%^kchmi k- k. Hofbibliothek, Wiea St. 22. V G-orici, 28. maja 1879. TeeajlX „So<5a" izhaja vsak petek in velja posto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.20 Cetvrt leta.....,1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,,po- slanicah" se placuje za navadno tristop- no vrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 „ „ y „ 2 n 6 » „ n .„ 3 „ Zavece firke po prostorn. SOČA Posamezne gtevilke se dobivajo po 10 soldoy v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo ,,treli kron". in na starein trgu.—T Trstu v^tobakarni-ci „Via della caserma 60". Dopisi naj sc blagovoljno poSiljajo tiredniStva „Soce" v Gorici v Mailing-ovi tiskavni, narocnina pa oskrbmStvu„So5e" Via del Giardino t Zoratti-jovi higi II, nadstr. Rokopisi se ne vradajo; dopisi naj bc blagovoljno frankujejo. — DeIalco.ii in drugim nepremoznim so naroCnina r.nria, ako se oglase pri urednifityu. Glasilo slovcnskcga politicncga druStva goriSkcga za bra.ubo narodnUi pravic. P. ii. gospodom (U'u&tvciiikom | nai'odno politiSkega druSt-va „81oga." | Podpisani odbor vabi vse p, n. gg. druStvcnike v obLni zbor, ki bo 19. junija tofino ob 1. uri pp. v prostorih goriSkc Citalnice. Na dnevnem rcdu bo: ProglaSenje kandidata za drZavni zbor na podla-gi odborovega predloga, ki je sklencn z ozirom na mnogoStevilne do§lc pismeno nasvete veljavnih rodo-ljubov iz vseh okrajev de^ele. K vscstrauski vdelcfttvi vdnii) vabi Odbor narod. polit. drnStva „SLOGA" v Gorici 20. maja 1879. Volitve drLavnih poslancev. C. kr. namestnfttvo v Trstu je razglasilo z ozirom na najvisi patent od 22. t. m#, s kate-rlm so so ukazale splosne novo volitve za po-slansko zbornico drzavncga zbora po dolotibah postav od 2. nprila 1873 drz. zak. Stev. 40 in 41, da seimajo vrsiti volitve v poknezeni groliji goriski in gradiski tako-le: I. Volilni rasnd kmcckih obcin. Volitev moz volilnikov v kme6kib obcmali se ima vrsiti o pravem 6asu v njih saniih. Izvoljeni mozje volilniki v sodnijskih okrajik: Gorica, Kauai, Ajdovscina (volilni kraj Gorica); Tolrain, Cerkno (volilni kraj Tolmin); Bovec (volilni kraj Bovec); Se^aaa, Komen (volilni kraj Sezana) bodo v omenjenih volilnih krajih due 29. junija t. 1. volili enega poslanca. Izvoljeni mozje sodnijskih okrajev; Gradi-gce, Kormin, Cervinjan, Trzie bodo tudi 29. junija volili v Gradisei enega poslanca. II. Volilni razred inest, V ta volilni razred uvrSfteui kraji, in sicer: Gorica, Kormin, Gradisee, Cervinjan, TrLiL, 0- LISTEK glej, (Jlrad, Tolmin, Bovec, Kobarid, Kanal, Aj-dovociua, Sezana volili bodo 2. julija t. I. enega poslanca, in pri torn je vsak omcnjcni kraj volilni kraj, III. Volilni rasrcd kupvijske in ohrtnijske slomicti. Kupgijska in obrtnijska zbornica v Gorici, ki voli z mesti enega poslanca, bode volila v svojem sedeLu 4. julija t. 1, IF. Volilni razred velikcga poscstva. Za volitev opravieeni tamed velikega po-sestva cole grofije goriSko in gradi^ke bodo volili 8. julija t. 1. v Gorici enega poslanca. Za mesto Trst z olcolico je odlofomo, da bode volil 1. volilni razred due 29. junija, 2. razred 3. julija, 3. razred 4. julija 1.1, v Trstu vsak razred enega poslanca in volilni razred Imp-ejjske in obrtnijske zbornico v svojem sedezii dne 7. julija t. 1. enega poslanca. V isterski mejni grofiji bodo volile kmcdke obeine dne 29. junija, 2 poslanca, mesta 2. julija enega poslanca, kupLijska in obrtnijska zbornica v Kovinju dne 3. julija z mesti vkupe e-nega poslanca in veliko posestvo bo volilo dne S. julija v PoreSu enega poslanca. P. «. gg. rodoljubom! Podpisani odbor se iskreno zahvalujc vsem gg. rodoljubom po dezeli, da so blagovolili na odborov poziv od 8. t m. pismeno odgovcriti ter naznauiti, do kterega moza ima ljudstvo naj veii zaupanja, da bi mu izroCili castno nalogo dr^avnega poslanstva. Od-boru pa je v veliko radost in mu daja pogum do vstrajnosti to, da je brez naj manj^e agitacije, da §e celo druStven organ ni niti besedice pregovoril o tern, tako velika vecma (nad 100 nasvetov) nasvetov Onega in tistcga miSljenja gled6 mo2a, kterega naj bi na^e druStvo postavilo za kandidata. Vsem tern gg. rodoljubom vclja na§a resna beseda, naiia iskrena proSnja, da se Vsi oklenejo Sloge, da vsi uze pri volitvi volilnih moz izvrS6 Castuo narodao dol^uost, da pri- Zgodo^inske dtrtice o Bovlkem.*) I. BovSke- gore nam pripovedujejo same svojo zgo-dovino. 6e pogledamo ujili gola temena in skaloata pobocija, prasati se moramo, ali so bile zmerom tako puste, tako stralne za CloveSko oko? — Odgovor j« lahek, da to ne" mogoCe! Prirodopisje nas u6i, da je natora odela vsako ped zemlje s posebnim pla&eni, ki je razlifien, kolikor bolj se pomika od ravuika proti teeaju, ali pa od moija proti temenu najvi§ih gora. To raznoverstnost rastlinstva so ufienjaki nataujko dolofiili po nadmor-skih visocinab. Po tern takem so rastli na BovSkem do 550 me-trov visoSine orehi, do SOO hrasti, do 1400 buke, do 1800 mecesni in smereke ter od^todi do 1900 metrov in §e Cez ruSevje ali cerenje. Se le na viSih hribili rastle so planinske cvetlice do 2250 metrov, potera planinske rastiine (Alpcnkrauter) do 2600 metrov in slednji5 nad to visiuo mah in liSaj. Kako prijetno je bilo pa6 takrat 2ivenije med bovSkimi gorami! Podnebije je bilo veliko miiejse, o pomorejo, da bodo ali sami, ali drugi zaneBljivi zna-(•ajui mo/je izvoljeni, ki bodo po njih migljenju in prepriLanju na sv. Petra dan volili