(?!). In to seveda kljub temu, da nismo moški. Aja, še razlaga, kako to prenese pravi "moški" - stisne zobe in udari nazaj. Prosim! Me smo vendar kulturne in nenasilne - je to tako težko razumeti?
No, to je bilo nekaj najosnovnejših očitkov. Kaj pravite na to, sestrice? Aja, morda sem pozabila omeniti še, da ves čas cvilimo in se res dolgo pogovarjamo po telefonu. Ok, nekatere stvari so resnične - priznam v imenu vseh mlajših sestric. Ampak nam se zdijo čisto normalne - kot so dolgi telefonski pogovori, branjenje z jokom in prošnje za pomoč pri stvareh, ki jih same ne zmoremo. Bodite kavalirji! Aja, cviljenje in ostalo pa poskušajte preslišati. Me pa bomo na eno oko zamižale pri kakšni stvari, ki nas pri vas spravlja ob živce in ... srečno bomo živeli do konca svojih dni. Pravljica.
KakO me razjezi moja Sestra - pripombe nekaterih mlajših in
starejših bratov.
Moja sestra vse pove mamici in očku. Potem sem vedno kriv jaz in me grdo gledajo. S sestro se včasih skregava zaradi sladkarij, ki nama jih da mami. Ker jaz vedno svoje pojem pred njo, mi potem noče nič dati.
Moja sestra je starejša od mene. Vedno mi govori "tamau" in misli, da sem še premlad za vse, kar počne ona. Noče se tudi igrati z mano, ampak gre raje k svojim prijateljicam. S sestro se dobro razumeva in veliko igrava. Ko pa tekmujeva, mora vedno zmagati ona, drugače joka. To me zelo razjezi.
Diskriminirani dijaki
Mladi, ki so vključeni v programe izobraževanja odraslih, ne morejo opravljati začasnih del preko študentskih servisov. Skoraj vsak četrti dijak pa ne dokonča srednješolskega izobraževanja.
Kranj - Stranka mladih Slovenije (SMS) je pred časom opozorila na problematiko mladih, ki so vključeni v šolski proces po zakonu o izobraževanju odraslih. Po novi razlagi pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje namreč ne smejo opravljati začasnih in občasnih del preko omenjenih agencij. Pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo, da je interes, da čimveč mladih dobi redno zaposlitev, ne pa da podaljšujejo izobraževanje.
Pravica do začasnega in občasnega dela mladih, so poudarili v stranki, izhaja že iz šestdesetih let in se je ohranila do danes. "V začetku oktobra pa je resorno ministrstvo izdalo uradno razlago pravilnika, ki zdaj nenadoma mladim, ki se izobražujejo po omenjenem zakonu, to onemogoča. S tem se je prekinila dolgoletna praksa, ki jim je omogočala pošteno zaslužiti za svoj študij." Po podatkih, ki jih navajajo, skoraj vsak četrti dijak ne dokonča srednješolskega izobraževanja, razlogov za to pa naj bi bilo več, od težav pri dojemanju učne snovi in disciplinskih težav do težkih socialnih razmer v družini. "Šele po letu ali dveh in po težavah pri iskanju zaposlitve se
ti mladi ponavadi zavejo pomena izobrazbe in začnejo iskati poti za končanje prekinjenega študija. Ena od možnosti je izobraževanje po zakonu o izobraževanju odraslih," pravi predsednik SMS Dominik S. Cernjak in dodaja, da je ta čas v tovrstno izobraževanje vključenih več kot deset tisoč mladih, od tega tri četrtine mlajših od 25 let, praviloma pa izhajajo iz socialno šibkih območij. Z novo razlago pravilnika, menijo v stranki, pa mlade, ki se odločijo, da bodo izkoristili še drugo življenjsko možnost ter nadaljevali izobraževanje in pridobili poklic, postavlja v diskrimina-toren položaj. Pri tem kot pozitiven primer navajajo izredne študente, ki sodijo med izjeme
istega pravilnika. Tega pa ne omogočajo dijakom, ki prav tako plačujejo za svoj študij in niso zaposleni oziroma prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.
Pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da je pomembna razlika med izrednimi študenti in osebami, ki so vključene v programe izobraževanja odraslih v tem, da prvi ne smejo biti zaposleni, drugi pa so lahko oziroma imajo možnost prijaviti se na zavodu za zaposlovanje. V tem primeru jim zavod tudi financira izobraževanje, vendar predvsem za programe deficitarnih poklicev. "Delo preko študentskega servisa pomeni zaslužek v času študija, in ne more nadomestiti zaposlitve," je poudaril Aljuš Pertinač z omenjenega ministrstva. Obenem dodaja, da bi nadomeščanje zaposlovanja z delom študentov pomenilo toliko in toliko nezasedenih delovnih mest, kar je v nasprotju z aktivno politiko zaposlovanja, za katero se zavzemajo pri ministrstvu. Vendar v stranki mladih pri tem izpostavljajo omejen obseg sredstev zavoda za zaposlovanje za financiranje vseh izobraževalnih programov, tudi socialna pomoč in štipendije ne morejo pokrivati vseh potreb. Zato predlagajo spremembo pravilnika, da bi med osebe, ki jim je dovoljeno delati preko agencij za zaposlovanje, uvrstili tudi osebe, ki so udeleženci programov izobraževanja odraslih in niso v rednem delovnem razmerju, ne prejemajo denarne pomoči in niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Da bi preprečili zlorabe, pa predlagajo omejitve glede starosti, časa
trajanja izobraževanja in podobno. Ob tem so z ministrstva za šolstvo, znanost in šport sporočili, da ta čas ne razmišljajo o spremembi statusa dijaka.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Delavnice za mlade
Kranj - Mladinski center Kranj v okviru prostočasnih dejavnosti za mladostnike do konca leta organizira športne in umetniško-kreativne delavnice. Delavnic se lahko udeležijo mladi med 9. in 20. letom starosti, ki živijo ali se šolajo na območju kranjske občine. Športna delavnica se odvija vsak ponedeljek od 17.30 do 18.30 na srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli. S sabo je poleg prijavnice treba prinesti le primerno športno opremo. Kreativno-umetniške delavnice, v katerih izdelujejo lutke, voščilnice in izdelke na temo božiča pa organizirajo vsak petek od 16. do 18. ure na Osnovni šoli Franceta Prešerna. Obenem Mladinski center v svoj program vabi dijake četrtih letnikov, študente, mlajše upokojence in druge, ki bi jih zanimalo, da se jim pridružijo kot prostovoljci. Prostovoljci mladostnikom nudijo brezplačno učno vzgojno pomoč ter pomagajo pri izvajanju prosotočasnih in počitniških dejavnosti ali druženju. M.R.
Za svetlejši jutri
V galeriji občine so odprli razstavo najboljših risb, ki so jih v okviru natečaja Plakat miru izdelali kranjski osnovnošolci.
Kranj - Pod geslom Ustvari svetlejši jutri se je pod pokroviteljstvom organizacije Lions tudi letos odvijal mednarodni natečaj Plakat miru. Preko likovnega natečaja, ki se ga vsako leto udeleži več kot tristo tisoč otrok, otroci razmišljajo o miru, prijateljstvu, sožitju, strpnosti in ljubezni. V akciji je sodelovalo tudi sedem kranjskih osnovnih
šol - najboljša dela učencev so razstavili v galeriji občine Kranj. Akcija poteka v 180 državah, letos pa se ji je že drugič pridružil kranjski Lions klub. "K sodelovanju smo povabili devet šol, odzvalo se jih je sedem. Za razstavo smo skupaj z mentorji izbrali po tri najboljša dela iz vsake šole," je pojasnil akademski slikar Vinko Tušek. S svoji-
mi risbami je sodelovalo 250 otrok. Po mnenju Vinka Tuška je to med drugim priložnost, da se tudi mladi zavejo, kako lep je mir in kako lahko sami prispevajo k temu. "Otroci na ta način izrazijo svoje videnje miru, kije izredno dragocena dobrina," pa je ob odprtju razstave dejal podžupan Štefan Kadoič. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
GORENJSKI GLAS -18. STRAN
ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si
Torek, 18. novembra 2003
Vsak mesec priloga' Organon-ov ZADETEK
Ne prezrite...
Brucovanje bo zopet noro.
Gorenjsko brucovanje 2003
Danes zvečer se bo ob 20.00 v dvorani na Primsko-vem začel odvijati program, namenjen vsem novim študentom in študentkam ter njihovim starejšim kolegom in kolegicam. V okviru programa se bodo predstavile nove, perspektivne glasbene skupine. Potekal bo krst brucov, razne igre, izbor kralja in kraljice brucov. Modna hiša Tanja in Samo pa pripravlja tudi modno revijo. Svoje spretnosti bodo predstavili tudi frizerji frizerske hiše Stevo. Konzumacija ob vhodu vas bo stala 350 SIT, zanjo pa boste dobi-
ŠOUM ustanovil Zavod PIP
Študentska organizacija Univerze v Mariboru je ustanovila Zavod PIP, ki bo nudil pravno pomoč in informacije tudi širši populaciji. Z ustanovitvijo Zavoda PIP bo SV del Slovenije dobil prvi tovrstni center, ki bo s svojim delom prispeval k povečanju ozaveščenosti ljudi o njihovih pravicah in obveznostih ter s tem poskrbeli za utrditev pravne varnosti. Do brezplačnega pravnega svetovanja bodo upravičene osebe, ki jih bo na zavod PIP napotilo pristojno sodišče napotilo.
LBG Maribor postala polnopravna članica
Lokalno združenje študentov tehnike LBG Maribor, ki deluje kot organizacijska enota Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), je v začetku novembra postala polnopravna članica evropskega združenja študentov tehnike
li pol litra piva, energijsko pijačo Buli Dog ali pol litra vode. Na prizorišče bodo organizirani tudi avtobusni prevozi izpred študentskega doma v Kranju ob 20. in 20.30 uri s povratkom ob 1. uri zjutraj.
Razstava Dušana Tršarja
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Pavšlarjevi hiši na Glavnem trgu v Kranju si jo lahko ogledate še do 28. novembra 2003. Razstava je med tednom odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je galerija zaprta.
se je...
BEST (Board of European Stu-dents of Technology). Tako je LBG Maribor postala članica mreže 62 lokalnih skupnosti, ki delujejo v evropskih državah.
Nova predsednica
V Študentski organizaciji Fakultete za organizacijske vede Kranj je v ponedeljek, 10. novembra, študentski zbor na svoji prvi konstitutivni seji izvolil novo predsednico študentskega zbora. Naloge in delo Tamare Kozlovič, ki je to delo prevzela pred dvema letoma, prevzema sedaj Marjana Fran-tar, študentka 1. letnika podiplomskega študija Fakultete za organizacijske vede. Trinajst članov študentskega zbora, dva pa sta bila upravičeno odstotna, je soglasno podprlo novo predsednico, ki je bila že študentka dodiplomskega študija omenjene fakultete in je aktivno sodelovala pri številnih študentskih projektih.
Študentov, ki se zanimajo za študij v Kranju, je vsako leto več
Kranj res univerzitetno mesto?
Na edini kranjski fakulteti, Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, so letos prejeli več prijav za vpis kot kadarkoli. Na visokošolskem strokovnem programu so za 190 razpisanih mest s prvo željo prejeli kar 523 vpisnih prijav, na univerzitetnem programu pa je za 140 razpisanih mest izrazilo željo po študiju kar 253 kandidatov.
Kljub povečanemu zanimanju študentov za študij v Kranju je prav, da se vprašamo, ali je Kranj res univerzitetno mesto, in če je, zakaj. Fakulteta za organizacijske vede, ki v zadnjih letih pospešeno pridobiva vedno večji ugled, je namreč edina visokošolska ustanova v Kranju. Kranj svoje univerze nima. Zahteve in potrebe po ustanovitvi Univerze v Kranju pa so vedno večje.
Fakulteta za organizacijske vede v Kranju se povezuje s fakultetami in univerzami po svetu in želi na tak način dobiti še vidnejše mesto v družbi visokošolskih ustanov po svetu. Mreža partnerskih fakultet, ki jo je izgradilo vodstvo fakultete, se razteza od Finske, Nizozemske in Nemčije do Kanade in Združenih držav Amerike. Vodstvo fakultete z dekanom Jožefom Florjančičem na čelu si med mnogimi potovanji v tujini oblikuje vedno večji vpliv in številne priložnosti za sodelovanje.
Kot rezultat enega izmed takih sodelovanj ravno te dni na fakulteti gostijo prvo študentko iz tujine, ki je prišla na fakulteto
Vodstvo FOV na pogovorih o sodelovanju na Nizozemskem.
na izpopolnjevanje in namerava študij dokončati v Kranju. Han-na Jalkinen je s skrbjo, ki so ji jo namenili zaposleni na fakulteti in nad zagotovljeno pomočjo navdušena. Pravi, da se v Kranju dobro počuti in da je študij v Kranju zanjo nadvse prijeten, čeprav je sama vajena bolj množičnih študentskih mest. Pred leti so bili študenti v Kranju deležni precej slabih pogojev za študij. Ko so se februarja 1998 za študente končno
Prof. dr. Jože Florjančič in prof. pogodbe.
dr. Henk G. Sol ob podpisu
ZANIMA NAS...
Je Kranj res univerzitetno mesto?
Samir Sula:
"Ja. Kranj je nedvomno univerzitetno mesto, saj v mestu živi veliko študentov. Res, da v mestu deluje samo ena fakulteta, a študenti študirajo tudi v drugih krajih. Poleg tega pa v mestu vlada močna volja in ne bo dolgo, ko bomo imeli tudi svojo univerzo."
