Št. 98. ;¦¦" V Goricvv soboto dtie 9. decembra 1905. Tečaj XXXV. Uhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldne ter stane z ferodnimi prilogami ter b »Kažipotom« ob novem letu vred |io poŠti pre-jemnna ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto .......13 K -JO h. ali gM. 6'GO pol leta........fi » «0 » » * 3-30 četrt leta.......3 » 40 » » •» 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Najočnino sprejema upravn&tvo v Gosposki ulici tev. 7. v Goriui v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah , pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez. doposlane na roCaitte se ne oziramo. Oglasi *in poslanice se računijo po potit-vrstah čL tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaiu " vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostora — Reklame iti spisi v uredniškem delu 15 kr. vrata — Za oblik« in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v t nad tr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. depoludne ter od 2. do 5. popoldne; oh nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v 1. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la upiavnlStvn. _ '_ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec«, se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulioi, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. "22; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. 0 učiteljskem vprašanju. (Iz učit. krogov.) I. Sedanje volilno pravo sloni na ku-rijah, t. j. na zastopstvu po interesih, po katerih imamo poslance velepose-sftva, trgovstva in obrtnije (volijo zbornice), mest, trgov in obrtnijskih krajev ter kmetskih občin, ako ne štejemo vi-rilnih glasov. Učiteljstvo nima zastopnikov v zborih, kjer mu režejo kruha. Veleposestniki so si znali pridobiti pristop v deželne in drž. zbor ne le med svojimi vrstniki, ampak tudi v drugih skupinah, jednako velja za trgovce in obrtnike. Mesta in trgi volijo navadno svoje trgovce, obrtnike, hišne posestnike, odvetnike, tudi uradnike, med katerimi so tudi srednješolski profesoriji. Du-kovniki so si znali najti mesta posebno j v kmetski skupini. Le za 1 j ud. učitelja navadno n i m esta med poslanci. Na Slovenskem, in le to imamo v mislih, se je doslej zapostavljalo naš stan skoro povsem. Tam, kjer se sklepa o življenju našem, nismo imeli zastopnika izmed sebe. Čudno, Če tudi nobeden stan ne potrebuje v deželnih zborih poslancev iz svojesrede tako krvavo, kakor ravno naš stan. Nobenemu stanu ne odločuje deželni zbor o življenjskih potrebščinah tako, kako»- o našem. In vendar nismo zastopani tam. Naravno je, da je želelo učitelj-stvo že davno imeti zastopnike v dež. zborih. Med slovenskimi deželami je bila prva Kranjska, ki je dobila po milosti drugih svojega zastopnika-učitelja v dež. zbor. Bil je Feliks Stegnar, poslanec mesta Idrije, učitelj. Koliko je koi istil našemu stanu, nočemo razmotri-vati, ker ni več potrebno. Kar je bilo, je bilo, in molčimo o tem. Ko je padel on, ni iskala Idrija svojega zastopnika več v našem stanu. Zakaj, vedo volilci sami. A tudi drugod ni bil voljen učitelj, ker se ni nobenega postavilo kandidatom in ker se menda tudi nobeden ni . ilii v to. Napaka na našej strani in na drugih. Deželni zbor kranjski je bil brez poslanca učitelja in »delovali je za nas brez nas tako, da se ponaša Kranjska, da spada med one dežele, kjer je učiteljstvo najslabeje plačano. Zavladal je boj med liberalno in klerikalno stranko. V kmetskih občinah je zmagala v večini poslednja in Ž njo je prišel v deželni zbor drugič učitelj — Jaklič. Žalostna mu majka ! In vendar se je kazalo učiteljstvu s prstom na njega in klerikalno stranko: glejte jo, ona je dala učiteljstvu prva poslanca iz vašega stanu. Očitalo se je liberalnim učiteljem, da v s\oji stranki nimajo ugleda, ker tam ni voljen noben učitelj. Da, srečno učiteljstvo na Kranjskem, da je dobilo svojega zastopnika v dež. zboru. Odlikoval se je učitelj-poslanec Jaklič v dež. zboru, da je pomagal vleči na vrvici — obstrukcijo, ki je za-branjevala zboljšanje učiteljskega vprašanja, čast mu! Tudi letos se je odlik.val, ko je glasoval za 25% doklado le za oženjene učitelje. Ako nimajo L jlegi-samci in ko-loginje polževe krvi, vedo, kaj jim je storiti s takim učiteljem-poslancem. Naše mnenje je, '\& ako ni Jaklič le marjo-neta v rokah klerikalne stranke, moral bi bil izposlovati, da bi bila klerikalna stranka glasovala za 25% doklado vsemu učiteljstvu. Ako bi tega ne mogel izposlovati, pa obrniti stranki hrbet. Raje nič, kakor biti peto kolo. Varali so javno3t in učiteljstvo, ko so kazali nam Jakliča-poslanca v klerikalni stranki. Jaklič se je pokazal takega, kakoršni so najhujši naši nasprot- niki. Motimo se le v onem slučaju, ako bi bila kler. stranka brez Jakliča glasovala tudi proti sedanji dokladi ože-njencem. Na dan z resnico! Tako na Kranjskem. II. Na Goriškem so drugačne razmere. Slovenci volijo 10 poslancev, med katerimi ni bilo in tudi zdaj ni učitelja-poslanca. Dokler je vladala tu stara sloga, ni padlo nikomur na kraj pameti, da bi volili poslancem učitelja. Naš stan je bil tako skromen, da tudi ni zahteval, da bi bil mislil na kaj takega. j Razmere so se razvijale tako, da je nastal razkol, ki je rodil stranke po kranjskem uzorcu. Napredna stranka je sicer imela namen spraviti v dež. zbor j e d n e g a u č i t el j a, a je večinoma propadla pri volitvah; vsled tega ni prišel v zbor učitelj. Druga stranka je zmagala v veČini vol. okrajev, a brez učitelja, ker jo bilo učiteljstvo po veČini v nasprotnem taboru in ker nikdo ni silil stranko, da bi bila kandidirala učitelja. Vprašanje, ali bi ga bila tudi hotela sprejeti med svoje kandidate, ne pride tukaj v poštev. Drugače se je zgodilo med L a h i, ki imajo v dež. zboru eden glas večine. Tudi tam sta nastali dve stranki, a ne tako bojeviti kakor med Slovenci. Furlanske kmetske občine volijo dva poslanca in izvolile so jednega duhovnika in jednega učitelja. Učiteljstvo furlansko in duhovščina sta si podala roke in oba stanova sta dobila svojega zastopnika. Ker ni bilo posebno hudega strankarskega boja, vstopila sta oba v jednotni italijanski klub — seveda 3 posebnimi pogoji. Med Slovenci je bila parola, da so jedino laški poslanci krivi, da ni mogoče pomagati bednemu učiteljstvu, ker dežela nima deželnega šol. za- loga, ker ga Slovenci 1.1870. niso hoteli imeti, ko so bili prekratkovidni; pozneje ga pa laški poslanci niso hoteli privoliti. Lojalno priznamo, da je slovenska zahteva po deželnem šolskem zalogu pravična. Istina pa je, da je tudi Furlanija tepena, ker dežela nima deželnega šolskega zaloga, ampak morajo okraji nositi vse breme po dokla-dahsamo na izravne (direktne) davke. Na dobičku je le glavno mesto Gorica, ki nosi šolsko svoje breme neie z dokladami na izravne davke, ampak tudi z užitnino in drugimi dohodki občinskimi. Doklad na užitnino i. dr. pa ne plačujejo v Gorici le Lahi, ampak v veliki meri tudi Slovenci, kajti v mestu živi mnogo Slovencev, okolica je vsa slovenska, a dežela je po večini tudi slovenska. V glavnem mestu Gorici se stekajo dohodki cele dežele, torej po večini slovenski. Steber italijanstva na Goriškem je torej mesto Gorica in radi tega nočejo Lahi vgrizniti v to jabolko, da bi privolili v deželni Šolski zalog, če tudi bi bil v korist Furlaniji. Učitelj-poslanec Falconer si je pustil prosto roko glede postopanja v stanovskih vprašanjih. Prav. Ko je prišlo v deželnem zboru na vrsto naše vprašanje, odvisno je bilo vse od učitelja-poslanca. Težavno je bilo njegovo stališče na vsak način, kajti prišel je v zbor s pomočjo učiteljev, kot njih zastopnik. Potegnil se je za ugodno rešitev. Slovenski poslanci so ostali na starem stališču: glasujemo za zboljšanje, ako se ustanovi deželni š. zalog. To je mogoče le, ako glasuje ž njimi — učitelj-poslanec Falconer. Ta je bil v težkem položaju, kajti smatrali bi ga bili v tem drugi poslanci (laški) kot i z d a j i c o italijanstva. In kako po