kandidata, kterega bo naLe drustvo v porazumu z Vami proglasilo in pri-porofialo. Odbor je Vam rodoljubom po dezeli pro-pustil odlocbo, zato racuna toliko sigurni^e, da bodete rcsili Vago Last, Cast naroda, ker Vasi lastnoroCni pis* meni nasvuti, izvrieiii brez naj manjgega pritieka ali vtikanja od strani na§cga odbora, so odlofiilni, ter jih udbor spo^tuje. Ako bodete vsi ostali mo2je neusti'fli-Ijivega in neupogljivega zna^oja, morabiti zmaga Va-.su, to je narodua. Hvala Vam za rodoljubui ttud in proinja, da vstrajate do due, ko bo treba pokazatl javno, da dru- 6tvo nSloga" vziva med narodom {zastu^euo zaupanje. Odbor narod. polit. druStva „SL0GAM v Gorici 29. maja 1879. Dopisi Iz Solkana, 28. maja. (Izv. dop.) (Ob«ni zbor fiitabiiee. — Volitev drz\ poslanca.) NaSa cltalnica je imela 25. t. m. svoj letni redid obdni zbor. Gospod podpredsednik Jug, je v kratkem govoru pozdravil navzocc dru&tvcnike. Taj ink je razlo^il odborovo de-lovanje, iz katerega se je posnemalo, da je odbor skr-bel, oliraniti drustvo na dobrem glasu. DenarniCarjovo sporofiilo pa je razkazalo prav ugodno gospodarstveno stanje, za kar seje tudi zbor toplo zahvalil g. Makucu, denarni^arju, kateri ietrto leto zaves prav skrbno o* pravlja uadleime posle denarniCarja. Na to je sledila volitev predsednika, pri kateri je bil izvoljen g. Miha P e z d i C, postar in krdnar v Solkanu. Z i odbornike so izvoljeni sledeCi odborniki: g. Angel ForceSin, To* ma2 Jug, And. Licar, Alojzij MozetiC, And. Maruiify Janez Makuc, Jo^e Vuga, JuSt Vuga. Namestnika J France Cicero, Ant. Kralj. Nadejamo se, da bo novi odbor mar^jivo in V* spcSno deloval za razvoj na§ega drugtva. Bli^ajo se drzavnozborske volitve in kakor sent sliSal, razposlal je odbor polit. druStva 8Siogatt, po-zive rodoljubom po vsej deleli, da pomislijo in prev* daiijo, potem odboru spurodjjo, katerega moia U\\ narod za M. poslanca. Kakor sem pa iz go to Vega vira slisal, so se 2e v nekterih obduali dogovorili, iu *) Te certice so nadaljevanje spisa „Boveo in njegova okolica" v lauski „$o$i", list JO, 26 in S7, vetrovib se je malo vedeio, su§e in tofie skoro neso poznali! In kaki ljudje so takrat zivtdi po BovSkem? Ali je bilo sploh in kaj prebivalcev tukaj? Odgovori-mo si najpoprej na zadnje praSanje? Na§e slovenske dezele imajo tako sreeno lego,' da se zares po pravici imenujejo „perstan Evropin", kakor je ze na§ ljubi Vodnik pel. One se razprostirajo ravno ondi, kjcr se dotikata vzhodna in zapadna Ev-ropa, kjer se tore nahaja prehod iz jutranjik v ve-cerne dezele. In mala goriSka dezela ima 3e posebej zelo va^no lego med jadranskim morjem in Alpaini, i in je tore pravi „most med skalovjem in morjem." Cez tak most pa so ljudstva vedno rada hodila in cez GoriSko so neprenehoma derli narodi v Italijo, ali pa tudi nasprotno. Peljali so v starih casih trije poti Sez na§o de-zelo: eden iz Istre po Krasu v Oglej, drugi eez Hru-§ico po vipavski dolini v Venecijo in tretji cez Preddl skozi Bovec in Kobarid v Cedad. Zlasti va2na je bjla ta poslednja cesta, ker je bila nojkrajsa med kraji ob gorenji Dunavi in med Akvilejo. Biizu dunajskega mesta je stala 2e v starodavnih 6asih ljudska nasel-bina in od ondi je der^ala pot Cez Semering, ob go-j renji Muri uiiino Judenburga, Brez (Friesaeb), Beljaka, Cez Pred6i skozi Cedad v Oglej. To je bila imeuitua | kupCijska pot, po kateri je dohajal jantar od balti-ikega morja, ko2e in zelezni izdelki iz Norika v A-kilejo, Ob takih kupSijskih potih so ge ^judjs najpoprej naselili in sezidall mala seli§ca. Ne borao se torej motili, fie terdimo, da je moralo tudi BovSktf 2e zgo* daj naseljeno biti, ker skoz-anj jo peljala omenjena kupeijska pot. Iz predrimljanskik fiasov nam sicer ne znana nobena bovSka naselbina po imenu. Ali ko so se bili Rimljani naselili po na§ih krajih, popravili so tudi na§e ceste nekoliko zaradi kupfiije, Se botf pa iz vojaSkih uzrokov. Ob takih cestah je bilo treba postaj in seli§c\ kjer so popotniki lahko poSivali in kjer so se tudi lahko dobivale priprege za vozove. Po teh postajah so uravnavali rimski vojaki svoje marSe. Tudi za predelsko cesto skerbeli so Rimljani in tudi ob tej so sezidali svoje postaje. M mogoCe, da bi se ne bila nahajala na celej dolgi poti Cez BovSko nobena taka postaja. In zares, ce pregledujemo ohra-njeua imena teh postaj, spoznali bbdemo, da je peljala ona cesta po Bov§kem, ki se imenuje v Antoninovem itiuerarij „Via Beloio". Perva postaja na tej cesti je bila oddaljena od Akvileje XXX miQar, t. j. 48 kilo-metrov in stati je morala torej blizu danaSnjega Sen Petra med bene§kimi Slovenci. Prihodnja postaja bilk je (po oraenjenem itinerafiji) L a r i c e ali L a r i X, kakor drugi berejo. Ta je bila oddaljena od popre§nje XXXIV miljar, ali 535 kilometrov. Od postaje La-rice bilo'jepotcm do Beljaka (Santicum) XXVII miljar, t. j. 43 kilometrov. Kje moramo tore iskati postajo Larice ? Daljava ka^e, da v loski dolini, v sredujem Lo*u, ali morda celo na Stwmcu, AU je tQ movila eeverjetno? r^y^ m si postavili svojega kandidata, katerega bodo volilipri j prihodnjih volitvah. Kaj par na§i sotfcanski ^offlci ? NiS se ne riiSi. Zato prav gorko pozivljamo naSe vo- j Wee, dabodoYolili narodnega moza, katerega proglasi druStvo *Sloga". Ker to druStvo zastopa vse goriske j Slovene in narodne zadeve; gotovo tudi pozna, ka- I teri moi je najbolj sposoben in vreden, da bi nas I zastopal t drz, zboru; ki se ne bo vstraSil povzdig- I niti glas za narodne pravice, in tirjati, da se pomaga j iz reve nasim posestnikom. Zatorej pozor solkanski I volilci! Ako sevStevate med narodne Solk&nce, volite I narodnega moza, kajti s tem reSite cast narodnega J ----------Solkana, in sploh slovenskega naroda. _________I Kodoljub. 