ID PRIMORSKI DNEVNIK T GLASILO OSVOROnn ne iiL^AStev- 3» (1727) |S£ . plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Kakšne so perspektive bodočega napadalca FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, petek 16. februarja 1951 Ali bo policija tudi za iskanje sinočnjih atentatorjev potrebovala več kot eno leto časa in jih končno ne bo našla, predpostavljajoč najbrž, da so atentati pozabljeni ? mier , doSVet0Vni 'ii Usi «rn zasluzeno usodo kine trutoH l’ da s0 ****«-v Vnosih med h'°. ^ne,Zysledn° ^kopane. sto dokazuje na-** Vi ~ni Stelji _ kot >arri VietZrn* vedno P°d vti-fc)e tnJi UsPehov Hitler- l<^:jiPlom^e in PO-* napain ( V0]n0’ pritiska n se. kifub svežemu ne^ «0na nJe3ov sramotni ** bi n^iTrejo zdržati, da ^todalnih ll1 u^nkovitost tu<,i v da- Pač Zsstf ln gospodarski na-traia sl{^„ Proti Jugoslaviji sl* Prati **} jZ!?6 tTi leta- V na- Wpra^aft(na bi in skrbno divanu j1 %ucid.enti o mejah, nimajo n koncentracije čet ?re'i!i amau C^3’ da bi pre-v'* „ socializma v islama * *# tem ’ emueč gredo tu-njem rianpt bi z ustvaria-^IriliT p' m Balkanu Kbitni nanJsT teren Za mo~ j"® PmJcSa vek ,C°\ p že sta' ^ tud,- _ k nap-d-ticiv. ta-^ujeio ?pada‘ci iz ZSSR Da’ fci 0t mPndalce fiste-S suojJ!? izbra!* za Predat nJ-f?. uamda. Nešteto- luMslaidj:ljaio vsak dan• da ** in d(73a °draZa svoje so-e-"toižru,-, se Pripravi'a da bi "tunine e?° ZSSR Podobne ’Uln° laži dobro preraču-kjiba M??.niso izključna iz-krat7 kve- N°j napravi, T«f60 10 - M 2, ' zgodovinsko vzpo- S*t od Pnclsticne akcije, zali CSR 7* fQda na Ostrijo !& ^Oii ZCSVa ,an'a Polj-! ’ bitiJ ’r Nlz°zemske, Dan-* Ug'0slavije, invazi- (,Gcis^čm e ^*> ie bil glavni <^rTr:% nekakino t?°a vntnp ogromnega nem-» Nti' 9a s*7‘°ia — ki je u% J najmočnejši na vsem h^^nih i s^rani omenjenih $T2 n neprimerno šib-rJ\in državic. Redno h?niUrn ,rn natxtdom bili " IkteJ!1 _ incidenti na me- C3oPfl?a. le začelo hnj-!o' b; s-oelseve propagan- tr1 ’leriari!i0n^nc' vse kcnia-fj1 i>ojn ^nim vdorom čet k^k izpovedi. Da bi bil V^a i-Ch5i’, so za zaČP-K Prazno mi vedel jo ali V ^bod ‘t„ZgSdaj z^raj. I fj ol) ^ TCrti»/+JJ in . rta Kore H je bil pjZa[anju tr‘ga na’ ’ » nedlf a j zjii- j fca 30 25 junija 1950. tn^slriv Ijj^p Prot i socialistični tii0, °Donn.Pa je klasičen pri--T^i. Vzh^:a hitlerjevskih tonov blok šteje 30(1 -«jn ^>° drugi stra-Wt1S miliil!1:i,lr,a Jugoslavi-"e, ^ belcog ”°u Prebivalcev. H k irlm.di vodiuafisH’ tako da' in staro, žensko in moško, vse živo bi se dvignilo kot v Prejšnji vojni proti fašizmu na noge za obrambo svoje svobode in neodvisnosti. Niicdar več v suženjstvo — to je geslo vsakega Jugoslovana. Napadalna kasta ZSSR si je postavila za nalogo osvojiti ves svet. Oni ne grozijo z napadom samo Jugoslaviji. Napad na FLRJ ne bi mogel predstavljati izolirano vojno, ker je vsem ostalim v svetu jasno, da bi takšen napad na Jugoslavijo pomenil začetek splošnega pohoda na ZSSR A tedaj bi se v fronti proti napadalcu znašle znova vse tiste sile, vsi tisti narodi in države, ki so v pretekli svetovni vojni sestavljali protihitlerjevsko koalicijo. Vse napredne sile in vsa napredna gibanja so nasprotniki nove vojne, a začetek napada ZSSR bi odprl oči tudi zadnjemu človeku, ki je danes mogoče še zaveden z lažno propagando o miroljubnosti vzhodnih napadalcev. Toda vprašati se je treba in dobro razmisliti, ali bi se za imperialistične interese ZSSR hoteli boriti narodi Poljske, C Sr, Romunije, Bolgarije, Madžarske, katenh voditelji so prodali interese svojih držav interesom birokratske kaste v ZSSR. Na lo ni težko odgovoriti. Spomniti se je treba le, kako so se pokazali v pretekli vojni ne ruski narodi čeprav tista vojna za ZSSR ni imela napadalni in imperialistični značaj, temveč obrambni značaj. Sliko o tem nam nudi povojno genocidno uničevanje celotnih narodov na Krimu zaradi — pasivnosti v drugi svetovni vojni. Izgledi napadalca so slabi kljub njegovi začasni relativni premoči v oborožitvi, ki jo je dosegel s povečanjem proizvodnje orožja od 1945 pa do danes, ko so vse druge države sveta spremenile oboroževalno industrijo v mirnodobsko. Če pa se bo napadalec le drznil začeti z napadom, bo končal s sramotnim porazom, ker ga bodo ostali svobodoljubni, na. rodi, ki se bodo borili za pravično stvar, brez dvoma premagali. Nov napadalec bi bil deležen strašnega sovraštva sto in sto milijonov ljudi. On to ve in bo prav zaradi tega dobro pomislil prej kot se bo odločil za napad. Ce pa bo kljub temu z napadom začel, bo napad pomenil njegov pogin. »IZJAVE IN DOKUMENTI” V. IHagnanlja In A. Cucchija Tako se »lasi naslov 46 sirarni dolge brošure, v kateri so navedeni vzroki njunega izstopa iz KP Italije To bi bilo najlaže, toda politično življenje ni samo obveza pred samim seboj, temveč javna dolžnost*. Nato omenja Ma- BOLOGNA, 15. — Jutri bo izšla 46 strani dolga brošura, ki sta jo pod naslovom «Izjave in dokumenti« napisala bivša kominformovska poslanca v rimskem parlamentu Valdo Magnani irj Aldo Cucchi. Brošura je razdeljena na sledeče dele: uvod, kronika rimskih dogodkov, govor Valda Magnanija na VII. kongresu federacije v Reggio Emilia, pisma o stavkah, sklepi o izključitvi obeh, pripombe o poteku kongresa KP za pokrajino Reggio, ugotovitve Cucchija. zastraševanje kot sredstvo politike KPI, metode KPI v ANPI, poročilo ANPI, dokumenti o odgovoru ANPI, proglas tovarišem partizanom in delavcem ter intervju z dopisnikom ANSA. Na koncu je v brošuri rečeno, da bo v kratkem izšla nova brošura pod naslovom: «Zakaj sva vstopila in zakaj sva izstopila iz KPlu. V uvodu pravi Valdo Magnani med drugim: «Lahko bi se kot mnogi drugi tovariši zaprl počasi v privatno življenje in pustil drugim naloge, ki so bile moje. gnani, kako mu je bilo nemogoče na kongresu razpravljati ter je zato sklenil izstopiti iz stranke, kajti niti njegov govor, niti dnevni red nis0 bili dani v vednost kongresnikom. O zadevi • se med voditelji ni več govorilo irj odpotoval je v Rim, kjer je sklenil podati ostavko in prekiniti vsak odnos s KPI. Dalje poudarja, da je vprašanje procedure in oblike, v kateri je prišlo do krize, postranskega pomena. Tisto, o čemer je treba razpravljati, je vprašanje, ki sta ga oba poslanca postavila, kajti to vprašanje ne občutita samo Cucchi in Magnani temveč številni drugi člani KPI. V govoru, ki ga je imel Magnani na pokrajinskem kongresu v Reggio Emilia je med drugim rečeno: «Med tovariši je v precejšnji meri razširjeno I naši partiji in spada med tiste stvari, o katerih se samo govori. Kampanja za mir naj bi bila le r.eke vrste krinka. Misli se, da v sedanji fazi borbe lahko revolucija zmaga samo z bajoneft armade, ki bi prekoračila n-.še meje. Dobro vem, da ti tovariši mislijo na Rdečo armado ali pa na vojske ljudskih demokracij, ki naj bi ustvarile pogoje za obstoj in delovanje — spričo ameriškega imperializma — kolonial. nim narodom in zatiranemu delavskemu razredu kapitalističnih držav, da bi bila njihova borba zmagovita. Toda kaj naj predstavlja to? Vojna se smatra za neizbežno in to je velika napaka, ki prejudicira bor. ho za mir. Podcenjujejo se sile irj sposobnost italijanskega delavskega razreda in tako. se čaka le na sile od zunaj, ki naj bi položaj rešile. In to je druga napaka. Nemogoče je zamisliti si danes zmago delavstva brez delova mnenje, da revolucija lahko I nja, ki ga v mednarodnem ob-napreduje samo s pomočjo vojne. In treba je povedati, da je to mnenje precej tolerirano v segu vrši ZSSR proti kapitalističnemu imperializmu irj torej pomoč delavskega razreda Qq; fr* od 'o 'žen sil? dr-so aogro- kd0 te.Jhajh„e države. To-spri* abko dejansko Wc° takšnega odno- 3°ča tn . - Je ni vse. Siič. iz*iva SSu S gvie, % 0aUauolnc,Aente Preko na svojih mejah in koncentra- '»th? ta nar.1T1*00"0> a kot %u0k«cžj„ Priprave Podobno, iin Se, Urarske, .* uuije, Albanije St fiffe A >> • r n^l‘ nnPada TS'’ **" SSbe**o nr„"<,Ju‘’o»la' S? s s°i £j* Siub*ih T0dOv i” Si J“l n« ‘Vetu. ^iZ reb‘infm knili niti KOREJSKA FRONTA, 15. — Prejšnjo noj so kitajske sile izvedle tri silovite napade proti silam OZN pri Vonju na srednjem bojišču. Boji so trajali vso noč. Proti jutru so bi-le zavezniške Čete še vedno v mestu, sovražnik pa je skušal Prerezati cesto, kj na zahodu veže Vonju -L Joju in cesto, ki j}a jugovzhodu veže Vonju s Cečonom. Nocoj poročajo, da je kolobi ki k' ie prišla na pomoč “,,“ljtll|ro francoskim in ameriškim silam v CIpjongu, uspelo prekoračiti kitajske linije in razbiti obroč. Pri napadu te kolone na kitajske položaje, so se Kitajci naglo umaknili in Cipjon/ Pr°U V6ierU PriŠIa V o/qenfh"(dne? 1501‘8«U južno °d Seula izvajajo Kitajci na vsej fronti napade in poizkuša-jo prekoračiti reko Han Poizkusi pa sc. pili odbiti. Poročilo armade javlja, da so Kitajci včeraj zgubili 10.993 mož. Poročilo severnokorejske voj. ske pa pravi, da severnokorejske vojske s sodelovanjem kitajskih »prostovoljcev* nada-Bujejo napredovanje ^ na vsej fronti, (Poročilo pravi* dalje, da Je bilo napredovanje sil OZN zaustavljeno in da so severno, korejske in kitajske čete prešle v ofenzivo son-Vonju. Poveljstvo Združenih narodov je poslalo Mednarodnemu rdečemu križu v Ženevi dokumente 80.000 severnokorejskih vojakov, ki so jih zajeli v zadnjih mesecih. S tem so v Ženevi prejeli podatke od 115.000 ujetnikov. Ob prvi obletnici kitajsko-sovjetske pogodbe je namestnik zunanjega ministra Vu Hsju Cuan med drugim izjavil, da je «zavezništvo med močno Sovjetsko zvezo in močno Kitajsko nepremagljivo* in da bo »zajamčilo končno zmago nad imperialisti*. Glede Koreje je izjavil: »Korejska ljudska vojaka in oddelki kitajskih prostovoljcev bodo še nadalje prizadejali poraze ameriškim četam in četam vseh onih držav ki odklanjajo mimo rešitev korejskega spora.* Dejstvo, da 48 ur po začetku nove kitajske ofenzive na Koreji ki ta jak! zunanji minister v svojem članku poveličeval kitajako-s- vj-efs/ko solidarnost ni ostalo v Waehlngto-nu neopaženo in ga tolmačijo DusHU™1' n<“sPremenjcne nepo- SS^Snč"**' ««« Govoril je nato o nevarnosti sovjetskih podmornic in se je vprašal, ah so britanske sile dovolj močne, da se postavijo proti tej nevarnosti. Kritiziral je vo(jnegB ministra Shintvella im je dejal, da jt .-edanja oborožitveni načrt praktično tret. ja verzija vladnega programa. Churchill je na/to ugotovil, da je vlada javila nacionalizacijo jeklarske industrije takoj nato, ko je od opozicije dosegla solidarnost o oborožitvenem programu. Dejal je, da sta vladni ukrep o jeklu in negotovost glede dmeVa prihodnjih volitev ustvarila obsojanja vreden položaj, ki ni prav nič ugoden za rešitev vprašanj obrambe in zunanje politike. Pri tem je izjavil, da je to neposredna in osebna odgovornost ministrskega predsednika, Zakladna minister Geitskell je govoril o položaju preskrbe surovinami, posebno z žvepleno kislino, bombažem in neželeznimi kovinami. Dejal je, dia je položaj resen in da zelo štoodj industriji. Javil je, da namerava vlada leta 1950-51 upa. rabiti razen ene milijarde in 300 milijonov funtov šterlingov za vojaške izdlaitke še 140 milijonov za pripravo strateških re. zerv. Poudaril je, da bodo vo-jašk; izdatki povzročili znatno znižanje življenjske ravni prebivalstva, ki pa bQ manj resno kakor med vojno in takoj po vojni. Poudaril je Še, da bo vla. dh podvzela potrebne ukrepe nadzorstvo, tako pri proizvodnji kakor pri potrošnji. Gatskell je nato izjavil, da se bodo stroški obrambe zvišali od 16 funtov šterlingov na osebo na 36 funtov šterlingov v letu 1953-84 Govoril je nato minister za delo Aneurirj Bevan, ki je med drugim podai kratko izjavo o morebitnem napadu na Jugo slavijo. «Vlada», je dejal Bevan. «se zaveda grožnje, ki zaradi povečanih oboroženih sil sovjetskih satelitov visi nad Jugoslavijo in ki se je povečala zaradi sovražne propagande Sovjetske zveze iri njenih satelitov. Vsaka grožnja proti Jugoslovanom, ki so imeli junaško vlogo v odporu proti hitlerjevskemu napadu, naravno zanima tudi britansko vlado, in mi smo v stiku z ostalimi vladami glede tega. Prepričan sem, da zbornica ne Pričakuje, da bo povedal kaj več v tem trenutku* (ploskanje). Bevan je nato dejal, da je ena od šibkosti sovjetskega vo. jaškega napora omejenost njene industrijske podlage. Dejal je, da je po vojni Sovjetska zveza ustvarila ogromr.o voiaško silo, da na so za to silo pomanjkljivi tehnični temelji. Nato ie Bevan izjavil da se * strinja s Churchillom, češ večji kakor napor katere koli druge države sveta sorazmerno z velikostjo. Ugotovil je na. to, da bo prenagli preobrat mo-demega industrijskega aparata za vojne p orave povzročil val sovraštva 5?i'histerrzma, ki ga bo pozneje zelo težko zaustaviti. Po razpravi so glasovali o resoluciji opozicije, ki je biia za. vrnjena s 308 glasovi proti 287. Vlada jg torej dobila 21 glasov večine, čeprav znaša teoretična večina vlade 6-9 glasov. Zvedelo se je, da je od 9 liberalnih poslancev glasovalo 8 za vlado. 