ceni se meče dan na dan z nerodnimi izdaji-cami, bodisi na Goriškem, bodisi na Kranjskem. Vsako sredstvo je dobro, pravijo, v dosego namenov. Težko stališče bi bil imel učitelj-poslanec, ako bi Grof Motite Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Italijan napravi resno obličje, poskusi zliti po njem izraz mirne spoštljivosti ter pobesi oči, bodisi, da bi se hitreje pomiril, bodisi, da je hotel priskočiti na pomoč svoji domišljiji; pri tem pa zdajpazdaj po strani pogleda na grofa. Ko pa vidi na njegovih ustnicah le dosedanji dobrohotni smehljaj, pravi končno: „Da, gospod, o katerem nisem hotel, da bi ga izvedel svet." — „In sicer ne zaradi samega sebe," pravi Monte Cristo, .kajti moški tako stvar že prenese." „Ah ne, zaradi samega sebe gotovo ne/ pravi major in se zaupno uasmehlja. »Ampak zaradi njegove matere," pripomni grof. »Zaradi njegove matere," vsklikne major in vzame tretji biskvit. »Zaradi njegove uboge matere." „ Pijte vendar, moj ljubi gospod Cavalcanti," pravi Monte Oisto in nalije Italijanu drugi kozarec vina, »ginjenje vam Cisto jemlje sapo." »Zaradi njegove uboge matere!" ponovi major, poskušaje, h bi mu ne bilo mogoče spraviti na lice par solz. „Ki je pripadala, če se ne motim, jedni najstarejših italijanskih rodbin?" »Fiesolska patrijcika je* bila, gospod grof, ilesolska pa-trijcika." »In se je imenovala?'' „Vi želite vedeti njeno ime?" „0 moj Bog," pravi Monte Cristo, »ni mi ga treba povedati, ker ga itak že vem." „Grof ve vse," pravi Italijan in se pokloni. „Oliva Corsinari, ali ni res V „Oliva Corsinari S" „Markiza V" „ Markiza!" „In končno ste se ž njo Se oženili, dasi je bila rodbina močno proti temu." »Moj Bog, da, končno sem se ž njo oženil." „Iv vaši papirji V" pravi grof. »Ali imate vse pri sebi'?" »Kakšne papirje?" vpraša major Cavalcanti. »No, svojo zakonsko pogodbo z Olivo Corsinari in otrokov rojstni list?" Otrokov rojstni list?" »Rojstni list svojega sina Andree Cavalcantija; ali se ni imenoval Andrea ?u „Mislim da," odvrne major. »Kako, vi to mislite?" „Vraga, priseči bi ne mogel, kajti tega je že tako dolgo, da sem ime pozabil." »To je res," odvrne Monte Cristo. »Torej papirje imate vse?" — »Obžalujem, gospod grof, a priznati vam moram, da me ni nihče opomnil, da bodem te listine morebiti rabil, in sem jih pozabil vtakniti v žep." »Ah, vraga!" pravi grof. »Ali so neobhodno potrebne?" „ Neobhodno." Italijan se drgne z roko po čelu. »Ah, per Baceho!'1 pravi. »Neobhodno?" „ Goto vol Recimo, da bi tukaj kdo dvomil o veljavnosti vašega zakona, o legitimnosti vašega sina!" ,,To je res," pravi Italijan, „to bi lahko kdo dvomil." »To bi bilo za mladega moža žalostno." »Bilo bi neprijetno." „ Lahke bi ga spravilo ob krasno ženitev." „0 peeeato!" „Na Francoskem, to pomnite, so ljudje strogi: tu ne zadostuje, kakor v Italiji, da gresta dva mlada človeka k duhov-uiku in pravita: ,Midva se ljubiva, zvežiie naju l' Na Francoskem je vpeljan civilni zakon, in da je mogoče skleniti civilni zakon, je treba imeti verjetne listine in spričevala." »To je nesreča, jaz teh papirjev nimam." „No, k sreči jih imam jaz," pravi grof. »Vi?" »Da." »Vi jih imate ?• »Jaz jih imam." „Ah, kakšna sreča!" pravi Italijan, ki je že menil, daje zgrešil zaradi teh papirjev smoter svojega potovanja in se je zajedno bal, da ta pozabljivost lahko provzroči tudi težave pri izplačevanju oseminštiridesetih tisoč frankov. »Ah, kakšna sreča, Da, sreča," nadaljuje, »kajti jaz bi ne bil mislil nanje." »Vraga, to mi je razumljivo, človek ne more misliti na vse. Toda k sreči je mislil za vas abbe" Busoni." „Ah, ta ljubi abbč!" »To je previden mož," „To je občudovanja vreden mož," pravi Italijan. „In on jih je-poslal vam?" »Tukaj so." Major vsled začudenj« sklene roke. ga bil* l*§ka javiiout proglasila kot iz-dajico Halijanstva. V tem pogledu so Lahi hujSi kakor mi Slovenci. In Falconer ni hotel ugrizniti v kislo jabolko. V laškem klubu je stavil pogoj: ali se reSi učiteljsko vpraSanje brez deželnega šolskega zaloga, drugače glasujem s Slovenci za deželni šol. zalog. Z njegovega stališča dobra poteza. Pokazalo pa se je, da so stari politiki večji lis j a Id nego poštenjak učitelj-poslanec. Deželni glavar dr. Pajer je star lisjak in rešil je svojo stranko iz nastavljene pasti. Sestavili so tak zakonski načrt v lanskem zasedanju, da ni obveljal niti deželni šol. zalog, niti se zviSajo doklade v-* izravne davke za sedanje okrajne Sol. zaloge, ampak da se izvrši zboljšanje z davščino (20%) na užitnino za posamezne o k r a j e, t. j. učiteljsko vprašanje se ne reši, ker vlada ne predloži v sankcijo takega pokritja, ker je proti postavi, ker okraji nimajo pravice do doklad na užitnino. Laški politiki-lisjaki, ki so nasprotni zboljšanju, so z vodili učitelja - laškega poslanca, da ni glasoval s Slovenci za deželni šolski zalog. Tako postopanje je vse drugačno, le pošteno ni. In res, zakonski načrt o zboljšanju ni bil predložen v sankcijo in učiteljstvo ni dobilo zboljšanja. Minilo je leto, deželni zbor je bil zopet sklican in naše vprašanje bilo zopet na dnevnem r?du. Stara igra se je imela pričeti z nova. In doigrala se je — po starem. Lisjaki so zopet zmagali in mi smo ostali zopet s praznimi rokami. Kako se je to zgodilo? Domače in razne nouice. , Odbor »Sokola" se zahvaljuje najprisrčneje vsem, ki so pripomogli s prijaznim sodelovanjem k prireditvi »Miklavževega večera", posebno pa g.cam Juvančičevim, Čičigojevi in DrašČekovi in si. možkema zboru »Pevskega in glasbenega društva". AldOlšČlfll. — Za »Miklavžev večer" so doposlali razne darove sledeči: Ug. Dr. Hugo Fink 5 E, Pm. Hrabal 6 K, Fr. Bajt 2 K, Zomik (Gorica) ženske čepice, Maver 4 E, »Erojaška zadruga" 30 žepnih rut, gg.: Jochmann o K, Božič 5 K, Polak 1 E, 8 K, Nussdorfer 5 K, M. Žigon 2 K, Cigoj (župnik) 4 K, Hertel, dve moški obleki, Jož. Vidrin 3 K, Repič 3 K. J. Ceehet 4 K, Pil-lon 3 E, Vodopivec 1 E, Eovač 2 E, J. Marc 10 E, Godina 4 E, g.a Amelie Marizza 2 knjigi in 2 ženski obleki, gg.: Štekar več klobukov, oblek, knjig, šolskih priprav, Bianchi 5 K, Semič 3 E, Eaus 3 E, Bolaffio 5 oblek, Berginc 1 obleko, gospa E. Sossicb, škatljo bonbonov, gg*: Artur Lokar 2 obleki, Časa- | narodno" stranko je nehalo, pritelo pa graude 10 E, Anton Lokar 5 E, Saunig & * —-- Dekleva (Gorica) 3 E, Malik 5 E, Repič več oblek, jopic, svinčnikov, Potatekjr (Gorica) 10 E, Earl Repič več bonbonov, Medved (Gorica) 1 obleko, Drufovka (Gorica) 5 E, gospa Scholz 1 K, gg.: Lavrenčič 20 v, Furlan 20 v. Vsem cenjenim darovalcem izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo. Fran Tur k, učitelj. •„SIo»Mtki ljudska stranka". - Slekli so »katoliško-narodni" plašč in oblekli plašč »slovenske ljudske stranke". Eatoliško - narodni plašč je bil že ves prevotlan, vse katoličan-stvo je ušlo skozi luknje, o narodnih barvah pa tudi ni bilo več ne duha ne sluha. Sedaj imajo nov plašč, in po »Slovencu"^ kričijo: Mi smo slovenska ljudska stranka l Tudi ta plašč ni nič vreden. Ni slovenski, ni ljudski. Eajti v njem tičijo stare nevarne kače, ki so se iz-homotale iz katoliško-narodne kože. Vse je pri starem — samo ime so spremenili, ker mislijo, da bi pod novo firmo lažje ujeli več Ijudij, ki doslej niso bili njihovi pristaši. Ali mislimo, da se to ne zgodi, ker gleda pač iz „slov. ljudske stranke" tako zagrizen klerika-lizem kakor iz katoliško-narodne. Farovška stranka ali duhovska stranka naj se imenujejo, ne pa slovenska ljudska stranka. In pa to: ljudska stranka! Ljudska, ljudstvo! Da, da, tako vedno kriči dr. Ivan Šusteršič, ki pozna le ljudstvo, maso v širokem pomenu, ne pozna pa naroda. Narod — to mu ne diši; ljudstvo — to je nekaj za starega nemškutarja. Eakor je stal na čelu katoliško-narodne stranke dr. Šusteršič, tako stoji sedaj na čelu „novi" stranki. Riba pri glavi smrdi, ta »nova" stranka tudi, kajti načeluje ji dr. Šusteršič, ki ni ne za slovenstvo ne za ljudstvo, ker je brezna-roden, kakor pač mora biti vsak klerikalec, ki se je