1 IZ TrSta, 25. maja. (Iz* dop.) Kile mesto je najveCe in skoro bi rekel edino pomorsko trgovi§«e v Avstriji; v tukajinjih arsenalib, tovarnah in pri drugih trgovskih in obrtnijskih podvzetjih je na tisoco delavcev vsake vrste in nmogih narodov, abrez dvoma jib je najvei slovanskega, in mej temi topet najvec slovenskega rodu. Rokodelski in sploh delavski element |e v Trite veliko boy pomeiljiv f nego bi si kedo mi-slil — pri vsem tem pa je zanemarjen in kar je naj-fcuje, zanemarjajo se slovanski rokodelci in delavci sami sebe. Pri ogroranem Stevilu moL tega stann moral bi vsakdo soditi, da so v teku casa na to mislili, kako bi kot sinovi enega naroda usta-novili nekako zaveznost mej seboj, katora bi jib dru-iila, garantovala mej njimi v stiskah in nesrecah vza-jerano pomoC, a jim tudi veljavo dajala in vtrjevala pred drugim meScanstvom. Druga, tudi veliko manjsa mesta, ponaSajo se a rokodelskimi in delavskimi dru-Stvi,katerasvojemu uamenu prav izvrstno vztrezajo. V Trstu obstoji sicer tudi nekako podporno druStvo — a to druStvo nam Slovauom nikakor ne more vgajati, kajti ce se ogledanio po druStvenih sobanah, menimo, da smo v kakem raestu blazene Italije: z vseh sten veje nam italijanski duh naproti in ta je dozdaj zali-bog uze tadosta neugodno uplival na tukajsnje slo-vanske delavce. — 6e pogledamo namrec v druStveni iraenik, mora nas nehote osupniti cela vrsta slovan-Bkih imenmoS, kateri vecmoma po duhu in povedenji poitalijanceni, vendar nobene veljavnosti nemajo mej drugimi. Tega sem se sam preprical in to je na vse zadnje tudi cisto naravno, da kdor sebe, svoje narod-nosti ne spoaliijs, tudi od drugih ne more spostovan biti. Siovenski rokodelci in delavci izneverivSi se naj-svetejSim {atom, nisovtem draStvu nicdruzega, nego materjal, katerega rabijo italijauski sodrustveniki in kolovodje za svoje namene. Glede na vse to nas je jako veselilo, ko smo slisali — a od tega je uze precejdolgo,—da so se sasli nekateri rodoljubi, kateri snujejo slovensko de-lavsko druStvo in da so celo uze zacasni odbor izvo-lili, kateri ima v ta namen vse potrebno pripraviti in vrediti. Ogrevala nas je nada, da dobimo domace na-rodno ognji§ce, na katerem se bo zbirala velika dru-iina slovanskih delavcev in rokode^.v, ponosna, da iz svojih mo6i kaj pomore in dokazujo^a, da v Tistu ni §e ^se tako „irredentarskoa, kakorbi nekateri ravno s pomocjo inostranskih in renegatskih delavcev radi razupili, ampak da je prava ljudska podlaga vendar §e slovanska. Zalibog se doba od snovanja do izvr§itve predolgo zateza; cakamo, hrepenimo, pa vse zastonj, in n2e se zacenjamo bati, da se je v pocetku vroCe nasprotao, 3e Cuditi bi se morali, ko bi ne bilo ondi I nikake postaje. Cesta pelje blizn ondi eez 1170 me- ] trov visoki Predel in jenaobeb straneh tega prehoda I jako sterma. Potrebna je bila tore} naselbina v njeno I varstvo in oskerbovanije, zlasti po zimi. Za vozove j morala je tudi priprega blizn biti in zato je bilo treba, I da je stala naselbina ravno pod sedlom. Bazen teh I stvarnih razlogov pa imamo §e drugih, ki govoi6 za I to, da se je nahajala postaja .Larice v Logu. I Mangart, najviSa gora nad Logom, imenoval se je pri Bimljanih Mons Picis (smolena gora). Czor-nig sicer pravi*), da je bilo Predelu tako ime; a po-misliti je treba, da Predel, n6 „moostf, temvefi j u-gum, saltus. Tudi so Rimljani mislili, da Na- I t i s o (t. j. gorenja Soca) izvira iz gore Picis. Imeli so pa za pravi vir SoCe naSo ftorUnico in ta izvira iz Mangarta, a ne iz Predela. Gzdrnig scveda porabi to priloznost in izpeljuje nemsko ime Bovca: Flitsch, ali kakor se je pisalo v srednjem veku Vliz, od Pix, Picis! Ce primerjamo imeni gore Mangarta in postaje Larice med seboj, ali nenajdemo neke stvarne sorod-nosti pri njih? Larice pomeni ftPri mecesnu", ali morda bolje: n\ mecesnovlji*. V starih Casih je bil v loSki dolini velik mecesnov gozd, ki je dajal veliko smole in zato se je tudi Mangart imenoval smo- I lena gora. Se dandanainji nanaja se pod Hangar-torn kraj z imenom „Mesnova glava". Ce vse to primerimo, ne bodemo dvomili, da je moral stari Larice pod Predelom stati. DaaaSnji Log je berzlrone stareji, nego Bovec, kakor bodemo po-zneje videli. Ta postaja pa mi bila Bog ve, kako ve- *J GOra-Ghrsdfccs, I. j|, 720, j zelezo uze zeld ohladilo. Y Stirih mebecih, monimo, bi se bila stvar tem Me dogotovila, ker so pravila I uie potrjena. Kedo je kriv, da se se ni ci J Na to vprasanjebiradi dobili jaseu odgovor; Se j ljubie bi nam pa bilo, da bi se akoro sklicai ob6ni I zbor in da bi novo druStvo cvrsto zaielo deiovati. — I Siovenski rokodelci in delavci! mari Yam ne govorim I iz srea? Oglasite se tore], kder treba, vpiStte se v ] druStvo in kedar bode sklican obLni zbor, pridite vsi, I pridite v ogroranem Stevila, da postavimo trden temelj I nasemn delavskemu narodnemu domu. fe TrSta 28. maja. (Izv. dop.) (Initalacija 2u-* pana — Priprave za volitve t drl zbor. Tabor v Istri.) V nedeljo zveier doSla je sem vest, da je cesar potrdil Bazzoni-a za 2upaua trzaskega. — Preeej tisti veier so uze hoteli demonstrirati lahoni