Coštnina plačana v guloVinl. Došio c 4, tl.’Iv Ji -+ . priloga Cena Din 1*— Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din P—, lanskoletne 2-—; mesečna naročnina Din 20-—,za tujino 80’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-09 in 30-71 Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarili In dogovoru. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24, tek 29-CO. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 13.621. St. 45 Ljubljana, torek, dne 24. februarja 1931 Leto II. La Cierva, prometni minister v novi španski vladi Trgovinska pogajanja s češkoslovaško niso še zaključena Beograd, 23. februarja. A A. Vest beograjske »Politike«, da so končana trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in češkoslovaško in da odpotuje trgovinski minister v Prago, da pogodbo podpiše, je neresnična. Pogajanja se vodijo še dalje in so nekateri člani delegacije bili poklicani v Beograd, da prejmejo nova navodila. Mussolini o razorožitvi Pariz, 23. februarja. AA. Havas poroča iz Berlina: »Bbrsenkurier« prinaša članek Mussolinija o vprašanju razorožitve. Mussolini pravi, da čaka v tem pogledu vlado velika odgovornost, z. ukinitvijo izdatkov za vojaško obrambo UiZave. Italija ne daje nikake formule, pač pa J® pripravljena pristati na razorožitev v tisti oblik; in tistih mejah, kolikor na to pristanejo tudi druge države. Razkol v laburistični stranki London, 23. februarja. A A. Kakor poročajo, bo '' ’’ "--1— *"”!1 -- sir Osvvald Mosley izstopil iz soeijulistične stranke m ustanovil narodno socijalistično stranko. Sledilo'mu bo 15 somišljenikov. Moslejr bo izstopil iz delavske stranke najbrže na seji izvršnega odbora delavske stranke, ld bo v sredo, o svojem izstopu bo obvestil ministrskega predsednika Macdonalda pismeno. Finančni sporazum med Francijo in Anglijo Pariz, 23. februarja. AA. Finančni minister je obrazložil na današnji seji ministrskega sveta, kateri je predsedoval predsednik republiko Doumergue, potek pogajanj med predstavniki francoskega finančnega ministrstva in predstavniki britske državne blagajne. Rezultati bodo omogočili sodelovanje v vseli vprašanjih, ki se tičejo finančnikov in gospodarstvenikov obeh držav. Revolucija v Peruju ..Berlin, 23. februarja. AA. Po poročilu iz Lime se je revolucija v Peruju razširila po vsem južnem delu države. Voj. ladji »Grau« in »Bolgne-mi« sta razvesill ravolucijonarno zastavo. Vojaška posadka v Arequipi se je uprla in umorila svojega poveljnika. Vlada je vpoklicala rezerviste in proglasila obsedno stanje v mestih Cuzco in Puno. Revolucionarno gibanje vodi polkovnik Garcia Godos, ki trdi, da je sedanja vlada izdala načelo revolucije, ko se je dvignila na krmilo. Madjarski potni listi hrvatskih emigrantov Budimpešta, 23. februarja, n. »Magyar Ors-zag« piše: V teku včerajšnjega dne je namestnik šefa jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti imel daljše razgovore z načelniki oddelkov. Nato pa je odpotoval iz Budimpešte. Jugoslovanski notranji minister je odredil preiskavo, da se ugotovi, kako so posamezni hr-vatski emigranti prišli do madjarskih potnih listov, po informacijah iz dobro poučenih lcro-B°v ie ministrstvo dobilo podatke, iz katerih sklepa, da so posamezne osebe preko madjar-skih oblasti in z njih izigravanjem prišle do madjarskih potnih listov. Naše ministrstvo ima spiske teh oseb, ki so v zadnjem času dobile Potvorjene potne liste. Beograjska vlada bo svoj čas dostavila potrebne podatke madjar-skim oblastvom. Madjarska vlada je zaprosila, da ji jugoslovanska vlada dostavi podatke za preiskavo. Obisk Jugoslovanov v Londonu London, 23. februarja. AA. Včeraj je prispe-m v London družba 21 Jugoslovanov, ki osta-nejo tu 4 dni. Obisk je aranžiralo neko londonsko društvo prijnteljev Jugoslavije. Pomorski sporazum med Francijo in Anglijo Francija sprejela angleške predloge glede sporazuma z Italijo - Minister Henderson in prvi lord admiralata v Parizu - Pred obnovitvijo »entente cordiale« med Parizom in Londonom Pariz, 23. februarja, n. Odposlanec britanske vlade Craigie se je vrnil v Pariz, da zaključi svoje razgovore s francoskim pomorskim strokovnjakom Massigliem. Pravijo, da sta francoska in britanska vlada našli formulo za sporazum o pomorskih osl-nošajih med Italijo in Francijo. To formulo bo britanska vlada sprejela in po njej bo imela Francija pravico, da ima njena vojna mornarica 150.000 ton vojnih ladij več nego italijanska. Sporazum bi veljal do 1. 