10.000 mož policije v Zahodni Nemčiji BONN, 15. — Zahodni nemški parlament je izglasoval zakon, ki pooblašča ustanovitev policije za obrambo meja. Policija bo imela avtomatično orožje in bo motorizirana ter bo štela 10.000 mož. Razvrščena bo približno 30 kun od meje in še posebno ob meji s sovjetskimi področjem;. Ostavka poljskega diplomata WASHINGTON, 15. — Državni departman javlja, da je trgovinski svetovalec poljskega poslaništva v Washingtonu Zygmund Litynski podal ostavko in zaprosil zavetišče vlado ZDA. Skupno z njim sta podala ostavko tudi dva nižja 'uradnika poslanjštva. ne _ _________ da bi samo atomska bomba od° vrnila Sovjetsko zvezo cd na-pada, in je dejal, da ima-jo tudi Rusi atomsko bombo in zato da Je strah pred to bombo na obeh straneh in ravno jz tega obojestranskega strahu bo lah ko na obeh straneh prevladal razum. Dalje Je Bevan dejal, da Je britanski napor za obrambo Kazenska ovadba profj Plevenu in Mochu PARIZ, 15. Bivša francoska ministra Vves Farge in Emmanuel Dastier De La Vi-gerie sta danes predložila državnemu pravdniku ovadbo proti francoskemu ministrskemu predsedniku Plevenu in ministru za obrambo Julesu Mochu, v kateri ju obtožujeta veleizdaje. V ovadbi izjavljata, da je francoska vlada sprejela in prispevala s svojo politiko k oborožitvi Nemčije in da so se ob navzočnosti omenjenih dveh ministrov sestavili taki načrti, ki kompromitirajo francosko varnost ter da so razširili in-formacije, kj se tičejo narodne obrambe. Ovadba poudarja nato, da nemška predaja v maju ’ 1945 ni napravila konec vojne med Francijo in Nemčijo, in zatrju. je, da sta oba ministra kriva: I. izdajstva, ker sta tuji sili sporočila tajnosti o narodni obrambi; 2. izvršila sta dejanja proti notranji obrambi države, tem da vzdržujeta stike z a-genti tuje sile, tako da škodujeta vojaškemu to diplomatskemu položaju Francije; 3. kot državljana vojBkujoče ae države sla oba ministra nudila nasprotni vojakujoči se državi možnost prednosti v primeru obnovitve sovražnosti, posebno s tem, da sta ji pomagala obnoviti njene vojaške silt. vseh držav. Mi smatramo, da je vodilni razred italijanskega delavskega gibanja italijanski delavski razred. To je element, ki uvršča italijansko delavsko gibanje v nacionalno vprašanje katero obstaja prav v trdit, vi, da lahko samo delavski razred kot vodilni razred izvede nacionalno enotnost in neodvisnost katera temelji lahko na njej. Na vprašanje: «Kakšen Je v sedanjem političnem položaju odnos med delavskim razredom in nacionalnim vprašanjem?* odgovarja Magnani: «Spomnimo se, da izhaja velika moč naše partije iz njene vključitve v narodno življenje po osvobodilni vojni. Tam so ideali našega delovanja: spojitev socialnih zahtev z zahtevami zatiranih razredov, neodvisnosti in svobode. Ta spoj uresničuje nacionalno enotnost delavstva, kar je aktivna vodilna sila italijanske zgodovine. K.aj predstavlja torej mnenje tistih tovarišev, ki mislijo, da je revolucija možna s pomočjo tujih bajonetov? To je politična napaka. Mi moramo torej izjaviti — da komunisti v primeru vojne ne smatrajo za svojo revolucijo invazijo našega ozemlja s strani tuje vojske pa naj ona prihaja s katpre koli strani ter d.a so za obrambo nacionalnega ozemlja. Ni da bi jaz smatral prehod meja možen s strani socialističnih armad. To je orientacija, ki iz takeg.a pričakovanja izhaja. Potem ko je Magnani dejal, da vidi v pristanku De Ga-sperijeve vlade na atlantski pakt dejanje naperjeno proti neodvisnosti Italije in sokriv-do z napadalno politiko zatiranja narodov, ki se vrši z vojno na Koreji, takole zaključuje; «Ceprav smo prepričani, da načela njihove doktrine ne bodo dovedla do napada s strani ZSSR, so komunisti za brambo nacionalnega ozemlja proti armadi s katere koli strani, če bi ta armada prekoračila meje in vdrla v državo, pri čemer priznavamo, da demokratična revolucija delav. skega razreda temelji na solidarnosti socialističnih sil sveta, na moči, na sposobnosti, na razvoju delavskega razreda, ki je edini sposoben v tem zgodovinskem razdobju uresničiti nacionalno enotnost. V pismu o ostavki piše Magnani med drugim: «KP se je oddaljila od koncepcije demokratične revolucije delavstva, kj priznava — v okviru mednarodne solidarnosti socialističnih sil nova pota delavskega razreda za uresničenje nacionalne enotnosti v enakopravnosti med narodi in praktično postopa tako kakor da bi revolucijo in socializem morala prinesti tuja armada*. V komentarju, ki nato sledi je rečeno: «V našem primeru ni niti sence resnice v obtožbah s katerimi nas napadajo. Lahko pozovemo odgovorne organe naj predložijo svoje ((dokumentacije*. Predložili bodo lahko samo laži. Mi bi bili izdajalci pred svojo lastno vestjo in pred delavstvom, če bi nadaljevali z odobravanjem in propagiranjem politike katero smatramo v določenih točkah za škodljivo za delavstvo in za mir. V načelni izjavi o borbi za socializem je rečeno: »Milijoni delavcev živijo v Italiji v težkih razmerah, brezposelnosti in bede. Ni dovolj, da se osianjamo na r.-jihovo u-pravičeno pripravljenost za borbo, da jih organiziramo ter pošiljamo slepo naprej v imenu mita: sovjetskega paradiža. Potrebna je svoboda in iskrenost razpravljanja, jasnost stališč! Treba se je vključiti v zgodovinski razvoj in nacional. no vprašanje lastne države. Potrebno je imeti zaupanje in sposobnost in zrelost italijanskega delavstva. Le tako je mogoče doseči koncentracijo socialističnih sil v Italiji,, ki naj bi doprinesla k miru in uresničila globoke preobrazbe strukture, česar pa buržoazna vlada ne more storiti. J Pripravljen odgovor ZOA1 glede konference štirih N L vV VORK, 15. — Svetovalec na ameriškem poslaništvu v Parizu in specialist za sovjetska vprašanja Charles Boh-len, Jci je -sedaj v Wash ing tonu, bo imenovan Za svetovalca državnega departmana. Dopisnik «New York Timesa* piše, da bo Charles Bohi en imel važno vlogo pri določanju ameriške politike do Sovjetske zveze. Omenjeni dopisnik piše dalje. da je imel Bohlen važno besedo tudi pri sestavi ameriškega odgovora Sovjetski zvez; glede konference štirih. Odgovor je baje sedaj že v cek-ti pripravljen in so njegovo vsebino sporočili v Pariz in London, kjer morajo tudi pripraviti podoben odigevor. Nota po. udarja, da pri morebitni konferenci je treba razpravljati Številna vprašanja. Ne bi smel; razpravljati sa-mo o oborožitvi Zahodne Nem*. čije, pač pa tudi o oborožitvi Vzhodne Nemčije, Sovjetske zvez e in njenih satelitov. ZDA hočejo razpravljati tud j 0 številnih vzrokih napetosti v Ev-ropi, ki jo je povzročila sovjetska politika. Konferenca štirih Pa naj n® hi biia konferenca sveta zunanjih ministrov v smislu potsdamskih dogovorov ker bi Sovjetska zveza onemogo. čila s svojim vetom razprlv-Jjande o vprašanjih, ki p- ne bi bi-la pogodu. V angleških obveščenih krosih izjavljajo, da bodo zahod. ne države predlagale, raj bi se sestanek namestnikov zunanjih ministrov začej 5. marca. Razprava o oborožitvi v rimskem parlamentu Danes bosta De Gasperi in Sforza poročala na seji vlade o razgovorih v S. Margheriti RIM, 15. — Danes se je v parlamentu nadaljevala razprava o Oborožitvi. Prvi je go. voril kominformist Gioliitti, ki je obsojal, čj se bo novo posojilo uporabilo za potrebe obrambe. Na koncu je govornik zanikal, da bi ge opozicija delavskega razreda proti politiki oborožitve izražala v sabotaži. Dejal je, dia se bo ta politika razvila v pozitivnem- smielu z zahtevo izvedbe onega načrta za gospodarsko sanacijo, ki usmerja vse proizvodne sile k miru. BEOGRAD, 15, — Danes je na obmejno postajo Djevdjelija prišel prvi grški vlak. Kakor je zna-noj Jf, bil železniški blagovni in potniški promet med Jugoslavijo in Grčijo vzpostavljen na podlagi pred kratkim sklenjenega sporazuma med obema vladama. Nato Je govoril demokristjan Carron, ki je dejal, da ob. staja razkol med Vzhodom in Zahodom in da pripada Italiji mesto v zahodnem bloku. Med njegovim govorom so ga poslanci opozicije pogostoma pre. kanili. Poslanec Mievi-lle (MSI) je izjavil, da je njegov® stranka za oborožitev, čeprav je proti vladi. Pripomnil pa je, da je atlantski palet doživel poraz, in je pri tem navedel nekatere izjave Eisenhovverja. Izrekel se je proti skupni vojaki in za narodne vojske, ki naj jih vodijo domači poveljniki. Izrazil je upanje, da bodo zneake, ki so določeni za vojno * proizvodnjo, uporabili v Italiji z naročili italijanski industriji. Zahteval Je tudi, r.aj vlada zagotovi, da ne bodo italijanskih čat nikoli uporabili iz.ven Italije. Saragatovec Preti je polemiziral z Lombardijem in izjavil, da nevtralnost ni mogoča. Pri tem je izrazil bojazen, da bi se v sedanjih pogojih revščine in brezposelnosti v primeru vojr.e ustanovila res močna no-tranja fronta in zato bi morala vlada svojo politiko dra-gač.e voditi. Se predem je za. htevala dodatne izdatke za oboroževanje, bj morala spremeniti splošne linije svoje gospodarske in socialne politike. Po njegovem mner.ju bi mora. la vlada skupno s triletnim na. črtom za oboroževanje predlo, žiti tudi triletni ali petletni načrt za rešitev vprašanja brezposelnosti. Seja je bila na. to odložena na jutri. V senatu pa se je nadaljevala razprava o zakonu za vo. litve občinskih svetov. Jutri se bo sestal ministrski svet. De Gasperi in Sforza bo-sta poročala o italijansko-fran-coskih razgovorih, zakladni minister Pella Pa bo poročal o razgovorih z upravnikom Marshallovega načrta Fosterjem. Nocoj se je sestala skupina demotorisitjanskih senatorjev De Gasperi je govoril o italijan-skofrancoski konferenci. Seveda je omenij tudi Trst in pripomnil, da je bila v Santi Margheriti »potrjena obveza zaveznikov*. KOMENTARJI 0 RAZGOVORIH med ilalijanshimi in francoskimi predstavniki V Parizu se je začela konferenca za evropsko vojsko - Schuman obrazložil francosko stališče PARIZ, 15. — Ministrski predsednik Pleven In zunanji minister Schuman sta se vrnila v Pariz. V pariških krogih eyropskega sveta so z zanimanjem sledili francosko-italijar.