Nina Savinšek:
"Po eni strani lahko Kranju kdo očita, da univerze nima in da zaradi tega ne bi smel uporabljati naziva univerzitetno mesto. Vendar pa menim, da je v Kranju toliko študentov, ki ne študirajo samo v Kranju, ampak tudi drugje, da zaradi študentov in njihovega načina razmišljanja in delovanja, ki mesto plemeniti, povsem pravilno uporabljamo naziv univerzitetno mesto."
Kakšno je po tvojem študentsko življenje v Kranju?
Carola Cajiao, študentka iz Ekvadorja:
"Pogoji za študij so v Sloveniji nasploh zelo dobri, saj imajo študenti tu veliko privilegijev, ki jih drugje ne poznamo. Zelo pa pogrešam več možnosti za zabavo, saj je v Kranju premalo klubov, kjer bi se družili mladi. Zelo pa mi je všeč Manana in upam, da bodo četrtkovi večeri ponudbo zabave vsaj malo izboljšali."
odprla vrata nove fakultetne stavbe, je postalo mnogo lažje. A pot do tega trenutka je bila dolga. Denarja za razvoj študija v Kranju država ni imela. Tako je vodstvu fakultete ostala edina možna pot, da denar za izgradnjo ene najlepših fakultetnih stavb v Sloveniji najde v gospodarstvu na Gorenjskem. Tako so izgraditev Fakultete za organizacijske vede omogočila podjetja, ki so dala večino denarja za gradnjo, obe pristojni ministrstvi skupaj pa le dobro tretjino.
Iz preteklosti lahko razberemo, da je potreba po visokošolskih in univerzitetnih kadrih, ki jih gospodarstvu daje Kranj, že dolgo velika in da so mladi kranjski kadri iskani. Isto pa lahko razberemo tudi iz načrtov za prihodnost.
Zlato polje v Kranju vedno hitreje in vedno bolj dobiva podobo pravega visokošolskega središča. Vodstvo fakultete namerava nadaljevati s celovitim urejanjem okolice, ki z zelenico, parkom, razsvetljavo in novimi parkirišči študentom že daje občutek, da prebivajo v visokošolskem središču. Trenutno se vodstvo pripravlja izgraditi dom za podiplomske študente in gostujoče profesorje, ki vključuje dve dodatni predavalnici in sodobno restavracijo. Cilj je jasen - izgradnja univerze v Kranju, vodstvo fakultete pa trdno odločeno, da zastavljeni cilj doseže.
A ni samo vodstvo fakultete tisto, ki dela hitre in dolge korake v prihodnost. Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede v Kranju je močna organizacija, ki izboljšuje kvaliteto študentskega življenja v Kranju. Ne ostajajo samo pri študentih, marveč svoje organizacijske in projektne sposobnosti izražajo tudi v obliki prireditev, namenjenih širši populaciji v Kranju. S ponosom se podpisujejo pod Kranfest, Gorenjsko brucovanje, Veliko ljubljansko brucovanje 2002, Oktoberfejst, Študentski piknik, Veseli december, predavanje Vide Žabot, in številne druge prireditve, aktivnosti in redne programe, kamor spada tudi Časopis študentov Gorenjske Organon. Poleg študentov, ki vsak dan hodijo po ulicah Kranja zaradi Fakultete za organizacijske vede, je v Kranju še več študentov, ki pa študirajo
na fakultetah zunaj našega mesta. Največ jih študira v Ljubljani. Večina teh študentov je včlanjenih v Klub študentov Kranj. Le-ti se v prostem času povezujejo na področjih športa, kulture, izobraževanj in sociale. V zadnjem času pa je za študente zelo pozitivna novica, da se obe najmočnejši študentski organizaciji v Kranju povezujeta. Njun prvi skupni projekt je sklop tematskih študentskih večerov, ki so jih poimenovali Četrtkanje. Upajmo, da jih bo v prihodnje še več.
Hanna Jalkanen, prva tuja študentka, ki je prišla v Kranj študirat.
Je Kranj torej res univerzitetno mesto? Najbolje bo, da si vsak odgovori sam. Upamo pa, da bo kmalu dobil še kako fakulteto in kasneje tudi univerzo.
Franci Stariha
Tekoči izzivi
Ko sem prvič šel od doma na študijsko pot, si nisem zamišljal, kam vse me bo zanesla. Jasno mi je bilo, da moram preživeti teden od ponedeljka do petka, čez vikend bom pa že v domačem objemu. Iz velikega Maribora me je neslo še v večjo Ljubljano. Vse se mi je zdelo super. Končno na svojih nogah. Vozači tega nikoli niso mogli izkusiti.
Dobro se spomnim, kako smo bili z vsako malenkostjo zadovoljni. Hvala bogu, s šolo ni bilo problemov, zato je ostalo kar nekaj časa tudi za druge dogodivščine. In od tod izvira spomin na vsakoletna brucovanja. Biti bruc ni lahko, če veš, da moraš za status "pravega" študenta izpolnit tri ključne pogoje: "vsaj enkrat v času študija pasti izpit, enkrat narediti izpit z desetko in spati z absolventko". Zraven tega pa prestati krst, kjer ti "stare bajte" zasolijo nepozabno noč. V Kranju bo takšna noč znova nocoj in že samo misel nanjo me vrne v lepe študentske dni. Čeprav bo kdo rekel: "Bolj star, bolj nor...", ne smem manjkati. Verjetno tudi vi ne bi smeli. Pa adi-jo, Gorenjska.  Beno Fekonja
JOVA^Eoo3
Dvorana Primskovo, Kranj
www.brucovanje.com
Š.O.U.M.1959
Test: Renault Kangoo 1.5 dCi Privilege
Še ena o prostorskih sladkostih
Avtomobilski križanci, polovični dostavniki ali tovornjaško obarvani družinski štirikolesniki so se v zadnjem času precej namnožili in večja možnost izbire pomeni tudi več dela za tiste proizvajalce, ki so v tem avtomobilskem razredu orali ledino. Renault kangoo, ki je bil med prvimi in nekaj časa tudi med osamljenimi, se je z leti nekoliko upehal in zato
letos spomladi dobil osveženo podobo in tehniko.
pridobil nekaj potniške elegance: notranje obloge so z lepšim videzom in kakovostjo prispevale k boljšemu počutju, preobliko-vanost armaturne plošče pa k boljši preglednosti merilnikov; vse skupaj je bližje Renaultovim pravim potniškim avtomobilom. Plastika je sicer še vedno precej groba in enolična, a tudi v kan-goojevih neposrednih tekmecih ni dosti drugače. Iz istega poglavja sta tudi prednja sedeža, ki zlasti na daljši vožnji postaneta preveč utrudljiva. Opreme za
RENAULT KANGOO 1.5 dCi in bližnji tekmeci
Model maloprodajna cena
CITROEN BERLINGO 2.0 HDI MULTISPACE 3.207.000 SIT
FIAT DOBLO 1.9 JTD ELX 3.258.795 SIT
PEUGEOT PARTNER 2.0 HDI XT 3.263.000 SIT
zovalnimi gumbi ob volanu in (ročno) klimatsko napravo. ****-m- Motor: V motorni paleti je 1,5-litrski turbodizelski motor med najbolj svežimi pogonskimi stroji, morda tudi med tistimi, ki so kangooju najbolje pisani na kožo. Čeprav motor
■■■i
Zunanjost: Osnovne poteze škatlastega avtomobila z oblinami na sprednjem delu so že znane, s celo vrsto drobnih sprememb pa se ohranja mladosten in rahlo nagajiv videz. Kangoo je v množici sebi podobnih avtomobilov še vedno dovolj prepoznaven, novi žarometi, maska hladilnika in drugi lepotni
popravki pa pomenijo še usklajevanje podobe z Renaultovimi hišnimi oblikovnimi zapovedmi. ***/*•«• Notranjost: Prostornost je tista, ki je pri avtomobilih kangoojevega kova napisana z največjimi črkami. Prvi korak v smeri izkoriščanja njegove velikoprostorske uporabnosti so drsna vrata na obeh bokih, ki
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo:..........................kombi, 5 vrat, 5 sedežev
Mere:.....................d. 3,995 , š. 1,663, v. 1,827 m
Medosna razdalja:............................. 2,600 m
Prostornina prtljažnika: ....................... 500/2380 I
Teža praznega vozila:........................... 1095 kg
Dovoljena skupna teža: ......................... 1630 kg
Motor: ...........................štirivaljni, turbodizelski
Gibna prostornina: .............. ............1461 ccm
Moč: ......................60 kW/82 KM pri 4250 v/min
Navor: ..........................185 Nm pri 1750 v/min
Najvišja hitrost: ..............................155 km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h:......................12,5 s
Poraba EU norm.:...................6,4/4,6/5,3 1/100 km
Maloprodajna cena:.....................»•', 3.403.000 SIT
Zastopnik: .....................Renault Slovenija, Ljubljana
Konec leta, vse dobro?
Po statističnih podatkih se nam obeta boljša avtomobilska bera kot lani. Čeprav je do konca leta še poldrugi mesece, je že jasno, da bo letošnja prodaja novih avtomobilov boljša od lanske. Po statistiki registracij, ki jo posreduje MNZ, je bilo namreč v desetih mesecih registriranih 51.898 novih avtomobilov, lani v vsem letu 53.271.
Oktober je bil letošnji četrti najslabši prodajni mesec, kar je z vidika čakanja na nov letnik in nove modele tudi razumljivo, manj pa zaradi številnih popustov, ki jih v smeri pospeševanja prodaje zaloge letošnjega letnika ponujajo številni prodajalci. Na upravnih enotah so zabeležili 4.854 registracij (v enakem mesecu lani 4.458), med njimi pa je bilo ponovno največ Renaultovih avtomobilov, ki sicer vodijo tudi na skupni letošnji lestvici. Druge stopničke se še vedno oklepa Volksvvagen, s tretje se mu približuje Peugeot, na četri je Citroen in na peti Fiat. Do destega mesta so se v letošnjih prvih desetih mesecih zvrstili še Škoda, Opel, Ford, Hvundai in Seat. Sicer pa so prodajne številke do oktobra še "okužene" z avtomobili, ki so bili registrirani in nato ponovno izvoženi, kar je po mnenju poznavalcev statistično sliko izkrivljalo za približno desetino. M.G.
omogočajo lahek dostop tudi do zadnje klopi. Potnikom s težavami v križu ugaja višina, saj se ni potrebno sklanjati, otrokom so v veselje velike steklene površine, ki jim omogočajo radoveden pogled na svet, družinskemu poglavarju pa se usta razprejo v nasmešek, ko odpre prtljažna vrata. Prostor pod njimi je res izjemen, vendar obdan z drsečo plastiko, izdatno povečljiv, ko se v kangooju vozijo tudi resnejši tovori, in ob doplačilu dopolnjen še z "letalskimi omaricami" pod stropom. Renaultov družinski tovor-njaček je z zadnjo osvežitvijo
varnost in udobje je v tem avtomobilu toliko, kolikor dopušča denarnica, načelno pa velja, da omejitev navzgor skoraj ni. Med drugim sije mogoče omisliti obe čelni varnostni vreči, protiblokir-ni zavorni sistem, osrednjo ključavnico z daljinskim upravljalni-kom, radijski sprejemnik z uka-
prostorninsko ni velik, so njegove zmogljivosti v vseh pogledih solidne, dodatne pozitivne točke pa si zasluži predvsem zaradi enakomernega navora in ekonomičnosti pri porabi goriva. Motor suvereno vleče tudi, ko je avtomobil polno naložen, naftna žeja se giblje v povprečju 5,7 litra na 100
kilometrov, trušč pa je pri višjih hitrostih na meji znosnega. ***/*& Vozne lastnosti: Potniški kangoo je v prvi vrsti družinski avtomobil, za katerega običajno niso potrebne športne lastnosti, kljub temu pa je mogoče z njim dosegati ugodna hitrostna povprečja, ali se lagodno peljati na izlet. Kolesa se zanesljivo držijo vozne podlage, občutljivost na bočni veter je nekoliko moteča, vendar glede na višino bočnih stranic karoserije tudi razumljiva.
Končna ocena: S kangoojem je mogoče brez večjih zadržkov skleniti zvesto prijateljstvo, seveda ob predpostavki, da njegovi uporabniki pogosto izkoriščajo predvsem njegove prostorske prednosti in ob tem zamižijo na eno oko, ker je njihov štirikolesnik manj imeniten kot tisti iz limuzinskega sveta.
Matjaž Gregorič
Legenda: *****odlično ****-«• dobro * * * m m povprečno ** -fr  t? zadovoljivo ★fttfr-frftslabo / vmesna ocena
Po načelu enkrat za dvakrat
Po sedmih bolj ali manj uspešnih letih je v Mercedes-Ben-zovem programu lahkih dostav-nikov končno prišlo do zamenjave modela vito in njegove enoprostorske različice razreda V. Prvi je bil precej dobro sprejet tudi na slovenskem trgu, medtem ko je drugemu skromno prodajo določala predvsem neustrezna cena.