1936. Na konferenci v Londonu je francoski delegat miuister Dumesnil zahteval za francosko vojno mornarico 244.000 ton več, kakor bi jih dobila italijanska vojna mornarica. Med tem pa je sedaj francoska vlada popustila in se zadovoljila z omenjenim presežkom 150.000 ton. Na to formulo pa je F rancija pristala pod pogojem, da tako Anglija kot Italija priznata princip francoske podmorske nadmoči nad Italijo. Francija se bo obvezala, da bo v bodočih 5 letih zmanjšala svoj pomorski program. Pomorski krogi trdijo, da bo ta sporazum že v bližnjih dneh podpisan. Britanska vlada se bo obvezala, da bo intervenirala v Rimu, da bo tudi Italija sprejela to kompromisno formulo. »Echo de Pariš« poroča, da bo britansko - francoski sporazum žo danes podpisan. Francija bo imela na podlagi tega sporazuma pravico, da se pridruži kot četrta stranka trojnemu pomorskemu paktu, ki so ga sklenile, kakor znano, na poslednji konferenci v Londonu Anglija, Amerika in Japonska. Te tri države, ld se jim namerava Francija pridružiti, pa bodo še nadalje zahtevale veljavnost zaščitne klavzule, ki se bo uveljavila le v slučaju, da bi Italija nadaljevala graditi vojne ladje in s tem skušala spraviti v nevarnost pomorsko ravnotežje. Politični krogi menijo, da bo pristala Francija na ta kompromis pod pogojem, da bo Velika Britanija podprla francosko tezo tudi na mednarodni konferenci za splošno razorožitev, ki se bo vršila meseca februarja 1932. Prav tako trdijo, da bo posledica tega sporazuma med Londonom in Parizom obnovitev »entente cordiale« med Francijo in Veliko Britanijo. Pariz, 23. februarja, p. Danes opoldne sta prispela semkaj v spremstvu pomorskih strokonjakov angleški zunanji minister Henderson in prvi lord admiralitete Alexander. Njun prihod je v zvezi z angleško - francoskimi pomorskimi pogajanji. Henderson je takoj po prihodu v Pariz odšel na francosko zunanje ministrstvo, kjer se je razgovarjal dalj časa s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Državnika sta v glavnem razpravljala o angleško - francoskem pomorskem sporazumu in o možnosti pristopa Francije k londonskemu pomorskemu dogovoru. Glede stališča Italije se ne ve ničesar. Politični krogi zelo dvomijo, da bi Italija sklenila s Francijo sporazum, ki bi nekako dopolnil francosko - angleški pomorski palet. Med tem del francoskega časopisja odločno protestira proti znižanju francoskega vojnega brodovja v korist Italije ter poudarja, da ni nobenih garancij, da Italija ne bo po letu 1936., lco bi dogovor med Francijo in Italijo potekel, ponovno zahtevala pomorsko pariteto Francije. Po atentatu na albanskega kralja Aieniaiorja in dva druga Albanca izročeni sodišču - Izgon vse albanske kolonije - Čiščenje iudi med emigranti drugih narodnosti Dunaj, 23. februarja, d. Včeraj zvečer so oba atentatorja, Gjelosija in Kamija, izročili deželnemu sodišču. Hkrati so izročili sodišču še dva druga albanska emigranta Mulettija in Angjelina, ki sta na sumu da sla bila soudeležena pri atentatu. Drugih 12 albanskih emigrantov je bilo izgnanih z Dunaja. Albance, ki so jih v soboto in nedeljo aretirali, so zopet izpustili. Truplo pri atentatu ustreljenega majorja riopollaja je bilo v sodno - medicinskem institutu ob-ducirano. Kralj Zogu je dobil več sto brzojavnih čestitk k svoji rešitvi. Med drugim so mu poslali brzojavko kralj Jurij, kralj Viktor Emanuel, italijanski prestolonaslednik, kralj Boris bolgarski, madjarski državni upravitelj Horthy, italijanski zunanji min. Grandi, predsednik Hindenburg i. dr. Dunaj, 23. februarja. A A. Policija razglaša, da bo izgnala iz Avstrije vso albansko kolonijo. Ta ukrep utemeljuje s tem, da albanski emigranti niso držali besede, ko so obljubili, da ne bodo motili bivanja albanskega kralja Ahmeda Zogu v Avstriji. Dunaj, 23. februarja, n. Med 12. Albanci, ki bodo izgnani z Dunaja, je tudi Hasan beg Priština. Hasan beg je proti izgonu vložil priziv, o katerem bo odločal dunajski župan kot deželni glavar. Ni dvoma, da bo priziv odbit že v kakih treh ali štirih dneh in da bo moral Hasan beg zapustiti Dunaj. Policijske oblasti bodo sedaj preiskale življenje in delovanje tudi vseli drugih emigrantov drugih narodnosti in pri komur bodo našle le najmanjšo nepravilnost, ta bo izgnan preko meje. Po gradivu, ici so ga našli pri izgnanih 12 Albancih, jo ugotovljeno, da obstoje na Dunaju razni albanski krožki. Silni cikloni na Sredozemskem morju Ogromna škoda in človeške žrtve na Siciliji nik v nevarnosti Jugoslovanski par- Pariz, 23. febraurja. AA. V Sredozemskem morju divja silna nevihta. V luki Marseilles je zastal ves promet. Poštni promet med to luko, Korsiko in severno A-friko je prekinjen. V severni Španiji so silni snežni viharji onemogočili ves cestni in železniški promet. Palermo, 23. februarja. AA. Nad pokrajinami Palermo - Trapani, Caltanissetta, Agrigento in Enna je divjala ciklonska nevihta, kakršne ne pemnijo. Viharni nalivi so povzročili ogromno škodo, vihar je pre- trgal telefonske in brzojavne zveze. Železniški promet je bil na več krajih prekinjen. število človeških žrtev še ni znano. T di v Cataniji je neurje povzročilo hudo škodo. Naš parnik v nevarnosti London, 23. februarja. AA. Poročajo z Malte, da je jugoslovanski parnik »Doho-dak«, ki se nahaja na 37 stopi-ji severne širino in 12 stopinji vzhodne dolžine, v nevarnosti in da p-osi za pomoč. Novi incidenti zaradi razžaljenja Mussolinija Opazka francoskega policijskega komisarja — Nov slučaj Butler v Ameriki Pariz, 23. februarja. AA. »Petit Pari-sien« prinaša vest iz Montona v južni Franciji, da je neki italijanski podanik na policijskem komisarijatu, ko je potegnil iz žepa dokumente, izvlekel pri tem Mussolinijevo sliko. Izgleda, da je pri tem francoski policijski agent uporabil neke nepristojne izraze na račun Mussolinijeve fotografije. Ko je bil izpuščen italijanski podanik s komisarijata, je javil to zadevo italijanskim oblastem, te pa zopet francoskemu zunanjemu ministrstvu. Cim je francosko zunaje ministrstvo zvedelo za to zadevo, je napravilo pri ministrstvu za notranje zadeve potrebne korake. Ministrstvo za notranje zadeve je policijskega agenta v Montonu začasno razrešilo dolžnosti ter u-vedlo preiskavo. Ncwyork, 23. februarja. AA. Komaj se je polegla senzacija z govorom, ki ga je imel general Butler proti Mussoliniju, že poroča časopisje o novem incidentu. John lord Obrian, namestnik vrhovnega državnega tožilca Združenih držav, je imel go- vor, ki je v njem ugotovil, da Združene države nimajo vlade, kakor Italija, kjer more diktat enega človeka odrediti obče znižanje mezd. Listi sodijo, da se bo Mussolini čutil s tem govorom razžaljenega in da bo nastal nov incident. Madjarski protest v Pragi ..Budimpešta, 23. februarja. 