učil pri Misiji, da je narodnost pa-ganstvo. Fa že tudi po svoji rodbini in od-goji je nemško nadahnjen. Saj je bil tudi nemški burš (ali v »Austriji" ali v »Norici" [če kdo ne zna citati tega slednjega imena po latinsko, naj ga čita kar po slovensko !j), in v svoji rodbini govori nemško. Potem pa naj bo načelnik slovenske stranke. Eako je vsa ŠusteršiČeva rodbina nemška, vemo tudi iz tega slučaja, da njegov brat, ki je finančni svetnik, ima nemško družino. Njegov sin se pišeHeinrich Schusterschitz! —Smešno je bilo, kako se je »boril" za slovenski zapisnik v kranjskem deželnem zboru ! Seveda je v principu tak boj potreben in umesten, ali biti ga mora kdo drugi, ne Johann Šusteršič, M bi bil dandanašnji dan hud nemškutar, če ga niso slučajno vrgli na politična tla ultra-montanske stranke. V zbornici se je boril za slovenščino — doma je pa tolkel nemščino. Takrat so bile tudi na Goriškem brumne dušice, katerim je imponiral! — Eakršen načelnik, taka stranka!! Prvi kandidat te stranke za deželni zbor je pa hofrat Šuklje, znani politični kameleon. Vladni hlapec, sluga farovžev — zastopnik »slovenske ljudske stranke"! Pojte se solit! — Sleparstvo s »katoliško- sle-parstvo s »slovensko ljudsko stranko' Sedaj imamo »katoliško-narodne" le še na Goriškem. Ti molčijo o „ljudski" stranki, in kar nič se ne ve, kdaj skočijo iz starih ka-toliškonaradnih kožuhov v „ slovensko ljudske". Sedaj je premraz, morda kedaj kasneje, ko se malce svet ogreje..... Božična pOŽttllCa prično na srednjih in ljudskih šolah z dnem 23. t. m. Božični večer bo v nedeljo 24. t. m. ter imamo tako 3 praznike po vrsti. Nemnega tati! je prijela policija. Piše se Ivan Eumar, sin Andreja, 19 let star, doma z Banjšic. Sumi se, da ima na vesti, več tatvin, ki so se dogodile v zadnjem času okoli ulice Angiolina, v Stračicah in tam blizu. Policijski nadzornik g. Janežič je pretakal stanovanje tega potepa ter našel 69 raznih rečij, kakor pile, kladiva in druge slične predmete, katere je Eumar najbrže na raznih krajih pokral ter se jih posluževal pri tatvinah. Ukradel je tudi nekaj kokošij in celo kletko s kanarčkom. Te dni je pretepel očeta in mater, ker mu nista hotela dati denarja, da bi šel pit in zapravljat. DrugI nevaren tat, katerega je prijela policija, je 26 letni mesar Hektor Martinelli h Gradišča ob Soči. Malo poprej, predno so ga prijeli, je bii zlezel s pomočjo lestve čez zid pri jezuitih v ulici Leoni ter je ukradel iz kuhinje 18 E, katere je bil položil tam na mizo kuhar. Priznal je tatvino, ali z dostav-kom, da je ukradel le 9 E. Sumi se, da bi bil ta človek* udri v noči na nedeljo v cerkev sv. Ivana ter tam storii vse ono, kar smo zadnjič poročali. BrflZ sredstev. — Policiji se je predstavil te dni 46-ietni Fr. Eukanja, rojen v Trstu, pristojen pa v Eomensko občino, češ, naj ga pošljejo v pristojni kraj, ker nima niti bora v žepu. Eukanja je izgnan iz Gorice, ker je znan nepridiprav in tat. Pridržali so ga v zaporu. — Zaprli so tudi znanega 42-letnega Jos. Marana iz Gorice, ker je beračil po pro-dajalnicah. IZ tega pa &Q Še kaj! — V takozvanem »hotelu Piccolo" pri kolodvoru je služil 18-letni Eonrad Kampfer iz Pontebe. Eo je pred kratkim spremljal sinčka svojega gospodarja v šolo, mu je izročil slednji pismo, v katerem je bil bankovec 10 E, naj ga izroči na naslov. Eampferja od takrat naprej ni več videl Rusič, gospodar v imenovani gostilni. V noči na 4. t. m. je udri Eampfer v navedeno gostilno ter tam pobral drobiža za 6 K iz predala, katerega je odprl s pomočjo noža, s katerim režejo sir. Potem je šel v klet ter tam vzel 6 botiljk veramta in 4 botiljke refoška, ukradel je tudi »fiaubert" ter nekaj tobaka. Policija išče uzmoviča, katerega je orožništvo v Pontebi opisalo za prav nevarnega tička. Zaprli SO 27 letnega L. Indri iz Italije, delavca v Bramovi opekarni, ker ni imel v Murovčevi gostilni v ulici Corno s čim plačati, kar je pojedel in popil. Še enkrat »Lanoiec". — (Dalje.) — Središče igre je Eremenjak. (Bodi tu mimogrede prestavljena, kakor Eremenjak, Trebuhar, Polič itd. Najbolje bi bilo, da bi se vzelo tukaj nekako bolj nevtralna imena, ako so originalna že pretuje zveneča. Prevodi lastnih imen so skoraj trivialni in bi utegnili zapeljati igralca, da dotično ulogo tudi bolj trivialno razume in pri Poliču se je to tudi žalibog zgodilo. Pri šolskem nadzorniku Tebuharju pa je ime igro naravnost rečeno distoniralo.) Cela igra, ako se jo ponovno in pazljivo prečita in premisli, nam nikakor ne podaje onega, rekel bi, enakoličnega nastopa vseh igralcev, kakor je to bilo pri naši predstavi. Glavni igralci so izvajali svoje uloge nekako vsi po eni »maniri". Vse je nekako bolj držalo na-se; morda je bilo to instinktivno pod uti-som težkega podjetja. Vendar pa je kazala igra nekako na skupno pripravo in enotno tolmačenje avtorja. Ta pa nikakor ni hotel odkazati svojim glavnim junakom nekako ma-nieriranega nastopa, marveč so se ločili žw po bistvu značaji Lanovca, Eremenjaka, Zlatničeve, okrajnega šolskega nadzornika in deželnega šolskega svetnika. Edino Lanovec skriva vso svojo duševno praznost in hudodelstvo, po katerem je prišel do službe, s svojo slovesno maniero. Eremenjak pa je sploh nasprotnik vsake deklaracije, človek, ki razumeva življenje in ki s polno dušo zajema veselje do življenja v delu in hrepenju po resnici. Le-to hoče brezobzirno zastopati, tudi če bi moral žrtvovati lastno eksistenco. Celo njegovo nastopanje mora biti torej neodvisno in prosto brez vsakega pri-meska filozofiranja in deklamovanja. Ako mora Lanovec skrivali svojo prazno notranjost, mora Eremenjak svojo bogato notranjost kazati z razprtimi rokami: vidite, tak sem. In to je naš Eremenjak premalo povdarjal. Razlika med njim in med Lanovcem se je čutila le v besedah in v historiji, ne pa v igri in ne v značaju. Poslušalec to seveda jako rad zamenja in si značaj sam konstruira iz historije. t Ako se pa igralca kritizuje kot umetnika, se pa mora od tega abstrakirati: ima se pred seboj samo gibanje njega života, njega obraza in glasu. Pasivna rezlstenca poštnih uslužbencev ? — Vedno bolj se čuje glas, da dne 16. t. m., torej tik pred Božičem, začno poštni uslužbenci s pasivnim odporom. Reči se mora, da so poštni uslužbenci izbrali zase ugoden trenutek ; kajti znano je, kolik je poštni promet pred Božičem. Samo na dunajskih kolodvorih je v tem Času prekartirati nad 5 milijonov zavojev, nevštevši zavoje, ki so namenjeni za Dunaj. Eako se pa vrši ta obstrukcija ? Poštni uslužbenci bodo porabili najbolj zakonito sredstvo, namreč službene predpise, ki jim jih je oblast izročila, da jih »najstrožje izpolnujejo". Teh predpisov je toliko, da tvorijo malo knjižnico. Ti predpisi so tako natančni, da ni mogoč noben pogrešek v celi poštni službi. A stvar ima svojo slabo stran, ne za uslužbence, ampak za državo, Ko bi se opravljala služba »Poročeni ste bili z Olivo Corsinari v cerkvi San Paolo di Monte-Cattini; tukaj je duhovnikovo spričevalo." »Da, na mojo čast, tako je," pravi major, začudeno opazuje papir. »In tukaj rojstni list Andree Cavalcantija." »Vse v redu," pravi major. »Zdaj vzemite te papirje, ki so za me brez pomena, in jih izročite svojemu sinu, ki jih skrbno shrani." »To pač mislimi... Če bi jih izgubil..." »Torej, če bi jih izgnbil?" vpraša Monte Cristo. »Ej," odvrne Italijan, »potem bi bilo treba pisati po nje v Italijo in bilo bi nerodno, iskati nove. »Bes, to bi bilo težavno," pravi grof. »Skoro nemogoče," pristavi major. »Veseli me, da uvidevate važnost teh papirjev." »To se pravi, da jih smatram za nepoplačljive." »Zdaj," nadaljuje grof, »kar se tiče matere mladega moža..." »Ear se tiče matere mladega moža..." ponovi major nemirno. »Markize Corsinari ?• »Moj Bog," pravi Italijan, ki se mu zde težave večje in večje, »ali je potrebna njena prisotnost?" »Ne, gospod," odvrne Monte Cristo, »sicer je pa pač..." »Da, da," ga prekine major, »sicer je pa..." »Plačala naravi svoj davek..." »Ah, dal" pravi major zelo živahno. »To mi je znano," pravi Monte Cristo; »umrla je pred desetimi leti." »In še vedno objokujem njeno smrt, gospod," pravi major, potegne iz žepa robec ter si obriše z njim zdaj jedno, zdaj drugo oko. »Eaj hočete?