Nova vito in viano v tehničnem smislu nimata nič skupnega s svojima predhodnikoma, saj so ju zasnovali na novi platformi, katere bistvena sprememba je pogon na zadnji kolesni par, kar dokazuje, da imata korenine Mercedes-Benzovega tovornega programa. Vito je na voljo v treh različnih karoserijskih izvedbah in sicer kot dostavnik z zaprtim tovornim prostorom kot kombinirano vozilo s šestimi sedeži in tovornim prostorom ali kot po-
Nova generacija Mercedes - Benzovih dvojčkov Vito in Viano.
tniški kombi za 9 oseb. Dodatno prilagodljivost potrebam uporabnikov zagotavljajo tri različne dolžine (od 4,79 do 5,22 metra) in dve medosni razdalji in izvedba s povišano streho.
Viano je homologiran kot osebno vozilo, ki ga uvrščajo tudi med velike enoprostorce in ima glede na izvedbo od 5 do 7 sedežev, predvsem pa več opreme za udobje, ki je razdeljena paketa z imenoma trend in ambi-ente. Sedeži so zasnovani tako, a jih je mogoče vzdolžno pomikati naprej in nazaj, zavrteti v smer nasprotno vožnji in brez večjih težav prerazporejati ali odstraniti. Poleg tega se lahko spremenijo tudi v ležišče, kot del doplači 1-ne opreme pa je mogoče naročiti tudi zložljivo mizico.
Vianovemu pogonu sta namenjena dva 2,2-litrska turbodizla ĆD1 (109 in 150 KM) ter dva
3,2-litrska bencinska motorja (190 oziroma 218 KM), medtem ko je pri vitu na voljo še šibkejši 2,2-litrski CDI (80 KM). Dizelskim motorjem so namenjeni ročni šeststopenjski menjalniki, bencinskim pa samodejni petstopenjski menjalniki, ki so pri
turbodizelskih različicah na voljo za doplačilo.
Pri zastopniku AC Intercaru je potrebno za osnovno izvedbo vita odšteti 4,78 milijona, medtem ko se cene za viano začnejo pri 7,07 milijona tolarjev.
Matjaž Gregorič
Rabljena vozila
Delovni čas: mod tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure
Znamka In tip Letnik-barva Cena V Sit
Renault Laguna 1,8 RT sv,cz,es 1995 opat 980.000,00
R-Thalia l,5dci airk, sv,cz,es,2xair,r 2003 srebrna 2.090.000,00
Opel Astra 1,6 diamond k,sv,cz,2air 1996 rdeča 999.000,00
Fiat Brava 1,4 sx cz,es,str.okno 1997 met.modra 1.080.000,00
Hvundai Atos prime 1,0 2001 srebrna 1.180.000,00
R-Megane break 1,4 16v k,abs,sv,cz,es 2000 rdeča 1.830.000,00
R-Clio 1,4 16v expression k, abs,sv,cz,es... 2002 bela 2.050.000,00
Thalia l,5dci air k,sv,cz,es. 2003 rdeča 2.070.000,00
Meganeexpression 1,6 16v k,abs,sv,cz... 2002 met.modra 2.550.000,00
Kangoo privilege 1,6 16v k,abs,sv... 2003met. zelena 3.780.000,00
Laguna l,9dci auth. k, abs,sv,cz,es... 2001 srebrna 3.790.000,00
R-Megane break l,9dti k,abs,sv,cz,es... 2000 modra 2.220.000,00
RENAULT
www.alpotour-romoiit.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VIEKO Al J POPRAVE D
♦ DO 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
♦ (i. VOZILO Z GARANCIJO -K KLIMA
SV: SERV0 VOLAN
CZ Cl.M KALMI ZAKLEPANJE
K KADIO
ES 11 LMK DVIG STEKEL ■ AIK: AIKIIAC
Vse za vaš avto na enem mestu:
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215
♦ Proda}a vozil Renauil
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil »l'repis vozil
♦ Zavarovanji! in rojjislraoija vozil »Odkup in prodaja rabljenih vozil
• Tehnični priplodi osobnih, tovornih in priklopnih vozil
Ker želimo, da bi bili tudi v jesenskih in zimskih dneh a svojim BMVV-jcm varno na cesti, srno za vas med 2/.10 in 29.11. 2003 v našem prodajno servisnom centru piipravili brezplačni picvcntivni pregled vašega vozila. Podaljšali pet smo tudi delovni čas našega servisnega centra, zato vas pričakujemo vsak delavnik med 7, in ?0. uro ter v soboto med 7. in 13. uro. Več informacij dobite na telefonu 01/ 5605 800.
Oglasite se pri nas. Veselimo se srečanja z vami! Avto Aktiv d.o.o., PSC Trzin, Ljubljanska c. 24,1236 Trzin
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249
Trst 19.11, 20.11. in 25.11.; Lenti 22.11.: Madžarske toplice 27.11. 30.11.; od 18.12. do 21.12.; Palmanova in tovarna čokolade. 21.11. Banovci - Božič: od 23.12 do 26.12.; Šenčur: 251-18-87
Meteor, Cerklje, d.o.o. Cerklje, tel.: 04/25 26 210
Lenti: 15., 22.11.; Beograd 3 dni: 12.-14.12.; Brno: 20.-22.11. Italija: 19.11.2003.Tel.: 041/660 658
0
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj
H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, 19. nov. ob 19.30, VSTOP PROST! Predstavo poklanja MO Kranj, PG J. Radrigan: HRIBOVKE. Koprodukcija PDG Nova Gorica in PG Kranj. 21. nov. ob 19.30, za PETEK 3, IZVEN in KONTO. H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN. JUTRI ob 19.30, VSTOP PROST! Predstavo poklanja MO Kranj, PG J. Radrigan: HRIBOVKE. Koprodukcija PDG Nova Gorica in PG Kranj. 21. nov. ob 19.30, za PETEK 3, IZVEN in KONTO. Rezervacije pri blagajni tel. 04/20 10 200.
LOŠKI ODER
ŠKOFJA LOKA
V petek, 21. 11., in v soboto, 22. 11., ob 19.30 uri, Carlo Goldoni PREBRISANA VDOVA (komedija), režija: Matija Milčinski, za IZVEN.
Modna konfekcija Kroj Škofja Loka Kidričeva c. 81, Škofja Loka
Od 17. do 22 novembra nudi 40 % popust za vse modele "Elkroj" (moške obleke, suknjiče, hlače) iz preteklih sezon. Telefon: 04/502 10 38.
2 do 4 ure). Za ta dva izleta se prijavite pri Niku Ugrici, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva v poslovnem centru Planina 3 in sicer za Haloze do jutri, srede, 19. novembra, za Prekmurje pa do srede, 2. decembra.
Oddih v Izoli
Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice obvešča člane in simpatizerje, da je v Hotelu Delfin Izola na voljo še nekaj prostih sob v času od 10. novembra do 30. decembra. Obveščajo tudi, da bo cena po ceniku za obdobje od 1. oktobra do 26. decembra veljala za februar, marec in april 2004. Prijave sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur (torek od 16. do 18. ure, poverjeniki ali po tel.: 5832-873, 580-18-90, 040 767 886.
		
GLASOV KAŽIPOT	I	
KRCNE ŽILE? 05 640 02 33
Prireditve
Glasbeno-literarni večer
Medvode - v Knjižnici na sotočju Medvode se bo v četrtek, 20. novembra, ob 19.30 uri začel glasbeno-literarni večer s poezijo pesnika Jurija Marussiga. Z violinami bodo večer obarvale violinistke Ajda Porenta, Lara Kozina in Špela Marussig.
O žrtvah nasilja v družini
Škofja Loka - V okviru sredinih večerov Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka vabi jutri, y sredo, 19. novembra, ob 19. uri v prostore Kašče na Spodnjem trgu na večer z naslovom Ne šepetajmo - pogovarjajmo se! - o žrtvah nasilja v družini. V prostovoljko s SOS telefona, s socialno delavko, s kriminalistom in z Marjeto Moškrič, avtorico mladinskega romana Ledene magnolije, dobitnico letošnje nagrade večernica, se bo pogovarjala Milena Miklavčič.
Muzejski večer
Kranj - Gorenjski muzej vabi na prvi Muzejski večer v novi sezoni. Danes, v torek, bodo ob 18. uri v Renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4, predstavili zbornik Sto let kmetijskega zadružništva v Naklem.
Knjiga in razstava
Kamnik - Danes, v torek, se bo ob 19. uri v dvorani Matične knjižnice Kamnik začela predstavitev knjige o Kati Turk z Jožico Kališnik in razstava fotografij Cirila Velkovrha.
Ura pravljic
Bled - V Knjižnici Blaža Kumer-deja se bo v petek ob 17. uri začela pravljična ura za otroke, stare vsaj tri leta. Tokrat bodo otroci lahko prisluhnili slovenski ljudski pravljici Zlata ptica, ki jo bo pripravila Saša Krek. Tržič - V četrtek, 20. novembra, se bo ob 17. uri na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začela ura pravljic.
Naredimo si lutko
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo v četrtek, 20. novembra, ob 17. uri začela lutkovna delavnica Naredimo si lutko, ki jo bo pripravila Katja Pavlic in je primerna za otroke, stare vsaj 4 leta.
Slikica na keramiki
Škofja Loka - V četrtek, 20. novembra, se bo ob 17. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja začela delavnica za spretne prste z naslovom Izdelali bomo darilce - slikico na keramiki -za prijatelja. Delavnica je namenjena otrokom, starim od 4 do 10 let.
Na Mirno goro
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na pohod na Mirno goro v Beli krajini in sicer v soboto, 22. novembra. Prijavite se pri Tončki Kajdiž, tel.: 580 14 69 do četrtka, 20. novembra.
Po kanjonih reke Dragonje
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v nedeljo, 23. novembra, organiziralo planinski izlet po divjih kanjonih pritokov reke Dragonje. Pot je zahtevna, ker je mokra in spolzka in je primerna le za dobro telesno pripravljene. Skupne hoje bo 4 do 5 ur. Prijave sprejemajo na upravi društva do četrtka, 20. novembra 2003, do 12. ure.
PD Iskra vabi
Kranj - PD Iskra Kranj vabi na planinske izlete: v četrtek, 20. novembra, na Sv. Mohor (951 m - 2 do 3 ure zmerne hoje) in v nedeljo, 23. novembra, na Blegoš (1563 m - 4 do 5 ur zmerne hoje); na pot se boste podali z osebnimi avtomobili; prijavite se po tel.: 031 624 608 (Anže), za Blegoš tudi 040 20 61 64 (Stanko) ali v pisarni društva in sicer za Sv. Mohor do vključno 19., za Blegoš pa do vključno 22. novembra. Vabijo tudi na izlet v Haloze, ki bo 22. novembra (hoje za dobre 4 ure) in v Prekmurje (6. decembra - hoje
V Laško
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v sredo, 26. novembra, v Zdravilišče Laško. Prijavite se v društveni pisarni.
Miklavževi nakupi
Naklo - Društvo upokojencev Naklo bo 29. novembra organiziralo izlet v Lenti, na Miklavževe nakupe. Prijave sprejemajo po-verjenice.
V neznano
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 22. novembra, na planinski izlet v neznano. Izlet bo razvedrilnega značaja, zato ne bo veliko hoje. Informacije in prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44.
Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo na izlet v neznano - z avtobusom in nato še malo peš. Nezahtevne hoje bo za 2 do 3 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 do jutri, srede, 18. novembra, oz. do zasedbe mest v avtobusu.
Nakupovalni izleti
Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice obvešča člane, da sprejemajo prijave za enodnevni nakupovalni izlet v Lenti, ki bo v četrtek, 20. novembra. Prijavite se lahko v pisarni
Prostorska stiska Škrata
S septembrom se je 8 varovancev Varstveno delovnega centra Škrat preselilo na 68 dodatnih kvadratnih metrov v pritličje Osnovne šole Prežihovega Voranca, s čimer so nekoliko ublažili pomanjkanje prostora.
Jesenice - VDC Šrat od začetka 80. let prejšnjega stoletja deluje na 200 kvadratnih metrih v kletnih prostorih Osnovne šole Poldeta Stražišarja s prilagojenim programom, vendar povsod nimajo dnevne svetlobe. Njihovih varovancev je sedaj 33, na vključitev pa jih čaka še 11. Mirjana Pretnar, ravnateljica osnovne šole, opozarja, da bodo v dveh letih potrebovali prostore za 48 do 50 varovancev.
"Hvaležni smo občini in darovalcem opreme, da smo usposobili dodatne prostore, vendar iščemo dolgoročnejše rešitve," pravi ravnateljica. Možnosti so v prilagoditvi katere od starejših stavb, denimo hiše, v kateri začasno domuje Glasbena šola, ali najstarejšega dela osnovne šole na Koroški Beli, ureditvi dveh nadstropij v nekdanji stavbe železarne, kamor se je že preselil Center za socialno delo, ali v novogradnji.
Po besedah ravnateljice je država bolj naklonjena najemanju prostorov za dejavnosti, ki jih financira, in pričakuje, da bosta lokalna skupnost in šola našli
primerno lokacijo. Pri tem je potreben primeren dostop do hiše za invalidske vozičke, dvigalo, če je ta grajena v nadstropje, pomembna je bližina postaj javnega prometa, da so varovanci samostojni pri prihajanju. "Da so vključeni v VDC, za varovance ni samo služba, skozi glasbeno, likovno, gledališko dejavnost jim moramo zagotoviti bolj humano preživljanje dopoldanskega in popoldanskega časa," opozarja ravnateljica.