1. Madjarska vlada je znova protestirala v Pragi. Današnji »A-Re-gel« poroča, da je madjarski poslanik v Pragi po nalogu svoje vlade vložil najprej pismen protest, nato pa še ustmeno protestiral pri češkoslovaškem zunanjem ministrstvu. Zaradi poslednjih napadov češkoslovaškega tiska na osebo madjarskega državnega upravnika Hortyja. Na ta protest je zastopnik češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša odgovoril, da mu je zelo žal, da češkoslovaški listi napadajo poglavarja madjarske kraljevine, da pa nima nikakih preventivnih sredstev, da bi preprečil takšne napade. »A-Regel« pravi, da se madjarska vlada s takim odgovorom ne bo zadovoljila. Veliko zanimanje za našo državo na Poljskem Varšava, 23, februarja. AA. »Polska Zbrojna« se bavi v ugodnimi rezultati po-seta kralja Aleksandra v Zagrebu iu njega pomenu za konsolidacijo države. List omenja veliko navdušenje, ki ga je med zagrebškim prebivalstvom zbudi) ta obisk. Varšava, 23. februarja. AA. Jugoslovanski poslanik Branko Lazarevič in svetnik Gjurič sta dobila diplomo za zasluge, ki sta si jih pridobila o priliki lanskega sejma v Poznanju. Varšava, 23. februarja. AA. Znani francoski pisatelj Andre Cheradan je imel tu predavanje o svojih potovanjih po Jugoslaviji in Romuniji. Cheradan poudarja veliki napredek obeh držav, posebno Jugoslavije. Mnogoštevilno odlično občinstvo je predavanje sprejelo z burnim aplavzom. Varšava, 23. februarja. AA. »Narodna Vojska« prinaša velik članek o organizaciji jugoslovanskega sokolstva in o možnostih njegovega razvoja. Vnršava, 23. februarja. A A. »Pedagogi-ski pregled« prinaša daljše navdušene članke profesorjev o njihovem lanskem potovanju po Jugoslaviji. Beograd, 23. februarja. AA. 26. in 27. aprila bo v Poznanju kongres poljsko-jugo-slovenske lige. Kongres bo istočasno, ko se otvori sejem v Poznanju, nato pa bo nadaljeval delo v Varšavi in Krakovu. Napovedana je cela vrsta jugoslovanskih prireditev. Obisk nemških industrijcev v Rusiji Berlin, 23. februarja. AA. Vrhovni gospodarski svet Sovjetske Unije je povabil voditelje velikili nemških industrijskih koncernov v Rusijo. Temu povabilu se bodo v kratkem odzvali Krupp, Siemens, Borsig in drugi. — V Moskvi bodo najprej posveti in pogajanja o novih poslovnih stikili, nato pa si bodo nemški industrijski voditelji ogledali ruska industrijska področja. Uničujoča Sdeedova kri- I Dvugi in Ivetji dan med- I navcdnih lekem v ‘Bohinju Čehoslovak Šimunek dobil naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1931. — Joško Janša prvi Jugoslovan Angleški publicist Wickham Steed je imel v Kings collidgu predavanje, v katerem je polemiziral s propagandističnim albumom »Pesti llirlapa«. Steed je izjavil, da je ta propaganda docela zgrešena. On sam je bil za Sasa vojne šef angleške propagande, toda če bi se kdo upal predložiti njemu podobne propagandne spise, bi ga takoj zapodil iz službe. Vendar se ne bo našel v vsej Evropi človek, ki bi mogel prepričati uglednega publicista, da so bile mirovne pogodbe diktirane le iz sovraštva in da niso nastale tudi iz modre uvidevnosti, ljubezni do pravice in z ozirom na ravnovesja narodnih sil. Ni resnična trditev, da je Madjarska brez potrebe in po krivici izgubila svoje ozemlje in svoje manjšine. Propagandni album prišteva k Madjarom tudi Hrvate in Slovence, kar pa je čisto napačno. Pa tudi kar se tiče ostale Madjarske, ni bilo ta enotna. Ni dosti verjeti madjarskemu pred- Sv. Janez, 23. februarja. V nedeljo je bil krasen solnčen dan. S skoki so dosegle mednarne prireditve za gledalce svoj vrhunec. Posebni vlaki iz Maribora, Ljubljane in Zagreba so pripeljali tisoče izletnikov. V dolgi vrsti so korakali proti skakalnici, ki je nudila zares impozantno sliko. Skakalnica ima izredno lepo lego. Leži pet minut daleč od vasi Polje na pobočju med 2 hriboma. Pri izteku so namestili dve okrepčevalnici, kjer so gledalci posebno pridno segali po čaju. Tam so postavili tudi zastave vseh udeleženih držav, ki so napravile še lepši vtis. Na obeh koncih sta vihrala dva večja prapora, jugoslovanski in norveški. Ob odskočnem mostu so namestili 4 tribune za sodnike, častne goste in novinarje. vojnemu ljudskemu štetju, pa tudi po tem štetju I skakalnica sama ima 52 m normalnega naleta, so bili Madjari na Ogrskem v manjšini. Število ■ — - .......................... Madjarov na Ogrskem ni bilo višje od 7 milijonov. Na madjarski nižini je videti fato mor-gano, ki je v madjarski politiki stalen pojav. Leta 1907. je dejal grof Julius Andrassy Stee-du, da