« pravi Monte Cristo. „VbI smo marljivi. Zdaj, ljubi gospod Cavalcanti, pač razumete, kako nepotrebno je na Francoskem vedeti, da ste bili petnajst let ločeni od svojega sina. Teh povesty o otrocih, ki jih ugrabijo cigani, tukaj nihče več ne verjame. Dali ste ga vzgojiti v zavodu v provinci in hočete, da zdaj spopolni svojo izobrazbo v pariškem svetu. Zato ste zapustili Via Reggio, kjer prebivate izza smrti svoje soproge. To je dovolj." »Mislite ?" »Gotovo." »Torej dobro." »Če bi se pa slučajno kaj izvedelo o tej ločitvi..." »Ab, da. Eaj naj rečem?" »Da je nezvest odgojitelj, podkupljen od sovražnikov vaše rodbine..." »Od Corsinarijev?" »Čisto prav... Da je torej ta odpeljal vašega sina, da bi izmrlo vaše ime." »Čisto prav, ker je on edini sin." »Torej zdaj, ko je vse v redu in vas več ne pustijo na cedilu vaši spomini, ki ste jih obnovili, ste brezdvomno že uganili, da sem vam pripravil neko iznenadenje." »Prijetno?" vpraša Italijan. „Ah," pravi Monte Cristo, »vidi se, da ni mogoče varati niti očesa, niti srca očetovega." „Hm!" pravi major. »Ali ste po neprevidnosti mojih ljudij opazili ali ste uganili, da je tukaj?" „Da je kdo tukaj ?" »Vaš otrok, vaš sin, vaš Andrea," »Uganil sem," pravi major koliko? mogoče flegmatično; »torej je tukaj ?" »V hiši," odvrne Monte Cristo; ,komornik, ki je bi pravkar tukaj, mi je javil njegov prihod." »Ab, izvrstno, izvrstno l4 vsklikne major. »Moj ljubi gospod," pravi Monte Cristo, »razumem, da ste giujeni. Treba vam je nekaj časa, da se pomirite! Tudi mladeniča hočem pripraviti na tako dolgo zaželeno svidenje, opaženo, da so lastna imena skrajno nesrečno ( po predpisih, bi bilo treba Štirikrat toliko kajti že naprej vera, da njegova nestrpnost nič ne zaostaja za „To mislim," pravi Cavalcanti. »Torej v kratki četrti ure sva pri vas." »Torej ga nii pripeljete? Torej ste tako dobri, da mi ga predstavite sami?" »Ne, ne maram se siliti med očeta in sina. Sama bo-deta, gospod major, toda bodite brez skrbi, gospod major, kajti če bi tudi molčal glas (vaše krvi, se vam je nemogoče zmotiti. Pride namreč skozi ta vrata. 2 to lep, plavolas mladenič, morda nekoliko preveč plav, Jn, kakor so prepričate, z;olo prikupljivega vedenja." »Oprostite," pravi major, „a veste, da nisem vzel na pot ničesar razun dveh tisoč frankov, katere mi je poslal dobri abbe" Busoni. S tem sem plačal pot in..." »In zdaj potrebujete denarja... to je vse v redu, ljubi gospod Cavalcanti. Vzemite takoj zdaj tu osem bankovcev, vsakega za tisoč frankov." Majorjeve oči ae posvetijo kakor almaelin. »Zdaj vam imam plačati še štirideset tisoč frankov," prt/ Monte Cristo. .Ali zahtevate pobotnico, Ekscelenca?" vpraša major, vtikaje bankovce v naprsni žep svoje suknje. »Zakaj?" .';.-'uša grof. , „No, da &; poravnata z abbejem Busonjjeiu." »Lahko rrii daste celotno pobotnico, kadar prejmete še drugih štirideset tisoč frankov. Med poštenimi ljudmi je tako velika previdnost nepotrebna." »Ah, da, to je res," pravi major, »med poštenimi ljudmi." »Zdaj se zadnjo besedo, marki." »Govorite." * »Vi mi dovolite prijateljski nasvet, ali ni res?" „Eako S Prosim vas," »Ne škodovalo bi vam, Če odložite to poljsko suknjo/ rmoga $fiw ti ao. i one a. oecempra iaua. osobja, da ne bi bilo nobenih zamud. Vzemimo le uradnika pri blagajni, ki bi delal služI, o po predpisih. Odpre denarne zavoje in še enkrat pre-šteje vsebino, da se prepriča, je H vsebina res tolika, kakor je naznanjena. Sprejeli enega po§tiiega paketa traja po predpisih najiBauj 5 minut. Sprejem denarnega pisma še dalje. Pis-monoši pisma, predno odide iz urada, Še enkrat pregleda, če so v pftivem redu,' vsako pismo natančno ogleda, prodno ga odda stranki. Na ta način bi bil v teku 48 ur oviran tudi ves promet na železMti. V Divači so pokopali jurista gosp. Jos. Čepra. " -¦**- Ob Komu v ulici Boschetto napravijo nov brambeni zid. Magistrat razpisuje dražbo za gradnjo tegazidn. V tukajšnjo bolnišnico se je prišel zdravit 34 letni F. Vižintin iz Sovodenj, ker ga je v prepiru v gostilni rauil Fr. Cotič na vratu za levim ušesom precej nevarno. Požir — V Škodovaki v Furlaniji je pogorel hlev s senikom, zgorelo je tudi kmetijsko orodje, vozovi, seno, itd. Škode je nad 5000 K, ki je pa krita z zavarovanjem. Zgorele reči so bile last bratov Škarel. Steklenico Je vrgel v svetilko in potem še kozarec v drugo v gostilni pri Zvezdi neki 41-letni Štefan Mervic iz Ozeljana, ko ga je gospodar nekaj okregal. Naredil je tako škode 4 K, in ker gostje niso bili vami pred razgrajačem, so poklicali redarja, ki je aretiral Mervica, Ta Mervic hodi tudi po božjih potih ter berači, dasi ima doma baje lepo premoženje. V VileŠU (Villesse-VIesu) v Furlaniji ne morejo izvoliti župana, ker se 4 starešine nočejo udeležiti volitve. Sedanji župan ima na svoji strani starašine iz dveh razredov, iz tretjega pa so mu nasprotni. Ko so bili sta-rašine drugič sklicani, so uprizorili Štrajkujoči starešine obhod po vasi z zastavo. Kaznovanj so vsak na 40 K globe. Nove vojaške uniforme. — Kakor javljajo z Dunaja, namerava vojno ministerstvo pri lovskih polkih uvesti novo uniformo, ki bo od-govorjala vsem modernim zahtevam, kar se tiče vidnosti in opažanja. Vse stvari iz kovine (gumbi itd.) so motne barve, jermena ne-barvana in vreče za kruh in zavoji za kuhinjsko posodo so iz sivega blaga. Tudi suknje so iz popolnoma sivega blaga. Govore, da uvedejo novo uniformo že za prihodnjo spomlad. Umrla je v bolnišnici v Čelndu gospa Pavlina Lazar iz Breginja, stara šele 33 let. Pokopali so jo včeraj v Čeladu. Zapustila je 4 otroke. Žalujočemu g. soprogu naše so-žalje! Deielni podtajnik v IX. člnovnem razredu. — Za časa deželnozborskega zasedanja smo poročali, kako so hoteli kar natihoma v dež. zboru izvesti premembo statuta za osobje deželnih uradov tako, da bi vežbenca dr. Grusovina kar nakrat pomaknili v VIII. činovni razred. Predlog je šel v odsek, in tam so sklenili, da se določi mesto deželnega podtajnika v IX. či- novnera razredu. Imenuje ga deželni od- | bor. Gregorčič se je pri tej stvari v zbornici " „energično postavil" proti Lahom, bomo videli, kako »energična" bosta slov. deželna odbornika pri imenovanju tega uradnika, ki ne zna slovenske , imenovanje se utegne izvršiti v krat?xem. V BolCU je umrla sinoči ob 9. za srčno kapjo gospa Miroslava Sorč, soproga, pred kratki*. iu«4e^ ^ daleč zna- nega poštarja, posestnika rnliotelujS^^v^olcu. — Pogreb v nedeljo pop. N. p. v m.! ¦ TriaSki škof Nagi — nadškof v Gorici ? — Imenovanje Nagla nadškofom v Gorici je baje že sklenjena reč. Flapp ostane v Poreču. Kdo .¦pride v Trst, o tem se ne ve še nič. . Tržaški namestnik princ Hohenlohe je kon-feriral na Dunaju z ministerskim predsednikom in z ministrom za notranje posle; poročal je tir volilni""'reformi; kalera da provzroči velike težave v primorskih deželah S — Kakor se vidi, se trudijo vsi, da bi nas opeharili s splošno in jednako volUno pravico! LJyi»eznivi železniški uradniki. — Po telefonu so nam sporočili s kolodvora južne železnice, da skladišča v Trstu sprejemajo zopet ves promet za tržaško prosto luko. Sprejemajo in oddajajo se torej od 6. t. m. dalje vse poši-Ijatve, namenjene za Trst, prosta luka, drž. žel, —-• Ko je uradnik to naznanil v nemškem jeziku, se je slišalo po telefonu, kako poleg stoječi uradnik naslovlja brez dvoma na poslušalca pri našem telefonu tisto laške ljubeznivost „vate a far te.....m... d' un ščavo"!, katera se res tako lepo glasi iz laških ust. Poslušalec je naznanil uradniku, da si je zabeležil tudi to slednje. ,,Schluss1' je rekel "uradnik, in konec je bilo pogovora. — Kaki nizki ljudje so ti laški uradniki! Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kiirner. Ponofai služba v lekarnah, — v času od 10. do 17. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Pontoni-Kiirner. , Občinska uprava" se imenuje poučni stanovski list županom, občinskim tajnikom, občinskim svetovalcem in drugim javnim organom. Urednik dr. Vladimir Ravnihar. Izhaja v Ljubljani 1. in 15. dan vsakega meseca; stane celoletno 8 K. Prvo številko so dobile vse občine šironl slovenske domovine. Dolitue v „trgousko in obrtno zbornico" goriško bodo 18. t. m, za trgovski, 19. za obrtni oddelek. Tisti volilci, ki ne oddajo os ebn o glasovnic, jih morajo vposlati naj-dalje do — 11. t. m. potom glavarstev (v Gorici potom municipija). Škandalozne brutalnosti, ki so se godile pred tfemi leti, so bile popisane v obširnem protestu na vlado, ki pa ni nič odgovorila in — nič storila, da bi se škandali ne ponavljali. In tako smo letos zopet doživeli dokaz laške brezobraznosti pod protekcijo c. kr. vlade! C. kr. volilna komisija, kateri predseduje dvorni svetnik g r o f A11 e m s, je poslala slovenskim županijam — italijanski tiskane razpise volitev in italijanske izkaznice. V deželi je 10(3 slovenskih županij in le —• 38 laških I In vkljub temu je imela c. kr. volilna komisija, na čelu jej dvorni svetnik Attems, toliko nesramne predrznosti, da je pozvala 106 slovenskih županov z laškimi spisi na sodelovanje za to volitev I — Mera laške objestnosti v senci vladne milosti je pač polna in slediti utegne odgovor, kakoršen to-lika podlost zasluži! Ali res mislijo Lahi in njih vladni protektorji, da Slovenci nismo za drugo tukaj nego da davke plačujemo?, -svoja zdrave sinove dajemo za vojake namesto laških kislic, pa da se pustimo brcati in klofutati od vsakega lahoiskega sleparčka ? 1 Ali res meni c. kr. vlada, da je njena naloga edino le bož-kati laško šopirnost ter delati ogromni slovenski večini krivico na krivico! 1 ! In poglejmo dalje — kaj se vse godi pod predsedstvom grofaAttemšaT Volitve bodo 18. in 19., ali volilci iz cele dežele morajo odposlati glasovnice že do 11. t. m. — Vmes je torej še cel teden! Kaj zlodja bode delale glasovnice cel ta teden? C. kr. komisija bo torej imela cel teden čas, da bo vohala, kaj tiči v zaprtih kuvertih, ako jih morda celo ne odprejo! Ali glejte, duše slovenske, dočim si je c. kr. komisija le za tako vohanje kuvertov pridržala cel teden, — pa ni dovolila volil-cem cele dežele niti treh d n i j, da bi se pripravili na volitev! Da, mnogi niti danes, torej 9. decembra, še niso dobili glasovnic, a do 11. naj jih že odpošljejo!!! Pa še nekaj! Volilnih kategorij jo 5 (2 trgovski in 3 obrtne) in v teh smejo biti izvoljeni le trgovci ali obrtniki, ki so vpisani v imeniku iste kategorije! Vrhu tega 12 članov zbornice mora stanovati v Gorici. — Toda vpogled v imenike je naravnost izključen, — nam Slovencem seveda, ker Lahi imajo točne prepise. Vprašamo: kako naj se slovenski volilci od Predela do Barke v dveh dneh sporazumejo za kandidate posamičnih kategorij tako, da bi bila morebitna izvolitev tudi veljavna?! Ni mogoče! Zadnji hip so nam došle še druge novice o zlorabah, prav tako, kakor pred tremi leti! Res je, da je predsednik g. dvorni svetnik grof Attems le en sam mož, ki ima lahko vse ostale člane proti sebi, — toda te pravice pa mu nihče ne more vzeti, da očitnih Škandalov ne krije s svojim imenom! Kdo ga more prisiliti, da gredo laške izkaznice, laški razpisi v slovenske občine z — njegovim podpisom ?! Umevno je, da so Slovenci v celi deželi naravnost izzvani v srdit boj proti toliki laški nesramnosti. In zares smo dobili od mnogih stranij pozive, da pričnemo najbrezobzirnejši bojkot po vzorcu leta 1897. Ne preostaja drugače ! Slovenci, vsi na krov! Slovenski župani so bili še pravočasno opozorjeni, kaj jim je storiti, da se nobena glasovnica ne zgubi. Poživljamo vse, li niso še izpolnili svoje naloge, da v zadnji ur izpolnijo svojo narodno dolžnost v sm^lu ck-spresno jim doposlane okrožnice. Kdorničesa ne storij bomo v Gorici vedeli zanj. Posledice naj si pripige sam! Županov, ki v tako važni reči puste" vodstvo v Gorici na cedilu, Slovenci ne potrebujemo! Upamo, da ne bo niti enega, ki bi bil deležen narodove pravične jeze! Torej na delo! Razgled po suetu. Državni ZD0r> — V debati o vladni izjavi glede volilne reforme je posl. Breiter svaril vlado, naj se ne pusti ostrašiti od nasprotnikov splošne volilne pravice. — Posl. Menger je izjavil, da pripoznava prednosti splošne volilne pravice, istočasno treba pa uravnati razmerje narodnosti medsebojno in do države. Posl Herzmanskyje dejalrd& treba ob uvedbi splošne volilne pravice varovati agrarno-poli-tično stanje. Posl. Pitacco in tovariši so vložili interpelacijo na voditelja pravosodnega rai-nisterstva glede gradne justtčne palače v Trstu; nadalje interpelacijo ha voditelja trgovinskega ministerstva glede neprilik v skladiščih v tržaški luki ter glede uvedbe provizo-ričnih odredeb. Posl. Bennati in tovariši so interpelirali skupno ministerstvo, glede uraču-njanja služabne dobe dijurnistov v pokojnino državnih uradnikov. Posl. Daszjrnski je vspod-bijal pomisleke, ki so bili izrečeni v gospod-ski zbornici in potem od posl. Dzieduszvckega proti splošni volilni pravici. Posl. grof Stftrgkh je pokazal na spremembo vladnega mišljenja v vprašanju volilne pravice, na katero očividno vpliva vsa vrsta vnanjih momentov ter na resne pomisleke proti neposredni uvedbi enake volilne pravice. Sternberg je napadel ministerskega predsednika in poslanca Adlerja in Kramafa ter iz-javil, da se morajo vsi nacijonalisti, naj si . bodo Nemci, Čehi ali Poljaki, ako nočejo biti izdajalci ljudstva, združiti v boju proti mednarodni soeijalni demokraciji. Govornik je za pravično spremembo volilne pravice, vendar bi imel državni zbor ustvariti le splošni zakon, dočim bi imeli deželni zbori izdelati podrobne določbe, ker bi se s tem moglo jemati ozir na potrebe in posebnosti posamičnih narodnosti kronovin. S tem je bila debata zaključena. Potem je zbornica razpravljala o nnjnem predlogu posl. Ghoca glede umešavanja ministerskega predsednika v ogrske stvari. — Posl. Fresl je protestiral proti odpošiljatvi vojaštva na Češko ter izjavil, da ni o revolu.-cijonarnem gibanju nobenega sledu. Posl. Stein je ob hudih napadih na socijame demokrate, ta iiinisterskega predsednika in na Ogrsko utemeljeval svoj nujni predlog za uvedenje personalne unije. Govornik je energično pobijal uvedenje splošne in enake volilne pravice, ki da je v Avstriji neizvedljiva ter ima le namen, da vrže Nemce iz zbornice, da more dovesti do anarhije in da na noben način ne doseže rezultatov, kakor se nadeja mifiisterski predsednli. Zveza s socijalisti in anarhisti je protimonarhična. (Dalje prih.) nRes?a pravi major, ogleduje svojo obleko z nekim do-j padajenjem. „Da, v vaši okolici jo lahko nosijo še dolgo, toda v Pa-risu je ta obleka kljub svoji elegantnosti že davno prišla iz mode." „To je žalostno," pravi Italijan. „0, če se vam je priljubila, jo pri svojem odhodu lahko zopet oblečete." „TOda kaj naj oblečem?" „Kar najdete v svoji popotni prtljagi." „Kako, v svoji popotni prtljagi? Saj imam samo torbo." »Pri sebi seveda. Zakaj bi si delali skrbi s prtljago? Sicer star vojak tudi ne vlači rad mnogo s seboj." „Baš to je vzrok, da...4 „Toda Vi ste skrben mož in ste poslali svojo prtljago naprej. Včeraj je prišla v hotel des Princes, ulica Richelieu. Tam je naročeno vaše stanovanje." »Torej v moji prtljagi...?" „Je gotovo pripravil vaš komornik na vaše povelje vse, kar bodete tukaj potrebovali: družabne obleke in uniformo. Ob svečanostnejših prilikah oblečete uniformo, to imponira. Ne pozabite svojih redov ! Francozje govore sicer O tem še s pre-ziranjem, a jih sami nosijo vendar še preradi." „ Dobro, dobro!" odvrne major, katerega začudenje raste od hipa do hipa. „In zdaj," pravi Monte Cristo, „ko je vaše srce zavarovano pred premočnimi občutki, se pripravite, gospod Caval-canti, na svidenje s svojim •.'»