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve bodo posredovali tri predloge, da bi se uvrstili v program naložb, vendar je za uresničitev (običajno) potrebno veliko časa. Po lokaciji in potrebnih vsaj 700 kvadratnih metrih bi bili najprimernejši obnova in prilagoditev stavb na Kejžarjevi 22 (Glasbena šola) ali na Koroški Beli, vendar je to povezano s precejšnjimi vlaganji. Po prvih ocenah bi stala prenova hiše na Kejžarjevi (okoli 800 kvadratnih metrov) 19 milijonov tolarjev, dela osnovne šole na Koroški Beli (okoli 690 kvadratnih metrov) pa 32 mili-
jonov tolarjev. Pojavljajo se tudi potrebe po organiziranju stanovanjskih (do 4 osebe) in bivalnih (do 20 oseb) skupnosti za ljudi s posebnimi potrebami, ki se želijo osamosvojiti od doma ali svojci zanje ne morejo skrbe-
ti. Zaenkrat se na Jesenicah še niso pokazale prostorske možnosti za tovrstne enote, razmišljajo pa, da bi v okviru zazidalnega načrta Straža tej dejavnosti namenili dve zgradbi.
M.K.
Za polovico višji prispevek
Kamnik - Občinski svet v Kamniku se je na zadnji seji kljub nekaterim pomislekom v razpravi nazadnje odločil za polovico višji prispevek za uporabo stavbnega zemljišča od sedanjega. Odlok o povišanem prispevku so svetniki sprejemali tik pred razpravo o občinskem proračunu za prihodnje leto. Čeprav so ugotavljali, daje skok pri povečanju kar za polovico večji od dosedanjega, letošnjega prispevka, ki pa seje v primerjavi z minulim letom tudi povečal za 50 odstotkov, so se nazadnje vendarle odločili za predlagano povečanje. Primerjave so namreč pokazale, da imajo v Kamniku še vedno za skoraj dvakrat manjši prispevek kot v Domžalah, štirikrat manjši kot v Celju in šestkrat manjši kot na Ptuju. Podobne so tudi primerjave z drugimi občinami, ob tem, kot je poudaril načelnik oddelka za okolje in prostor Bojan Mlakar, se s 50-odstotnim povečanjem prihodnje leto prav tako ne bi približali drugim občinam. Za sto kvadratnih metrov uporabnih stanovanjskih površin bi namreč Kamničani prihodnje leto plačevali krog 14 tisoč tolarjev, kar je prav tako znatno manj kot v sosednjih in drugih občinah. Sprejeto 50-odstotno povečanje prispevka za uporabo stavbnega zemljišča pa bo občinski proračun obogatilo za okrog 250 milijonov tolarjev. Andrej Zalar
društva, pri poverjenikih ali po tel.: 580-18-90, 040/767-886 do zasedbe avtobusa. Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira v soboto, 22. novembra, nakupovalni izlet v Lenti. Prijave sprejema Mara Pečnik vsak dan od 13. do 15. ure po tel.: 23 11 932 do zasedbe avtobusa. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi, da se udeležite nakupovalnega izleta v Gorico, ki bo v četrtek, 20. novembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v prostorih društva. Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira v četrtek, 27. novembra, nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem (prijave do 20. novembra) in v mesecu decembru, predvidoma 17. ali 22., na ogled opere Netopir v Ljubljani. Dodatne informacije in prijave po tel.: 031/570-441.
vanje z naslovom Tudi hrana vpliva na zdravje. Predavanje bo danes, v torek, 18. novembra, ob 18.00 uri v prostorih krajevne skupnosti na Golniku. Predavala bo Nataša Kranjc, soc, svet. za preh.
Osebna rast
Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, ob 19.30 uri začelo predavanje z naslovom Uporabna znamenja za osebno rast in uspeh, kar bo s predstavitvijo posameznih primerov pokazal Milan Kotnik.
Obvestila
Srečanje slepih in slabovidnih
Tržič - V četrtek, 20. novembra, se bo ob 15. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začelo srečanje slepih in slabovidnih. Dodatne informacije dobite po tel.: 59 23 883.
Krik mladih
Kranj - V okviru srečanja z naslovom Krik mladih - Pogovarjamo se o drogah, nasilju in drugih problemih mladih na Srednji elektro in strojni šoli Kranj se bo v veliki predavalnici šole jutri, v sredo, 19. novembra, ob 18. uri začelo srečanje in pogovor s pisateljico in novinarko Marinko Fritz - Kune, ki svoje delo v celoti posveča mladim in njihovim problemom.
Fotografije Tanje Majdak
Kranj - Jutri, v sredo, bodo ob 20. uri v Cafe galeriji Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprli razstavo fotografij avtorice Tanje Majdak.
Pozimi pa rožice ne cveto
Kamnik - V Matični knjižnici Kamnik bodo danes ob 19. uri odprli razstavo fotografij planinskega cveta z naslovom Pozimi pa rožice ne cveto, ki jih je pripravil Ciril Velkovrh.
Letni časi v soncu
Kamnik - Jutri, v sredo, 19. novembra, bo ob 19. uri v Galeriji Veronika otvoritev razstave z naslovom Letni časi v soncu - 50 let WZ Antona Medveda Kamnik. Razstavo si lahko ogledate do sobote, 22. novembra.
Kako nisem videl Nordkapa
Radovljica - Kulturno društvo Sotočje Radovljica vabi jutri, v sredo, ob 19. uri v Slomškovo dvorano Župnijskega doma v Radovljici na predavanje dr. Janeza Resma-na Kako nisem videl Nordkapa.
Vpliv hrane na zdravje
Golnik - Društvo bolnikov z oste-oporozo Kranj organizira preda-
Ljubezen pod vaško lipo
Komenda - Dramska skupina DU Komenda se bo predstavila v soboto, 22. novembra, ob 19. uri v dvorani doma v Komendi z veseloigro Ivana Sivca Ljubezen pod vaško lipo v režiji Valterja Horvata.
Politika, bolezen moja
Sveti Duh - Dramska sekcija Kulturnega društva iz Besnice bo v soboto, 22. novembra, ob 19.30 uri izvedla Partljičevo komedijo Politika, bolezen moja, in sicer v dvorani Kulturnega doma v Svetem Duhu.
Poti pod Karavankami
Radovljica - V galeriji Avla v prostorih radovljiške občine so predstavili knjigo Radovljičana Tineta Jarca z naslovom Starodavne poti pod Karavankami in predstavitev pospremili z odprtjem razstave njegovih fotografij.
Izhodišče proučevanja so bile poti, Tine Jarc pa je v knjigi opisal tudi vodne razmere na območju Dežele, poti in ceste, naselja (od halštatskega obdobja do sedanjih vasi), promet, transport in trgovino. Knjiga Starodavne poti pod Karavankami je že druga Jarčeva knjiga, pred štirimi leti je izdal knjigo o srednjeveških poteh in železarstvu na Gorenjskem, poti pa so mu bile tokrat le izhodišče za proučevanje zgodovine. Veliko poti, ki jih je Jarc predstavil v svoji knjigi, je zaraslih in jih ljudje ne uporabljajo več, proučevanja zgodovine se je lotil interdisciplinarno, knjiga pa je pomemben prispevek k zgodovinopisju. V nakladi 300 izvodov sta jo izdala avtor knjige in podjetje Medium, d.o.o., recenzijo sta prispevala Andrej Pleterski in Jure Sino-bad, posebno vrednost pa knjigi dajejo tudi fotografije. Sočasno je izšla tudi publikacija Ledin-ska imena pod Stolom, Be-gunjščico in Dobrčo, ki je dobrodošla pomoč pri razumevanju Jarčeve knjige. "Knjiga naj bi med ljudmi okrepila identiteto in zgodovinski spomin, kajti z vstopom v Evropo bosta naša identiteta in jezik ogrožena, deželni je-
Tine Jarc, avtor knjige Starodavne poti pod Karavankami, v ozadju njegove fotografije.
ziki že izumirajo, namenjena pa je vsakomur, ki ga zanima, kaj se je z njegovim krajem dogajalo skozi zgodovino. Poti sem obdelal tudi fotografsko, ob raziskovanju pa je nastalo tudi več kot 5000 diapozitivov," je povedal Jarc. Razstavo fotografij, ki so nastale med njegovimi delovnimi sprehodi po gorenjskih poteh, je odprl radovljiški župan Janko S. Stušek in se zahvalil za zanimiva "okna" v Deželo.
Renata Škrjanc
_t_
MALI OGLASI
8201-42-47
8201-42-48
8201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
V termah ČATEŽ ugodno ODDAM APARTMA (zidan objekt) s kartami za kopanje. tt 041/633-195 13534
LOŠINJ - NEREZINE, počitniški apartma, 60 m2, prodam za 11 mio SIT. tt 031/436-795 13902
APARATI STROJI
ČRPALKA vode, primerna za namakanje. tt 031/307-167_14117
TRANSPORTNI TRAK širine 0,4 m. tt 031/307-167_um
AVTOMAT za pranje strojnih delov. tt 031/307-167 U120
PREŠA , avtomatska, velike moči, primerna za delavnico, tt 031/307-167 14121
Za 25.000 SIT prodam malo rabljeno 25 KW litoželezno PEČ CK na trda goriva. tt 232-34-63 Hie?
BTV Gorenje ekran 58 cm, brezhiben, ugodno prodam, tt 031 /582-628 14208
PLUG obračalni, 10 col, 2 x rabljen, za traktor AGT, Carraro, T.V., prodam. tt 041/677-605 14226
Prodam HLADILNIK Gorenje 170 I za simbolično ceno. tt 5331-534 14230
Prodam prenosni MOLZNI STROJ Virovitica, cena po dogovoru. tt 574 3 8 87 14233
MIZARSKO TRAČNO BRUSILKO in for-matno ŽAGO voz 3,2 m, prodam. tt 518 80 76,031/302 216 14335
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam tt 041/878-494 14239
VOZNIKI, pozor! Prodam napravo, ki zmanjša porabo gorivo do 27 % in zmanjša emisijo škodljivih izpušnih plinov do 60 %. tt 040/645-805_ i4?b4
Prodam 100 I ZAMRZOVALNO SKRINJO Bosch, še v garanciji, cena 70.000 SIT. tt 2323-645 14256
GLASBILA
Prodam BAS OJAČEVALEC Laney RBW 200, cena po dogovoru, tt 041/463-921
GR. MATERIAL
REŠETKE pocinkane 1 kom 0,58x0,47 m in 5 kom 0,58x1 m. tt 031/307-167
Prodam stilna nova vhodna VRATA s podbojem 30 % ceneje. tt 23-10-020 14155
Zelo ugodno prodam skoraj nov RADIATOR Moncer 162 x 50 cm. tt 256 58 90
Prodam razni nov GRADBENI MATERIAL 15% ceneje, tt 040/645-805 14253
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger. s.p., Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 11935
STAREJŠO HIŠO ali drug objekt na 1000 m2 ali več kupim v Kranju ali v bližini, lahko ob glavni cesti, tt 041 /674-439 uma
KRAN Z OKOLICO: TAKOJ kupimo sodobno hišo za znano stranko, FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 734 198
HIŠE ODDAMO
V Lescah pri Bledu oddam v najem novo opremljeno dvo družinsko HIŠO z garažo ter staro obnovljeno hišo z gospodarskim poslopjem, tt 041/326-698 14203
HIŠE PRODAMO
TRŽIČ v mirnem okolju prodamo manjšo, pritlično hišo (351.), 86 m2 stan.površine in cca 60 m2 kleti in garaže, na parceli 538 m2, cena 22,9 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za posovno dejavnost, 64 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, 60 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Kra-utberger.s.p., Koroška c. 16, Kranj, 041/333-222,202 33 00 ,,932
DRULOVKA lepo, vrstno, enonadstorpno hišo 6 x17m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, PODUUBELJ v zelenem, mirnem okolju prodamo dvostanovanjsko hišo v iz-granji (lll.gr.f), 15 x 14 m, (K+P+M), 510 m2 uporabne površine, na parceli 780 m, cena 35 mio SIT, KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202-33-00,041/333 222 "933
BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, Stražišče prodamo etažo hiše (25 l.)z manjšim vrtom, (4 ss, 95 m2/l, klet cca 30 m2), 18 mio SIT, Bohinjska Bistrica prodamo starejšo hišo potrebno obnove, na parceli 700 m2, 110 m2 stan. površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 11934
ZASIP-BLED prodam STANOVANJSKO HIŠO, dvojček, nova gradnja, cena 36,5 mio SIT, tt 279-18-00 13366
CERKLJE - okolica - prodamo hišico s pomožnim objektom, parcela 564 m2, hiša je potrebna popolne prenove, primerna tudi za nadomestno gradnjo, zgrajena leta 1936, cena 11 mio, sit, Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6 Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co,si
VISOKO - okolica, polovico hiše., 3 sobno stanov., 85m2, parcela 413 m2, zgrajeno leta 1976, zgornja etaža + klet + mansarda prodamo za 19,9 mio sit, Mike & Co, d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - PRIMSKOVO - 1/2 dvojčka, 3ss + klet + mansarda, st.površine 90 m2, parcela 240 m2, delno obnovljeno, zgrajeno 1973, garaža, cena 25 mio sit, Mike & Co.do.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si
ZG. BITNJE; 150 m2, prodamo starejšo hišo, letnik 1961, parcela meri 450 m2, dobra in mirna lokacija. Na eni strani se drži sosednje hiše, potrebna je obnove. Vseljiva je po dogovoru. CENA: 23,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanje. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 30 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ndom plan družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem mm in energetiko, d.d.
kranj,bleivveisova 14 tel.h.C.:Q4/20-68-700, lax: 04/20-68-701
LESCE - Hlebce; 225 m2, prodamo lastno hišo v centru vasi, nekdanjo gostilno Angelca, I. 1937. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o,, Ljubljana, tel. 04/28 11000.