da raje Slovake do zadnjega iztrebiti, kakor da bi jim dal avtonomijo. Lela 1848. jo dal Koseuth brez sodne preiskave na Solno-graškem usmrtiti 4425 Romunov, med njimi 310 žen in 69 otrok. V Banatu in Bački je dal general Peltzer en dan usmrtiti 45 ljudi, med njimi eno ženo. Kossuth se je neki Čas bavil z mislijo, da bi vse Srbe iztrebil iz Banata in ga znova koloniziral z Madjari. Ni se zato čuditi, da so bile manjšine navzlic manjšinskemu zakonu staluo preganjane in da zato niso ljubile Ogrske. Za časa Bismarcka je Ogrska igrala še važno ulogo. Danes pa nima nihče interesa na tem, da bi še ostala madjarska hegemonija. Takrat je še nad Deakom zmagala šo-vinističn politika Kolomana Tisze, ki 6e je maščevala za časa svetovne vojne. Na Madjarskem vzdihuje po reviziji 80.000 magnatov in plemstvo se boje, da sicer izgube svoja veleposestva. Madjari so zaslužili svojo uso’ in ne gre reči, da so mirovne pogodbe delo sovraštva in da so njih avtorji hoteli krivico. Ce bi bilo mogoče osvoboditi vse manjšine in združiti vse Madjare v en državo, bi se to zgodilo; to pa ni bilo in ue bo nikdar mogoče in zato se sme govoriti le o regulaciji mej. Taka regulacija pa zahteva dobro voljo in dobre sosednje odnošaje, kakor tudi pravičnost do drugih manjšin in to s strani vseh držav. Zallbog pa dobri — sosedski odnošaji niso v interesu sedanjih gospodarjev Madjarske, ki se boje, da bi kmeti zahtevali zemljo za sebe, kakor hitro bi spoznali situacijo. Ves svetovni nazor vse madjarske kaste je nepoboljšljiv >n se nikakor ne ujema z nazori Masaryka, Be-neša in Titulesca. Madjari mislijo ravno tako. kakor pred vojno. Cisto polni so sovraštva do mirovnih pogodb in niti ne mislijo na to, ali bi bila v mirovnih pogodbah beseda o razorožitvi in o razsodišču, če bi oni zmagali v svetovni vojni. Zato pa bi bilo sodelovanje z Madjari težko tudi v tem slučaju, da bi se Madjari poboljšali. Z nepoboljšanlmi Madjari pa je vsako sodelo vanje izključeno. Ce hoče Madjarska pravico, potem mora biti tudi sama pravična in gledati, da doseže sodelovanje s svojimi sosednjimi dr žarami. Sera upravnega odbora SKi ,. Beograd, 23. februarja. 1. Včeraj in dane* je easedal upravni odbor SKJ. Vsi odborniki so poročali o svojem delovanju. Odbor je njihova poročila sprejel. Nadalje je odbor potrdil vse pravilnike in poslovnike, ki Jih Je izvršil izvršilni odbor saveza. Razpravljali so tudi o proračunu za leto 1931-32 ter sklenili, da se bo glavni občni zbor SKJ vršil 29. marca t., 1. v Beogradu. Jutri bodo poedini oddelki upravnega odbora formulirali svoje sklepe. Pred zasedanjem upravnega odbora Je imel savezni izvršilni odbor dve seji. Na teh sejah so razpravljali o tekočih poslih, ter pripravili poročilo o izvršenem pregledu računov uprav vseh sokolskih listov. Dognali so, da je bilo poslovanja teh uprav docela v redu. Nadalje so sprejeli pogodbo med SKJ ln »Jugoslovansko matico« v Ljubljani, po kateri prevzame Matica ekonomat SKJ. Zatem Je upravni odbor nakazal podpore lz londa za nezgode. Večja debata se je razvila o organizaciji letošnjega vzornega taborenja naraščaja. Nato so govorili o predpripravah za udeležbo SKJ na vseslovanskem sokolskem zletu v Pragi. Rešili so tudi nekaj aktov organizacijskega odseka. Ti akti so bili organizacijsko-pravnega značaja. Končno so z veliko skrbnostjo redigirali ideološko deklaracijo SKJ. Vse seje Izvršilnega in upravnega odbora Je vodil podstarešina SKJ brat Gangl. Smrt priljubljenega Idrijčana Idrija, 23. februarja, v. Danes ob 14. so pokopali telesne ostanke znanega in priljubljenega idrijskega rojaka Karla Harmela. Pokojni Harmel se je rodil kot sin ugledne narodne idrijske rodbine. Še kot mlad študent se je mnogo zanimal za svojo domačo grudo in za svoje ljudstvo. Pozneje je kot rudniški uradnik vedno nastopal za njegove interese. Najbolj se je udejstvoval v Dramatičnem društvu. Prekipeval je zdravega humorja in lajšal rudarjem gorje ob težkih urah. Poznali so ga po vsej idrijski kotlini. Na strica Korleta bodo Idrijčani ohranili trajen in lep spomin. višina mostu znaša 225, strmina do skoka pa 36 stopinj, iztek 200 metrov, višinska razlika od najvišje točke zaleta pa do ravnine znaša 80 m. Skakalnica dopušča povsem sigurne skoke do 52 metrov. Skakalnim tekmam so prisostvovali: ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, general Ilič. dr. Borko, sreski načelnik dr. Vidmar, veliko število štabnih oficirjev in drugih osebnosti. Pri skokih v kombiniranem tekmovanju je nastopilo 14 tekmovalcev. Rezultati kombiniranih tekem in skokov Rezultati so bili naslednji: 1. Šimunek 651-8 točk, 2. Janša 615-7, 3. Feistauer Jaroslav 613 0, 4. Kadavy 602-6, 5. Nemecki 577-7, 6. Gutorm-sen 566, 7. Jakopič 62715, 8. Šramel 456 85, 9. Oitzl 40106, 10. Weiss 385-15. Popoldne so bili skoki za poedince. Rezultati so: 1. Guttormsen 332 7 točk, skoki 41, 40, 38-5 m; 2. šimunek 326, 39-5, 37, 37; 3. Feistauer 293 5, 36, 35, 30; 4. Šramel 279 5, 30 5, 32 5, 32-5; 5. Palme 262 7, 31, 30, 27-5 ; 6. Weiss 260 9, 33, 32, 31; 7. Jakopič 250-7, 29 5, 27 J». 26; 8. Schemel 245, 295, 27, 255; 9. Kadavy 2432, 34, 335, pri poslednjem skoku je padel; 10. Wieser 241-9, 295, 29-5, 26; 14. Janša 217. 