-s k im razgovorom. Ves francoski tisk danes obširno piše o teh razgovorih in o zaključnem poročilu. «Aurore» piše, da francosko-italijanski odnosi niso bili nikoli tako prisrčni, «Figaro» pa pravi, da sta Pleven in De Gasperi ustanovila skupno francosko - italijansko fronto. Čeprav ni poročilo prav jasno, pravi list, se da to Sklepati iz De Gasperijevih in Pleverovih izjav. «Humanitč» pa piše o sestan ku med drugim: ((Sestanek v Santi Margheriti bi moral biti po namenih Plevena in De Ga. sperija sredstvo, ki naj utrdi njun osebni položaj v atlant- ski koaliciji in ki naj prjkaže francoskemu m italijanskemu ljudstvu, da sta njihova ministrska predsednika zmožna voditi neodvisno politiko. Toda narodi niso tako naivni, kakor se misli*. Tudi ameriški in angleški tisk komentira delo konference «New York Times* piše, da bo utrditev francosko-italijanskih vezi morda prvi korak za sporazum treh, kjer bo Nemčija imela važno vlogo v enotni Ev. ropi, V Bonr.u pa izražajo upa-pjc,. ,da bo prišlo do francosko-italijansko-nemških razgovorov, in izjavljajo, da bi tesno gospo, darsko sodelovanje treh držav v okviru Schumanovega načrta omogočilo tem državam tesno sodelovanje tudi na političnem in vojaškem področju. Londonski «Times» pravi « tem v zvezi, da do sedaj ni bil0 Mac Arthur lahko odloča o Hrebračeiiju 30. vzporednika se Kako bo sestavljen Eisenhovverjev vrhovni štab PARIZ. 15. — Poveljnik vrhovnega štaba generala Eisen-hovverja general Gruenther je izjavil, da bo atlantski glavni štab imel sledečih pet oddelkov: 1. osebje; 2. informacije; 3. organizacija in vežbanje čet; 4. načrti in operacije: 5. intendenca za opremo in preskrbo. Število častnikov glavnega štaba bo znašalo okoli 200. Trumanova tiskovna konferenca da bodo poslali v Evropo VVASHINGTON, 15. — Na sestanku senatnih komisij za zunanje zadeve in za oborožene sile je minister za obrambo Marshall včeraj izjavil, da je prejel izrecno pooblastilo od predsednika, da razpravlja o višini suhozemskih sil, ki jih mislijo ZDA sedaj imeti v Evropi, Dejal je nato, da nameravajo ZDA poslati v Evropo štiri nove divizije. Sedaj imajo ZDA Evropi dvg diviziji suhozem-ske okupacijske vojske. Marshall je nato izjavil, da je obramba Evrope odvisna od podpore, ki ji jo bodo nudili Američani in njihovi zavezniki in od spretnosti, s katero bosta general Eisenhower in; njegov glavni štab izvedla svoje naloge. Pripomnil je nato, da je El-enhower v svojih zadnjih izjavah poudaril, da bodo ameriške sile predstavljale samo maj. ben dej predlagane atlantske vojske, ker bodo večino vojaštva dobavile države zahodne Evrope. Sorazmerno pa bo ameriški vojaški doprinos večji glede pomorskih in letalskih sil. Sorazmerno bo ameriški doprinos večji tudi pri proizvodnji vojaškega materiala, ker je industrijska zmogljivost ZDA največja od vseh držav atlantskega pakta. Marshall je nato izjavil, da je z nekaterih vidikov sedanji mednarodni položaj «mnogo bolj kočljiv in nevaren* kakor položaj pred drugo svetovno vojno. Na vprašanje senatorja Byr-da, alj ne bo oborožitev Zahodne Nemčije lahko povzročila vojno, je Marshall odgovoril; «Nič več kakor drugi ukrepi*. Na vprašanje nekega senatorja, ali ne bi bilo brezupno braniti Zahodno Evropo poti napadu, je Mashall izjavil: «Ne». Končno je Marshall izjavil, da bodo štiri divizije, ki jih bodo ZDA • Gen. Marshall izjavil, štiri ameriške divizije v Evropo štele 100-000 poslale mož. Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve je razdelil članom komisije prepis poročila o razmerju vojaških sil med Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti z ene strani ter ZDA in atlantskimi državami na drugi strani. Iz poročila izhaja, da imajo Sovjetska zveza in njeni sateliti sedaj pod orožjem nad 5 milijonov mož, ZDA in ostale države atlantskega pakta pa štirj milijone in pol. Poročilo pripominja, da ni mogoče točno računati sovjetskih rezerv, v atlantskih državah pa se te računajo na 2 milijona in 700 tisoč mož. V tem poročilu niso vštete vojaške sile LR Kitajske. VVASHINGTON, 15. — Na svoji tiskovni konferenci je Truman izjavil, da je vprašanje morebitnega prekoračenja 38. vzporednika vojaškega in strateškega značaja im da ima zaradi tega vrhovni poveljnik OZN polno oblast, da o tem odloča. Na vprašanje nekega novinarja je Truman nato izjavil, da bo politična stran teg® vprašanja lahko v bodoče predmet široke razprave. Ni pa hotel izreči svojega mnenja o tej politični strani in je odklonil komentar o vojaškem položaju na Koreji Popolnoma je odobril izjave generala Marshalla pred senatnima komisijama z® oborožene s«e to za zunanje zadeve, kjer je Marshall izjavil, da je proti omejitvi predsednikove oblasti ?-a Pošiljanje ameriških čet v Evropo. enotnega s ta Iliča med It?!Uo in Francijo glede vključitve Nemčije v zahodni obrambni sistem, na konferenci pa da so se o tem popolnoma sporazumeli. Pariški »Lo Monde* pa ome- n^a carinsko unijo ir; pravi: RIM, 15. — Ameriški državni podtajnik za evropska vprašanja George Perklns je včeraj prijel v Rim in je danes popoldne z letalom odpotoval v WashinJjton. e uspeh ni odgovarjal naporom voditeljev obeh držav, je to dokaz, da so v Italiji jn v Franciji specifični . interesi močnejši*. Glede Nemčije pra. vj list, da bi Italija, ki gleda Nemčijo z drugačnim očesom, hitreje pristala na njeno oborožitev. Dodaja pa, da so tozadevne sklepe odložili dp zaključka konference o evropski vojski in predvsem do zaključka konference štirih. Uradni predstavnik ameriškega državnega departmana je dpneg izjavil, da niso še prejeli uradnega sporočila o sklepih francosko-italijanske konference. Pripomnil pa je, da že r.a podlagi vesti tiska državni departman ugotavlja, »da sta se obe vladi sporazumeli o števil-niti in važnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav*. V Pari. zu se je danes začela konferenca za evropsko vojsko. Navzoči so predstavniki Francije, Italije, Zahodne Nemčije, Belgije in Luksemburga Opazovalce Pa so poslale Velika Britanija, Norveška, Danska. Portugalska, Nizozemska. ZDA in Kanada. Ob tej priliki je prišel v Pariz nemški častnik polk. Ulrich De Maiziere, proti kateremu je narodna zveza bivših deportirancev to internirancev organizirala protestno demonstracijo. Sejo je začel francoski zunanji minister Schuman, ki je v kratkem govoru dejal: «6e bi ta pobuda za ustanovitev evropske vojske nomenila nevar. nost ali zakasnitev za etlant-ko vojsko, bj jo mi opustili, ker nas nobena stvar ne more odvrniti od atlantske obrambe*. Schuman je nato ob azložjj ,le. drče točke: 1. francoska vlada vztraja na tem, da se ustvari enotna Evropa: načrt za ustanovitev evropske vojske temelji na isti podlagi kakor načrt za pool za premog in jeklo; 2. usmnpvitev evrop'ke vojske ne zakasnjuje oborožitve v okviru atlantskega pakta; 3 Evropa ne bo nastala kar naenkrat, pač pa v posameznih et-pah. Glede evropske vojske je izjavil, da je glavna misel tega načrta. naj bj evrooska vojska naddržavnega značaja prevzela mesto raznih državnih vojsk. Nato je Schuman fz'avi! da bo morala evropska vojska postati stalno orodje varnosti in evropske skupnosti. Voditi jo bo moral evropski komisar za ob. rambo. ki bo sodeloval z odborom ministrov pod nadzor-stvom evropske parlamentarne skupščine. Ta komisar bo imel nalogo zbirati, vaditi in organizirati evropske čete in njepova oblast naj bi bila zelo obsežna. Schuman je r.ato izjavil, da je bila zahodnonemška vlada povabljena kot enakopravna. Delegatom so razdelili francosko spomenico o ustanovitvi evropske vojske, Jutri bo prva delovna seja, to ji bo predsedoval francoski delegat v svetu namestnikov atlantskega pakta Alphand. Na predlog belgijskega zuna. njega ministra so izvolili fran coskega delegata za predsedni" ka konference za ves čas njenega trajanj«. Sklenili jo, de sej« tojng. NER ŠE NIKOLI NISO ZASLEDILI DOSEDANJIH NAPADALCEV ZOPET BOMBNI NAPAD na sedež Založništva tržaškega tiska Eno bombo so vrgli tudi pred palačo Zavezniške vojaške uprave - Ali bo vsaj sedaj policiji uspelo zaslediti zločince ? Včeraj zvečer malo pred enajsto uro je močna detonacija opozorila okolico poslopja Založništva tržaškega tiska na Ul. R. Manna 29. da se je vrsti terorističnih bombnih napadov pridružil nov napad, novo »junaštvo« nekih nočnih razbojniških fašistov. Za razliko od drugih napadov na isto poslopje tokrat bomba ni padla na dvorišče, kjer v prilično tesnem prostoru med zidovi navadno r.'i napravila posebne materialne škode in je bil0 le nekaj šip razbitih. Včeraj je bomba padla prav na rob strehe prizidane dvoranice. Poleg tega, da je že tam nekoliko razbila in je nekaj šip popokalo tudi na samem poslopju, pa s0 tokrat utrpeli močno škodo še vsi stanovalci nasprotne hiše. Vse šipe do drugega nadstropja so bile namreč zdrobljene, tako da je bil hodnik kar posut s Steklom. Takoj po dogodku je bilo na mestu več policijskih avtomobilov. med njimi tudi vojaške policije. Cez nekaj časa se je tjakaj pripeljal tudi gen. Ri-chardson in se zanimal za zločinski dogodek. Dasi ni bilo poškodb na osebah, je moral vendar intervenirati tudi rešilni avto, ki je neko žensko iz nasprotnih hiš odpeljal v bolnico zaradi živčnega pretresa. Skoraj istočasno — dve minuti pozneje — so drugi pripadniki gotovo iste zločinske skupine vrgli bombo pred vhod v Ljudski dom na Ulici Teatro Romano. Bomba je naredila v kamnu majhno luknjo, razbile pa so se šipe na vratih, na vratarjevi loži in drugod. Od tedaj, ko so istočasno padle bombe na našo tiskamo v Ul. Montecchi, na zgradbo ravnateljstva Založništva tržaškega tiska kot danes in na a-gencijo ATI oziroma na SNG, še ni prav dolgo. Vendar so fašistični zločinci smatrali, da je že prišel čas, ko se morajo spet pokazati. Napad so zopet izvedli proti tistim, katerih edinih se res bojijo. Bojijo se samo našega demokratičnega tiska in naših demokratičnih organizacij in si reveži utvarjajo, da nas bodo oplašili, da si ne bomo trpali pokazati vsakokrat s prstom nanje, bodisi pri njihovem zavajanju ljudstva -bodisi pri njihovih zločinih nad demokratičnimi institucijami. Mislijo, da bodo na ta način zamorili naš glas, toda to so prazni računi. (Kaj so zasledovali s tem, da so eno bombo vrgli tudi pro- ti sedežu ZVU? Mar so hoteli s tem nekako zabrisati sled za seboj? To je popolnoma nepotrebno, kajti zločinec, ki v Trstu lahko zažene bombo proti nam, prav lahko da ne goji simpatij do ZVU, naj si bo potem že navaden fašist ali kominformist). Kdo je zagnal bombo na Ulici R. Manna, se gotovo danes sprašujejo naši in drugi ljudje. Mi tega še ne vemo, niti ne moremo reči, ali bo vsaj tokrat policiji uspelo zaslediti krivce. Jasno pa je, da bi bili lahko vsi dosedanji atentatorji že davno pod ključem, če bi bilo na merodajnih mestih dovolj volje, da se ti zločinci polov e. Prav tako pa je gotovo, da bi se a-tentati nikakor ne mogli tolikokrat ponoviti, ako bi tisti, ki morajo skrbeti za jarmi red in mir. odstranili in zatrli vsa legla terorizma. Mi smo neštetokrat opozarjali na hujskače, na pretepače, na vsega sposobne Zločince, ki Se včasih pro-klamirajo za ((branilce miru«, drugič pa drugi za «branilce italijanstva Trsta«. Posebne razlike med temi terorističnimi zvrstmi — naj se že imenujejo fašisti ali kominformisti — ni; vsem je ostalo kot neizbrisno znamenje v dediščino tipično fašistično škvadristovstvo. Ni še potekel teden od neka- Delavci! Poslušajte danes ob 19.45 •Sindikalni pregleda na radiu Koper (val. 212,4). Govoril bo tov. Petronio o temi: »Delavske plače in plače pristaniških delavcev v razmerju z življenjskimi stroški*. kega kongresa, kjer je kominformist Mitko-Sikovič Karel hujskal zbrane delegate. Dejal je, da je treba napraviti «titov-cems življenje nemogoče. Se istega dne so kominformovski razbojniki v Sv. Križu napadli tov. Sancina. Navodila Šiškovi-ča so tokrat takoj uporabili. Včeraj je priletela v sedež naših demokratičnih organizacij bomba. Kominformisti bodo poskočili od eogorčenja«, kako si jih upamo imenovati v zvezi z