KRANJ - Drulovka; 250 m2, 1,90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela cca 200 m2. CENA: 38 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000,
KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska hiša, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, bližina avtoceste, primerna za razne dejavnosti. Možnost prodaje tudi po etažah. Vseljiva takoj. Hiša se lahko tudi odda, tako po delih kot v celoti. CENA: 65 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Šenčur; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružinska. CENA: 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, 1.00, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana, CK, takoj vseljiva. CENA: 46,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Šenčur nova sodobna sam. hiša, v urejenem naselju, 500 m2 biv. pov., parcela 390 m2, I. 94, v sp. prost, možna mirna posl. dejavnost, dvigalo, savna, cena 55 milj. SIT , TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Kokrica, urejeno naselje enodružinska hiša 160 m2, I. 1960, parcela 460 m2, možnost razširitve za 100 m2,cena 27 mil. SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
GOLNIK: prodamo etažo hiše, 80 m2, 1,1960, adaptirano, cena 13,6 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 23 44 080 041/366 896
BLED: prodamo hišo, 190 m2, 30 let, parcela 600 m2 na deželi, 33 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
DRULOVKA: prodamo sredinsko hišo,195 m2 stan. površine, atrij 60m2,1.1988, cena 32 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 366 896
MEDVODE: prodamo luksuzno hišo, nizko, 215m2 stan.površine, k+p, parcela 780m2, cena 91 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
NAKLO: PRODAMO poslovnostanovnaj-sko zgradbo , skladišče in delavnica, parcela 1800 m2, 1.1974, cena 69 mio sit. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
TRŽIČ: prodamo majhno hiško, 86 m2 stan. površine, parcela 500m2, cena 22,9 mio sit, takoj vseljiva. Frast, d.o.o,, PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
TRŽIČ, center - 2/3 stan.hiše (nadstropje, podstrešje in del pritličja), obnovljena 97 leta, CK, kot trisobno stanovanje, garaža in del dvorišča, vseljivo takoj, cena • 12,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
ČIRČE - hiša-dvojček, 101 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena 1.95, parcela 493 m2, cena -45,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ - smer Preddvor: v 1.2000 zgrajena hiša, površine 250 m2 v treh etažah, parcela 685 m2, cena - 78,0 mio SIT, urejen vrt z razsvetlavo, mirna lokacija, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel, 04 202 13 53, 051 320 700
ŠENTURŠKA GORA - stan.hiša v izmeri 9 x 9m (2 etaži in mansarda), I. 67, parcela 2.800 m2, cena-31,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
ŠKOFJA Loka - poslovno stan.hiša popolnoma obnovljena 1.99, cca. 65 m2 v etaži, (klet, pritličje, 1nad, in 2,nad.), cena - 44,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus.si, ali nas pokličite na tel: 04/23 66 670, 04/23 81 120, 041/900-009
BITNJE, prodamo samostojno hišo, ki se s steno drži druge hiše, 75 m2 v etaži, stara 42 let, 451 m2 zemljišča, 1/3 hiše podkle-tene, pritličje, mansarda, ogrevanje el. radiatorji, vseljiva po dogovoru. CENA: 23.900.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj, nepremicnine.net
JESENICE - BLIŽINA SODIŠČA, na 1018 m2 parcele prodamo hišo, ki ima tlorisne površine 110 m2 + garaža 24 m2, stara 80 let, delno podkletena, pritličje, 1.etaža, podstreha, brez CK, tel. Priključek, KTV, potrebna obnove, primerna za poslovne dejavnosti, vseljiva po dogovoru. CENA: 22.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremičnine net
KRANJ - TRBOJE, prodamo visoko pritlično enodružinsko hišo, ki stoji na 883 m2 zemljišča, dimenzij 9,20 « 8,30, stara 22 let, podkletena, pritličje, 1.nadstropje, balkoni, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 42.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine,net
BREG OB SAVI, na lepi lokaciji prodamo samostojno hišo, lahko dvodružinsko, velikost stanovanjske površine 256 m2 + 220,80 m2 kleti, 1000 m2 zemljišča, stara 11 let, vsi priključki, CK-olje, vseljiva po dogovoru. CENA 55.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel, 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ Stražišče - Bitnje, UGODNO prodamo vis. pritlično hišo 10x8 m (421) in manjše gospodarsko posopje ccca 40 m2 na parceli 451 m2, hiša je delno podkletena in potrebna obnove, cena 23, 9 mio SIT. tt 202-33-00, 041/333-222, DOM nepremičnine, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj 14031
V smeri proti Mengšu prodam dve NOVI STANOVANJSKI HIŠI, ki bosta zgrajeni do poUetja 2004. tt 201-25-23 14246
KOLESA
Poceni prodam starejše moško in žensko KOLO Rog. tt 25-11-978 i4iei
KUPIM
ODKUPUJEMO smrekovo, macesnovo, bukovo in javorjevo HLODOVINO. Opravimo tudi posek in spravilo lesa. tt 5306 550,041/721-637 13388
ODKUPIM HLODOVINO hrasta, bukve, jesena ter smreke. Odkupim tudi les goli ter ostale vrste hlodovine. Nudim tudi odkup lesa na panju, tt 51-80-220, 041/639-348
Kupim rabljeno mizarsko delovno mizo -ponk, tt 25 31 131 14229
STROJ za oblanje lesa in staro apno v vrečah, kupim, tt 518-26-43 14262
LOKAL ODDAM
KRANJ CENTER - UGODNO - NA DOBRI LOKACIJI V PRITLIČJU HIŠE ODDAMO DVA TRGOVSKA LOKALA 37 M2 + 66 M2 IN POSLOVNI PROSTOR ZA PISARNE CENA NAJEMA 2.600 SIT/M2 + DDV. DOM nepremičnine, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, tt 202-33-00, 041/333-222 141»
V centru Škofje Loke oddamo lokal 28 m2, primeren za mirno dejavnost (trgovina, pisarna), tt 041 /987-820 uies
KRANJ - Struževo; 118 m2, oddamo proizvodno skladiščni prostor, CENA najema 936,00 SIT/m2 (ali 4 EUR) oz, po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel, 04/28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 59 m2, 1.00, pritličje na novo obnovljene meščanske hiše, primerno za pisarno ali trgovino, CK. CENA: 15,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000,
Kranj mesto,oddam pisarne 70 m2,1, nad-str. .starost 100 let, prenovljeno v celoti letos, cena 118.000,00 SITna mesec, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, Primskovo: poslovni prostor 193 m2 v 2. nad, objekta, starost 3 leta, pisarne, cena ■ 2.360,00 SIT/m2, možnost najema dela, parkirišče, klima, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, Primskovo: 4 kom pisarn v skupni izmeri 72 m2, letnik 90, lasten vhod, cena -
I. 120,00 SIT/m2 in 250 m2 odprtih skladišč, letnik 2000, po ceni 472,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
LOKAL PRODAM
KRANJ ZLATO POUE v pritličju hiše prodamo novejši poslovni prostor 42 m2, cena
II, 8 mio SIT. DOM nepremičnine, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, tt 202-33-00,041/333-222 14123
Kranj Zlato polje LOKAL 28 m 2 prodam ali oddam, tt 041/298-425 uiea
Kranj bližina ZD, posl.prost. 42 m2, upor.dov. je, 1.93, cena 11,7 mil. SIT. TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, Brnik: poslovni objekt cca. 260 m2 površine, v priti,trgovina, v nadstropju pisarne, star 30 let, parcela 2.480 m2, cena -52,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04.202 13 53, 051 320 700
Kranj, Zlato polje: poslovni prostor 28,3 m2 v.pritličju objekta, letnik 93, cena ■ 70.000,00 SIT/m2 za najem ali prodaja 9,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Bled: nadomestna gradnja na parceli 1.400 m2 v centru, cena = 35,0 mio SIT, primerno tudi za turistično dejavnost, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
OSTALO
LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22,01/3611-078 13779
Ugodno prodam kvalitetno VOLNO već barv in ŽENSKE KAPE dvojne, tt 53 15
204 14234
PRIDELKI
Rumeno domačo ČEBULO ter kokošja domača jajca, talna reja, prodam, tt 25-35-149_14152
Ugodno prodam hruševo ŽGANJE, tt 518-60-73 IMM
Prodam cele OREHE, tt 53-38-346
Prodam hlevski GNOJ uležan, brez žaganja, konsko-goveji-zajčji, zelo primeren za rože trajnice, sadje ali vrt. tt 23-26-426
V decembru prodam DOMAČ ŠPEH. tt 51-22-639 14223
Prodam REPO za krmo ali za kisanje. Te-netiše 11 /a 14240
Prodajamo JABOLKA, sladki mošt, jabolčni KIS in suho SADJE ter sveže ZEUE, MatijovcJeglič, Podbrezje 192, 533 11 44
PODARIM
Ljubiteljem živali podarim 2 ljubka MUCKA, stara 2 meseca, vajena čistoče. 323-32-007 14115
Podarim 2 PSIČKI, ena dve leti, druga tri mesece, tt 25-23-104 14171
ODDAM majhne MUCKE, 1 črnega, 2 siva, 1 rjavega, tt 513-2-613 11: .i
Dobrim ljudem PODARIM ljubko PSIČKO mešanko, staro 2 meseca, manjše rasti, tt 031/37 5-267 14269
POSESTI
BESNICA v mirnem naselju prodamo SONČNO PARCELO 660 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno, zazidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT. PARCELE KUPIMO Kranj, Šk. Loka, Radovljica več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p , Koroška
c. 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00
11936
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel, 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
GORICE - LETENCE, prodamo vikend parcelo 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12,980.00 SIT/m2 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
MAVČIČE - PODREČA, prodamo 1927 m2 zazidljive parcele kot celoto ali po delih, prepis možen takoj. CENA: 40.843.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
TRŽIČ ugodno prodamo vikend parcelo 593 m2 v zelenem, mirnem okolju nad mestom, dostop do parcele ni možen z avtomobilom, elek., voda oddaljena cca 500 m, cena 2,5 mio SIT, KRANJ KOKRICA UGODNO prodamo 2/3 delež enonad-stropne hiše z garažo (I. 67), 167 m2 uporabne površine, na parceli cca 770 m2, nepremičnine niso še razdeljene v naravni, cena 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041 /333 222 13333
KRANJ BITNJE prodamo zazidljivo parcelo na robu naselja z razgledom na Šmarjet-no 458 m2, elektrika in voda na parceli, dostop urejen, cena 12 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautbereger s.p. Koroška c, 16, Kranj, 202 33 00, 041 333
222 13621
KRANJ Vodovodni stolp prodamo zazidljivo parcelo za gradnjo dvojčka, 1100 m2, cena po dogovoru, tt 202-33-00, 041/333-222, DOM nepremičnine, Damjana Krautberger sp., Stritarjeva 4, Kranj
14029
V okolici Bohinjske Bistrice: kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu. po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN
d. o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
LESCE - Hlebce; 670 m2, v centru vasi prodamo lastno zemljišče, primemo za gradnjo stanovanjske hiše ali hiše dvojčka, CENA: 10,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000
TRSTENIK - okolica; 755 m2, končna, sončna, ob gozdu, vsi priključki. CENA: 14,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Kupimo
KMETIJSKO ZEMUIŠČE
od 2 ha -15.000 ha na območju Čirče, Prebačevo, H rastje. IDA nepremičnine, d.o.o., telefon: 041/331-886, 235 10 00.
Vodice zazid. pare. 950 m2 stan.posl. nam., ravna, priključki so, cena 30,550,00 SIT/m2, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Jezersko, 1.300 m2 zazidlj. pare, cena 8 mil. SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Tupaliče: stavbno zemljšče 1.230 m2 po 14.100,00 SIT/m2, možnost delitve na dva dela, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
VISOKO - parcela cca 700 m2 s starejšo hišo za nadomestno gradnjo po 17.700,00 SIT/m2, poleg še parcela cca 1.000 m2 po isti ceni, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
LAHOVČE prodamo dve sončni, zazidljivi parceli 400 - 500 m2 z dostopom, el.in voda v bližini, cena 18.800 SIT/m2. DOM nepremičnine, Damjana Krautberger sp., Stritarjeva 4, Kranj, tt 202-33-00, 041/333-222 14030
ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2 v okolici Cerkelj, prodam, tt 041/743-370 14245
PODREČA prodam ZAZIDLJIVO PARCELO za gradnjo stanovanjske hiše. tt 201-
25 23 1424b
Kupim staro KMETIJO. Plačilo z gotovino tt 040/645-805 14252
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! Gorfin.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, tt 531-48-39, 070/302-014 12821
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam, tt 041/718-019 13843
Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kur-javo. tt 53-31-648, 040/88-74-25 13944
Prodam suha bukova DRVA. tt 031/35-
11-72_14170
Ugodno prodam skoraj nove STATVE, tt 513-32-40 14174
Prodam električni štedilnik, tipkalni stroj, žensko večjo poročno obleko, tt 040/247-508 mis?