315, 29-5, pri poslednjem skoku je padel. Pri skokih izven konkurence sta dosegla Šimunek in Guttorsen vsak po 53 metrov, a sta padla. Tekmovanje na 30 km V ponedeljek ob 9. zjutraj je bil start na 30 km kot zadnja točka mednarodnih tekmovanj v Bohinju. Sueg je bil prav dober. Zjutraj je bilo nekoliko zmrznjeno, nato pa malo južno (solnat sneg-firm). Zaradi tega je v velikem delu odločevala maža. Prednost so imele nižje celice. Naš prvak Janša je radi napačne maže, kar je postalo zanj usodno posebno na prvem delu proge, ki je bila precej težka, mnogo izgubil, ker mu je drčalo. Daleč je zaostal. K temu se je pridružilo še to, da je tik pred startom prestal malo operacijo na nogi. Zdravnik mu je namreč prerezal dve podplutbi na prstu. Proga Proga na 30 km je potekala od starta pri hotelu Sv. Janez in je šla ob jezera proti za-padu do Sv. Duha in tam zavila na lovsko pot ob daljnovodu in nato spet mimo Sv. Janeza na Ribčev laz ter po sobotni 18 km progi mimo skakalnice do Zlana. Tu je imela lahek spon in je stekla preko Dobrave na ledinski most preko potoka Bistrice ter nato v zelo hudem sponu do vojaške karaule, kjer je dosegla najvišjo točko 470 m; od tam je tekla za vasjo Ravne skozi Nemški Rovt ter se nato v hudem strmcu spustila preko sela do železniške postaje Bohinjska Bistrica; tam je obkrožila vas in je nato vodila preko lovskega mostu ter ee vzpela na Senožet, nato pa tekla spet navzdol preko poljan pri Srenji vasi do Skudorja in starih Fužin in od tam na Hudičev most proti Bohinjskemu jezeru in nazaj na cilj k Sv. Janezu. Na progi sta bili postavljeni dve okrepčevalnici, in sicer prva na 13 km na karauli, druga pa pri 20 km v Bistrici. Najtežji del proge je bil med 11. in 14. km, baš proti karauli. Vi šinska razlika je znašala preko 200 km. Proga je bila naravnost idealno izpeljana in je naj-brže najboljša, kar se jih sploh da najti v Sloveniji. Potek tekmovanja Na start jo prišlo 24 tekmovalcev od 56 prijavljenih. Med temi so štirje izstopili. Prvi je smuknil Stane Šporn (SK Skala), državni prvak v maratonskem teku, minuto za njim Gašperin, nato Ceh Kadavy, s številko 6 Nemecky, zma govalec v tekmi na 18 km, za njim Jurič (MSK Maribor, Bervar in s št. 27 Janša itd. Do prve kontrole pri vojaški karavli je izmed vseh tekmovalcev porabil najkrajši čas Kadavy, ki je vozil za celih 7 minut pred drugim najboljšim. To forsiranje ga je tako utru- Jurič, in sicer za 3 minute boljše kot Janša — imel je pač dobro mažo. Zmagovalec Slonek, ki je startal kot 49., je na karavli že dohitel Fišerja, št. 47. Na eilju Ob 11.45 ;se je prikazal prvi tekmovalec št. 6 — Nemecky in 10 minut kasneje 6t. 3 — Kada-vy, ki je bil zelo utrujen. Sledil je nato Feistauer Josef, št. 19, takoj za njim pa njegov brat Jaroslav, št. 30. Bilo je jasno, da je Janša zaostal, ker je imel nizko številko. Sledili so nato Gašperin in Brvar, Jurič in končno Janša. Janšo sta dva funkcijonarja zveze spremila v kopalnico. Bil je sila izmučen in je izjavil da ne bi prevozil niti 500 metrov več. Rezultat 1. Slonek Bohuslav (CSR) 2 : 28 : 56, 2. Nemecki (CSR) 2 : 30 :10, 3. Feistauer Jaroslav (CSR) 2 : 35 : 00, 4. Šimunek (CSR) 2 : 37 :26, 5. Fischerer (CSR) 2 : 38 : 04, 6. Feistauer Josef (CSR) 2 : 39 : 06, 7 Kodavy (CSR) 2 : 41 :15, 8. Janša Joško (Ilirija) 2 : 48 : 06, 9. Brvar Stane (Ljubljana) 2:5: 32, 10. Zingerlin (Maraton, Zagreb) 3 : 01 : 06, 11. Gašperin (Bohinj) 3 :04 :18, 12. Frank Stane (Ljubljana) 3 :04 :48, 13. Jurič Herbert (Mariborski sm. klub 8 : 05 :08. Dalje so prišli na cilj: Žemva (Gorje), Banovec, šošterič, Zuccato, Oswald (vsi Ilirija), Černe Ivan (Gorje), Valentekovič (Hašk), Šporn (Skala), Arh (Bohinj), Ceme Vinko (Gorje) in kot zadnji Dimitrijevič (Bohinj). Cehoslovaki so bili že na vse zgodaj na nogah in so pregledovali Bneg radi dobre maže Končni rezultat v tekmovanju sa prvenstvo Jugoslavije 1. Šimunek František (CSR) 2030-9 točk, 2. Feistauer Jaroslav (CSR) 1964-5 točk, 3. Kadavy Bohuslav (CSR) 1844-8 točk, 4. Janša Joško (Ilirija) 1808-2 točk, 5. Jurič Herbert (Maribor) 1260-27 točk. Razdelitev daril in zaključek Zvečer ob 18. uri je bil v Balonu hotela Sv. Janez razglašen rezultat in so bila razdeljena darila zmagovalcem. Večerji so prisostvovali: zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik Pogačnik, zsatopnik ministrskega predsednika ban dr. Marušič, zastopnik trgovinskega ministra dr. Žižek, zastopnik ministra za vojsko in mornarico komandant Dravske divizije general Ilič. Predsednik JZSS dr. Pirc je nagovoril zbrane tekmovalce in jim nato razdelil darila. Za kombinirano tekmovanje je prejel prvi zmago-valeč Šimunek zlato dozo, darilo ministrskega predsednika generala Zivkoviča. Drugo darilo, krasen servis JZSS je prejel Janša Joško, tretje darilo, zlato kupo saveza pa Feistauer Jaroslav. Tekmovanje na 18 km: zmagovalec Nemecky je prejel srebrno kupo, dar ministra dr. Ku manudija, drugi Janša je prejel srebrno kupo saveza, tretji Šimunek zlato kupo saveza. Skoki: zmagovalec Norvežan je prejel srebr ni pokal ministra vojske in mornarice, 2. šimunek, krasen servis za kavo, tretji Feistauer, zlato kupo Tekmovanje na 30 km: zmagovalec Slonek bosanski servis za kavo, dar trgovinskega ministra dr. Demetroviča, drugi Nemecky, pozla čen