zarad te ve-sele uovosti, a demonstracija bila je le bolj blaraazi podobna, ker nij bilo videti druzega, nego kakih par slo lucl sporadidno svetetih v obeni temi. Tako na priliko sem videl v eni hiii, ki ima kakib 200 in vec oken na nlico, razsvitljenih 5 oken v 4. nads .opju. Drugih posebnih re€ij t nedeljo zveeer nij bilo, in tako je bilo tudi v poudeljek vse mirno in dobro. $e le vderaj je bila vsa komedija nekam interesantna. Vderaj so namrec slovesno instalirali novega zupana. — Kmalo popoludn6 zbralo se je okolo 50 poslancev ˇ mestni dvorani. Dimmer odpre sejo in naznaiti, da je Kj. Vel. potrdilo volitev ^upana Ba^zonija. — Na to pretrga sejo in gre sam in §e z enim drugim po namestnika, kateri kmalo pride v spremstvu obeh ime* novanih in c. k. svetovaica vit. Binaldini-ja. Pred vsem pozdravi namestnik zbor, kateremu naznanja, da je cesar blagovolil potrditi volitev Bazzoni-a ^upa-nom tr^askega mesta, po tem se je obrnil proti no-vemu zupanu in ga Tiagovoril ponujajoC ma podoo o in zaupanje vlade; izrazil je nadalje nado, da bode g. zupan znal to zaupanje prav porabiti in na to v-pljivati da se bode v Trstu ohranilo in vtrdilo avstrij-sko eutje, katerega lep dokaz smo doziveli pred ne dolzim fiasom (menil je gotovo Sv. Ivansko slavnost), Konecno je namestnik povabii zupana, da prise^e. — 2upan odgovarjal je v lepem govoru, dahoee zraerom vestno postopati po zakonih in zvesto drMi sveto prisego ravnokar storjeno, nadalje hoce skrbeti za svoj narod, a pravicen hoae biti tudi drugim muogira v Trstu 2iveLim narodom in hoce na to delali, da bode vladala bratska edinost v Trstu mej vsemi prebi-valci, naj oni stanujejo na gorah, ki obdajajo Trst, ali pa tik morja. — Ko je nehal, od§el je namestnik; govoril je §e nekaj pod^upan Dimmer in potem bila je zakljuceua slovesna seja skratkim odgovorom zu-pana. Omeniti moram, da to pot nij bilo toliko Ijud-stva na velikem trgu kakor zadnjic na dan volitve zupa-na. — Ko pride zupan iz mestne hi§e in se odpelje v kofiiji k namestniku, bilo je krifianje, vikanje, da nijsi samega sebe slisal. Ko je priSel od namestnika, spregli so nekateri konje Bazzoni-jeve kocije in pe-Ijalo ga je Ijudstvo nekoliko Casa. — Jez sam nijseni videl te" komedije; a nek jako objektiven moj prija-telj, ki se razume dobro na take ljudske in druga o-vacije,mi je rekel sledece: „Videl sem iz svojega okna vse prav komodno in mirno; bilo je sarao kakih 700 | ljudi, nifi posebni% ki je teklo pred in za koCijo, voz E pa so peljali uniformirani postre^eki. — Ta pogled lika. §tela je nekaj hi§ in hlevov, bila je tudi nekoliko uterjena, ali vsaj dobro zagrajena it zaradi var-nosti pred zveriuami. Do sedaj se ne znan nikak spo-minek in nobeden kamen iz te naselbine. Tudi to kazs, da ne mogla biti obiirna. Sicer je pa mogoce, da se Se kaj starinskega iztakne. Naseljena je bila bov§ka dolina 2e jako zgcdaj in morda je tudi v Bovcu r.talo ie za Kimljanov kako seliice, dasiravno se nam n6 ohranilo njegovo ime. Ali katero Ijudstvo je stanovalo pred Rimljani in pod Rimljani po teh krajih? Iz starih zgodovinarjev vemo, da so prebivali po goratem, severnem delu Venecije BKarni*. To Ijudstvo priStevajo sedanji neslovanski zgodovinarji Kel-t o m. A pomisliti je treba, da so bili Kelti po na§ih dezelah le zapovedujo5e, pozneje naseijeno pleme. Ker so Kami bolj t goratih krajih prebivali, znamenje je, da so bilivenkr&t premagani in od morja v gore po-tisnjeni. Ze to kale, da Karni neso mogli biti Kelti, nego najbli^neji sorodniki sedanjih Slovanov, kakor je na§ udeni gospod Terstenjak zadosti dokazal.*) Sta-novali pa so Karni razen po severnem Frijulskem tudi po KoroSkem in od njih je dobila dezela ime „Ka-rautan8 (de2ela Karnov)» Iz KoroSkega so biii pri§Ii Karni Cez gore tudi v frijulsko ni^ino in so sezidali ondi svoje mesto. Toda Rimljani so je prisilili nazaj Cez gore umakniti se.**) Ti Rimljani so bili ustanovili I. 182 pred Er. ob dolenji Natissi kolonijo Akvilejo (Oglej) kot sr*-diSfie kupfiije z notranjimi de^elami, pa tudi kot pod-lagoza pozneje vojaSke operacije v Podunaviji. Va2uost *; Korice 1859, str. 249 in 256. *¦) Wvius, lib, »« wj. as, napravil je na me vtis karikature, kajti kak razlofiek mej triumfatorjem, ki je obdan od tisofi in tisoc" ljudi straSno vnetih in navduSeni, pa tem prizorom male kohorte s postreseeki!" Kaj tacega bi uasprotoi stranki tudi popolnoma pristvalo. BDal sublime al ridicolo non e che......u VCeraj zveCer bila je dana nparola" po Progres-ovcih,damorajo razsvetliti mestni prebivalci; a nij ho-telo tako biti, kakor so zeleli; razsvitljena bila je sa-mo tu in tam kaka hi§a, vendar pa ve6, nego v nedeljo. — Zve5er so hoteli razsvetliti tudi glediSce, a vlada je rekla: zadosti. — Zatorej pa so po glediScu nekateri sopet sku§ali, Ce imajo konji kaj bolj§o oso-do od ljudi, pa vse je Sio prav mirno brez posebnih nesrefi. Kar se tifie vse fiesti vredne osobe 2upana, moram le §e omeniti, da vlada je bila zdaj v taki stiski, da skoro nij mogla drugafie, nego potrditi ga, saj po-svetovanje je trajalo zadosti dolgo. — Stranke disci-pKnirane je treba, kakor sem vste vefikrat rekel, potem bode slo vse drugaCe; upamo, da zadnje skuSnje nijso bile zaatonj. Radovedni smo, kako bode g. 2upan izvr§il nalogo sprijazniti okolici s Trstom, To se uze lehko zgodi, a na podlagi pravice. „Pinpache, Lukse in druge take teroriste proc; po tem bo morda Slo, — kajti Sola v okolici mora biti popolnoma neodvisna in narodna, in okolicani naj sami volijo svoje 2upane; tudi naj se pusti na stran ono razSirjenje mesta; vse to naj preskrbi g. zupan v prvi vrsti okoli^anom, po tem bomo — prijatelji do groba. —- Opazovali bomo dobro to novo dobo. Priprave za volitve v rirzavni zbor se tukaj de-lajo u^e prav pridno. Volilni centralni odbor za Trst in celo Istro obsfojec iz vseh odbornikov Edinosti in 10 veljakov hrvatskih, je imel u^e prvo sejo, pri kateri je izvolil kakih 25 pododborov po celi Istri. 