bombani. Nismo rekli, da so to bombo vrgli oni, toda po Mitkovem kujskaškem govoru o borbi «titovcem» bi nas prav nič ne začudilo, ako bi se izkazalo, da so atentatorji iz njihovih vrst. Ako pa atentatorji pripadajo drugim skupinam, kar je seveda prav tako zelo mogoče, so p a prav zaradi Mit-kovih hujskaških besed ,naravni zavezniki kominformistov. Od policije zahtevamo, da pristopi k zasledovanju zločincev z vso resnostjo, da nam ne bo treba kakor vselej doslej ugotavljati, da je minilo že toliko in toliko časa, ne da bi bili Jcriuei izsledeni. Istočasno pa naj nastopi proti vsem hujskačem, ki so istočasno najhujša nevarnost za splošni mir, kajti njihovo pozivanje k zločinom danes bo odkrito pozivanje na vojno jutri. Z OBČINSKE SEJE V NABREŽINI Prodaja jusarskih zemljišč povzroča prepire na sejali Nape^ava elektrike po k raški h vaseh, kjer je še ni, se prične v ponedeljek Včeraj zvečer je bila v Nabrežini seja občinskega sveta. Navzoči so bili skoraj vsi občinski svetovalci ter nekaj občinstva. Seja je bila zelo razburkana in so jo nekateri svetovalci izrabili v svoje dema-goške namene. V glavnem so razpravljat o prodaji jusarskih zemljišč in je zaradi tega nastalo napeto ozračje. Predvsem ie župan obvestil občinski svet, da je dokončno rešena zadeva za napeljavo e-lektrike po vaseh in da se bodo dela začela prihodnji ponedeljek. Nato so prečitali zapisnik zadnje seje, ki pa je bil odobren šele P° dolgem razpravljanju in prepiranju. Opazili smo, da zapisnik zadnje seje, kakor sQ ga prečitali, ni točno odgovarjal potekanju in sklepom občinskega sveta na zadnji seji. Na pripombo nekega občinskega svetovalca je ZAKAJ nimajo še v ljuncu otroškega vrtca? Zupan Lovriha mora vedeti! Bo- Naši kamnolomi hirajo NABREŽINA, januarja. — V avstrijskih časih je bilo zaposlenih v ilabrežinskih kamr olo-mih 3000 delavcev; danes jih je komaj še 150; zaiposlenost še vediio padia. Ruševine nekdanjih delavnic in mrtvilo vse naokrog. V sredini te otožne pokra jir,e pa se dviga novo, moderno pcslopjs občinske uprave kakor nekak spomenik na zapuščenem pokopališču. Ko so ga zidali, so gotovo pričakovali, da bo občinsko poslopje postalo središče modernega dela Nabrežine, ker bi sicer ne bili prenesli občinske uprave iz vasi v tako puščavo z lepimi «ulicami» brez hiš, z velikimi in tudi ogromnimi «java-mi» brez delavcev. Zelo obširer. dvor, obdan krog in krog z visokim, večinoma porušenim zidbvjem, nekaj precej velikih zgradb, deloma odkritih in porušenih. Vse skupaj spominja bolj na zapuščeno graščino nego na nekdanjo veliko kamnoseško delavnico, v kateri je kar mrgolelo delovnih ljudi in iz katere se je daleč razlegala mogočna simfonija potrkavanja po zvenečih ploščah kraškega marmorja. Edini, osamljeni tok, tok, tok, tok... prihaja daneš iz začarane «grašcine» in moti mir zaspane pokrajine; njemu se nihče ne odziva. Glas vpijočega v puščavi, ki je nastala pred stoletji, ko so podjetni »sosedje« posekati nekdanje kraške hrastove gozdove. Pozneje so na ogoljenih kraških tleh nastali kamnolomi, ki so prinašali tamošnjemu ljudstvu velike koristi. Toda po mnogih sto. letjih So nas zopet objeli ljubeznivi «sosedje« in odrešili Nabrežincie in okoliške Kraševce vsega truda in vseh skrbi za kamnolome. Saj imajo oni sami doma dovolj marmorja in drugega kamenja; čemu naj bi se Kraševci potili. Kakor je izgubila tržaška veletrgovina, tako so po italijanski zasedbi izgubili svoje zaledje tudi nabrežinski kamnolomi. Poprej so Po vscj bivši monarhiji kupovali nabrežinski in repentaborski marmor. Koli/ko so ga izvozili samo na Dunaj, v Budimpešto in v druga večja severna mesta; Italija, s katero smo še vedno gospodarsko združeni, ne rabi kraškega kamna, za izvoz v inozemstvo pa prihajajo v poštev skoraj izključno italijanski kamnolomi. Sedaj se izvažajo večinoma le neobdelani bloki. Izvoz teh v Argentino je kontingentiran in tudi v tem primeru postopa PO REZULTATU REFERENDUMA Uslužbenci Javnih skladišč bodo vztrajali v svojih zahtevah bslužbenci glavne bolnice bodo končno prejeli doklade - Tudi vprašanje uslužbencev INAM ugodno rešeno? - oe nekaj o rafineriji IRLO Končno je znan rezultat referenduma, s katerim so se uslužbenci Javnih skladišč izražali za ali proti sprejemu predloga, ki ga je postavilo ravnateljstvo Javnih skladišč. Sprejem predloga bi pomenil sprejeti voljo delodajalca. Referenduma se je udeležilo 92,52 odstotka (čudno je, kje je še ostalih 7,5 odst.; mar se njih stvar ne tiče?). Proti predlogu ravnateljstva Javnih skladišč se je izreklo 81,51 odstotka volivcev. S tem so uslužbenci izrazili svojo voljo, da nadaljujejo z gibanjem, da dosežejo tako zvišanje, ki bo vendar boljše od tistega, ki jim ga ponuja vodstvo Javnih skladišč. * * * Bila je potrebna ostra, dolga In odločna borba, da so’ uslužbenci glavne bolnice dosegli re šitev svojih upravič, nih zahtev. Izvedeli g() namreč, da je fi-r/ančni odsek Zavezniške vojaške uprave izdal ukaz o izplačilu vseh doklad, kj jih uslužbenci kljub vsem protestom do sedaj še niso prejeli. Uprava glavne bolnice bo prejela že v prihodnjih dneh potrebno vso. t», s katero bo lahko izplačala vse svoje uslužbence. Naši čitatelji se bodo prav gotovo spomnili, koliko časa se že borijo uslužbenci glavne bolnice za uresničitev ene Izmed svojih upravičenih zahtev 2e pred meseci je kazalo, da bo vprašanje ugodno rešeno; takrat so namreč nekateri merodajni činitelji, kot tudi sama uprava bolnice, odobrili zahtevane doklade ter so predložili prošnjo ra nakazilo potrebne vsote finančnemu odseku voja-ške uprave. Minil je mesec, dva in še več, a odgovora finančnega odseka Zavezniške vojaške uprave nj bilo Uslužbenci So se naveličali čakanja ter so pričeli s stavkovnim gibanjem, ki je privedel celo do nem si priznavalo, da je mm „na drugi strani" 24-urne protestne stavke Takoj po zaključeni protestni' stavki so se por.-ovno pričela pogajanja in zopet je bilo upanje, da se bo zadeva rešila ugodno. Pa je prišlo ponovno ob zastoja, ker finančni odsek ni dal svojega odgovora. No, po preteku tolikih mesecev, se je vsa stvar končno uredila in če gre vse po sreči, bodo uslužbenci glavne bolnice prihodnji teden že prejeli izplačane zahtevane dokla. de. * * * Uslužbenci INAM so izvede, li, da je bil v Rimu dosežen sporazum, ki predvideva izpla. čilo predujma v skorajda isti višini, kot ga nakazuje ukaz št. 130; določbe novega sporazuma stopijo v veljavo z decembrom 1950. Kot vse kaže, je upravni svet tržaške bolniške blagajne pripravljen pogajati se na osnovni na r.*ovo sprejetega sporazuma Ce bj prišlo tudi med uslužbenci tržaške bolniške blagajne in med njenim vodstvom do sporazuma bi bila tudi stavka, ki je bila preložena za danes, preklicana V primeru pa, da bi se položaj zaradi novih nesporazumov zaostril, bi do stavke prav gotovo prišlo. • • » Kot smo izvedeli, bo ror.-ski predsednik dal v prihodnjih dneh uraden odgovor glede na vprašanje rafinerije IRCO, ki je pričela medtem že obratovati. Vodstvo rafinerije IRCO bo moralo seveda podvzetl vse varnostne ukrepe, ki bi lahko preprečili, da bi v bodoče ne prišlo do nezgod na škodo prebivalcev Sv. Sobote, ki imajo svoja stanovanja prav v bližjr.j rafinerije. Kot je bilo določe- Vodisitvo radiichevskih sindikatov je sklicalo plenum, vseh tovarniških odborov. Ce pomislimo, dia naj bi bili to predstavniki delavcev vseh tržaških tovarn, je število prisotnih, ki ni doseglo niti «0. veliko prenizko v primeri a številom članov tovarniških odborov na takih plenumih pred resolucijo Kom-informa. Medtem ko je Radich v Rimu. da si nabere direktiv, je Muslin ponovno pogreval že staro pesem, da so pristaniški sindikati že večkrat intervenirali pri ZVU za rešitev raznih njihovih problemov. Čeprav govori Muslin o nekakšni veliki aktivnosti pristaniških sindikatov, istočasno priznava, da so druge kategorije delavcev dobile poviške v skladu s Povišanjem cen. medtem ko so ostali pristaniški delavci še pri starih mezdah. V skladu z «aiktivr.ostjo» ra-dichevskih sindikatov pristaniških delavcev je izjava Tominca. ki jo je dal na plenumu. »Imamo nekatere kategorije in tovarne, v katerih so delavci, ki so skoro vsi vpisani «delTaltra parte« in treba bo trdo delati, da jih prepričamo.« S čim misli Tominec, da bo prepričal tiste delavce, ki so «na drugi strani«? Tominec tudi toži, da je problem lista «11 Lavoro« kritičen, ker ga malo delavcev kupuje in še ti ga ne plačujejo redno. Priznal je, da je položaj tak. da bo. če pojde tako naprej, moral «11 Lavoro« prenehati prihajati v Trst. Jasno je. da si «11 Lavoro« ne more utreti poti med tržaške delavce, ker ni, po izjavah samih delavcev na plenumu, njihovo glasilo, saj ne prinaša prav nobenih člankov o tržaških delavskih problemih, temveč ie organ ita-lijanskih delavcev. Poleg tega je med tržaškimi delavci mnogo Slovencev, kot je primer v ILVA. ki samo italijanski časopis odklanjajo, ker bi hoteli imeti vsai nekatere članke tudi v slovenščini. Na zahteve nekaterih delavcev, naj bi bil sklican širša plenum, je Tominec odgovoril, da bo sklican, ko se vrne Ra-c a (iich iz Rima. Verjetno morajo rafinerHe Počakati svojega «sindikalnega i voditelja«, da bo iz centra pri-in tako Italija kakor prava mačeha: italijanski kamnolomi dobivajo ves kontingent, Nabrežina in Repentabor pa nič. Leta 1949 je bil razpisan natečaj za 11.970 kamnitih spomenikov za ameriške vojake, ki so padli v zadnji vojni in so pokopani na raznih vojaških pokopališčih v Evropi in severni Afriki. Vaj nabrežinski podjetniki so se združili in poslali skupno ponudbo na »American Battle Monfumentis Com-mission« pri ameriškem poslaništvu v Rimu, Vse delo je bilo proraičunano na 200 do 250 milijonov lir in bi zaposlilo na-brežinske kamnolome za približno d.ve leti. Dno 19. avgusta 1949 so položili Nabrežinci 1.908.000 lir kavcije; njihova ponudba je bila za 4000 lir cenejša od najnižje. Namesto pričakovanega naročila pa so Prejel; obvestilo, da je bilo delo oddano drugim v Italijo. Tako je splavalo po vodi zadnje upanje, da bi nabrežinski kamnolomi vsaj za nekaj let zopet oživeli. Zopet dva nova primera (izvoz blokov v Argentino in spomeniki padlim ameriškim vojakom) ogromne gospodarske škode, ki jo trpi prebivalstvo angloameriške cone STO zaradi naše gospodarske povezanosti z Italijo. Da italijanska vlada skrbi le za svoje državljane, je popolnoma pravilno; ali nekdo bi moral vendarle skrbet; tudi za naše gospodarske koristi. Ko je ZVU izročila naše gospodarstvo italijanski vladi, je gotovo pričakovala, da bo skrbela za nas prav tako, kakor skrbi za svoje prave državljane. Tudi mi bi bili pričakovali kaj takega, ko ne bi bili kar 25 let prenašali božajoče italijanske uprave, ki nam je odnesla skoraj vse prejšnje gospodarske pridobitve. Tedaj* ko nas je ZVIJ izročila Italiji, ni imela torej še otipljivih dokazov o nenaklonjenosti italijanske vlade napram nam; sedaj pa ima takšnih dokazov gotovo več kot dovolj. Ker imajo pristojni uradniki pri ZVU vse zadevne podatke na razpolago, vedo sedaj še bolje nego mi, da naše ozemlje ne more pričakovati od italijanske uprave v gospodarskem pogledu ničesar dobrega. Mi se vsekakor čutimo popolnoma zapuščeni; nihče ne brani naših koristi. Vzemimo samo primer ameriških spomenikov: naši podjetniki so bili najcenejši, delo je oddala ameriška komisija pri ameriškem poslaništvu v Rimu in vendar so prezrli podjetnike in z njimi delavce, ki žMjo pod anglo-ameriško upravo. V tem primeru so gotovo posredovale vplivne italijanske osebe, da se je delo nepravilno oddalo italijanskim podjetnikom. A-ko so se že Italijani v svojo korist potegnil; za to, da se je