Prodam mešana DRVA z dostavo in traktorski cirkular. tt 041 /705-177 14191
Prodam HUMUS po ugodni ceni in zazidljivo parcelo, tt 041/322-653 14200
Prodam več sort neškropljenih JABOLK In SIP 16 M3 SAMONAKLADALKO, dobro ohranjeno, tt 5743-294 14263
STANOVANJA ODDAMO
KRANJ okolica oddamo delno opremljeno dvosobno stanovanje v starejši kmerčki hiši z malo vrta, ogrevanje klasično, cena 45000 SIT/mes, želeno predplačilo. KRANJ Zlato polje ODDAMO 3 SS, 64M2/PR,opremljeno, klasično ogrevanje, 47000 SIT/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c, 16, Kranj, 202 33 00, 041/333-222 11931
Oddam 1 sobno delno opremljeno STANOVANJE na Jesenicah, tt 040/503-147, 23-32-448 14195
ODDAM 1 sobno stanovanje v starejši hiši v Kamni gorici pri Radovljici, tt 051 /20 88
44 14267
Dvem študetom ODDAM SOBO, Stražišče pri Kranju, tt 031/375-267 M2ee
KRANJ - Bleiweisova, oddamo trisobno stanovanje, 72,50 m2, neopremljeno, leto izgradnje 1964, 70.000 sit/mes. + stroški, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA III - oddamo 1 sobno, 45m2, III.nad, opremljeno, leto izgradnje 1986, 59.000 sit/mes + stroški, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 -114, www mike-co.si
PRIMSKOVO- oddamo 3ss, 75 m2, 71.000 SIT, adaptirano 2003, TRŽIČ-GARSONJERO, 25 m2, adaptirano 2003, 40.000 sit FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896 04/23 44 080
KRANJ, Planina II - 1 SS 42,00 SS v 2.nad., letnik 82, vsa oprema, cena -54.300,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ več eno sobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00 11930
Za naše stranke kupimo manjše 1ss, 2,5 ss in 3 ssači etažo hiše, lahko tudi starejše in potrebno obnove, tt 202-33-00, 041/333-222, DOM nepremičnine, Damjana Krautberger, Stritarjeva 4, Kranj 14033
Gorenjska, kupim STANOVANJE, obremenjeno s hipoteko ali v slabšem stanju, plačilo takoj z gotovino, tt 031 /311 -841
KRANJ:takoj KUPIMO GARSONJERO za našo stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, 40 - 50 m2, hitro plačilo. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO NASELJE: TAKOJ kupimo DVOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Na relaciji Kranj - Škofja Loka - Medvode, za znanega kupca, nujno kupimo novejše enosobno stanovanje, 35 m2. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www. stanovanje .net, www. novogradnje, com
V Škofja Loki z okolico za znanega kupca, nujno kupimo dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino." Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novogradnje.com
KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENTKRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
Nujno iščem manjše STANOVANJE v Radovljici ali okolici, tt 040/887-206 14215
STANOVANJA NAJAMEMO
KRANJ - najamemo 1,5 do 2ss, opremljeno, za daljše obdobje, cena do 60,000 SIT. tt 041/721-572
Najamemo 3 sobno (neopremljeno), dvosobno in enosobno stanovanje delno opremljeno, v Kranju. DOM nepremičnine, Damjana Krautberger, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 /333-222 13556
V Kranju ali okolici najamem 1 sobno STANOVANJE s sprotnim plačilom (opremljeno ali neopremljeno), tt 041/552-260 14181
STAN. OPREMA
Prodam visečo WC ŠKOLJKO z desko ter umivalnik in masko za umivalnik, vse novo, popust 20%. tt 040/713-588 14159
Prodam dobro ohranjeno KUHINJO Gorenje, tudi po delih, tt 59-61-786. tt 14167
Prodam nerestavrirano starinsko OMARO in dva predalnika v intarziji. tt 031/539-
313 14173
Prodam POSTELJO - pograd in trodelno omaro staro cca 60 let. tt 23-11-021
14176
Prodam ŠTEDILNIK zidani, primeren za CK z bojlerjem in KUHINJO rjave barve z aparati, tt 031 /793-390 14199
Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO «2555611 14231
Za simbolično ceno prodam rabljeno SPALNICO in litoželezno KOPALNO KAD, v Škofji Loki. tt 041/597-067 14251
ŠPORT
Prodam žensko smučarsko opremo št 38 in kombenizon. tt 040/887-206 upu
Prodam malo rabljeno sobno KOLO KET-TLER topaSi cena 20.000 SIT. tt 041/881-632 14260
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s,p., Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
ŽALUZIJE zunanje in notranje, lamelne in plise zavese - izdelamo in montiramo RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Not. gorice, tt 01/3651-247, 041/334-247 13823
ELEKTROINŠTALACIJE, Janez Valter s.p.. Nova vas 15a, 4205 Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEKTROIN-ŠTALACIJSKIH DEL, tt 041/760-616
14007
STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN in STROPOV , hitro in po UGODNI CENI. Ur-mar d.o.o., Zakal 15, Stahovica, tt 041/642-097 14133
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Planina II 1 ss predelano v 1,5 ss, 52,8 m2/l, vsi priključki, balkon, nova kuhinja, 15,5 mio SIT, Kranj Planina II sončno 2,5 ss, 83,80 m2/V, 2 balkona, V-Z, 16 mio SIT,KRANJ Center, 4 ss, 87,4 m2/XIV, lega J-V, cena 18,3 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222
GOLNIK - prodam GARSONJERO v izmeri 31,5 m2. tt 041/385-913, od 16. - 17.
ure 13606
KRANJ Planina II, prodamo sončno, lepo 1ss, 42,4 m2/IV od VII, delno obnovljeno, JZ, (1.1988), cena 11,9 mio SIT. tt 202-33-00, 041/333-222, DOM nepremičnine, damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4, Kranj uo32
Kranj, Planina I, prodam trisobno STANOVANJE, 80 m2, cena 16.900.000SIT, tt 040/851-906 Mise
Jesenice 1 sobno STANOVANJE 37 m2, CK, KTV, delno opremljeno, 7,8 mio SIT, prodam, tt 23-32-448, 040/503-147
ATRIJ stanovanjska zadruga, z.o.o.
ZE Ljubljana. Vojkova 63, Ljubljana
1 I JI Tel.: 01/530 92 90, -L!-!y 01/530 92 92, 041/329 179 Fax: 01/530 92 92
e-mail: sz-atrij@siol.net, www.sz-atrij.si
PLANINA I - 2 s. + 2 k., 88,60 m2, IV/7, leto izgradnje 1978, prodamo za 18 mio. sit, Mike &Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si
KRANJ - Bleivveisova, 3 sobno, 68,68 m2, 12. nad., čudovit razgled po Gorenjski, takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, prodamo za 17 mio sit, Mike & Co.d.o.o,, Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
KRANJ - Kidričeva, 3 sobno, 88,90 m2, P, velik balkon, CK, leto izgradnje 1949, prodamo za 17.950.000 sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si
PLANINA I - 3 sobno, 79,38 m2, pritličje, vseljivo, leto izgradnje 1974, prodamo za 16,5 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Bleivveiso-va 6, Kranj 20-26-172, 031 605 - 114, www.mike-co.si
BISTRICA pri Tržiču - kupimo 1 sobno stan., do cca 9,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si
KRANJ - najamemo eno ali dvosobno stanovanje, po možnosti s ck, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si
KRANJ - Planina II; 29 m2, garsonjera, 2. nadstropje, stara 23 let, ločena kuhinja, balkon, severna lega, vseljiva 9/04. CENA: 9,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo takoj. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 80 m2, prodamo trisobno stanovanje v 2. nadstropju bloka, ki je star 23 let. Ima dobro prostorsko razporeditev, velik balkon, vseljivo je po dogovoru. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1, nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 6. nadstropje 25 let starega bloka, svetlo stanovanje, velik balkon, CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 83 m2, 23 let star blok, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
BLED; 109 m2, lastno trisobno stanovanje s teraso in balkonom, v letos popolnoma obnovljeni hiši, na mirni lokaciji, vseljivo. CENA: 29,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo CENA: 24,4 mio SIT, SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina; 83 m2, 3,5-sobno, podstrešno stanovanje, obnovljeno 1985, ugodno. CENA: 12,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Zlato polje; 93 m2, 3 sobno, 2. nadstropje, funkcionalno, sončno, obnovljeno 1,98, opremljeno CENA: 23 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ Planina II; 97 m2, štirisobno, 1. nadstropje, obnovljeni tlaki, 1,81, vseljivo takoj. CENA: 20 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - DRULOVKA; 65 m2, 2,5 sobno, 1. nadstropje, velik balkon, sončno, kompletno obnovljeno leta 2002. CENA: 17,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o,, Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1, nadstropje 1.00 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 13 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Kranj - Čirče; 44 m2, 1. nad., 40 let, nova okna in kopalnica, klasično ogrevanje. CENA: 10 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Frankovo naselje Šk. Loka, 3 ss,4.n., 74 m2, 1. 79,delno prenovljeno, cena 16,7 mil. SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj, Planina I , 2+2 ss, 88 m2, 8. n., I. 81, vzdrževano, cena 18,8 mil. SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
Medvode,1 ss, 43 m2, polpritlicje, zelo lepo, I. 01,cena 12,5 mil.SIT, TRIDA Šk. Loka 041 860 938, 04 513 75 90
PLANINA 3: prodam 2 + 2 ss, 84 m2, 2,nad., nizek blok, cena 19,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK: prodam ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, L.1978, CENA 10,5 mio SIT. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo GARSONJERO, 20 m2, adaptirano 1.2000, cena 7 mio sit. FRAST. d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04 23 44 080 041/ 366 896
ŠORLIJEVO NASELJE: prodamo GARSONJERO, 25m2, takoj vseljiva, adaptirano 1.2000, cena 9,5 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04 23 44 080 041 / 366 896
GOLNIK: prodamo stanovanje, 2.nad, 75 m2, adaptirano 1.2000, cena 16 mio sit, FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
RADOVLJICA: prodamo GARSONJERO, 29 m2, popolnoma prenovljeno, I. 1997, cena 10,9 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896
RADOVLJICA: prodamo DVOSOBNO stanovanje, 49 m2, nova kopalnica, cena 14 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896
RADOVLJICA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 46 m2, 1.1968, cena 13,5 mio, možen dokup kvadrature. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 041/366 896
VODOVODNI STOLP: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 1nad, adaptirano 2001, 54m2, cena 16,3 mio sit, FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
HUJE: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, CK, L, 1954, PRENOVLJENO, cena 16,8 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 81 M1, fantastičen razpored, adaptirano, 1.2000, cena 18,8 mio sit FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, izredno dobro, 52m2, 1.1986, cena 14,5 mio sit. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 041 / 366 896 04 23 44 080
PLANINA 3: prodam ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 52 m2, nizek blok, 15 mio sit.1.1987. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
PLANINA 1: prodamo takoj vseljivo 2+2 ss, 89 m2, 1.1980, cena 18 mio FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/734 198
KRANJ- nebotičnik: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 88M2, adaptirano 1.1998, cena 19 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
BLED - Gorje: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 116 m2, delno adaptirano 1.2000, v trostanovanjski hiši, cena 18,2 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896
TRŽIČ, center - 1 SS 21 m2 v l.nad., obnovljeno 99 leta, vseljivo takoj, cena - 4,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
JESENICE - 2 SS 56 m2 v 1 nad,, letnik 84, zastekljen balkon, takoj prazno, cena ■ 8,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina II - 1 SS 39,3 m2 v 7. nad., letnik 82, cena - 11,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina II - 3 SS 88,7 v 7, nad., letnik 82, 2 balkona, cena - 18,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m2 v l.nad., obnova 2001, nova kopalnica, okna, tlaki, cena - 16,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
DUPLJE - novogradnja 3 SS 82 m2 + garaža 14 m2 in terasa 40 m2, vseljivo takoj, letnik 2003, cena - 23,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Savska cesta - 3SS72,5m2v 4.nad., obnova 92, kuhinja stara 5 let, luksuzno s klima, cena ■ 23,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o,, Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Bled - Alpska: Prodamo manjšo garsonjero, III. nad., 24m2, cena: 8,5 mio sit, vseljivo takoj ITD+d.o.o, NEPREMIČNINE Tel: 041 900-009,04/2366670, 040/204-661
Radovljica - Gradnikova: Prodamo zelo lepo 2SS, III nad., 48 m2, renovirano, zastekljen balkon, z garažno nadstrešnico, vsi priključki, vseljivo takoj.Cena: 14 mio SIT -še dogovor. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296,
Radovljica - Žagarjeva: 2SS, 48m2, l.nad, CK-elektrika, popolnoma obnovljeno leta 98, vrta 120m2, zelo lepo, cena 13,5 mio ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296,041/900-009
Kranj-Savska Loka: v več stanovanjski hiši prodamo 2SS+ kabinet, l.nad, 64m2, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 17 mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel:04/23 81 120, 041/ 755 296,040/204-661
Kranj-Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet, 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,7 mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda ITD+d.o.o.NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
Tržič- novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, 1SS 2SS, različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD+d.o.o NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296, 040/204-661