0 kandidatu Vitczid-uvamznampovedati, da je s katerim hoge Edinost zmagati ali pasti; — pa postavili bomo §e druzega kandidata za koperski in pazinski okraj in nadjamo se, da bomo ta nov sedeL priborili naSi stranki — 0 kandidatu samem pa moram Se molcati. — Izvrstcn bo, 6e le prevzame. Tabor v Istri se pripravija; najbr^e bode koncera junija. — Budimo Istro, to je zdaj najslavnejsa naloga rodolj* bov. —« ____^______ Iz Ljubljane, 28. nmja. (Samomor. — Koncert Dcngremoiit. — Ponarejalci desetakov.) Da dopolnim zadnje svoje poroCilo o samomorih, moram najpervo omenoti otrovanja, katero se je dogodilo v vojuSnici 22. t. m. ponoci: Gregorid, narednilc na§ega reservne* ga polka Kuhna, zavdal si je v omenjenej nofii (nekateri sode da celo dan poprej); drugo jutro za rana najde ga tovaris" njegov u^e mertvega: le^al je polo-vico na tleh, obe roci stisnjeni v pesti na persih, z obrazom pobitim, z eno nogo se na plevnici (slamnici). Strj'chnin I Vsak strup ima svojo moc 1 Razioga usmer-cenja sta, kakor sem v zadnjem dopisu omenol govo-re6 o samomorih v obee: nesrecna ljubezen i nesrefieu denarl — Da bi vendar enkrat odjenjala bog Amor i bog (minister) Depretis preganjati 61ove§tvo, vzlasti opiraje se na izrek zadnjega, ko nas je nekedaj to-laiil, da „bode u^e bolje"; a kedaj ?? Dengremont-ov koncert v redutnej dvorani je zanimiv, dvakrat zanimiv; pervic: obfiudovali smo u-metnost i hitrost malega dvanajstletnega decka violi - tega mesta se je koj pokazala t iz Akvileje so prema-. gali Rimci in v pokornosti ohranili Norik in Pannonijo. PremagavSi Istre podjarmili so si 1. 173 tudi Karne. Ti so se pozneje se dvakrat uperli Rimljanom, a consul Aemilius Scaurus (114—107) premaga obupne borilce, ki so po vzgledu Istrov najpoprej svoje zene in otroke in potem same sebe usmertili. (Eutropius, IV. 29) Karne hvalijo kot pridne, obertne ljudi, ki so obilo Meza pridelovali. Rimsko nacelo je bilo: „Ubi Romanus vicit, ibi etiam habitat11. GledS natopravilo storili so Rimljani veliko v kuiturnem obziru za podjarmljene de2ele ob juznih pobodijih Alp. Skerbeli so zlasti za zboljganje cest in za povzdigo knpcy'e. Se ve, da so delali to v lastno korist, ker so hoteli podjarmljene dezele dobro izkoristiti. Rimski legijoni so prinesli seboj vero, o-miko in jezik. Poleg svojih voja§kih opravil izverse-vali so tudi javna dela. Na tak naem so Rimljani v kratkera iasu popolnoma polatineili sebi podveriena ljudstva. Latinski jezik je bil zapovedan za vse Ijudstvo in vsak ga je moral znati, kdor je hotel kaj ve-Ijati. Kako hitrojenapredovala IatinScina, pricajo nam sedanji furlanski Karni ali „Carnijclitf. Tudi naSim rekam in goram so dali Rimci svoja imena. Razen ze omenjenega naj §e dostavim, da so imenovali Triglava »Tullusa. Ono visoko pogorje, ki se vlece poprek gorilke dezele in deli BovSko od Tol-minskega, zaznamovano z verhi Kanln, Kern, Vogel, Cerna perst, BlegaS; in ki se iz frijulske ravnine tako lepo vidi, nazivali soPhlygadia, ali montes Phlygadi. Razen teh imen spominja nas §e ua Rimyane star denar, ki se tudi po Bovskem pogosto-ma nahaja, (Pride le.) nista Dengreniont-a, o kojem so se izrazili strokov-njaki, da prekosi stare umetnike, da je sploh vse ob-Cinstvo iznenadil se svojim lokom i napetimi strunami. Citali smo uze pred tedni v tujih listovih hvalo o tern nenavadnem defiku, a sami smo se se svojimi oemi i uSesi osvedo&li, da ono kadenje nij bilo iz same sim-patije do decka, — temveS do umetnije! Vaje pa i lole nikomur nij prevefi, tako tudi njemu — neizur-jenemu mladicu! V drugem obziru je koncert va^ea, ko smo stak-noli derzavi nevarne tieke — ponarejalce ban-kovcev! Kedo bi si mislil, da smo uze tako na-predovali v Ljubljani, v takem malem gnjezdu, kjer Se tramway-a i druzih novejSik velikomestnih naprav ne poznamo! — Pri vhodu v dvorano placevalo se je i kupovalo listke, kateri pooblaScujejo svojega posest nika, da lehko vstopi i se veseli za toliko denarja, kolikor je placal; nekaterim, ki so globoee segli v zep, je dobro sedefiim, drug! stoje. Mladenee prinese de-narnicarju popolnoma nov d e s e t a k, katerega pa je izkuSen kasir precej spoznal za krivega, vzlasti ko je v malo trenotkih mu priSel i prine§en bil Se drugi pred ofii ravno tak! Posebno sumljiv bil je mladeniC, kateri jo je po menjenem desetaku f recej pobrisal i odnesel pete skozi druga vrata; tergovski ufienec pri omenjenem denarniearju poznal je odSlega na videz i — zadostovalo je! Druzega jutra se napoti poiieija z ucencem naravnost v Blaznikovo tiskarno, kjer je bil oni sumljiv mladenifi litografom. Ko vidi ta pred se-boj policijo, se prestrasi — i uda; spove se, da ima «a stanovanji, Cesar i&cejo i povabi gosp. Perono na svoj dom, kjer so naSli najnovejSe stroje za narejanje ban-kovcev, katerih je bilo erez Sestdeset, a ne Se gotovih; kedor je je videl terdi, da ga nij razlofcka mej pra-vim