pokal, tretji Feistauer Josip, pozlačeno kupo. Darila za Jugoslovane: najboljši Jugoslovan v kombiniranem tekmovanju Janša je prejel darilo ministrskega predsednika — srebrni pokal. Ban ga je izročil tekmovalcu z željo, da bi še nadalje tako tekmoval kot sedaj. Nadalje je Joško Janša prejel darilo »Slovenca« kot najboljši Jugoslovan na 30 km, darilo »Jutra« kot najboljši Jugoslovan v tekmovanju na 18 km, darilo »Politike« kot najboljši Jugoslovan v celokupni klasifikaciji. Darilo »Pravde« je dobil kot najboljši jugoslovanski skakač Šramel (Smuški klub Ljubljana). Kot prvak v le tu '1931 je dobil darilo kralja Aleksandra in Bicer zlato uro, František Šimunek. Vsa darila je delegatom izročil g. ban in obenem vsakemu čestital. Dr. Pirc se je nato vsem zahvalil za sodelovanje in višjim mestom posebej za njihovo naklonjenost. — Zastopnik češkoslovaške smučarske zveze arhitekt Jaroliuek je po kratkem govoru izročil zastopnikom raznih ministrov znake češkoslovaške smučarske zveze. — Naš savez je izročil svoje znake delegatu češkoslovaške ekipe dr. Braunerju, avstrijskemu delegatu Helu in Norvežanu Gutormsenu. Pri predaji daril in znakov je godba igrala himne vseh zastopanih držav. Jugoslovanski prvak za leto 1931 Šimunek je nato po tradicionalnem običaju prejel sneženi venec. S tem je bil oficijelni del zimske olimpijade dilo, da je nato povsem popustil in se komaj. v Bohinju zaključen. Jutri bo še mednarodna privlekel do cilja Jauša je že do karavle zaostal zaradi slabe maže za celih 20 minut imel pa je kljub temu isti čas kot Šimunek. Od karavle dalje je Janša vozil normalno Bil pa je preveč upehan in je prispel k Sv. Janezu popolnoma onemogel, tako da so ga na cilju morali prestreči, da ni padel. Šimunek se je izkazal na ravni progi kot mojster in je zmanjšal do ci^ja razliko 20 miunt naravnost ogromno. Prav dobro je vozil do karavle Mariborčan skakalna tekma na Bledu, katere se udeležijo poleg naših skakačev tudi vsi Cehoslovaki in 5 Avstrijcev ter Norvežan Gutormsen, ki bo do tedaj že okreval. VREMENSKA NAPOVED ..Dunaj, 23. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za Jutri: Pretežno oblačno, tuintam padavine, temperatura malo spremenjena. Mariborski občni zbor Prostovoljno gasilsko društvo — Mariborska sekcija Autokluba — Kolesarski klub »Perun« — Ljudska samopomoč Maribor, 23. februarja. Soboto in nedeljo je preživel Maribor v znamenju raznih občnih zborov. Prvi so bili v soboto zvečer gasilci, ki so se zbrali v izredno velikem številu v društveni dvorani svojega doma na Koroški cesti. Občnega zbora sta se udeležila tudi inagistratni svetnik g. dr. Rado-šek in mestni svetnik g. Pfriiner kot zastopnika občine. Zborovanje, ki je polagalo račune dela šestdesetega poslovnega leta, je otvoril in vodil požarni kapetan g. Ivan Voller, o delovanju pa je obširno poročal društveni tajnik g. Glabutschnigg. Sledilo je izvestje blagajnika g. inž. Jagerja in gospodarja g. dr. Schmidererja. Iz posameznih poročil je bilo razvidno, da je bila požarna bramba v 1. 1930. alarmirana 62-krat, in sicer 19krat k ognju v mestu, 19krat na deželi in 24-krat pri večjih nezgodah, povodnjih itd. Pri tem je delalo 437 članov 102 uri in 40 minut. Največja požara sta bila dne 16. januarja o tovarni »Kovina« na Teznu in 15. oktobra v tovarni A mošta Kohnsteina na Pobrežju. Rešilni oddelek pa je interveniral v 2154 slučajih, in sicer 969krat pri nezgodah, 268krat pri prevozih na kirurški oddelek bolnice, 368krat pri prevozih na interni oddelek, 333krat pri porodih itd., 58krat pri duševnih boleznih, 19krat pri samomorih in poizkusih, HOkrat pri drugih in lOkrat na Mariborskem otoku. Pri teh intervencijah so sodelovali zdravniki 18krat, drugi pa 4592krat. Za to delo so rabili 70 dni 18 ur in 25 minut. Vsa poročila so bila soglasno sprejela, na kar je bil izvoljen sledeči društveni odbor: načelnik I. Voller, zdravnik dr. J. Urbaczek, vodja rešilnega odelka dr. K. Ipavic, tajnik R. Glabutschnigg, blagajnik dr. G. Pfrimer, gospodar dr. I. Schmi-derer, požarni mojster M. Ertl, prvi namestnik H. Egger, drugi A. Tutta, upravitelj reševalnega oddelka H. Jager, upravitelj avtomobilov K. Robaus, prvi stojnik J. Czerny, upravitelj krojev A. Stumpf, računski pregledniki dr. J. Iwanschegg in J. Volčič, tovariški odsek: R. Bien, A. Benedičič, H. Fiillerkreess, A. Krie-ger, Ivan Krklec, A. Stumpf in I. Tschertsche. Ob koncu so spregovorili še gg. dr. Rodošek, Pfriner in dr. Schmiederer. Mariborsko gasilsko društvo je tako ostalo tudi v novem letu nemška trdnjava. V nedeljo ob 10. uri dopoldne je imela svoj Sesti redni občni zbor v hotelu »Orel« »Mariborska sekcija Avtokluba kraljevine Jugoslavije«, katerega sta se udeležila kot odposlanca tudi podžupan g. dr. Franjo Lipold in upravnik policije g. Vekoslav Keršovan. Na predlog predsednika g. Ferda Pinterja, ki je občni zbor otvoril in vodil, sta bili odposlani pokroviteljici Nj. Vel. kraljici Mariji in predsedniku Nj. Vis. knezu Pavlu vdanostni brzojavki, predsedniku vlade g. gen. Petru Zivkoviču pa pozdrav. Nato so navzoči vzkliknili »slava« lani umrlim članom Petru Majdiču, Hermanu Suppanzu. Adolfu Himlerju, Slavku Vrhuncu in Francu Skacedoniku z Mute. Tajniško poročilo je podal g. dr. Marin. Sprejet