delo oddalo njim in celo nepravilno, zakaj pa se ni naša vlada pri svojih ljudeh potegnila za to. da bi se bilo delo pravilno oddalo njenim, če že ne državljanom, pa vsaj varovancem. Čeprav je ZVU naše gospodarstvo izročila Rimu, s tem še nj rečeno, da mu je izročila tudi skrb in odgovornost za našo blaginjo. Res je sicer, da so tudi na-brežinska podjetja prejela h sklada ERp milijonska posojila v investicijske namene; ta- no, mora vodstvo rafinerije se zidati med poslopji rafinerij; . ter med tvrdko Pontini zid, ki | nesej nove direktive .................... mora biti dograjen ie v teku i potrdil »samostojnost« tržaških dveh mesecev. • sindikatov. rfhifp in citaifp Plimolbki dnevnik l ko je neka tvrdka prejela 20 milijonov lir za nakup dveh modemih kamnoseških žag. Toda kaj ji bodo pomagal; novi stroji, ako se ZVU ne pobriga dovolj za to, da bi podjetja našla tudi delo. Saj ima tudi naša luka prvovrstne sodobne naprave, toda kaj ji te pomagajo, ko nima lastne mornarice in je glede ladijskega prostora odvisna od italijanskih družb ko se naši veletrgovini delajo vse mogoče druge ovire prav s strani tistih činiteljev, katerim jg bilo izročeno naše gospodarsko življenje. Razen že omenjenih so krizo naših kamnolomov zakrivile še druge okolnosti. V Italiji je v veljavi zakon, ki določa, da morajo biti nilrte hiše vsaj obložene s kamnitimi ploščami do prvega nadstropja. Ta zakon se pr; nas ne izvaja, čeprav veljajo za naše ozemlje še vedno italijanski zakoni. Nekdaj se je mnogo kraškega marmorja porabilo tud; za spomenike na tržaškem pokopališču. Sedaj, ko je uveden sistem skupnih grobnic, ni več prostora za nagrobne kamne. V repentaborskih kamnolomih se sploh ne dela; tistih nekaj ljudi, ki tam še »replajo«, sploh ni mogoče vzeti v poštev. Tam lomijo kamen predvsem za posipanje novih cest. ZVU bi se morala vendar resno pobrigati za to, da bi ljudje, ki še živijo izven mesta, ostali tam, bodisi v kamnolomih, bodisi na zemlji kot poljedelci in živinorejci, ker bodo sicer pomnožili brezposelni mestni proletariat, ki ga je ifak že preveč. Medtem ko se delajo fantastični načrt; o zboljšanju življenjskih pogojev V daljni Aziji, se nihče resno ne briga za to, da bi se gospodarsko življenje uredilo tukaj, pred nosom. V Trstu se mnogo govori o novih industrijskih podjetjih, medtem ko se mimo gleda, kako Propada nekdaj cvetoča industrija kraškega marmorja v Nabrežin; in Repentaboru. (Iz »Gospodarstva«) župan pojasnil zadevo, v zapisniku je bilo zapisano, da je občinski svet odobril na svoji zadnji seji prodajo 1020 kv. m zemljišča v Sesljanu po 200 lir nekemu Tržačanu Gentilcore. V resnici pa je občinski svet prodajal le neko parcelo okrog 450 kv. m. Zupan je pojasnil, da se je to zgodilo zaradi neke napake tehničnega urada, kjer so baje zamenjali katastrske številke parcel; ko so pa uvideli pomoto, so v zapisnik zabeležili 1020 m. kakor je prvotno zaprosil kupec iz Trsta. Čudna ta zadeva o pomotah in popravkih, čuden ta zapisnik, ki bi moral odgovarjati resničnemu poteku zasedanja in točno označiti in beležiti sklepe občinskega sveta brez dodatnih popravkov. Prav, ta primer je povzročil živahno diskusijo in je razgrel nekatere občinske svetovalce in odbornike. Najprej se je oglasil svetovalec Legiša in je protestiral, da sp prodajne cene za tujce prenizke; župan mu je odgovoril, naj o cenah odloča občinski svet sam. Tov. Fuks je vprašal, če so bili že imenovani in potrjeni jusarski vaški odbori; župan je odgovoril, da niso prejeli še imenovanja in odobritve od ZVU. Občinski tajnik je pojasnil, da bodo ti. odbori lahko sam; upravljali jusarska zemljišča na podlagi obstoječih zakonov. Ko je župan dal zadnja pojasnila, je tov. Fuks predlagal, naj se razveljavi prejšnji sklep občinskega sveta 2a prodajo zemljišča, za katero je bil zaprosil Gentilcore, glede vižo-veljskega jusa pa je predlagal, naj se prodaja zemljišč tega jusa začasno odgodi do imenovanja upravnega odbora te vasi ali vsaj do prihodnje seje, na katero naj se povabijo vižo-veljski zastopniki, če bo na dnevnem redu prodaja vižo-veljskih jusarskih zemljišč. Proti temu so se zagnali zlasti svetovalci Bandini, Slavec in župan ter uporabili vse svoje govorniške sposobnosti in de-magoške fraze. Očitali so celo, da se hoče na ta način ovirati zidanje stanovanjskih hiš itd. Puhle fraze in neutemeljeni o-čitki, na katere je tov. Fuks mirno Ih, kratko odgovoril; kljub temu pa njegov predlog ni bil sprejet. Medtem je prišla v dvorano delegacija nabrežinskih žena, ki so prinesle občinskemu svetu pismo s prošnjo, naj se občinska uprava zavzame, da prepreči naraščanje cen živilskih potrebščin. Občinski tajnik je podal nekatera pojasnila v zvezi s tem in je prikazal, kako so različne cene istim predmetom v istih vaseh v nabrežinski občini in večkrat dražje kot v Trstu. Občinski svet je po krajši diskusiji izrazil svojo moralno obsodbo nad takimi trgovci, naročil upravnemu odboru, naj posreduje pri predsedstvu cone, da se čim-prej sestavi nadzorna komisija za cene ter da povabi vse trgovce na razgovor za ureditev cerj. Končno so predložili v odobritev prodajo zemljišča, za katero je zaprosil Gentilcore s Trsta. Prodali mu bodo 1020 kv. m. po 250 lir m. Na ta način je razveljavljen sklep zadnje seje. Ob zaključku seje je občinski tajnik sporočil, da predsedstvo cone ni odobrilo prodaje zemljišč nekaterim kupcem zaradi prenizke cene in je predlagalo višje cene, ki jih je občinski svet na sinočnj; seji odobril. Prihodnja seja bo v četrtek ob 17. „Žrlve" namišljenih napadalcev V našem mestu ne najdete zlepa pijanca, ki bi se sam spodtaknil ter padel in še marjj seveda, da bi se sam pobil. Vsaj med onimi ne, ki imajo pri tem opravka s stražniki. Iz vsakega policijskega poročila je namreč razvidno, da so ubogega človeka, ko je bil že itak zaradi popitega vina na šibkih nogah, napadli podli neznanci in ga pretepli. Enemu razbijejo nos, drugemu zapu-ste bunko na čelu. tretjemu... itd. itd. Ker pa se pri tem le malokateri pijanček pritoži, da so ga neznanci tudi okradili, bi človek sodil, da je na delu nizkotna družba, ki se izživlja ponoči s pretepanjem vinskih bratcev. In to brez vsakega vzroka... S takšno jalovo utemeljitvijo se kajpada ne more nikogar prepričati. Najmanj seveda policijo. Toda kdo naj dokaže na pr. 38-letnemu Giuseppeju Molinariju, ki so ga pobrali preteklo r.oč na Mira-marski cesti, da si je sam razbil nos, ako možakar zatrjuje, da so to storili neznanci. Vsak se zmaže na tak ali podoben način, ker pač ve, da pijančevanje, ki vzbuja pohujšanje, predstavlja prestopek, ki se večkrat tudi kaznuje. In tako bomo imeli še večkrat priliko pisati o ubogih «žrtvah» zahrbtnih napadalcev, akoravno je od teh napadalcev najhujši in največkrat kriv nesreče alkohol. Pred meseci ukradena suknja se je vrnila k lastniku V gostilni Suban pri Sv. Ivanu se je lani 11. decembra med drugimi gosti mudil tudi 30-letrji Romano Tommasini iz Ulice Bosco 24. Ko se je poslavljal in se napotil k obešalniku, kjer je pustil suknjo, je spoznal da te ni mogoče več najti, ker je bržkone neopazno z nekom odšla. S suknjo vred je tat odnesel tudi rokavice, ovratno ruto in čepico. Po opisu suknje so policijski agentje predvčerajšnjim opazili podobno oblačilo na Lor.-jerski cesti in skrivaj sledili možakarju, ki je tičal v njem. Prišli so tako do hiše št. 101 in tam šele pobarali človeka, kako se piše. Izkazalo se je, da je 47-letni Angelo Carlini, ki stanuje na že povedanem naslovu, res pravi tat in zato s0 ga odvedli s seboj na policijo. Sicer tatvine r.-i hotel takoj priznati, čim pa so ga soočili s Tommasinijem, ki je takoj prepoznal svojo lastnino, je popustil in se izpovedal, izgovarjajoč se na brezposelnost in žalostne prilike, v katerih živi. Carlinija so pridržali v zaporu. KOLEDAR QhdaiUče - Petek 16. februarja Julijana, Dobrana Sonce vzide ob 7.08, zatone ob 17.32. Dolžina dneva 10.24. Luna vzide ob 11.45, zatone ob «.«( Jutri, sobota 17. februarja Kristjan, Bratomil Rdeči sarafan Stara mama, oj ne šivaj sarafan a več, pusti delo in počivaj, zlaiti ča« je preč. «Hčerka, k meni sedi, ljuba hčerka ti, mlada si, pa vedi, da mladost beži. Prešla bodo leta, ž njimi veselja slaj, lic rdečih cveta več ne bo nazaj. Tudi jaz sem peia, mlada deklica, zdaj sem tiha, vela, stara mamica. A; nad hčerko sladje uživam prejšnjih vesel in, sarafan rdeči šivam mladih let spomin. SPOMINSKI DNEVI 1943. so osnovne politične skupine OF poudarile svojo enotnost. V posebni ((Izjavi » so se odrekle organizaciji lastnih strank in aktivistov. Aktivisti posameznih političnih skupin so postali aktivisti Osvobodilne fronte. OF Danes: v Samotorici ob 19. uri sestanek v običajnih prostorih; v Sempolaju ob 20. uri sestanek v običajnih prostorih; Greta-Rojan-Vem teliš ob 20. uri masovni sestanek v Ul. R. Manna št. 29. ob 20. uri bo imel sektorski odbor OF za Kolonkovec svojo sejo v običajnih prostorih; IV., V. in VI. terenski odbor OF bo imel °b 20. uri na sedežu v Skednju svojo sejo. Komisija za zbiranje gradiva iz narodnoosvobodilne borbe ob 17. uri bo imela okrajna komisija za zbiranje gradiva iz narodnoosvobodilne borbe v Skednju svojo sejo, ki bo na sedežu. V nedeljo 18. t. m.: bo sestanek članov OF z® sektor Sv. Ane; sestanek se bo vršil na običajnem mestu. Roditeljski svet Danes ob 20. uri bo na sedežu v Skednju seja roditeljskega sveta. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Skedenj« obvešča dramsko družino, da bo imela svojo bralno vajo danes ob 20.15 v Skedenjski dvorani. Odbor ZPP V soboto 17. t. m. ob 20. uri bo imela okrajna sekcija Zveze partizanov v Skednju svojo sejo, ki bo na sedežu. ZDRavsTVENa predavanja Danes: na Opčinah ob 20.30; predaval bo tov. dr., Daneu, v Skednju bo ob 20. uri zdravstveno predavanje za IV. okraj na sedežu. KMEČKA ZVEZA Danes: v Prečniku sestanek ob 19. uri v običajnih prostorih; v Mačkovtjah sestanek ob 19.30 v običajnih prostorih; v Ricmanjih sestanek ob 19.30 v običajnih prostorih. KINO Rossetti. 21.00: «Black and Whi-te» revija v dveh dejanjih. Excelsior. 16.00: «Džungla na asfaltu«, Sterling Hayden jn Louis Calhern. Nazionale. 15.45: «Pravici je zadoščeno« Andre Coyatte. Arcobaleno. 15.30: #Dvoboj v Berlinu«. Barvni film. Fenice. 16.30: «Jetnica št. 27», June Havol. John Russel. Filodrammatičo. 16.00: «Muka» A. Nazzari. • Alabarda. 16.00: «Oktobrsko vabilo«, Glenn Ford v barvah. Arinoma. 15.30: »Zaljubljenci mrtvege mesta«, Mac Crea. Garibaldi. 15.00: «Generalni in- špektor«, Danny Kaye. Barvni film. Ideale. 15.30: «Skrivnost Mayer- linga«, Jean Marais. Impero. 16.00: »Strelci puščave«, G. Madison. Kino ob morju. «Beg v Francijo«. Italla. 16.00: «Sanjal sem paradiž«. Savona. 15.00: «Vrni se dpnvov, Lassi«, v barvah. Viale. 16.00: «Nočni prekupče- valci«. Vittorio Veneto. 16.00: Dramsko gledališče: «Srečni dnevi«. • Aziurro. 16.00: «Rdeče sence«, John Wayyne. Belvedere. 16.00: «Julija in Romeo«, N. Shearer. L. Hovvard. Marconi. 15.30: «Ljubezen pod krovom«, v barvah. Masslmo. 16.00: «Francls, govoreča mula«. Novo Cine. 16.00: «Klic gozda«, Clark Gable, Loretta Young. Odeon. 16.00: «Usodna strast« Jole Paoli- , . * Radio. 15.30: «Zakon časti«, A. Ladd. Vittoria. 