i tern! PomagaC litografu JerSanu bil je Kolenc, tiskar v Kleinmayr-ovej tiskarni; oba sta pod kljucem i prieakujeta, da jira sodnija odlofii cas — za pokoro i premiSIjevanje, kako se jima bo spametiti, ako j;ma Bog da zdravje, da bodeta uzivala zopet prost, svo-boden zrak! S. D. Politidni pregled. Z DUNAJA. Najva2nej§a notranja zadeva, katera zanima vse kroge in polni vse Sasopise, je volitev novega diiavnega zbora, ki se zacne po vseh tostranlitavskih de2elah zadnje dni pri-hodnjcga meseCa. Povsod se snujejo volilni od-bori, kateri vabijo z raznimi programi volilce v svoje tabore. Uze si stoje po vseh dezelah, ko-der je prebivalstvo razlifcne narodnosti, narodne stranke nasproti, uze se gibljejo tu konserva-tivci, tam naprednjaki, fivrsto agitovaje, da vsak, kolikor mogoce, ojaci svojo stranko. Vendar pa j veje skozi vso volilno agitaeijo nek prijazen, pomirljiv dub, kateri nam vzbuja veselo nado, da se uze polega sovrazno mrzenje in naspro-tovanje mej narodi in drugimi politicnimi stran-kami, koje nam je obrodila ona nesredna poli-tika, katera je poznala, ljubila in obdarovala v Avstriji samo dve narodnosti, vse druge pa je prezirala in zatirala. Zdi se, da je grofu Taaf-feju zares mar, mir narediti mej narodi in da so u2e njegove blage namere, §e predno jih je zaSel uresni6evati, dobrodejno nplivale na javno mnenje, katero se v zadnjem casu v no-vinah raznih barv prav pogostoma oglasa v duhu sprave, ter poudarja potrebo obfine notranje po-ravnave na podlagi — enakopravnosti. Volitve se zaSnejo v nekaterih dezelah uze 24., na Primorskem 26. junija. — Cas ni posebno ugoden, ker ima ljudstvo na kmetih ta-krat z ietvijo in kosnjo najvec opraviti. A na Goriskem nam morda vendar ne bode v kvar. Minister Stremajer se je te dni pred-stavljai svojim volilcem v Lipniei na Gornjeita-jerskera. Zagovarjal je delovanje nstavoverne stranke v pretekli sestletni dobi, a priznati je moral vendar, da so bili pripomo6ki preslabi in brezuspe§ni, katere je rabila; da so nje razprave v nekaterih momentih vodile do po-polnega razpada politiSnega stran-karskega Mvijenja v drzavnem zboru, da na§e davkovstvo boleha na velieih slabostih. OpraviSeval je oknpacijo Bosne in potrebo nagodbe z Ogersko. Volilci so bili L njegovim postopanjem zadovoljni in 2upan mu je zopet ponudil kandidaturo. — Minister Stremajer je tedaj — kakor uze veekrat poprej — za dobro spoznal, polozlti raeun svojim volilcem, in povedati Jim, kako jnisli in kaj nameiava. In na§ poslanec W i n k 1 e r — kje je ? Mari ga ne veze nobena dolznost do volilcev; mari nema nobenega r~6una polagati o svojem sestletnem delovanji? Zastonj ga eakate; on zaupa v sle- I po vero svojih mandatarjev, zanaSa se na svoje prijatelje in na ljudsko hvaleznost za svoje n e k d a n j e zasluge. Mi pa pravimo, da pre-teklost spada v zgodovino, volilec pa mora racunati se sedanjostjo. I Najveca pozornost je obrnjena na volitve na CESKEM, katere se zaeiiejo 28. junija; kaj ti na Cehih, na njihovem vstopu v drzavni zbor, ali nadaljni uporni politiki je najve6, ali se stvari oditno in stalno zasuknejo na bolje, j ali pa se §e dalje pripusti dr^avno gospodarstvo — sedaj vladajo^i stranki, Mnogo fieskih obfiin in veljakov je izjavilo, da njih poslanci ne smejo iti v drz. zbor, 6e se Cehom ne zagotovi po-polna enakopravnosfc. Upati je, da bo minister Taaffe po dostojnem potu vse storil, da privabi Cehe v zbor. — Casniku „Cehu" se porofia iz zanesljivega vira, da je prazka vlada po nalogu ministerstva notranjih zadev v tajni okroMci razlo^ila okr. glavarstvom, kako se imajo urad-niki obna§ati o prihodnjih volitvah za dr^. zbor. Ta okroLnica veleva politigkim ura-domneutralnost, toje, danedelajo nikakega pritiska na volilce. Iz istega vira je pozvedel „CehK, da v Leskih volilnih o-krajih ne bodo po slu^bencm nalogu kandidirali tako imenovani „ustavoverniK kandidatje in da je na voljo dano vsem cesarskim uradnikom in drugim odvisnim osebam, kakor uCiteljem, da smejo svobodno glasovati, kakor jim drago. — Menda velja to tudi za nage volitve. IZ RUSIJE. Avstrijsko-turSka pogodba da-je ruskemu cksopisji povod, da norco brije z na-§im voditeljem zvunanjih zadev grofom Andras-sy-jem. wGolos* meni, da se je Avstrija s to pogodbo odpovedala vsaki odvazni ulogi na bal-kanskem poluotoku. Dalje pravi, da ni nikjer videti tiste avstrijsko-angle^ke z\ezef s katero se je Karolyi bahal. — Nekateri list! porofcajo ! da se je car sprl s carevi^em, ker ne more tega pregovoriti, da bi ga spremljal v Berolin k zla- I tej poroki starcga "Wiljema. Sploh je govorica, | da je car Aleksander velik prijatelj Nemcem in njihovemu cesarju; carcvic pa da je Slovan z duso in telom in da se ne more za Nemce o-greti. BOLGARSKI knez je nekda zagotovil, da se bo zvesto drM berolinskega dogovora, ter vse zapre&l, kar bi vtegnilo biti ternu nasprotno. Taka zagotovila pad nemajo posebne veljave. Ce bolgarski narod zares ho6e, bode kmalo zdruzen vkljub vsem kne^evim zagotovilom in vsem di-plomaticnim zaprekam. V isshodni Rumeliji so izvolili francoske-ga generala Vitalis-a za svojega vojnega povelj-i nika. I NEMCiJA se bliza Rimu in nasprotno Rim Nemciji. To ka^ejo zanesljivo nekatere prikazni v nemskem drzavnem zboru, pa tudi namera nemskega cesarja, da ho5e o svojej zlati poroki pomilostiti vse one duhovnike, kateri so se v tako zvanem kulturnem boji odlo6no postavili proti vladi ter so bili zaradi tega ostro kazno-vani. — 0 papezu se pa govori, J da hoce pisati cesarju Wiljema pismo, v katerem mu bo za zlato poroko Sestital, a ob enem naglasil potre* bo miru s katoiiki. Domade stvari Obravnave pred porotnlki v Gorici za^ne* jo dne 5. junija t. 1. Izzrebaui so za to sesijo sami italijanski porotniki. Pri eni obravnavi, kderpri-dejo same slovenske stranke pred sodnijo, imel bo tolinafi zadosta posla in g. porotniki bodo morali dobro natezati u§esa, da si pridobe ono prepricanje, katerega treba, predno se z lahko vestjo izgovori osode-polni flkriv1*, ali oprostilni nnekriv.