«•' n Andreo." In z ljubeznivim pozdravom odide Moute Cristo skozi! tapetna vrati,, XVIII, Andrea Cavalcanti. Grof Monte Cristo vstopi v sosedni saibn, katerega je imenoval Baptiatin modri salon; tu ga je pričakoval mladenič nekoliko neprisiljenega, skoro prostega vedenja, oblečen precej elegantno; pripeljal se je pred kake pol ure s kabrioletom. Baptistiu ga je spoznal brez težave; to je bil pač veliki mladi mož s plavimi lasmi, rdečo brado, črnimi očmi, rdečimi lici in svitlo belo poltjo, katerega mu je opisal njegov gospod. Ko vstopi grof v salon, najde mladega moža udobno zleknenega po zofi; in pri tem je z zlato glavico lahke palčice raztreseno tolkel po svojih čevljih. Ko zagleda Monte Crista, hritro vstane. »Gospod grof Monte Cristo ?" vpraša. „Da, gospod," odvrne ta, „in če se ne motim, imam čast videti pred seboj gospoda grofa Andreo Cavalcantija ?" „Da, jaz sem grof Andrea Cavalcanti," odvrne mladenič in pozdravi precej familiarno. ,,V dokaz imate pač kako pismo za me?" pravi Monte Cristo. „ Omenil ga nisem zaradi podpisa, ki se mi zdi tako čuden." „Pomorščak Simbad, ali ni res?" „ Čisto prav; ker pa ne poznam nobenega drugega pomorščaka Simbada, kakor onega iz ,Tisoč in ene noči'..." »Torej prav! To je njegov potomec, jeden izmed mojih prijateljev, zelo bogat, več kakor originalen, skoro blazen Anglež, katerega pravo ime je lord Wilmore," „Ah, zdaj razumem vse," pravi Andrea. „Zdaj gre vse izvrstno. To je isti Anglež, katerega sem poznal... v... da, jako dobro!... Gospod grof, na razpolago sem vam." „Če je to, kar mi pravite, res," odvrne grof smehljaje, „upam, da bodete tako dobri in mi daste nekaj pojasnil glede sebe in svoje rodbine." „Rad, gospod grof," odvrne mladi mož z zgovornostjo, ki dela čast njegovemu spominu. »Kakor ste rektf pravkar sami, sem grof Andrea Cavalcanti, sin majorja Bartolomea Cavalcantija, ki je vpisan v florentinsko zlato knjigo. Dasi zelo bogata, kajti moj oče ima rento pol milijona, je bila naša rodbina jako nesrečna, in mene samega, gospod grof, je ugrabil v starosti petih do šestih let brezvestni odgojitelj, tako da že petnajst let nisem videl svojega roditelja. Odkar som prišel v leta razuma, odkar sem prost in neodvisen, ga iščem, toda zastonj. Končno me je obvestilo to pismo vašega prijatelja Simbada, da je v Parisu, in mi reklo, naj se obrnem na vas, da izvem kaj več o njem." »Resnično, gospod, vse, kar mi pripovedujete, je zelo zanimivo," pravi Monte Cristo, opazuje s temnim zadoščenjem te proste poteze, to obličje z lepoto hudobnega angelja, „in zelo prav ste storili, da ste ubogali v vsem nasvet mojega prijatelja Simbada, kajti vaš oče jo res tukaj in vas išče. Grof, ki izza svojega vstopa v salon ni izpustil mladega moža niti za trenotek iz očij, se je čudil tej samozavesti njegovega pogleda in gotovosti njegovega glasu, toda pri teh tako naravnih besedah: „Vaš oče je res tukaj ia vas išče," plane mladi mož za korak nazaj in zakltče: „Moj oče, moj oče je tukaj?" „ Gotovo," odvrne Monte Cristo, „vaš oče, major Barto-lomeo Cavalcanti." „ Izraz strahu v potezah mladega moža vendar izgine zelo hitro. — „Ah, da, res je", pravi, ,,major Bartolomeo Cavalcanti. In y. pravite, gospod grof, da je moj \jubi oče tukaj ?" „Da, gospod, in k temu celo pristavim, da prihajam pravkar od njega, da me je povr -¦¦ o izgubljenem, ljubljenem sinu, katero mi je pripovedoval, neizmerno ganila; njegove bolesti, njegove skrbi, njegovi upi, tičoči se tega predmeta, bi dali snov za zelo ganljivo pesem. Končno je dobil nekega dne obvestilo, da so mu roparji pripravljeni vrniti njegovega sina aH mu povedati, kje se nahaja, če plača določeno, seveda veliko vsoto denarja. Toda kaj je tako dobremu očetu največja vsota! Vsoto je poslal na piemonteško mejo s pasom, ki je bil viairan za celo Italijo. Če se ne motim, ste bili v južni Framaji?" (Dalje pride.) Ponarejale« avstrijskih bankovcev so prijeli v Kotoru v Dalmaciji. Piše se Sekulič, doma iz Črnegore. Kupil je vola z 240 K ponarejenega denarja. 5',', kg avstrijskih bankovcev naSli v njegovem stanovanju. V Črnigori so zaplenili baje poldrugi milijon ponarejenega denarja. Dogodki na Ruskem. — Med zimsko palačo in med Carskim selom je napravljen brezžični brzojav. Car je baje zapovedal, da se naj proti vojaškim upornikom uporabljajo strojne puške. — Iz Uhaborga javljajo, da iz cele Finske pošiljajo vojaške čete v Rusijo. — Iz Varšave javljajo: V posadki trdnjave Ovisniev je izbruhnil upor. ~- V Rigi je izbruhnil upor med takozvanim podčastniškim bataljonom. Uporni podčastniki zahtevajo, naj se vzame pravica razpolaganja s četami generalnemu gu. vernatoigu, vojaštvo naj ne opravlja policijske službe, narednikom naj dovolijo volilno pravico, zvišajo naj vojaško plače in izboljšajo vojaško hrano. Dva pehotna polka sta se pridružila upornikom. —Preko Danskega je prišla na Dunaj brzojavka, ki poroča, da pojde car prihodnje dni v Moskvo, kjer bo prisegel na ustavo. — Poveljnika sevastopoljskih upornih čet, poročnika Schmidta, so usmrtili. — V KiŠinevem in Kalavšu so bili krvavi protf židovski nemiri. Gojenci svečeniškega seminarja v Eišinevu so priredili velikd poulične izgrede. Iz Besarabije in Odese beži prebivalstvo. — V Kijevu je bilo umorjenih več sto posestnikov. — V Genfu so prijeli nihilista Bilietta. Preiskovalni sodnik je dognal, da je imel Bi-liette šolo za izdelovanje bomb. Pouka se je udeležilo vsak dan dvanajst ruskih dijakov. Položaj v Petrogradu je nespremenjen. Poštni in brzojavni uradniki štrajkajo ter hočejo tako doseči odstop ministra Durnovo. — Nad gubernijo Livlandsko je proglašeno vojno stanje. Bivšega vojnega ministra Saharova je y Saratovu ustrelila neka ženska, ki je prišla v hišo guvernerja rekoč, da hoče govoriti z generalom. Ko je prišel, je ustrelila nanj trikrat Žensko so prijeli. Rekla je, da je izvršila sodbo bojnega oddelka socijalistično-re-volueijonarne stranke. Državna duma bo sklicana najpozneje na dan 28. jan. 1906. — Ruska vlada je odobrila načrt za uvedbo splošne volilne pravice. Književnost. „LIaWlaBSki ZvOU". — (Vabilo na naročbo.) S prihodnjim letom nastopi ^Ljubljanski Zvon" svoj XXVI. tečaj. Z nekim prijetnim čuvstvom se oziramo na ravnokar minolo jubilejsko leto našega lista, kajti pokazalo je, da se krog njegovih prijateljev ni skrčil, da uživa „Zvon" še vedno vsestranske simpatije in da ima še vedno zanesljivo zasiombo v najodličnejših naših pesnikih in pisateljih. Od marsikatere strani se nam je izreklo zadnje čase priznanje radi bogate in srečno izbrane vsebine našega lista. A dasi smo nasproti takim pohvalam precej skeptični, imamo vendar to zavest, da se je list navzlic težavnim razmeram ohranil na primcini višini in da gre ^Ljubljanskemu Zvonu" še vedno prvenstvo med slovenskimi leposlovnimi listi. Imena pesnikov in pisateljev, ki jih je citati v našem listu, dokazujejo to dovolj jasno! Še z večjim zadovoljstvom nego pogled na preteklost nas pa navdaja zagotovilo, M ga imamo za to, da »Ljubljanski Zvon" tudi v bodoče ne bo nazadoval. Da, prihodnji letnik bi znal nadkriliti po izborni vsebini marsikaterega svojih prednikov I Pesniška zaloga »Ljubljanskega Zvona" je Še vedno izredno bogata. Imena priznanih naših pesnikov in pesnic bodo dičila i nadalje »Ljubljanski Zvon", a tudi več mlajših pesniških talentov se je oklenilo našega lista. Tudi od teh &e imajo nadejati naši naročniki mnogo lepega. Prav posebno zadovoljni bodo, tako upamo, prihodnje leto z našim listom prijatelji dobrih povesti. Namenili smo jim tri romane naših pripovedOvalcev-prvakov. Nadaljevali bomo dr. Tavčarja na obširni podlagi zasnovani zgodovinski roman „Izza kongresa". Ta roman, ki bode največje delo našega odličnega pisatelja, bi moral zanimati zlasti inteligenco stolnega mesta Ljubljane, na katerega tleh se večinoma razvija njegovo dejanje. Po pravici je vzkliknil gospod pisatelj v pričetku povesti t BKongresv Ljubljani 1 Oči vsega olikanega sveta so se obračale leta 1821. v naše glavno mesto, a dandanes ljudstvo skoro ne ve, da se je takrat v Ljubljani od- ločevala usoda Evrope... Da ni