16.00: »Dogodivščina v v Havani«. „ „ , ____ Venezia. «Poslednji rdečekozec«, Robert Taylor. Sv. Vid. 15.30: «Singapur», Ava Gardner. Nesrečni kolesar Na Reški cesti je včeraj padel s kolesa 18-letni težak Edoardo Crociati, stanujoč v Bazovici 187. Peljal se je iz Bazovice proti mestu in na ovinku z dokajšnjo brzino odletel po asfaltirani cesti. Angleški vojaki, ki so ga pobrali, so poklicali Rdeči križ, nakar je bil ponesrečenec prepeljati v splošno bolnico, Tam so u-gotovili, da ima številne poškodbe po obrazu, zaradi katerih se bo moral zdraviti 10 do 12 dni. DRAMSKA SKUPINA 7, 0PCIN bo uprizorila v nedeljo 18. februarja 1951 ob 16. uri na KONTOVELU Golievo štiridejar.ko Move poslednje sanje Vabimo k številni udeležbi. Cisti izkupiček bo v korist Dijaške Matice. Smučarski tečaj na Komni Kakor lansko leto priredi PDT tudi letos šest, oziroma osemdnevni smučarski tečaj, in sicer od 18. oziroma od 20. do 25. marca v Domu pod Bogatinom na Komni. Absolutno prednost ima mladina, Vpisovanje v uradu ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11 med 17. in 19. uro. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Al Lloyd, Ul. DelForologio 6; Si-gnori, Trg Ospedale 8; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmeiner, Ul, Giulia 14; Har.ba. glia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imajo stalno nočno službo. ■ I j RADIO \\\m JU60SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) PETEK 16. FEBRUARJA 1951 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Poročila v italijanščini. 7.00: Napoved časa - poročila v slovenščini 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Skladbe Lucijana Marije Škerjanca. 12.30: Zabavna glasba. 12.45: Poročila v italijanščini. 13.00: Napoved časa - poročila v slovenščini. 13.15: Poje tenorist askar Zornik, nato lahka glasba. 13.50; Nova Jugoslavija (slov.). 14.00: Anton Lajovic: Andante in adaggio za veliki orkester. 14.30: Pregled tiska v italijanščini, 14.45: Pregled tiska v slovenščini. 17.30: Politične aktualnosti. 17.40: Lahka solistična glasba. 18.00: Športni pregled (ital.). 18.15: Simfonične uverture. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini. 19.30: FJapoved časa - poročila v slovenščini. 19.45: Sindikalna vprašanja (ital.). 20.00: Uganite kaj igramo (slov.). 20.30-Slušna igra (ital.). 21.30: Iz ope ret in filmov. 22.00: Ljudska univerza (slov.) 1.000 let slovenske zgodovine. 22.15: P-I-Cajkovskij: Simfonija št. 5 v E-molu. 23.00: Zadnja poročila v italijanščini. 23.05: Zadnja poročila v slovenščini. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov. 23.15: Počasni in zmerni ritmi. 23.30; Zaključek oddaje. RADIO TRST II. PETEK 16. FEBRUARJA 1931 7.15: Napoved časa in poročila. 7.30: Jutranja glasba. 8.30; Žaklju, ček jutranje oddaje. 11.30: Za vsakogar nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Lahki orkestri. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled tiska. 14.30: Zaključek opoldanske oddaje. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Gla3 Amerike. 18.15: Beethoven: Koncert štev. 1 v C duru op. 15. 18.47: Glasba iz baletov. 19.00: Pogovor z ženo. 19.15: Napoved časa in poročila. 20.00: Glasbena medigra. 20.10: Večer klavirskih skladb prof. Mirce Sancinove. 20.30: Tržaški kulturni razgledi. 20.45: Vesela glasba. 21.00: Mojstri besede. 21.30: Melodije iz londonskega študija. 22.00: Dve mojstrovini Čajkovskega. 22.42: Lahka glasba. 23.00: Nočne plošče. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek v-e. Černe oddaje. RADIO TRST I. PETEK 16. FEBRUARJA 1951 7.15: Koledar, vremenska poročila. 7.18: Telovadba. 7.30: Poročila. vremenska poročila. 7.45: Jutranja glasba. 8.30: Zaključek. 12.00: Odmev iz Neaplja: poje Roberto Murolo. 12.20: Za vsakega nekaj. 12.46: Predstave in zbirališča. 13.00: Poročila. 13.25: Orkester Mantovani. 13.50: Tretja stran. 14.10: Lahka glasba. 14.30: Spored BBC. 15.00: Borzna poročila. 17.30: Glas Amerike. 18.00: Komorna glasba: Italijanski in stru-mentalni trio. 18.30: Serenade in romance. 19.00: Plesna glasba. 20.00: Poročila in čitanje večernih sporedov. 20.15: Aktualnosti. 21.00: Iz turinskega konservatorija »Giuseppe Verdi«: Simfoničen koncert p. v. Fernar.da Previta-lija, v odmoru variacije «Melafu-mo» Antona Baldinija. 23.10: Poročila. 23 30- Plesna glasba. SLOVENSKO NARODNO gledališče za Tržaško oze V soboto 17. L m- ob 28. gostovanje na KONTOVED z Božičevo dramo rt l ltilill» Vlogo Mire Novakove ^*| Zlata Rodoškova Gledališče Ve& Predstava opere »Boris dunov«, ki bi morala bih -raj, je bila odložena ttm obolelosti glavnega pevca. V nedeljo popoldne predstava «IL ČAMP®**? Ermana Wolf-Ferrarija * mi pevci kakor pri prvi P lili pcvii ivaivtii i/n r-stavi. Dirigira Umberto rettoni. TRŽAŠKA BORZA Zlati sterling 9100-9200, Pirnat; sterling 1760-1790, ^ lar 718-722, telegrafski 720-722, švicarski frank v&ti francoski frank 180-183, avs ski šiling 23:50-24. ROJSTVA, SMRTI IN PORoI(£ Dne 15. februarja se je v ^ st.u rodilo 10 otrok, ppr°?i bile 3 umrlo pa je _ - Margerita Rudoff, uradnik t ^ n. o.--:. Vera P,močili so ®e.‘ Ivan Saracuz in g°sfCi Margerita Rudoff, uradnik t De Gioia in šivilja Vera,. ^ zar, krojač Alo-jz Batagelj natakarica Marija Milena metti. cuniliji Umrli so; 77-letna |JUj Mir.kus vd. Nepitello, “,aU4i Isidor Vatta, 52-letna Aviw Martinollu, 85-letna IvanMjjte pel vd. Puntar, 74-letna f"^ nia Bencan vd Longninn letni Peter Scheriani. -J Gaspjr Ivanka Tomažič vd-61-letna Marija P zziga P<* cs« dina, 43-letna Antonija por. Schmidt, 75-1,etni Bullo, 53-letni Marcello * ,{t. vel, 90-letna Clementina »loj( to pr r. Stinco, 59-letni m. Fabiani, 72-letni Arturo k 1 ne-r, Maura Černigoji 5‘ti, mesece, 37-letna Ana 77-letni Jurij Ruzzier, b Vi Nadezda Pol ek: vd M35 t Potrti naznanjamo, vest, da je preminul 43-letp.a . jf : Antonietta Sch®JB r°L Fu*Ha Pogreb nepozabne P fcp danes ob 16. uri- jjjft Žalujoči: sopfd® gfcrid hčerka UCCIA., oSyl bratranci in JJ, sorodniki- Trst, 16. februarja l9 ’ MALI AMPLIFIKATOR vrstnem stanju na Pr,9 n3 2^ godni ceni. Telefonirati”," Izlet v PlanW priredi « A D R1A - K ob priliki smučarskih jč II MARCA. Skoki 90 metrski skakalnici. V* ptvi z avtobusom in sic®r ^ p avtobus odide iz Trsta ^ boto 10. marca zjutreh v vratek. U • marca zN < Trst. Drugi avtobus nedeljo U. marca z_j)Cje! povratek istega dne Vpisovanje do 20 N [lija pri «Adria-Expre’ Fabig Severo 5b, ***• ADEX-lZtfrl 4. MARCA . bodo i z iMouiin (iKionm^ Ljpanojj^ ,7. g, Vpisovanje do (jj, pri «Adria-Express» Severo 5 b, tel. 292**' ZAHVALA DRUŽINA RUPEL in SORODNIKI se hvaljujejo vsem. ki 90 z niimi sočustvovali ob u* izgubi nepozabnega Ivat Rupla Zahvaljujejo se zlasti Zadrugi za nakla-da.iijj€ m ort*: kladanje. Društvu živinorejcev, vsem množicn y5eh1' nizacijam, pevcem, godbi, darovalcem cvetja t® ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. ,,etc, “ Posebna zahvala vsem znancem in Pr|!a so mu nudij; svojo pomoč tik pred smrtjo. Našim črtatel/e*11 Z namenom, da bi se Cim več naših č',at®1.^aii» naročilo na naš dnevnik in da bi se slovenska * „pr seda čim bolj razširila med tržaškimi siov^c'^^* va Primorskega dnevnika« sklenila darovati kdor vplača do konca meseca februarja c p'"' NAROČNINO na naš dnevnik (2.600 lir) — z turno izdajo. PREŠERNOVIH «POEZIJ»- ^ Kdor pa do konca februarja pridobi TRI N ROČNIKE, prejme brezplačno naj novejšo P°v FR. BEVKA lOBRACUN» f vezano v platno ali pa katero koli novejše venskega slovstva iste vrednosti. UPRAVA »PRIMORSKEGA °Nb > 16. februarja 1951 Podru l,ttcn uredništva in uprave^ Primorskega dnevnika - Telefon Iftevi Jazbincev po odcepitvi seja staln ZA VOJ jleverjanske občine je nerazumljiva * Volitve j petih novo-žile J ^niil. obvinah so spro. hi *Matero besedo tu-«GiSTapi3iu- Pred dnevi je ^ j Tneste« objavil ta V da 33 prebivalci Jaz- *■ razdar*^3^ P° novi vi pod občin« Ste- Volj™ ’• j111 sklepom nezado- Stev h da. Sevajo priklju- 4 VtvTTobčini ali vsaj da » ' časopis je zapisal, bivali 3 del«gacija pre- ‘f vaai Jaizbine pri- življenju, so takoj poklicali na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki jo je nemudoma odpeljal v bolnico pri Rdeči hiši. Tu so zdravniki takoj ugotovili, da je zavžila precejšnjo dozo uspavalnega praška in ji sprali želodec. Tripolijeva se je prebudila še dopoldne in se je kljub razočaranju lahko vrnila domov že za kosilo. I> OBERDOB županstvo*^ U> » zahtevo utemeljila. Pod fcriL£?*r’ da 80 Pogoji. ^ti rJf11-* m,°raj0 Jazbine ne, ortAO .steverjansko obči-26 a Stev k1. Prometne zve-Ve nnu.,'eriano,rn so zaradi no- z jugosiavijo valCi .. . Pretrgan e in prebi. verjan n^}°’ 2e hočeJ° v Ste-Polju ’Z“prarviti Precej poti p.0 kt ?ridejo na £lav' zn h* iub temu je njiho. kfab, Po d^fceipitvi do h°va , .^meljena. kajti nji- ni kaS™3!1 v tem primeru Sled>n0 2aMlaa’ w 10(31 za po- k akara- 1^° P° priključitvi K Gorica 1^1ianistoi občini kot lijajisfci t?:? k Popolnoma ita-stavlja k° Ci!n'b kakršno predajo tf>Tr,i°lpnVE!’ temveč se mo. tetn, navzlic postaviti na last>, da • • in zahtevati ^ obijam z6’radijo v Ste- trenutnih w ki ph 130 rešila ■roraj0 jJ*fav- Poleg tega pa pred očnli tud' v^jansv1 kajti šte. !lovenska ■ a ie Popolnoma uPravliar,i m 1)0 tudi njeno tu. zat v slovenskem jezi. A A zahteva po odce- 2 na^iSTnSke oWin« tudi dajbol; zdZ?16®3 P°g,eda kar ?03t)ešuip 113 ln labko samo bvnost ki raznarodovalno de- lo goriška občinska r^iovani Sv°i’rn italijanskim tUjg Jetn zavestno pospe- •ia pol,.-. , Paškega odposlanstva , Prispevek pr!tfer^0Znemu konzorciju so se v po-* odrv, , 1 sestali pokrajin- k svoji redni fjjtj ujateri so poleg vpra-^^tfebVnega značaja raz-atto-' Predv.sern o sestavi ki -•=» > a' Nadalje so razdelili n 'io °e ustanove, eii zT ceste vsoto, ki so jo ^sto 'j bromelr>i davek. S^ili !?• sklenili da bodo za- tvo za delo za -;‘Je H.f Za nadaljnje poslali?1, °dobr'^ega centra v Me' ‘l]0bov jso izdatek 5 nh- ^ičnih w, Popravilo termo-/fiboij.. ,K°tlov v pokrajinski ""Oti 5tJ/.t«r poverili delo To-** so rs,lev iz Trsta. Na tej jtevku zpravljali tudi o pri-.?b)orcii„ Protituberkoloznemu _~N, p v višini 50 lir na o-^°brili sil, z_aključkom so še ^ dobav Ce izdatke: za raz-* 1 ^;w0krajinski umobol- I*zi>e dSr)otl 191-520 Idr; za ^°sta zavodu Duca zavod,, „kovn<>-umetn iške. ih or.i'_ V0du za gluhone-j inskim miuzejem i za večna fh .J«* RaiVu — , tlPoli j, Kar Margarita por. v Dredsin^°^a R°osevelt 64 m id sKm le^a v poste-^ živ]je a- da se poslovi Szalg3’ ki ji je zadnje ‘ Vzei. S.rce sam° z gren-^ Vo(je jd ie s seboj koza-jihValnes= dvaiset tablet u-lužila Praška «Apatit» in *" z namenom, da bi Več »e prebudila. M^ikoli 6i edaje ,. 