je bil soglasno abso-lutorij. Iz poročil posnemamo, da ima sekcija 177 rednih in 73 izrednih članov. V lanskem letu je izdala 366 triptikov, 4 karnetije in 246 mednarodnih potnih listin. Društveno premoženje znaša 248.000 Din, od katerih se je 200 tisoč Din določilo v fond za graditev »Mariborskega avtodoma« in se je v ta namen izvolil pod predsedstvom g. Pinterja poseben odbor. V novi odbor so bili na prva mesta izvoljeni: Ferdo Pinter kot predsednik, R. Pugl kot podpredsednik in tajnik, dr. H. Robič kot drugi podpredsednik, dr. Marin kot blagajnik, kot odborniki pa gg. Jurkovič, dr. Lipold, Drago Ro-glič in H. Pogačnik. Prav tako ob 10. uri dopoldne so zborovali tudi Perunovci, in sicer v restavraciji »Maribor« na Grajskem trgu. Zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, je otvoril in vodil dosedanji predsednik g. Anton Šega. Iz poročil smo do-znali, da šteje klub 270 rednih članov in 45 dirkačev, sekcija na Teznu 63 članov, ona na Pesnici pa 52 članov. Denarni promet je znašal 24.000 Din. Lani je klub proslavil 10-letnioo obstoja in se udeležil 21 dirk. Pri 20 dirkah je prvak kluba Štefan Rozman odnesel 17 prvih, eno drugo in eno tretjo zmago. Pri volitvi so bili v odbor izvoljeni: Anton Hlebš kot predsednik, Ivan Kvas kot podpredsednik, Josip Glušič kot blagajnik, Franjo Štrucelj in Ivica Pahor pa kot tajnika. Dirkalna voditelja sta Valo Šibenik in Štefan Rozman, v ostalem odboru pa so gg. Josip Mislej, Bratuž, Fran Jaki, J. Gustinčič, A. Lisjak in Anton Šega, kot zastopnici ženske sekcije gdčni Karmen I’iv-kova in Fiju Vidicova, kot načelnik terenske sekcije pa g. Franjo Kumerc. Pri »Gambrinu« je istočasno zborovala »Ljudska samopomoč«. Zborovanja se je udeležilo krog 400 članov iz vse Slovenije. Otvoril in vodil je predsednik, notar g. dr. Ivo Šorli, tajniško poročilo je podal g. Friderik Zivauer, blagajniško pa g. Ferdo Leskovar. Po triletnem delu šteje društvo sedaj že nad 20.000 članov in je doslej izplačalo na posmrtninah in podporah preko 2,000.000 Din. Premoženje znaša krog 200.000 Din. Vsa poročila so bila soglasno odobrena in pri volitvi je bil z malimi izjemami izvoljen zopet stari odbor pod predsedstvom g. notarja dr. Iva Šorlija. Drobiž z vsega sveta .. Ženeva, 23. februarja. AA. V prisotnosti delegatov 33 držav je bilo otvorjeno danes drugo zasedanje mednarodne komisije za izenačenje meničnega in čekovnega prava. ..Newyork, 23. februarja. AA. »Reuter« poroča, da so revolucionarji v Peruju zasedli Južni del države. Dve največji vojni ladji sta se pridružili upornikom. Peruvijska vlada je poklicala pod orožje 16000 rezervistov. Havana, 23. februarja. AA. V borbi med policijo in delavci je bilo snoči ranjenih 50 delavcev. Policija je hotela razgnati njihov shod. ..Edmonton, 23. februarja. AA. Tatovi so snoči Udrli v samostan Juville in ga zažgali. Nad 250 otrok se je rešilo v nočnih oblekah. KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE! Narodna in državna vzgoja kmečke mladine Zborovanje »Kmetske prosvete« r Žalcu. Žalec, 22. februarja. Dume* se je tu vršilo zborovanje »Kmetske prosvete«. Po prihodu celjskega vlaka, k'i je pripeljal utelešence iz celjske okolice, se je tavalu začela pokiiibi veliika dvorana pri gosp. Robletku. Prišlo je kaikili 500 ljudi iz Žalca ter okoliških krajev, tako, da je bila velika dvorana nabito poilna. V imenu Zveze kmetskih fantov in deklet je olvonil zborovanje g. Piki iz Žalca, ki je pozdravil zborovalce ter gosp. ministra v. p. Puclja, predsednika »Kmetske prosvete« g. dr. Novaka, tajnika g. M rovijeta ter zastopnika mladih g. dr. Rozino. Predsednik g. dr. Novaik je nato pojasnil namen zborovanja. Naš kmet doslej za javno delo ni bil dovolj zrel; prosveta pa iona baš namen, us porabljati kmeta za javno delo. Zato bodo govorniki razložili, kako se naij kmet dviga iz sedanjega slabega stanja, zlasti pa iz sedanje krize. Gosp. urinister Puoelj je nato povzel besedo in izvajal: 1*0 6. jamuanju je počivato vse st ran kar sk o življenje, vendar pa se potitično-stran1n cerkev skrbite za umstveno in duhovno izobrazbo, narodno in državno pa morata dati naciijonalna društva. Med prvimi društvi je tu Soikoil kraljevine Jugoslavije, ki je povsem novo društvo in kateremu gre prvenstvena naloga vzgajati k državni zavesti, da bomo dobili končno vendar enkrat politično areil narod. Ker pa Sokol vsega tega dela ne zmore sani, je tu v prvi vrsti poklicana »Kmetska prosveta«, da med kimetsko mladino širi prosveto, tako prosveto, ki bo kmetskemu fantu da kmetskemu dekletu dala zavest lastne državnosti ter dolžnosti im pravic, ki morata biti nujni posledici te zavesti. To delo bo maralo trajati doslej, da bo naš narod politično tako ar el, da bo lahko sam od-»oeat za enkrat pa, ko je Vel. kralj prevzel vso odgovornost nase, mu moramo biti za to hvaležni in izkoristiti ta čas z vztrajnim delom na povzdigo naroda. Vsakdo je iskreno vabljen, da sodeluje v kmetski prosveti. Govoru g. Puclja je sledil viharen aplavz. G- inž, Teržan je nato imel obširno predavanje o gospodarskih potrebah Savinjske do-ttne. Pirevsem je razlagal na kak način bo treba hipeuprodukcijo hmelja zamenjati z živino-re,.k> in sadjarstvom. V kolikor pa se bo še sadil hmelj, bo treba