* Prva obravnava dne 5. junija bo proti Alojziju Alvian-u in Alojziju Fusariju, rojenemu v Veroni in stannSocemu v Gorici zastran tatvine, storjene v Skodo goriSkega trgovca Valentina Cappeliani*ja.-* fn drugi obravnavi due 7, junija bo 9edel na obto^ni klopi Martin Kolenc iz Lokvi, ker je nekda ubil sovaSeana Ivana Skoka. Dne 9. junija pa pride pred porotnike Josip Tre-visan od Ivana, rojen na Morozinskem otokuin sta-nujofc vsv. Lovrencu pri Fiumicelu, ker je nekda svoje brate po krivi prisegi ogoljufal. Vabilo k besedi, katero priredi nabrezinska 6i-talnica v spomin predlanskega koncerta SlavSevega pod milim neboin dne 2. junija 1879. Spored: tl. flSlav-Cev spev" (zbor) uglasbil, Avg. Leban. 2. „Predsedni-kov pozdrav". 3. „Moj dom" (eveterospev) uglasbil Em. Va§ak. 4. „SIavnostni govor." 5. „Slava Sloven-cem8 (zbor) ugl. Ant. Hajdrih. 6. Slovenski junak«, deklamacija. 7. „Jadransko morje" (zbor) ugl. Hajdrih. 8. „Zupanova Micika", fialoigra v dveh dejanjih. 9, „Ubojtt (zbor) ugl. I. pi. Zajc, Zaeetek tofino ob 4. mi popoliidne,—Vstopnina k besedi za neude 20 nov-cev. Po besedi sledi pies. K obilni |udelezbi uljudno vabi Odbor, Iz IiOkve se nam pi§c, dajegoriSki orglarskl ist-delovalec g, P. Potocnik tamo§njemu uCitelju glaiovir in orgle tako vrlo dobro popravil, da zasluzi za-to javne pohvale in priporofiiia, Banka „Slavija" je dne 15. t. m. imela v Pragl svoj letoSnji obcnl zbor. Iz rafiunskega sporo-Cila posnemamo, da je njeno premozcnjc koncem leta 1878 zna§alo -1,198.702 gld., poroStveue in rezervne glavniee pa 3,083.495 gl. 99 kr. Razlifinim zaloznicam posodila je banka sama v teku vlanskega leta blizo §est sto tisodf svojim Llanom pa na manjice, police, zcmlji8La iu druga zagotovila vaa. ivotopisi: 1. „Br, Ignacij Knoblehar*, apostoljski provikar v oserdnji Afriki — 2. „Laudoii\ 8. „Staoko Vraz in Urban Jarnik"; 4, „Peter Hitzinger; 5, „Ziga baron Herberstein"; 6. 8SIov, pisatelj 17. stoletja8. C. Zgodovinske in popotne firtice: 1. „Bleda;2, „No-?omi.*ato*; 3, ^rnagora*; 4 „Obri ali Avari"; „Po-lar v prajiryi.* D. Prirodopisi; 1 sMravlja8; 2. „SmrekaB; 3 aSmrekaB; E. Podnem spisi raznega zapopadka: 1. .Pogovori nedeljski"; 2. 8Besetinsko raCunstvo8; 3 „AU smo potrebni berila" i 4. „Lupan in obcevanje*; 5. „Cuj-te posestniki, kai si nakopujete„s pokoncevanjem gozdo?a; 6. „SIove iznajdbe*; 7. „Nekaj o denarji*; 8. Beseda o zemljiSiinih knjigab8; 9. „Ogovor ^olarjev 24, aprila 1879*; 10 Obsirna razprava o „pi-jaSi*. Iz tega povrSnega pregleda je razvidno, kako iivahna je letos udelezba pisateljev in koliko razno-vrstaa je tvarina, ktero obdelujejo. Rokopise prebirajo sedaj preglcdovalci druzbinih spisov; darila se bodo prisodila na god druzbinega patrona 12. julija t. 1. f Avguat Leban. Zdaj, ob 2. popoludne, iz-dihnil je naS prijatelj Avg. Leban, c, kr. nCitelj na goriSki drzavni deski ioli, rojen Kanalec, 32 let star po dolgi bolezni biago svojo du§o v narocje Gospo-dovo. Ranjki je bil jako priljubljen moL v vseh naSih krogih in znan tudi kot slov. skladatelj. Pogreb bode na binkoitno nedeljo popoldne. VeL prihodnjiC. Poslaniea. Ker ne raorera svojim. prijateljem (ki od mene pojasnila tirjajo glede* pesnij natisnenih v vadnici zad Djega DZvoDaa) vsakemu posebej odgovoriti; zato na-znanjam to javno: Poeticm grebi in slovniSko nicevedstvo, ki se mi oSita v zadnjem aZvon"-ovem listu, nij iz sedaivjosti, nego one „pesniu zverizil scm bil uze kot 141etni deCak! Takrat (feo se slovenske slovnice uinel nij-sem) so se mi dobre zdele in v mnogih prepisih scm jih §iril mej svoje znance. A zdaj teb Hpesn!j* sara nemam ve6 v svojej zbirki, ker sem jib uie pred leti, spoznavSi sam, da nljso za — niL — obsodil k smrti na — ognju, Grda maidevalnost spravila jih je zdaj— deset dobrii let po njihovem porodu v BZvon" I Ve6 o tein ne5e?n govoriti iz ljubezni do svojega naroda; stvar je predelikatna in — zalostna. ___________LEBAN. Nekateri hudobni jeziki raznasajo po dezeli; da je na§e dolenjsko vino — ponarejeno. Na to samo par besedi: Mi dajemo istega. viua v Gorici 14 dm-zinam, mej temi tudi gospodu vodju kraetijske Sole. kateri je z vodjem vinorejske Sole slapenskevred prizoal, da je na^e vino ne samo naravna, ampak prav zdrava in okusna namlzna pijaLa. Kavcic et Ferfila. LISTMCA UBEDNISTVA; Praremu Slorencu v Z a g 0 r j i: Anonimnih dopisor — in naj 80 §e tako nedol-Snega zadrzaja — ne sprejemamo: aicet je strar zakasnjena. — G. dopisniku iz St. Lovr enca: Razne briske or-gle nam n2e z vscmi sTojimi pigcali po a§eaih brencijo; zo Boga, nehajte, sicer oglusimo! ZALOGA WUJi EEWS-Hfii IS LBS bralov Reiniiighaiis, DOLENJSKO NAMI2N0 VINO IN SLIVOVKA se dobiva vedno ter po najnizji ceai pri luxxtiv & Ferfila na Korenju pri Yodnjak"- Bazglas. Gospodarski svet v Seiani naznanja, da se bo dne 31. maja 1879 od 