Kongresnega trga in male kongresne ute v Mestnem logu, bi dandanes v Ljubljani nič no pričalo o tem, kar se je leta 1821. pri nas godilo l" Sramota bi bila za vsakega olikanega Ljubljančana, ako bi se tudi zdaj še ne seznanil" z eno izmed najzanimivejših dob v zgodovini bele Ljubljane I Gospod Ivan Cankar je napisal za naš list roman »Poslednji dnevi Štefana Poljanca". Odveč bi bilo iznova poudarjati vrline Cankarjevega peresa. Ako povemo, da nazivlje gospod pisatelj to svoje delo „ literarno povest" in da je pisal to povest po lastnem priznanju z vervo, potem bodo številni častilci njegovi približno vedeli, česa se jim je nadejati. Tretji roman pa, ki ga objavimo, je po tekel izpod peresa g. dr. Iva Šorlija. Naslov mu je: »Romantiki življenja". Gosp. dr. Iva Šorlija prištevamo med najboljše naše bele-triste in nikaka tajnost ni, da ima tudi on že svoj krog častilcev. Krajših stvari, ki jih nameravamo pri-občevati poleg teh večjih leposlovnih del, so nam naklonili gospod Fr. Ks. Meško, ki ga bodo „Zvonovi" čitatelji gotovo z veseljem pozdravili, dalje gospod Janko Rozman in drugi. Iz prospekta lanskega in prejšnjih let je razvidno, da hranimo tudi še od prej marsikaj in zanimivega. Kar se tiče člankov, nameravamo nadaljevati Trdinovo avtobiografljo. Trdina je oni pisatelj, pri katerem se še vedno lahko učimo, kako se po slovensko piše in misli. Zlasti našim mlajšim pisateljem bi Trdino priporočali. Vsem njegovim nazorom morda ne bomo pritrjevali, v tem in onem se naša sodba ne bo zlagala z njegovo, toda priznati mu moramo, da je vzniknilo vse, kar je napisal, iz globokega prepričanja, čudovito je, s koliko bistroumnostjo in vnemo se je zanimal do skrajnje starosti za vse pojave v kulturnem in političnem življenju Slovencev posebej in Slovanov sploh. Z ganljivimi besedami se poslovi naposled Trdina v tem svojem spisu od življenja, kateremu je neusmiljena parka res prestrigla nit kmalu nato, ko ga je bil končal. Že zaradi Trdinove avtobijografije same na sebi se bode kakor po letošnjem tako tudi po prihodnjem letniku „Zvonovem" še v poznejših časih mnogo povpraševalo! Razen Trdinove avtobiografije nameravamo priobčiti v prihodnjem letniku še sledeče spise: A. N. Pypin, spisal gosp. dr. Iv. Prijatelj ; »Latinsko pleme in Jugoslovani", spisal g. B3com:l Vošnjak; „Rodin", spisal g. Oton Zupančič; „Na Litovskem", popotni obrisi iu spomini, spisal Petruška; dr. Matija Prelog, životopisna in kulturnozgodovinska črtica, spisal „ gosp. dr. Karel Verstovšek; „Vega kot dijak na ljubljanski gimnaziji", spisal Peter pl. Radics. Izmed že v prejšnjih prospektih omenjenih stvari pridejo na vrsto »Črtice o burji", spisal dr, H. Dolenec, in dr. Ivana Žmavca spis „HerbertSpencer". Gospod LukaPintar bode objavljal pod naslovom „Sa-tura" krajše članke, ki bodo obsegali več zanimivih razlag Prešernovih poezij; stotnik g. Fridolin Kaučič pa priobči v našem listu svoje „ Spomine na Strossmaverja". Zanimive stvari nam je obljubil g. dr. Ivan Merhar, a nekaj posebnega bodo članki g. dr. Jos. Tominška „fe učenega in neučenega Berlina". Poskrbljeno je tudi za to, da bode listek kar najbolj razvrsten, aktualen in zanimiv. Uredništvo in slovenski pisatelji so storili svojo dolžnost. Naj bi jo storilo zdaj tudi ono inteligentno občinstvo, kateremu je „Ljntyj. Zvon* namenjeni Čim več naročnikov, čim več gmotne podpore bo imel naš list, tem boljši bo, tem prej bo tudi možno list razširiti, kar je z ozirom na obilo sotrudnike »Ljubljanskega Zvona" Že davno naša tiha želja. Kajti cesto urednik „ Ljubljanskega Zvona'' ni bil v zadregi radi tega, kako bi zadovoljil čitatelje, temveč kako bi ustregel sotrudnikom, ki jim ni bilo prijetno čakati in čakati, predno so prišle nji>h dobre stvari na vrsto. „ Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih in stane vse leto 9 K 20 h, pol eta 4 K 60 h, četrt leta 2 K 30 h. Za vse neavf-trijske dežele po 11 K 20 h na leto. — Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. Uredništvo „ Ljubljanskega Zvona." Knjižnica za mladino. — Knjiga m. v srca gl obini. Povest. Spisal Ivo Trošt. Stane 3 K. Celoletna naročnina za „Knjižnico" znaša 3 K 20 v. Talija. -~ Županova M i c i k a. Veseloigra s predigro in poigro. Obsega: Anton Linhart. Predigra. Po osnovi dr. Josipa Vošnjaka spisal Anonimus. Županova M i c. i k a. Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Po nemškem priredil Anton Linhart. Nova, predelana izdaja. P o i g r a. Po osnovi dr. Jos. Vošnjaka spisal Anonimus. Cena 80 vin. To delo je izšlo v spomin na 150. rojstni dan prvega slovenskega narodnega dramatika Linharta, ki bo v ponedeljek 11. t. m. Dama S kamelijami. — Alexander Dumas sin. Preložil dr. Ivo Š o r 1 i. Str. 445, cena 2 K, po pošti 2 K 20 v. Prevod tega znamenitega dela je krasen, kar knjigo najbolje priporoča. Na razSVilU, — Ruske študije. Napisal Bogu mil Vošnjak. Cena K 4, po pošti K 4-30 v. V založbi L. Schwentnerja v Ljubljani. Naslovni list je narisal M. Gaspari. — Zanimiva knjiga je plod potovanja mladega pisatelja g. Vošnjaka po Rusiji. V kolikor smo mogli v naglici pogledati v knjigo, se kaže, da mora obsezati prav zanimivo čtivo. — Kdo* tfuM kakao in čokolado, temu bodi priporoian i 111 ^ IV«E»» floffo | Kandol-Kakao ki ima najmanj tolšSe t iebi, jo torej najlai* prebaven, b« provaroSa nikoli zaprtosti in j« ob najboy-iem oknsn iarodno poceni. Priatan samo s imenom Iran Hoff k in a lavjo varstveno znamko, i I ZayojipoV«kg90vlnaiJ^v V > »»/• » eo . - Dobiva s« pov»od. IinODOSI!! -= Radirka „Rapfd" ss-Radira črnilo, tuš in tiskarsko črnilo brez kvariti papir. Se dobiva v slovanski knjigarni A. Gabršček v Gorici. Največja zaloga slik d modernih in antiknih okoirjih, — umetniške uradnosti. — Slike pruih slouanskih slikarjeo. — nabožne slike slouečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske grauure uellke umetniške urednosti u okuirjih po želji odjemnikou. «^p» ^g <& ^*i&*& Razstaua slik u I. nadstropju, u prostorih tiskarne. -. KazpoSilja po povzetju od l kg dalje franko. Nadaljno posebnosti: sla« nI na, ogrski Balami itd se zaračunajo najceneje- Rizpošlljalnlci vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. RudolI Budlrapeita (Ogrsko) VII. OvodaflraiM 23 Trgovjko-obrtrva re^i5troVaqa zadruga s neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu.* TELEFON ŠT. 80. Hranilna vlog* obrestuje po *«.',*, -- veoje, stalno naložene najmanj na jedno . leto, po dogovoru^ Sprejema hranilne.Hgiižice^ drugih zavodov brez Iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga^samž^" "*•¦•—¦ -*«~fa* Paaajlia daje na poroStvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih aH mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje atiruialkl vplačujejo sta vsak delež po 1 krono na teden, t. J. 260 kron v petih letih. Po zaključku petfetja znafia vrednost deleža aoo kron. 8tanje 31. decembra 1904: ' ' Oalail: a) podpisani. b) vplačani . Dana pasajlla Vloga K 1,058.400 — » 319,684*— » 1900.309"— » 1.991.34U-— Raznovrstne KOflASE in prave ruske = GALOSE J.DRUFOVKA GORICA. Peter Skerbic GORICA = Riva Corno št. 13, = priporoča svojo zalogo piva ya prve slovenske pivovarne G. Auerjevih dedičev v Ljubljani. Pivo je tako da mu ni vsako jednako. Želodec ozdravi mačka odpravi, cisto in bistro glavo nar'di. Zaščitna znamka: „Stdro*' comp. Nadomestek tu P« In -Ex poli • r je splošno priznano kot Isvrstno bol blužoJuSe mašilo; cena 80 vi i., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v skatljah z našo zaSCitno znamko .Sidro« iz Rtch-terje*« lekarne, nofpm s*» ie jrntovo prftjelo originalni Izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA . k ..alatea leva" v Pragi Elisafeethgasse §t.5 nova. Dnevno ratpeelijtn]«. se dobe pri tvrdkt RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da srneta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči ftd% *• M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens &¦ Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila »padajočega v našo stroko. Sprejemata,cenj. naročila ter dajala razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A, Hiigel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vijašnico štev. 13. Najceneja poprava dvakoles pri BATJELU v Gorici, Via Duomo št. 3. Zastopstvo dveh tovaren. Gorica -**- Gorica Klimatično zrtravišiie. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi.. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna |j|[[ knjižnica. hn Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raltetj« 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberikega Id drabnega blaga ter tkaoln, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe fiivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in ševljarje. SvetinjIce. — Rožni venci. — Masne IrnJIilce. iišna obuvala za vse letno čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, na-I mizni podstavki, umetni i izdelki. Jedino nadomestilo 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se esebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojen za pletenje Tomaž H. WMttick & C.o — Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Čampa-nile 13—434. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Cliristofle & C.IB Dunaj I. Opernring 5 (Heinriclishol). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo neSi izdelk gornjo tovarniško znamko in ime C h r i s t o 11 e •••••••••• Nova •••••••*•• slikarska obrt v Gorici, ulica Morelli št. 9. Najzanesljiveje izvrševanje pleskarskih, lakirarskih, napisnih in sobo-silkarskih strokovnih del. Speeijalitete v imitaciji lesovja. Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naročila toplo priporoča udani Jos. Makovec. Ivan Kravos priporoča svojo C. kr. krojaški kroji, vsakterema razumljivi, raznih velikosti. Cena za celo obleko 18 K, samo telovnik in jopa 10 K. M. POVERAJ v Gorici, na Travniku. Vojaška in uradniška krojačnica. Trgovina ?. manufak turnim blagom in gotovih oblek. Nizke cene brez konkurence. Vse priprave za vojaštvo. Častniške in uradniško uniforme z orožjem. sedlarsko delavnico v Gorici ¦*>*> trg Karanj it. 11. ¦-»«* Božjeist Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franio v pri?. Schwannen • Apoteke, frankfhrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo VIHHHHHMHn z znamko „JELEN". ~^N| Oas jo |T zajamčeno MStO .|v.*|. ...... t. .»i. a. .vrop.j.*.- ....i|.i DoWW^SepO»SOdj Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Magistratna ulica. Kdor hoče kupiti ovojdek za 6 vin., naj zahteva izkijc 5* Ottoman-ov 44 PBPir za cigarete. POTNIKI V AMERIKO Pozor! j Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre j v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo :zzzr=zz==i==z==zz=: najstarejšo firmo - | Zwilchenbart, Base! (Švica) Cenlralbalinplati P. Za dobro in hitro ekspedlcijo se garantira. Mm & bt : v Gorici Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega Lloyda" » s cesarskimi brzoparniki »KAISER WILHLLM II.", »KR0NPR1NZ WILHELM" in „KAISER VV1LHELM der GROSSE". Prekatno ska vožnja traja samo S-6 dni. *"d Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega J~* parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite C"*^ i v LJubljani edino le pri CD jMAiO TATČAMJoMTO* ice št.35 S nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". Od Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se E | tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ,, Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, >—3 Arizona, Utab, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo fr\ posebno ugodno in izredno cčno črez Galveston. Odhod na tej progi ^^ iz Bremna enkrat mesečno. '.T~ ' Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor Brazuijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. v Cas je denar tako misli skrbna gospodinja, ki rajši kupuje iz-borne testenine Žnideršič & Valenčič-a, nego da bi tratila zlati čas z izdelovanjem. Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovanu, Gorica. Zdravlje je največje bogastvo! Kapljice so. marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo ij vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo Jj . katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče« pospežujujejo in zboljšujejo ?¦ "^> prsllfl, čistijo kri in ttm. PnlenJ velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. $| +b Deluje izborno proti firlpmvostl in preMajenjU. Lečijo vse bolezni na jetrih in Slezeh ter <^g ^ koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzllCO in vse iz nje izhajajoče bolezni. Am Ii Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi j2 2 smeJe »aditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: "J # Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom; jI J| fflestna lekarna, Zagreb, lldarkou trg št. 5 poleg cerkue su. marka, g J( Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim zneskom. Manj kot ena dvanajstorica x* w se ne pošilja —- Cena je naslednja in sicer frnnko dostavljena na vsako pošto: 1 dacat Ti 4p (12 stekl.) 4 K, 2 doc. (24 stekl.) 8 K, 3 duc. (36 stckl.) 11 E, 4 duc. (48 stekl.) 14 60 K, 5 duc. (60 stekT.) 17K. <^| Mk Imam na tisoče priznalmJi pisem, ki jih ni r> ki so z posebnim uspehom rt.bili kapljice sv. Marko ter popolnoma \J ^> ozdravili: Ivan Itarentinuič, učitelj; Janko Kisur, ki*, nadlogar; Htjepan Boreie, župnik; VI fl llija Mamic, opankar; Zofija Vukeiift, šivilja; Josip Seljanič, soljak itd. dl jj DhtanovUena leta 1360. [HeStna tekaiHa, Zagreb, «»tii»o»Wtetai360. k J? - Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 9 ** Mizarska zadruga ** v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s gtrojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ------------------ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.____.„rrr~""~ Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecriila 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Otljentu. Cene zmerne, delo lieno in solidno. Prva konsumna zaloga olja Henrik Curiel Tskališie Jas. Verfli 42. GORICA TekaliSče Jos. Verdi 42. Specialiteta oljkinega olja OD | Srednje vrste l i 32 kr. iiter fine „ r 36 „ n i—* si I iz Istre „ 40 „ „ * n Corfu 48 „ „ Ch9 C4 n Bwi n »<» n LL; cg „ Molfette «4 „ „ ..... o [ „ Provence „ 72 „ „ ¦^^5 Q „ Monte QS S. Angelo „ 80 „ , j n Luke r 96 » i, Spreje mnjo se naročila v posodah od :">, 10, 15 litro\ , katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezp ačno poilljanje na dom. Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin i j lastnih in drugih priznanih vinogradov pizenjskega piva nprazdroj" i/ sloveč češko »Meščanske pivovarni1'* in domačega žganja I. vr»te v .steklenicah, katerega pris: nost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le t> debelo od f>0 kg naprej. | Vino dostavlja na dom in razpošilja p , železnici na vse kraje avstrijsko-o^rske drŽav '• v sodih od f>i> litrov naprej. N"a zahtevo po 1 šilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba peta in točna Odlikovana pekarija in sladčičarna. ^apol |)FaščiI<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za nino-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Lekarnarja A. THlERRTJev BALZAM **mt"- h inamko teletu nun«. L'>va!i;'.i. influcncl, r:,.:.'.:/. -bulu iti. Fr.wik) i.\ v.111.. r :' saVoji-::: \n J: 13 malih ali 6 iti. Dittb steklentc i K, 60 malih i' 30 dvtdaitih steklenic 15 K 9\tZ Centifolijno mazilo (Mullo it cvetlic tavitntrol) NaJmoSneJSe eistllno mullo sedanjMti. USinkuJe %'• tovo pri uaUreuh boletiaah ta raa*h. Stir. ¦»»j.r- r.ii-.» in vo;tr.:tw vtvl: 2 lonJki K 360. I'rj tr., -t- v m. lekarne pri angel)a »anfc« A. THIIHRTJa v Presr^ Ml RogatCttSlatlni ka-:i r :uj si- r^rs;. :.\r. ' l)a ta z>lravt!» p>t>\.. tjCJukuj-jo U>r - v'v..\': v:t "-prltOje hrcJuri,'.! s tivHV-rin;: ^ai^^at'.li•:•: ]»•:¦.:.:. '» . pri-Ij.ir.a siv-tviij 1-a'r.Mn*.:. t',i w i-t..< it -{.v'-i;«? j.: •'' rta zahtev). ASU IVANO? IBSIED