Tržič-mestno jedro: Prodamo zelo lepo meščansko stanovanje, 200m2, 5sobno z garažo in parkirnim mestom, velika terasa, takoj vseljivo, cena 22 mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj, Orehek, 38 m2, 1S, novogradnja, cena: 12.370.000 SIT + garaž. box, shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, prodamo, tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novogradnje, com
Šenčur, 57,47m2, 2S, novogradnja, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 19.961.176 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stano-vanje.net, www.novogradnje.com
Kranj, Kidričeva, 73 m2, 2S, prostorno, komplet adaptirano 2000, 2 kletna prostora, balkon. Cena: 21.000.000 SIT. tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net, www.novogradnje.com
PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE DVE STANOVANJI, IN SICER: 3 S.S. (77,64 m2) V MANSARDI TER 3 S.S ( 80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJA IMATA TERASO OZ. BALKON. CENA: 266.680,00 SIT/M2, KMALU VSELJIVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agentkranj . nepremičnine. net
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje predelano v eno in pol sobno, 53,40 m2, staro 28 let, 8. nad., balkon, vsi priključki, kuhinja, dnevna soba, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA L, II. ali III. nujno kupimo več enosobno stanovanj za nam že znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
RADOVLJICA, prodamo dvosobno stanovanje velikosti 48,85 m2, staro 18 let, 3.nadstropje/4, zastekljen balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 73,40 m2, staro 45 let, pritličje, balkon, CK-p!in lastna, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 2\.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
HRASTJE, prodamo dvosobno stanovanje, 60,80 m2, staro 35 let, vsi priključki , balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.800.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net
KRANJ - ZOISOVA, prodamo zelo lepo, komplet adaptirano dvosobno stanovanje, 54,40 m2, 1. nadstropje/nizek blok, loža, CK - plin samostojna, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.300,000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj nepremicnine.net
KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,1 m2, staro 41 let, CK-plin, balkon, vsi priključki, 4. nadstropje, vseljivo po dogovoru, CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj,nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,13 m2, staro 26 let, 3 nadstropje/7, balkon, možnost nakupa garaže, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 17.300.000,00 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 2. leti, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 24.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,60 m2, staro 18 let, 1. nadstropje/8, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
PODREČA prodamo komfortno stanovanje 170 m2, z lastnim vhodom v 1/2 hiše. tt 201-25-23 14249
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP AVTOMOBILOV! tt
04/50-50-500 13628
Po delih prodam RENAULT 5, ŠKODO FAVORIT in BMW 524 TDi. tt 041/582-572
14154
Prodam 4 jeklena PLATIŠČA 5x100 z zimskimi gumami 175/80/14. tt 040/232-
287 14179
Ugodno prodam SNEŽNE VERIGE za avto dim. 145/13, cena 2000 SIT. tt 20
26 716_ 14237
Prodam BMVV 316 po delih, ugodno, tt 040/354-208 14255
Prodam ZIMSKE GUME s platišči 155 x 70 x 13 Matador, primerne za Fiat Punto tt 051/317-993 14261
VIKENDI
ČATEŽKE TOPLICE, opremljen vikend prodam za 1,2 mio SIT. tt 041/504-414
13903
ZATRNIK; 95 m2, zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
TERME ČATEŽ- brunarico oddam, prosto 28.11-5.12 in 12.12.-19.12., cena 30.000 SIT/teden, katre niso vključene, tt 040/846-244 i4iea
VOZILO KUPIM
NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VO-ZILO, tudi totalko. Takojšnje palčilo, prepis, odvoz! tt 031/770-833 13597
Najugodnejši odkup poškodovanih vozil in vozil v okvari, tt 031/629-504 14021
Kupim R 5 I.95-96. tt 510-96-00 14209
Kupim dobro ohranjeno KATRCO novejši letnik, tt 51 21 354 ali 031/582-118
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o , Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577 26
PASSAT KARAVAN 1.9 TDI 1.00, vsa oprema, cena 2.790.000 SIT, možna menjava, tt 041/350-508 14002
Prodam ŠKODO FELICIJO karavan, 1.98, modre barve, možna menjava, tt 040/278-752 14003
HYUNDAI PONY 1.3 LS, 1.90, reg.2/04, rdeč, lepo ohranjen, cena 135.000 SIT. tt 031/871-746 14156
FORD FIESTA 1.1, 1.94, prevoženih 140.000 km, reg.10/04. tt 040/873-616
Prodam R 5 FIVE, 1.95, rdeče barve, 3 vrata, 63.000 km, servisna knjiga, 350,000 SIT. tt 041 /227-338 misb
Prodam JUGO 55, 1.90, rdeče barve, 50.000 km ter rezervne dele za NISSAN micra in SUBARU, tt 041/286-718 14166
rraCflNTflR
K Cj Bratov Prapiotnik 10, 4202 N ' Tel /Fax 04/257-B052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER -/^/« AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV «A/^lklD/n
=MONROE=
VW PASSAT variant 1.2,1.92. ABS, klima, prodam, tt 040/201-202 14176
ZASTAVA 128, 1,90, rdeče barve, registriran, ugodno prodam, tt 514-67-26 141/a
Prodam R 5 CAMPUS, 1.93, rdeče barve, 5 vrat, lepo ohranjen, cena po dogovoru, tt 031/823-339 14190
FIAT BRAVA 1.4 S, 1.96, garažiran, zelo lepo ohranjen, cena 870.000 SIT. tt 040/391-554 14182
Prodam PEUGEOT 206 XS, 1.00, 52.000 km, garažiran. tt 204-66-82 14204
Prodam LAGUNA 1.8 RT, 1,95, ABS, klima, CZ, alarm, tt 031/775-583 14206
RENAULT TVVINGO, odlično ohranjen, vzdrževan, tt 031/307-057 14210
ZAPOSLIM
Za nedoločen čas zaposlimo VEČ ZASTOPNIKOV za terensko delo. Plačilo stimulativno! tt 04/5920-333, Geox, C. Ko-krškega odreda 24,Križe 12290
M od it a d.o.o.
Šuceva 25, 4000 Kranj
Založba Modita zaposli vse, ki so pripravljeni sodelovati z mednarodno usmerjeno založbo
Potrebujemo sodelavce:
1. OBLIKOVALEC-ka
knjig, prospektov, revij...
2. UREDNIK-ica
za urejanje leksikografije
3. KOORDINATOR
prodaje za slovensko tržišče
4. PRODAJNI ZASTOPNIKI
za knjižnice, knjigarne, šole in ostale ustanove
5. PRODAJNI ZASTOPNIKI
v telefonskem studiu v Ljubljani, Kranju in Mariboru
Od kandidatov pričakujemo : ■ znanje po delovnih mestih, natančnost, delovne izkušnje in komunikacijske sposobnosti
Vloge za delovna mesta pošljite na zgoraj navedeni naslov.
Založba Modita je način življenja.
VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu redno zaposlim. Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj, tt 041/614-722 13014
Zaposlim dekle za delo v šanku, zaželjene izkušnje Bar Palma, Drulovka 57, Asja Kopitar s.p., tt 031/441-692 13519
Za določen čas zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO v Gostilni Pr sedmič v Gorenji vasi. tt 041/790-247, Kovic Alojz, s.p., Poljanska c. 68, Gor. vas 13753
Zaposlimo NATAKARJE-ICE, za strežbo v objekto ob drsališču, tt 041/637-595, Flora d.o.o., Zg. Bitnje 133, Žabnica 14106
Zaposlim delavca v proizvodnji palet, tt 040/716-322, Rakovec Janez s.p., Javor-nik 3, Kranj 14135
Zaposlimo ambiciozne terenske potnike, zastopnike in vodje skupin, tt 041/617-132, Jancomm d.o.o., Retnje 54, Križe
14151
Podjetje ADRIA EVENT d.o.o. (del poslovnega sistema Adria mobil) s prozvodnjo v Kropi zaradi širjenja proizvodnje redno zaposli enega skladišnika ter več mizarjev, strojnih mehanikov in ličarjev. Od kandidatov pričakujemo vestnost in delovne izkušnje. Pisne ponudbe pošljite na naslov Adria Event d.o.o., Kropa 1, 4245 Kropa. mib4
Obstojamo že 20 let , zaposlujemo najboljše prodajalce in zastopamo najboljše podjetje. VAS ZANIMA KDO SMO IN KAKO PRITI MED NAS. Pokličite 04/51-51-060, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 14188
Zaposlim dekle za delo v kava baru, redno in dobro plačilo, tt 041/843-846, AGT HRIBAR in ostali, Rovte 15, Podnart
14211
Zaposlimo fanta ali dekle za delo v strežbi v Kranju, tt 041/592-821, Inter-trend.d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor 14241
SLAŠČIČARJA z vsaj 3 leti prakse, zaposlim, tt 070/501-886, Majcen Rudolf, s.p., Galetova 6, Kranj 14270
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - varstvo otrok v Radovljici in okolici, tt 041/869-578 14172
Iščem delo - čiščenje, likanje, pomoč starejšim, Radovljica z okolico, tt 031/430-
108 14202
DUO išče zaposlitev igranje na prednovo-letnih zabavah, obletnicah, porokah, tudi ozvočimo. tt 031/551 7 53 14266
ŽIVALI
Iščemo 3 pripravnike orodjarje - kleparje za delo v aviaciji. Pošljite prošnje na naslov Hribar - Blesk, Kranj, d.o.o., Savska c. 34, 4000 Kranj.
Za NEDOLOČEN ČAS zaposlimo 3 zastopnike za direktno prodajo novih artiklov. Možnost napredovanje, lasten prevoz ni pogoj, tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica 13911
Takoj zaposlimo samostojnega SITOTI-SKARJA. tt 041/621-466, Iroplast d.o.o., Glavna cesta 42, Naklo 13921
Redno zaposlimo PICOPEKA z izkušnjami ali KUHARJA-ICO z izkušnjami ter šoferja (redno ali honorarno), tt 040/230-555, Ti-tanik.D, Britof 120, Kranj 13923
Zaposlimo PICOPEKA z izkušnjami v Kranju, tt 041/799-411, Gorjanc Milena s.p., Grmičeva 1, Kranj 13931
Razpisujemo prosto delovno mesto samostojnega VZDRŽEVALCA elektroinštalacij in elektro strojev in naprav. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poiskus-no dobo 3 mesecev, tt 592-46-80, 041/793-304, Zaplotnik Marko s.p., Pod gradom 5a, Tržič (40BT
PINTO ŽBREBIČKA, starega 6 mesecev, prodam, tt 041/657-175, 04/51-95-172
Enoletne KOKOŠI in jarkice pred nesnost-jo prodam, tt 25-35-099, 031/505-151
prodam KRAVO v 9.mesecu brejosti, tretje tele. tt 031 /828-955 140B2
Mladiče čistokrvne ŠKOTSKE OVČARJE -LASSIE prodamo, tt 05/36-61-860 14153
Prodam TELIČKO simentalko, staro en mesec, tt 25-31-395 14160
Prodam TELIČKO simentalko in ČB BIKCA, stara 10 dni. tt 031/229-857 14177
Prodam BIKCA simentalca 100 kg in TE-LIČKO simentalko 130 kg. tt 51-81-382
Prodam PR*AŠIČE za zakol, tt 233-23-29
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tt 041/724-144 14198
Prodam tri tedne staro TELIČKO simentalko. tt 51-41-149 14201
Prodam TELIČKO simentalko, rodovniško, cena po dogovoru, tt 51-46-958
14212
Prodam ČB BIKCA starega en teden, tt 25-11-007 14213
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. tt 041/390-449 14216
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. tt 051/209-810 14225
Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, cialni regionalni IV program GORENJSKE TELEVIZIJE
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Vos diw VIDEOSTRANI In vsak večer GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tednu oddajamo zanimiv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program
Snemamo v TV studiu, v Vaši občini, v Vaši KS aH celo pri Vas doma
telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK:
e-mail: INTERNET: http:/
04 / 233 11 59 04 I 233 11 55 04 / 233 11 56 04 • 232 45 50 04/23312 31
Zato nas pokličite in naročite t
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM"
Naš DIGITALNI.STUDIO zmore vse lit
Nasll nas boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija, Nikole T»ele2, p.p. 181, 4001 KRANJ
OSMRTNICA
Umrla je naša draga mama
ALOJZIJA CENTA
iz Stražišča pri Kranju
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 19. novembra 2003, ob 15. uri na stražiškem pokopališču v Zgornjih Bitnjah.
Hčere Majda, Cirila in Leja z družinami
19
Torek, 18. novembra 2003
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g glas si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
Rodio Tri9lov
®
Prri glo/ Gorenj/kc®- Prvi gla/ek Gorenj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5- Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Dve telički simentalki, stari deset dni. prodam.,« 040/667-098 14227
Prodam jalovo TELICO simentalko staro dve leti. It 031/361-219 14228
Prodam PAŠNEGA BIKCA simentalca, težkega 250 kg ali TELICO 200 kg. V 533
88 92 14232
Prodam KRAVO za nadaljno rejo, krmljeno z domačo krmo ali zbiram naročila za meso. V 2571 237_14236
Prodam čb TELIČKO staro 10 dni. Tt 25 22 628 14238
Ugodno prodam KMEČKO KOBILO ali menjam za žrebca. tt 041/208-729 14242
Prodam BIKCA starega 3 tedne. It 031/865-137 14243
Prodam TELIČKO simentalko staro 3 tedne, primerno za nadaljno rejo ali menjam za bikca. Tt 25 91 294 14244
Prodam 7 dni starega bikca frizijca, cena 370 SIT/kg. V 031/533-831 14247
Prodam 3 mesece staro TELIČKO belgij-ko in ajdovo moko. Tt 25 21-499 14259
ŽIVALI KUPIM
Kupim brejo TELICO RH simentalko ali ČB, A ali AP kontrola. It 070/201-390
14183
Kupim BIKCA simentalca, starega en teden. V 25-71-261 14207
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. tt 5141-277 14250
ZAHVALA
V 67. letu starosti je odšel h Gospodu dragi mož in oče
MAKS KRŽIŠNIK
Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z njim v težkih trenutkih njegove bolezni, še posebej osebnemu zdravniku g. Andreju Šubicu in domačemu župniku g. Jožetu Miklavčiču. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nama izrazili sožalje, se pokojnega moža in očeta spomnili v molitvi ter prispevali cvetje, sveče in darove za Cerkev. Hvala družinam Debeljak, Gartner in Trdin za vso pomoč in podporo. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji zemeljski poti. ter duhovnikom g. Jožetu Miklavčiču, g. Igorju Stepanu in g. Andreju Pozniču za darovano sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred.