2amgn zo so njeni doma-Qt^1Cakovali' kdaj bo sn g devete ure do-v skrbeh, zlasti ker njeno gorje znana njena vrata to, * bilo Vikali ^t^TUjeva °d8ovo-h^it t0pi ‘ »n io skušali i(i ZK,',H . ženska se ni 8« Abud,ti. Ker je dihala Prepričani, da je pri Zakasnilve denarnih pučilik ilalijenskili delavcev v Argentini Nekatere družine v naši občini so se pritožile pri predsedniku ministrskega sveta, da niso prejele denarja, ki so ga jim svojci poslali iz Argenti-nije. V tej zvezi je ministrstvo za zunanje zadeve pojasnilo, da niso svojci italijanskih delavcev v Argentiniji prejeli vsot, ki so jim jih ti poslali zaradi posebne situacije italijansko-argentinskega kliringa. To vprašanje, ki so ga natančno proučili, je že rešeno in bodo omeniene družine v kratkem prejele denar. Ker pa obstajajo še možnosti zakasnitve, se bo ministrstvo pozanimalo za posamezne primere, čim mu bodo dospeli podatki interesentov v Italiji in njihovih sorodnikov v Argentiniji. Komorni koncerti študentov Glasbene akademije iz Ljubljane Slovensko hrvatska prosvetna podzveza v Kopru priredi v soboto 17. februarja ob 20. uri v koprskem gledališču, v nede. Ijo 18. februarja ob 20. uri v dvorani «Arrigoni» v Izoli in v ponedeljek 19. februarja ob 20. uri v Piranu v gledališču koncert komorne glasbe študentov Glasbene akademije iz Ljubljane. Spored kor.eerta obsega solopetje, violino, klarinet in klavir solo. Izvajali bodo dela Beethovna, Ca kovskega, Bacha in drugih skladateljev Predprodaja vstopnic v Kopru v soboto 17. t. m. pri gledališki blagajni od 17. ure dalje, v Izoli v nedeljo 18. t. m. pri blagajni Arrigoni od 19. ure dalje in v Piranu v ponedeljek pri gledališki blagajni od 18. Ure dalje. Vstopnina: sedeži 50, 40, 30 in 20 din, stoji šča 10 din. dni nalepila po goriških oglasnih deskah lepak, s katenm opozarja prebivalstvo, da organizira večerne tečaje za poučevanje italijanščine, nemščine francoščine in angleščine. Mnenja smo. da bi lahko Lega na-zionale organizirala v Gorici tudi poseben tečaj slovenščine, ker bi marsikateremu nameščencu služila pri občevanju s slovenskimi podeželskimi prebivalci. ki imajo opravka po raznih uradih. Predvsem pa bi bil tak tečaj priporočljiv sie-tovalcem večine občinskega sveta, da se ne bi razburjali, če kateri izmed slovenskih svetovalcev spregovori na seji v slovenskem jeziku. Opozorilo izdelovalcem konzerv s kisom Visoki komisariat za higijeno in javno zdravstvo .opozarja vse trgovce na čl. 68 zakonskega odloka z dne 1. julija 1926, ki prepoveduje dodajanje ocetne kisline jedilnemu kisu. Določb omenjenega zakona se predvsem ne držijo industrije! ocetnih konzerv. V tej zvezi je omenjeni komisariat izdal podrejenim organom navodila za strogo nadzorstvo v tovarnah, ki proizvajajo ocetne konzerve, ter kontrolo proizvodov v prodaji. izkazali s prostovoljno udeležbo. Zdi se, da to ni lepo in da rje daje dobrega reda mladini v spričevalo njene zavednosti in požrtvovalnosti. Upamo, da bo to popravila v letošnjem letu z množično udeležbo in- nadoknadila, kar je lani zamudila. Na sedežu splošne italijanske konfederacije za trgovino se je pred časom, sestal stalni odbor za določevanje vojne odškodnine, ki so ga ustanovili na zborovanju za proučevanje problema vojnih odškodnin. Seji so prisostovali predstavniki vseh sindikalnih organizacij. Na seji so ugotovili, da načrt zakonskega osnutka, ki ga je v tej zvezi sestavila vlada, ne ustreza željam, ki so jih izrazili na zborovanju, da ne zasleduje interesov vojnih oškodovancev, tem manj pa ciljev gradbene obnove. Subjektivno pravico do odškodnine potrjeno z zakonom leta 1919, ki je bil ponovno prejet leta 1940, so sedaj zavrgli in jo nadomestili s skromnim državnim prispevkom,. ki'ga bodo izplačevali sorazmerno z ekonomskim stanjem in vrsto oškodovancev in s prejemom katerega se bodo morali oškodovanci obvezati, da obnovijo poškodovana ali porušena poslopja. S tako odredbo r.e bodo mnogo pripomogli k gradbeni obnovi, ker vojni oškodovanci ne bodo mogli obnavljati na svoje stroške v pričakovanju vladnega prispevka, ki kakor določeno, ne bo večji od 10 do 15 odstotkov. Omenjeni zakonski osnutek je tudi graje vreden zaradi dolo- čanja prispevka raznim vrstam oškodovancev (rokodelcem, in-dustrijcem, trgovcem, poljedelcem, gradbenikom). Po tem zakonu ne bodo namreč prejeli nobenega prispevka oni, ki so že na svoje stroške poslopja obnovili. Prispevek bodo prejeli samo oni, ki bodo šele pričeli obnavljati. Tistim, ki so že skrbeli za takojšnjo obnovo hoče sedaj država dodeliti samo dve petini prispevka, ki so ga določili za oškodovance, ki bodo v bodoče obnavljali. S takim zakonom odrekajo oškodovancem vsako pravno zaščito, ter bodo morali sprejeti brez možnosti priziva, določbe pokrajinskih izpiačevalnih komisij. Izplačevanje določenih prispevkov se bo vleklo več let. Odškodnino za raznovrstne poslovalnice bodo izplačali v 60 šestmesečjih, kakor tudi odškodnino za premičnine. Zato je omenjeni odbor sklenil, da bo predložil pristojnim oblastem svoje opomba y tej zvezi, v upanju da bodo omenjeni zakonski osnutek popravili v ministrskem svetu in ga v parlamentu natančneje proučili ter ukrenili vse potrebno, da bo resnično pripomogel k gradbeni obnovi. Nadalje je odbor sklenil, da bo odločno branil pravice oškodovancev vseh kategorij, ki predstavljajo v Italiji četrtino vsega prebivalstva. il pri O nepravilnostih, ki s€ pojavljajo pri upravljanju dober. dobstke občine, sm0 že neštetokrat pisali. Zlasti smo poudarjali, da je temu kriva sama ofcčrska uprava, ki na sedanji položaj ni prišla po lastnih zaslugah, ampak jo je tjakaj postavila anglcameriška vojaška uprava kmalu po končani vojni. Da bo serija grobih napak še bolj popolna, bomo za danes navedli nov primer, ki se tiče vodovoda. Kot je znano, ima/o Deber-dabčani svoj vodovod, ki so ga zgradiili s pomočjo vojne odškodnine, ki so ju prejeli po prvi svetovni vojni. Takrat so namreč ves denar dali posebni zadrugi, ki je vodovod zgradila. Od takrat dalje je bilo v navadi, da si je moral vsak vaščan, ki je nameraval napeljati vodtovod v hišo. stroške za napeljavo plačati iz lastnega žepa. Predlanskem pa se je doslej veljaven postopek na mah izpremenil. Zgodilo se je namreč, da je občinska uprava sklenila na lastne stroške napeljati vodovod k dvema hišama, ki se nahajata na poti od križišča prot; jezeru. Ne vemo. kaj je spodbudilo občinsko upravo, da je napravila ta korak. Prebivalstvo je mnenja, da je tako ravnanje v nasprotju l dosedanjo prakso. Drugo nič manj važn,0 vprašanje, ki se je pojavilo v Doberdobu, so bližnje volitve. Prebivalstvo se živo o njih raztovarja. Veliko besed je izzva. io dejstvo, da se občinska uprava vse premalo zanima za to, da hi obvestila volivce, kdaj je čas za pregled volivnih imenikov. Medtem ko j,e bilo po drugih občinah to že urejeno, ni opaziti, da bi tukajšnja uprava v tej smeri napravila potrebne korake. Morda j€ temu krivo tudi dejstvo, da se nahaja občinska oglasna dtska precej od rok in da nimajo vaščani prilike, da bi lahko pogledali, če so vpisani v imenikih. Zato bi morala uprava najti primeren način, da bi se. pianila volivce s tem, da morajo pregledati, če so vpisani v imenike. Vsekakor sq sedanj; upravi dnevi šteti in bližnje volitve, k; bodo po nepotrjenih vesteh 29. aprila ali 6. maja, bod0 tudi v doberdobski občini postavile stvari na svoje mesto. Va. ščani so namreč prepričani, da Po tej poti rLp more več dalje in da bo morala nova uprava, ki jo bodo vaščani izvolili na prihodnjih volitvah, napraviti marsikateri korak, da bo zavoženo upravno politiko zofpet spravila na pravilen tir. ZAKLJPČENO JE PRVO OBDOBJE TEKMOVANJA Zfl PRVI MAJ Prehodni zastavici sta si priborila mladinshi krožeh v Snvodoiah in skupina najmiaiših dijakinj dijaškega doma Naša mladina je na svoji zadnji konferenci 28. januarja med drugim sprejela tudi sklep, da bo do prvega maja tekmovala v telovadbi, in sicer v številu prijavljenih telovadcev glede na možnost kraja, red obiskovanju vaj, disciplino, točnost in uspehe pri vajah. Da bo tekmovanje boljše organizirano in da se bo nad njim lahko vodilo točnejši pregled, so organizatorji sklenili da celotno obdobje razdelijo r.a posamezne časovne enote. Tako je od prvega do petnaj stega februarja potekel prvi del tekmovanja. Dodelili so tudi dve prehodni zastavici, in sicer eno za mladinske krožke katerih je po številu 11. drugo pa dijaškemu domu v Gorici. V prvem delu tekmovanja je med mladinskimi krožki zasedel prvo mesto krožek iz Sovodenj, ki je dosegel 322.8 točke. Na drugo mesto se je plasiral krožek iz Poljan z 321.6 točke, na tretje Vrh z 311.4 točke. Za njimi pa so se zvrstili takole: Steverjan, Gabrje, St. Maver, Oslavje, Pevma, Podgora, Doberdob in Stan-drež. V dijaškemu domu pa so si posamezne skupine osvojile mesta po sledečem vrstnem redu: prvo mesto in s tem prehodno zastavico si je priborila skupina najmlajših dijakinj z 365 točkami, drugo mladinci z 353 točkami, tretje mladinke z 351 točkami in četrto najmlajt ši dijaki z 313 točkami. Prehodno zastavico so najboljši skupini v dijaškem dcn mu izročili včeraj zvečer. Najt boljši mladinski krožek iz So-j vodenj pa jo bo prejel v ne-t del jo 18. t. m. ob priliki sestanka vseh udeležencev telovadnega tekmovanja v Sovod-njah. Komisija za bolnice je pričela z delom Včeraj je komisija za bolnice, ki jo je pred kratkim sestavil občinski svet. obiskala pod vodstvom odv. Culota mestno bolnico Brigata Pavia. V bolnici je komisijo sprejelo službujoče zdravniško osebje. To je prvi korak, ki ga je komisija napravila za izvršitev naloge^ katero j; je poveril občinski svet, to je, vprašanje primerna opreme bolnic. S sedanjo opremo so namreč občani, kakor tudi zdravniki zelo nezadovoljni in vsi pričakujejo, da bo komisija rešila tudi yprašanj0 opreme bolniškega poslopja y Ul, Vittorio Veneto. KINO VERDI, 17: «Zločin pod mikroskopom)), V, Heflin. VITTORIA, 17: «Dvoboj v Berlinu«, D. Kerr. CENTRALE, 17: ((Verižniki smrti«. MODERNO: 17: Zaprt. EDEN, 17: «Stirje tekmeci«, Qi Wilde. Predavanje dr. A. Slodnjaka o Prešernu V sredo zvečer je v mali dvorani koprskega gledališča predaval o Prešernu dr. A. Slodnjak. Velika udeležba je bila dokaz, kako naši ljudje razumejo danes velikega poeta, ki je napovedoval brait-stvo med vsemi narodi na svetu. Korte ir: je potrebna pi Pri gradnji zadružnega doma v Kortah so lansko leto zelo veliko napravili vaščani iz vasi same. Manj so prispevali prebivalci iz vasi Cetor, iz Ma. lije pa skoro nič. Ob tem moramo povedati to. le: Vemo, da so v Cetorah lani gradil; vodnjak, ir.* da So za to tako potrebno delo napravili veliko prostovoljnih ur. Vse priznanje je treba dati Cetora-nom, ker so tako prihranili veliko napornega dela za prevažanje vode. Je pa prav tako po. trebno sodelovanje pri gradnji zadružnega doma, ki bo prinesel velike koristi vsem ljudem na sektorju. Ne vemo, kaj naj rečemo o ljudeh iz Malije, ki niso dali skoro nobene pomoči. Bolj bi morali razumeti, kaj je zadružni dom na vasi, kjer je po krivdi fašizma zaostalost še velika. Najmanj Je pri gradnji prispevala mladina in to z vsega sektorja. Stari ljudje so se bolj Škocijan Skrbimo za gostinske obrale V odloku o letošnjem gospodarskem planu, j,e v 9. členu v po. glavju: Turizem in gostinstvo, rečemo pod črko «e» tud j naslednje: ...skrbeti za kulturno postrežbo v gostinskih obratih. Na bivši železniški postaji je gostilna «Iskra», ki jo ima baje v obratu Kmečka delovna za. druga Kampel _ Salara. Ta go. stilna je na zelo prometni točki, kjer se ustavljajo ljudje, ki prihajajo Jz okoliških vasi, pa tudi izletniki in prebivalci Kopra, ki se posebno ob nedeljah tu zelo radi ustavljajo. Je pa potrebno, da bo vod’ stvo te gostilne poskrbelo za boljšo in tudi bolj kulturno postržbo. Take turistične točke si skoro nc moremo predstavljati, kot je prav ta gostilna, zato bi odgovorni lahko poskrbeli za boljšo notranjo opre. mo in tudi malo več čisteče. Poleg tega bi lahko imela gostilna tudi kaj za prigrizek. Treba je samo organizirati, pa bo šlo. Malo več reda in čistoče bi bilo treba tudi okoli gostilne. Vrt, ki je poleg, je precej zanemarjen. Zdi se, da vodstvo tega ne vidi, zato je potrebno, da smo tako povedali. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - VI. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE USLUŽBENCEV PRAVOSODNIH USTANOV lil Prva okraina konferenca ZAM v Izoli V nedeljo 18. februarja bo ob 8. uri zjutraj v Izoli v dvorani «Arrigoni» I. konferenca ZAM z naslednjim dnevnim rfedom: 1. Otvoritev; 2. politično organizacijsko poročilo; 3. debata k poročilu; 4. izvolitev o-krajnega komiteja ZAM; 5. zaključki. Kulturno prosvetno delo na Bujskem V prvomajskem tekmovanju so ustanovili 96 bralnih krožkov. Več krožkov ima tudi mladinska organizacija. Deluje tudii 24 študijskih marksističnih krožkov. Vseh obiskovalcev krožkov je nad 3500. V sredo popoldne je bila že napovedana redna letna .skupščina sindikalne podružnice pravosodnih ustanov y Kopru. Predsednik podružnice tov. dr. Vovk je po otvoritvi podal članom podružnice kratek zgodovinski orig sindikalnega gibanja od začetka do danes. Po. vetdal je, da je bila februar, ja 1945 ob navzočnosti delegatov 42 držav ustanovljena Svetovna sindikalna zveza. V Beogradu pa je bila že januar, ja 1945 ustanovljena sindikalna organizacija. Nadalje je tov. predsednik podčrtal, da je sindikalna organizacija borbena organizacija, ker se bori za izboljšanje, za enoletni plan pri nas in v Jugoslaviji za izpolnitev planskih nalog. Visoko šte. vilo nad 100 tisoč udarnikov, novatorjev in racionalizatorjev v Jugoslavija, je dokaz, da so prav v vrstah članov sindikatov tisiti, ki se borijo za izboljšanje. Lelo te sindikalne podružnice v letu 1950 je bilo naslednje: Bilo je 20 odborovih sej in 13 množičnih sestankov članov. Podružnica je imela razna predavanja in študijske konference. Delovne konference sodnikov so bile vsak mesec. Sindikalna podružnica ima svojo šahovsko sekcijo, ki je v preteklem letu dosegla prvQ mesto v tekmovanju sindikalnih podružnic v Kopru. To je bila zasluga tov. Kermavnerja. Člani podružnice so se udeležili tekmovanja za volitve 16. aprila, za Titov rojstni dan, 1. maj, konference KP in tekmovanj za volitve v SIAU, dne 10. decembra. Ohstajala je tudi komisija za kulturo, prosve. to in tisk. Pri prostovoljnem delu se je najbolj izkaizai tov. dr Orel. V februarju so imeli člani podružnicg protestni sestanek proti gonji in klevetam o naši coni. Dalje so proslavili 8. marec, Titov rojstni dan, 1. maj, dan Republike in se udeležili kulturnih manifestacij Tedna italijanske ih slovenske kulture. Pri kritičnem pregledu dela so ugotovili, dii ni bilo naprav, ljeno vse, kar bi bili lahko napravili, vendar so vsi člani na. ročeni na razne časopise. Ker je več članov državljanov FLRJ, so vpisali večjo vsoto dinarjev za II. ljudsko posojilo. V odbor za tekoče leto so izvolili dr. Vovka Viktorja za predsednika ter člane Glavino Mirka, Pavlico Andreja, Janežiča Cirila, Flerina Vida, Gombača Danila in Žago Jakomina. Ob zaključku so sprejeli sledeče sklepe; 1- Tekmovanje bodo v tem letu bolje organizirali in uvedli točno statistiko opravljenih prostovoljnih ur, 2. uvedli bodo študij za kulturno izobraževanje, 3, drugim sindikalnim podružnicam bodo dali pomoč s predavatelji, 4. sodelovali bodo v SKUD, 5. uredili in obnovili bodo Rdeči kotiček in 6. priredili skupni izlet. Ta sindikalna podružnica je ena izmed najboljših v Kopru. III. redni lefni občni zbor Hmečbe nabavne nroifaine zadrnse bn v Hopru 18. II. Kmečka nabavna prodajna zadruga r.z.zo.j. v Kopru sklicuje III. redni letni občni zbor, ki bo dne 18.2.1951 ob 9. uri v koprskem gledališču s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, ugotovitev prisotnih' članov, izvolitev predsednika, zapisnikarja in overo-va tel j e v. 2. Citanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo upravnega in nadzornega odbora: a) poročilo o poslovanju upravnega odbora; b) čitanje in tolmačenje bilan- ce; c) poročilo nadzornega odbora; č) bodoči program dela upravnega odbora in zadruge 4. Razprava in potrditev navedenih poročil in zaključnih računov. 5. Razdelitev čistega dobička po bilanci za leto 1950. 6. Izglasovanje razrešnice u-pravnega in nadzornega od' bora. 7. Izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora. 8. Sprememba člena 1. zadružnih pravil, ki se je do sedaj glasil: ((Ustanovi se s sedežem v Kopru zadruga z omejenim jamstvom pod imenom Kmetijska nabavno prodajna zadruga. Okoliš zadruge obsega področje MLO Koper in KLO Kampel-Salara. Zadruga je ustanovljena za dobo 20 let, vendar sme občni zbor čas trajanja skrajšati ali pa podaljšati«. Predlagana sprememba čle na 1. pravil se sedaj glasi: «Usitanovi se a sedežem v Kopru zadruga z omejenim jamstvom pod imenom Kmetijska zadruga. Okoliš zadruge obsega področje MLO Koper in KLO Kampel - Salara. Zadruga je ustanovljena za dobo 20 let, vendar sme občni zbor čas trajanja skrajžati ali pa podaljšati«. 9. Določitev zneska, do katerega sme upravni odbor zadrugo zadolžiti. 10. Slučajnosti. Občni zbor je sklepčen, ako bo na njem prisotnih vsaj polovica vpisanih članov. V nasprotnem slučaju bo občni zbor dne 4.3.1951 ob istem času, na istem mestu ter z istim dnevnim redom in sklepčen ne glede na število prisotnih članov. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Karmela Goje iz Prade 19 je v Trstu izgubila pred dnevi osebno izkaiznico. S ten: jo razglaša za neveljavno. Koncert združenega orkestra JA Ljubljana • Ilir. Bistrica V nedeljo 18. februarja ob 20. uri bo v koprskem gledališču koncert združenega orkestra JA Ljubljana — Ilirska Bistrica, Spored kan. certa j® naslednji; 1. Bošnjaikovič-Pleak: ((Preludij«; 2. G. Puccini: «Ma-dame Butterfly»; 3. S. Bi-nički; ((Grivna«; 4. G. Verdi: «1 veapri siciliani«; 5. Zajc: ((Svolovac i kolo«; 6. G. Ver. di: ((Rigoletto«, fantazia; 7. P. S. Čajkovski: «1812» — uvertura. Orkester dirigirata Stjepan Plesk in. Pavle Brzulja. ŠEMPETER Letos moramo boljše izvajati planske naloge posebno mladina naj se posveti prosvetnemu delu V začetku lanskega leta smo Najvedja težkoča je bila da ni* na množičnih sestankih pregle-1 kakor nismo mogli uspeti z obarit '.,(.-.1 1*4 US i: _ Iz kamnoloma ,,Kaneqra” Ce potuješ peš ali z avtobusom iz Kopra proti Portorožu, se ti na prelazu, kjer se ti nu di krasen razgled na Portorož irt morje, ustavi oko na veliki beli lisi. To je kamnolom «Ka-negra«, kjer lomijo prvovrstno kamenje za vseh vrst gradenj. Prvi vtis, ki ga dobiš, ko greš mimo solin je, da je tu človeška roka zelo trdo prijela za delo. Cele skladovnice kamenja, ki stojijo tam pripravljene, pričajo o pridnosti kamnolomcev, ki tu delajo. Danes se ta kamnolom zelo izkorišča, ker potrebujemo veliko kamenja za naše gradnje. Dnevno ga pridobijo do 200 ton. Nalomljeno kamenje odva žajo z barkami. Stavbeni kamen lomijo v večjih blokih. Pripravljajo pa tudi pesek in grušč v debelosti enega, treh in petih cm. To delo opravljata dva velika drobilca, ki sta nameščena v kamnolomu. Delavcj so razdeljeni v skupine, od katerih vsaka opravlja posebno delo. Tako so tu mi-nerci, potem razbijači kamna, klesarji in težaki, ki nalomljeno kamenje odvažajo z ročnimi vagončki in še delavci pri drobilcih. Najboljši delavci so tov Bu-bič, Vilanovič, Djuriševič in Babič. Najboljši delavec v vsem kamnolomu pa je tov. Ivan Franko. dali vse delo, ki bi ga morali dokončati cio konca leta. po pregledu in razpravljanju smo soglasno sprejeli načrt, katerega naj bi izvajale vse množične oiganizacije. V sprejetem planu je bila -med drugim gradnja zadružnega doma, popravilo nekaterih glavnih cest, ureditev stranskih, odnosno poljskih cest, obdelanje nekaterih zapuščenih zemljišč, razširitev prosvetnega dela med ljudstvom in drugo. Obvezali smo se tudi, da bomo napravili 5000 prostovoljnih ur. Ob zaključku leta smo videli, da smo to obvezo še presegli, Saj smo napravili 850 prostovoljnih ur več. Takoj smo začeli tekmovati za izvedoo sprejetih nalog, saj so bile za nas vse zakon, za katerega smo se borili, da ga bomo pravočasno izvedli. Povedati moramo, da ni šlo vse gladko, marveč smo naleteli na mnoge težave, ki jih ni bilo lahko premagati. Ena izmed glavnih ovir pri delil je bila nesložnost. Nekateri tovariš; so se vedno udeleževali prostovoljnega dela, drugi pa nikoli z izgovorom, da nimajo potrebe udarniško delati. V resnici takih ni bilo dosti, toda škodujejo, ker se po njihovem zgledu še drugi odtegujejo prostovoljnim akcijam. Proti takim elementom smo se morali odločno boriti, da smo jih izolirali in odstranili iz vseh množičnih organizacij. Na težave smo naleteli tudi z dobavo materiala, kajti nismo imeli ved-no na razpolago prevoznega sredstva. Manjkalo je tudi o-rodja in podobno. Prav zaradi tega morajo voditelji in vsi člani skrbeti, da se bodo v bodoče taki nedostatkj sproti odpravljali. novitvijo delovanja prosvetne, ga društva, da bi tako delalo kot je v letu 1949. Tu nam je manjkal človek, ki bi to delo vodil. Manjkal nam je tudi pevovodja. Pred dvemi leti smo imeli 35 članski mešani pevski zbor in dramsko družino, zbor in družino je vodil tov. Marijan Mahnič, ki sedaj ne stanuje več v naši vasi. Po njegovi odsotnosti je izumrlo prav to najvažnejše delo za dvig kulture ljudstva naše vasi. To je eno izmed najbolj perečih vprašanj, ki ga bbmo morai; na vsak način rešiti v tekočem letu. V preteklem letu smo plan prostovoljnega dela presegli, zaostali pa y prosvetnem delu. Prav zato smo letos planirali, da bomo obnovili društvo in razvili vse veje prosvetnega dela, pevski zbor, dramsko družino,- folklorno skupino in godbenj krožek. S popravilom cest in gradnjo zadružnega doma smo dosegli dokaj dobre uspehe. Napravili pa bi bili lahko mnogo več, če bi pomagale yse množične organizacije, predvsem pa mladina, kj v zadnjem času stoji popolnoma ob strani. iz vrst mladine bi moralo zrasti novo prosvetno društvo, saj imamo v Šempetru, nad 120 mladincev in mladink. Ker že dolgo časa ni bilo iz naše oddaljene vasice nobenega glasu, sem danes povedal nekaj o našem lanskem delu. Prihodnjič bom govoril o letošnjem planu, ki smo ga sprejeli na množičnem sestanku. Omeniti moram, da se bomo letos skušali izogniti napakam. Planirali smo mnogo več kot lani in prepričan sem, da bomo vse pravočasno izvedli. Vu-Jo l-|mLTOi.U];in„ll,l«ll„llmmlill|l,ii,i..iil(lut»ilU,,,rni,i,H)M1„lll.(lt'I'.W'ltf.l.';ffl’»^ „„„„„„„„„„..... ^ Milinimi | t1 duefavtu uOftti >8®Ve1)bi, 81 PROE. »b. E K A N BliDi« tak- studirai r, ® i ga v°Jaka sem«, Je ukazal, ko je se ne-tak<^a bedaka- i 12 Putlma- «Nikoli v življenju nisem videl &rem°, 8°vedo’ kLP0Vrh po51je s tem sumliivim človekom Se Bod?,al° P°znaj0 , °r 31 nJegov dežnik. Mene ti ljudje še ^Va t3° iz strahu Vrag Dokler s« trikrat na dan ne «Ocf Irien*-» nienoj, so prepričani, da lahko sekajo „h *' !DMle' sto,nlk thiS* toltk°e brezskrtfi SMe3ka ln vldel v njegovem mirnem > krbnosti, da je vprašal: «Kako ste prišli do se je hoik,? ,nastnehnii £ "n mo' ko pride k votakom», „ ndroh- ‘n ne ie da ® , < t-— ^ Ko smo se enkrat 0 -gov-visokega vladnega Ppfiš^ Ko smo se iga Vladnega nika, ministra, ki P 'Atol . Čedad, z nekaterimi F dN mi zaradi jezikoPnlh . «) dejm- p m*T\'mZ,ko #*«$' i# smdtramo za veliko nas obračate Italija ve Se na nas uu ’ e zS \o pritožbami. Italija ^ in bo že Poskrbela prav.« To nam N na* kratko malo od * hg k man smo Nikoli, da izboljšalo. Se slab se potem.« niegodd $c danes shsim nl ščilo ob slovesu: .lgafi{ «Vaša OF in vi par ^ m 1 edini pravi Poti- ^ na tanil F'1 —* sr e re$ dosegli to, Za k in trpite.« j (Nadaljevanje s* UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CH1, Št. 6, HL »ah. — Telelon «*v. #3-80» In 94-838. — Puštnl predal SU2 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA It. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.31M2 In od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finanCno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca la vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski savod. — Rodruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 - Koper. U!. Battisti 301a-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 780. polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3. mesečno 70 din. iLKJ. izvod 4.50. Poštni tekočt račun za 8TO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokra ** n * 2-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZU-" Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račuv pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-'