9. do 12. lire pred-poldne vrSOa v tnkajsni obcinsla pisarnici javna drazba, pri kterej se odda najboljsemii ponud-nikii pod fiskalno ceno podvzetje za dodelanje larne cerkve v Sezani. Vse delo je eeiyeno na 2949 gld. 14 kr. Podvzetnik bo moral pri drazbi poloziti 5% vadije. Drngi dra^beni pogoji\ prevdarek in stav-beni naris zamore vsakdo pregledati v se^auski obCinski pisarnici. V SeZam, 20. maja 1819. Nacelnik: r. mahorCiC. Od konkurziiG upruve nodavno na ntc priSIo vclike anglesko iubrike za britniiijii-srebro dobili hhio r..Iog, da naj vho pri nus v zalogi loiioco bhiga od britanija-srobra za nnijlicno porrauilo voznine in ^ dola plu&e dolavske, podarinio. Profci vposlanju svoto novcev, ali pa tudi proti pov-zetju pri vsakej reci dolocene cone le kot povracilo voz-nine od Angleske do Dunaja in kot neznatni del de~ lavske place, dobi vsakdo sledece za cetrti del reelne vrednosti, skoraj zastonj. 6 koai. zlic za jedi od britantja-srebra, in 6 kom. enacih Hie za kavo, skupaj 12 komadov, stale so preje gld. 6, zdaj pa vseh 12 ko-matlov skupaj gl. 1,85 6 „ namizuih liozev od britauija-srebrar z an-gleakimi ostrinami od jekla, nadalje 6 kom. enacih vilic, skupaj 12 komadov, ki so prej veljali gl. &, zdaj Tseh 12 kom. skupaj gl. 3.10 l zajemalee za mleko, teske kvalitete, pr«j gld. 3, zdaj.......gl. —.70 1 zajemalee za Julio, najtezje yrste, od najbolj- sega britanija-srebra, preje gld. 4, zdaj gl. 1.10 6 podstavkOV za noze od britanija-srebra, preje gld. 2, zdaj . . . . . . gl. —.65 1 klesce od britanija-srebra za sladkor, preje gld. 1, zdaj......gl. —.30 Kazen tega Se elegantne namizne svecnikef pargl. 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; tase, a kr. 50, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; vrcki za kavo, a gld. 2.—, 2.50, 3.—, 4.—; sladkorne pusice, a gld. 2.—, 2.80, 4.—, 5.50, 7.—; sladkorne sip-nice, k kr. 25, 40, 75, 90, gld. 1.—; karafindelj za kis in olje, a gld. 2.50, 2.80, 3.50, 4.75, 5.—; pnSice za su-rovo maslo, a kr. 75, 95, gld. 1.70, 2.80, 3.25, 4.—; case za julio s podstavkom, a gld. 1.60, 2.50r 3.— DflTNeverjetno po ceni!"^g in za vsako gospodinjstvo posebnega priporocenja vredna je sledeca sklad, obstojeca iz 33 komadov praktie- nih, terizvrstno izdelanih stvarij, nareje&iniz nsj- fiuejsega britanija-srebra za neverjetno maio ceno le gld. 6.45 in sicer: 6 kom. vrlo dobrih namiznili nozev, z roc- g '5s nikom od britanija-srebra s pravo an- gleSkirai srebrno-jeklenimi ostrinami. 6 n "jako finib. vilie, britanija-srebro, iz jednega kosa. 6 „ te&kih zlic za jedi od britan.-srebra. 6 „ Hie za kavo od britanija-srebra, naj- { boljse kvalitete. / 1 masivni zajemalee za mleko od brl- \ tanija-srebra. 1 teski zajemalee zajuho od brit.-srebra. 6 kcm. podstavkOV od brit.-srebra za ttoze. 1 izvratne klesce od brit.-srebra za sladkor.' 33 kom. Vse te refii so izdelane iz najfinej§ef'a britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina, fcatera ostane vecno bela, in se od pravega srebra tudi po 20 letnem rabljenju ne more razlociti, za kap se garan-tuje. Naj se tedaj vsakdo z narocili kolikor mogoce po-hiti, ker pri tako izrednej cenosti se bo kmaliTvse po-prodalo. Saslov in jedini kraj za naroeila v e. k. avstro-oger-skik provincijab: General-Depot der Britannia-Silber-Fabriken: Blau et Kann, ffin, I, Msfttas ft, l Mktilni stroj, kteri goni en konj v gopeluu je na prodaj. Stroj je popolnoma dobcr in velja z bura-tom vred 300 gld: V enern diievu omlati 260 mernikov zita. Vec iz vijiidnosti pove vodstvo slov. od-delka dezelne kmetijske sole v Gorici. Prodajalec garantuje za popoluost stroja. Javna diazlia. Podpisano zupanstvo naznanja, da bo dne 10. junija t. 1. od 9. do 12. urc prepold. v fioranjem Cerovem javna drazba za podvzetje poprave in visanja tarnkajsnjcga farovza. Kiicna eena je doloficna na 1510 gld. Sprcjcmalo se bodo pisinene in ustmenc ponudbc. Nacrt stavbe in pogoji se nahajajo v tn-kitjSnji obeinski pisarnici. 2UPANSTVO V STEVERJANU dne 22. maja 1879. l/\ rsino z\ qilo rimsko, najfineje zmleto brcz kakorsnega koli primeska se dobiva na prodaj po prav spodobni ceni, kakor se le kje drugod dobiti more pri Ivanu Licen-u poscstniku in gostilni^arju v Rifcnbcrgu. })] PomladaiisM cenik [0] aajtrese. sajbolje p&Mim dogs sarojenib oik >¦ RJ v Gorici, v Rastelu St. 292, samo na-^Jjj sproti Glesi^-e\e sladornice. [0J Doloeene oene: RS Popolne vol. obleke za deeke gl. 2.05 do g»J 7.40; popolne vol. obleke za gospode gl. fjS 10.20 do 27.G0; Vol. saco po najnov. jj modi gl. 5.55 do 9.45 ; hlafie 3.10 do P 9.35; hlaco in oprsnik gl. 5.10 do 12.75; y povrsna suknja gl. 8.60 do 22.80; 5rne 1 salonske suknje iz paruviena gld. 14.55 I do 23.75; bonjour gl. 8.50 do 16.90; y oprsnik iz piketa gl. 2.55 do 4.70. 5 Posebnosti: de^ni plasei iz kav- j cuka; spalne suknje za gospode, P lovske suknje, paletoti za gosp6 itd. 'i Vsako oblaeilo se dovrsi po najno- S vejsi modi in jako solidno. i Tudi naroeila po poslaui meri se |J toeno oskrbujejo. Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovljene po grofu Tlmrnu v Gorici naznanja, : da bode dne 9. junija 1879 zaeela javna drazba (kant) neresenih zastav I. fietert leta 1878 t. j. i tiste, ki so bile zastavljene meseca januarija, s februarija in marcija- 1878. j V Gorici dne 10. maja 1879. j Eavnatelj: Lovifeoni. fe4avatelj to odgovorni wedwk; A^TO^ U'AJJUANL — Tiskar: M4lU^a y Qorici,