Žena Helena in sin Štefan Škofja Loka, 13. novembra 2003
V SLOVO
Kako držim naj dušo, da se ne dotakne tvoje? In kako čez tebe povzdignem naj med druge jo stvari/
Ah, spravil bi jo rad nekje v temi pri nečem izgubljenem zunaj sebe, na kraju, ki se ne zamaje, če globina tvoja kdaj zavalovi....
(Rilke)
PETRI
Z nevidnimi nitmi ostajamo najtesneje povezani.
VSI TVOJI
		ZAHVALA
Veselje je kratkega veka, kot kaplja rose, ko se nasmehne že umre.		
		Ob boleči izgubi naše drage
	hUBrAi   <• - jim	ŠTEFKE PRISTOV 1940 - 2003
		se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na prerano zadnjo pot. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
		VSI NJENI
ZAHVALA
Kadar mati umre, umre prekmalu,
pa čeprav je doživela visoka leta.
V 98. letu nas je tiho zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta, tašča, svakinja in sestrična
IVANA ŠTULAR
roj. Sušnik p
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste našo mamo imeli radi in se v tako velikem številu poslovili od nje. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše v njen spomin. Se posebej smo hvaležni družinama Muhi in Studen, ki sta nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvalo smo dolžni tudi zdravnikom dežurne ambulante Kranj, kirurgom Splošne bolnišnice Jesenice, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik in Onkološkega inštituta ter njeni osebni zdravnici dr. Kernovi. Hvala tudi g. župniku Francu Godcu za besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Klas iz Predoselj za zapete žalostinke in pogrebni službi Komunale Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Ivica, sinovi Janko, Franci in Bruno z družinami ter drugi sorodniki
V SPOMIN
Minili sta dve žalostni leti, od kar je za vedno odšel moj dragi mož
ZDENKO MOTEL
Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate in ste ga imeli radi.
Žena Dana, hčerka Zdenka in sin Bojan z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
METKE TOMAZIN
rojene Podrekar
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma v Tržiču in bolnišnice na Jesenicah, kakor tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano žalostinko, sodelavcem tovarne Tokos in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Hči Andreja z možem Ladom, sin Marko z ženo Anito, sinova Leon in Renato ter vnuki Katja, Anja, Saša in Luka Tržič, november 2003
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, tete in svakinje
MARJANCE KERŽIČ
roj. Rihtaršič, iz Kranja
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, g. župniku za opravljeni obred, pogrebni službi, pevcem in ostalim. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
VSI NJENI
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil
VIKTOR POGAČNIK
krojaški mojster v pokoju iz Podnarta
Od njega se bomo poslovili v sredo, dne 19. novembra 2003, v Otočah ob 15. uri. Do pogreba bo ležal na Ovsišah, od koder ga bomo v Otoče pospremili ob 14.30 uri.
Žalujoči njegovi: Marija, Anton, Jožef, Milan, Ivan, Vinko ter ostalo sorodstvo Radovljica, Posavec, Podnart, Zaloše, dne 16. novembra 2003
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in brat
ANTON BERTONCELJ
Iz Železnikov
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Domela za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tudi Zvezi borcev, govorniku ter Krajevni skupnosti, ki so pripomogli k dostojnemu slovesu pokojnika.
Zahvala gre tudi dr. Branku Koširju za pomoč v težkih trenutkih.
VSI NJEGOVI
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
od 3 "C	' ' */ \<* od 2 C	od 2 "C
do 8 "C	do 10 °C	do 11 "C
Danes, v torek, bo sprva še pretežno oblačno, a se bo nato postopno delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 4, najvišje dnevne pa od 5 do 9 stopinj C. Jutri, v sredo in četrtek bo precej jasno. Zjutraj in del popoldneva se bo po dolinah in nižinah zadrževala megla ali nizka oblačnost. V četrtek popoldne bo spet zapihal jugoza-hodnik, zato bo nekaj več oblakov.
W _
Škofjeloška obvoznica do leta 2007
Obvoznica je prioriteta, vendar ne gre pozabiti na slabe povezave v Poljanski dolini in predor pod Kladjami. Gospodarstvo ne vlaga zaradi neurejenih povezav.
Gorenja vas - Župani štirih občin, Škofje Loke, Žirov, Cerkna in Gorenje vasi - Poljan, so na okroglo mizo povabili tudi ministra Jakoba Presečnika. "Neurejena prometnica Ljubljana -Škofja Loka - Poljanska dolina - severna Primorska, nas je prisilila, da skupaj ustvarimo pritisk na državo," je v uvodu poudaril Igor Draksler.
Prioreta te povezave je prav gotovo škofjeloška obvoznica, saj zaradi nedostopnosti izumira gospodarstvo (delovnih mest je v Poljanski dolini za 60 odstotkov manj kot pred leti). Rešitev iniciativni odbor vidi v čim hi-
trejšem začetku gradnje, saj se sedaj po Spodnjem trgu in Poljanski ulici v Škofji Loki vozi kot v srednjem veku. Zaradi neurejene povezave v odboru ugotavljajo, da je Poljanska dolina za nove investitorje naložbeno
Saj ni res, pa vendarle je
Po štirih letih spet slovenska knjižna izdaja Guinnessove knjige rekordov. V njej je doslej svoje mesto našlo tudi 10 slovenskih rekorderjev.
Ljubljana - Idejo za knjigo, v kateri bi bili zapisani vsi rekordi, je v letih po drugi svetovni vojni dal takratni direktor znamenite tovarne piva Guinness, ko so se za nekim omizjem prepirali, katera ptica v Evropi najhitreje leti. Prva Guinnessova knjiga rekordov je tako izšla leta 1955. Ena najbolj branih knjig na svetu vseh časov, menda je takoj Za Svetim pismom in Koranom, ki bo tako čez dve leti praznovala že 50 let, je bila doslej prevedena v 37 jezikov, prodana pa v več kot 100 milijonih izvodov. Prvi slovenski prevodi so pred leti izhajali pri založbi Mladinska knjiga, štiri leta od zadnje knjige pa je pred nami aktualna izdaja za leto 2004, licenco za izdajanje pri nas pa je prevzela Založba Učila iz Tržiča. Knjiga vse od izida med ljudmi vzbuja tekmovalnost, lov za rekordi, biti v nečem prvi na svetu. V zadnjem desetletju smo se v tekmo vključili tudi Slovenci, ki smo doslej bili desetkrat zapisani kot rekorderji. Zadnja je bila letos pomladi vpisana Benka Pulko, popotnica, ki je sama na motorju v petih letih in pol prepotovala ves svet. "Ko sem se podala na pot okrog sveta, je bil moj namen, da se v Guinnessovo knjigo rekordov vpišem kot prvi člo-
GLASOV JEZ
Občina delniška družba
Kranj - V mestni občini Kranj so prejšnji teden dobili pošto iz centra za socialno delo (ki domuje v traktu občinske hiše!) s precej nenavadnim naslovom, namreč: Mestna občina d.d., PE Kranj, Jenkova ul. 2, 4000 Kranj. Motiti seje človeško, kdor dela, se tudi (z)moti, skratka, se pač zgodi. Center ni zagrešil nič življenjsko usodnega. Lahko ga celo pohvalimo kot jasnovidca. Mestni svetnik Alojz Potočnik je ravno na zadnji seji govoril o veliki finančni nesamostoj-nosti občine, ki ji proračunsko porabo večidel dirigira država. Ne-samostojnost je celo hujša od občin v Evropski uniji, je izračunal in občini svetoval proračunski premik k trgu in zasebnemu sektorju. Pa ne. da 00 občina res postala delniška družba?
vek, ki je na motorju samostojno in neprekinjeno prepotoval vseh sedem celin," je ob
predstavitvi knjige povedala Pulkova. Prepotovala je 180.016 kilometrov, obiskala 69 držav in sedem celin. Poleg tega njena avantura velja tudi za doslej najdaljše potovanje ženske z motornim kolesom, hkrati pa je tudi kot prva ženska sama na motorju potovala skozi Saudsko Arabijo. Tokratni prevod je izbor najzanimivejših rekordov z različnih področij človekovega bivanja, na skoraj tristo straneh slikovno bogate in lično oblikovane knjige pa najdemo več kot 3500 rekordov.
Igor Kavčič
nezanimiva, saj niso izpolnjeni osnovni pogoji za nemoten dostop tovornega prometa, prevoz tovornjakov priklopnikov pa je zaradi nevzdržnih prometnih razmer skozi Škofjo Loko pre-
povedan. Obvoza na tem območju ni.
"Na ministrstvu vemo, da je povezava Cerkno - Škofja Loka - Ljubljana ena od pomembnejših transportnih poti, kjer pa ne
bo potekala avtocesta. Postopki za škofjeloško obvoznico tečejo, lani smo podpisali protokol o izgradnji, čaka pa nas zahtevna finančna konstrukcija v vrednosti 4,6 milijarde tolarjev," je po-
vedal minister Jakob Preseč-
nik. Tako kot za avtoceste tudi za državno cestno mrežo potrebujemo nacionalni program, je nadaljeval Presečnik in poudaril, da bo ta obvoznica prav gotovo pri vrhu nujnosti izvedbe.
Vili Žavrlan iz Direkcije RS za ceste se zaveda slabih povezav na tem območju, a hkrati ugotavlja, da ima DRSC premalo denarja za investicijsko vzdrževanje. Idejni projekt in lokacijski načrt za škofjeloško obvoznico sta že izdelana. "Tu bo najzahtevnejši projekt izvedba 90Q-metrskega predora. Do leta 2007 bi na obvoznici lahko končali z deli," pravi Žavrlan. Postavljen datum za izgradnjo obvoznice je bil eden od zaključkov omizja. Sprejeli so še sklep o vključitvi avtocestnega priključka Jeprca - Povodje v nacionalni program, za hitro izvedbo rekonstrukcije ceste Hotavlje - Trebija in gore nje vaške obvoznice ter izgradnjo predora pod Kladjami do leta 2012.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Gorenjci bomo še smučali
Tradicionalni kranjski zimsko športni sejem je minuli konec tedna obiskalo okoli štiri tisoč štiristo ljubiteljev zimskih športov, ki so povpraševali tako po stari kot novi opremi in smučarskih kartah.
Kranj - Sneg je to jesen že napovedal bližnjo zimo, zimski utrip pa je bilo konec tega tedna čutiti tudi na 29. zimsko športnem sejmu, ki so ga tudi tokrat organizirali člani Združenja učiteljev smučanja Kranj. Prav kranjsko združenje je eno najmočnejših v Sloveniji, saj šteje kar 250 učiteljev smučanja, letos pa mineva že štirideset let od ustanovitve. In čeprav organizacija sejma ni edina dejavnost združenja, so bili minule dni še kako zadovoljni, saj je sejem na novi lokaciji v bivšem vrtnar-
Gorenjski novorojenčki
Gorenjci smo v minulem tednu dobili 30 novih prebivalcev, med njimi enako število deklic kot dečkov.
V Kranju je prvič zajokalo 19 novorojenčkov, med njimi 10 dečkov in 9 deklic. Najtežji deček je tehtal 4.520, najlažja deklica pa 2.920 gramov.
Na Jesenicah se je rodilo 11 novorojenčkov, med njimi 5 dečkov in 6 deklic. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.940 gramov, najlažja pa drobcena deklica, ki ji je tehtnica po rojstvu pokazala 1.750 gramov.
skem centru Trenča obiskalo okoli štiristo ljubiteljev smučanja več kot lani, ko so jih našteli blizu štiri tisoč.
"Gotovo bi bilo obiskovalcev še več, če ne bi bila ravno "nogometna" sobota, vendar smo kljub temu zadovoljni. V prodajo smo prejeli več kot tisoč šest-sto parov smuči, okoli tisoč petsto parov čevljev, več kot tisoč kosov oblačil, več kot petsto drsalk in nekaj več kot dvesto parov tekaških smuči. Blizu osemdeset odstotkov opreme je zamenjalo lastnike, s prodajo pa so bili zadovoljni tudi trgovci z novo opremo," je po sejmu povedal član upravnega odbora Brane Miklavčič in pozval vse, ki še niso prišli po denar ali ne-
LOTO
Rezultati 46 kroga igre na srečo 16. novembra 2003
Izžrebane številke: 14, 16, 17, 19, 25, 26, 27 in dodatna 20
Izžrebana LOTKO številka je: 331548
V 47. krogu za sedmico 160.000.000 SIT
Dobitek Lotko predvidoma 60.000.000 SIT
Nakup rabljene smučarske opreme je dobrodošel zlasti za najmlajše, ki jo vsako leto prerasejo.
prodano opremo, da imajo za to priložnost še naslednji torek, 25. novembra, med 16. in 17. uro. Gorenjski ljubitelji smučanja pa bodo priložnost zamenjati ali
kupiti smučarsko opremo imeli ta konec tedna v Tržiču, naslednji konec tedna pa v Škofji Loki. Vilma Stanovnik,
foto: Gorazd Kavčič
* 97,3 mh,
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA IMA GORENJSKEM j