uvesti selekcijo in standardizacijo, kakor sta že na Češkem z zakonom TRDNO ZDRAVJE — MLADOST — DOLGO ŽIVLJENJE! Kdo ne hrepeni po teli najdražjih človeških dobrotah( ki jih ne odtehta nobeno bogastvo? Vi, ki posedujete te zaklade, ali ste že katerikrat pomislili, da jih lahko naenkrat zgubite? Ne čakajte tega usodnega trenutka, bodite vedno na oprezu. Najboljši Vaš zaščitnik je RADENSKA ZDRAVILNA VODA. Pijte jo redno x%sak dan! 819 uveljavljeni. Nujno potrebna je ustanovitev hmeljarskih zadrug. Na koncu je predavatelj še pozival hmeljarje na razgovor o osnutku na.red-be za hmeljarje. Govoril je še g. dir. Rozina. Zaključili je uspe- lo zborovanje g. dr. Novak z navdušenim govorom. Za izobrazbo naše kmečke mladine Ljubljana, 23. februarja. Danes popoldne se je vršila v sejni dvorani ZKD v Kazini otvoritev II. prosvetno-organiza-toričnega tečaja Zveze kmetskih fantov in deklet v Ljubljani. Otvoritve so se udeležili poleg 50 kmečkih fantov iz vse Dravske ban« vine, ki bodo tečaj obiskovali, bivši minister Pucelj, šentjakobski župnik Barle, predsednik Zveze slovenskih zadrug inž. Župančič, bivši predsednik Kmetijske družbe Hancin, ravnatelj Akademskega kolegija prof. Jeran, dr. Spiller -Muys in dva delegata iz Češkoslovaške. Tečaj je otvoril dr. Maček, ki je toplo pozdravil vse navzoče in dal besedo glavnemu govorniku dr. Novaku. Dr. Novak je v daljšem, navdušenem govoru, prežetim z jugoslovansko idejo, govoril o stališču kmečke mladine do družbe, države in cerkve. Pozdravne govore so nato imeli: bivši minister Pucelj, ki je opozarjal na znane kraljeve besede: »Vas je vas, brez vasi ni ničesar!« in je zlasti poudarjal, da je treba vrniti kmečkemu ljudstvu moralo, župnik Barle, prof. Jeran, mesto zadržanega predsednika ZKD g. Juga tajnik dr. Rape, odposlanec iz Češkoslovaške šikora in predsednik »Jadrana« g. Alujevič. Seja občinskega odbora celjske okolicc Celje, 22. februarja. Sinoči se je vršila seja občinske uprave celjske okolice. Zupan g. Mihelčič je ob 20. otvoril sejo. Cital in odobril se je zapisnik zadnje seje. Nato se je napravil obračun za leto 1930. Dohodkov je bilo Din 2,503.37640, izdatkov Din 2,131.542'60, prebitek znaša Din 371.838'80. Premičnin in nepremičnin ima občina v vrednosti Din 1,240.10975, pasiva, ki jih je treba še izplačati iz tega, znašajo Din 107.807 30; čisti zaključek je Din 1,132.30245. Ubožni zaklad izkazuje dohodkov Din UO.329’55 ter ravno toliko izdatkov. Vrednost občinskega inventarja znaša Din 1,384.781'34. Ker mora občina kot samostojna zdravstvena občina nastaviti zdravnika, se sklene nastaviti dr. Hočevarja. Za stavbni in cestni odsek poroča g. Kukovec. Odsekov predlog, da se parcelacijski in re-gulačni načrt v celoti odobri, detajle da pa naj izdela odsek, se soglasno odobri. Za obrtni odsek poroča g. Golob. Prošnji Caterja Blaža za izrek krajevne potrebe za gostilno v Dobrovi ter Kolenca Franca Za gradom se po daljši debatt z večino glasov odklonita, ker se je postavila večina na stališče, da je okoliška občina druga občina v banovini, ki ima sorazmerno s številom prebivalstva največ gostiln in radi tega ne potrebuje novih gostiln. Večje število občanov se sprejme v domovinsko zvezo, enega prošnjika se odkloni, enemu pa se sprejem zasigura, da more pridobiti naše državljanstvo. Med raznimi predlogi se odkloni prošnja nekega invalida za stojnico pred rudarsko šolo, ker je prostor neprimeren. Stavbnemu odseku se da V proučitev načrt nekaterih lastnikov grobov na okoliškem pokopališču, ki hočejo tam na lastne stroške postaviti kapelico. Po manjših slučajnostih je bila seja ob 21.15 končana. Težka nesreča pri smučanju Sv. Katarina, 23. februarja. Čeprav so nesreče pri smučanju redke, pride vendarle sem in tja do težkih nezgod, ki opozarjajo k potrebni previdnosti v gojitvi sinuke. Na priljubljenem izletišču pri Sv. Katarini, ki je posebno Ljubljančanom dobro znana, se je vozil po snežnih vzpenjavah domačin Janko Iiazboršek, ne sluteč, da ga bo že v naslednjem hipu doletela nepričakovano težka nesreča. Čim je mladenič krenil s smerjo navzdol, se je Janku v hitrem tempu zlomila smučka. Fant je 700.000Z AVI TKOV ELIDASHAMPOO PRODANIH V ZADNJE H LETU! DOKAZ NJEGOVE VREDNO STI! Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, položenih eden vrh drugega, bi doseglo 33-kratno višino stolne cerkve v Zagrebu. a negovanje ias ELIDASHAMPOO padel, v istem trenutku pa mu je tudi ost smučko priletela naravnost v oko. Poškodba je bila pri udarcu tolika, da kljub zdravniški sopomoči, ki jo je ponesrečenec iskat v Ljubljani, oko ne bo' več izpregledalo in je vid trajno izgubljen. Huda nesreča z električnim tokom Jesenice, 23. februarja. Pni nas na Jesenicah kot industrijskem mestu so nesreče prav pogoste in prav raznolične. Veliko nesreč se pripeti v tovarni KID, dalje se marsikdo ponesreči pri železnici. V petek pa se je zgodila huda nesreča z električnim tokom, kc|e žrtev je postal delavec Jauez Požes, zaposlen pri 31. terenski tehnični sekciji poštne uprave v Ljubljani. Janez Požes je popravljal s svojimi tovariši pod vodstvom brzojavnega mojstra g. Steguja Ivana brzojavne in telefonske žice, ki so bile potrgane radi snežnih zametov. 23-letni Požes je splezal na drog nasproti jeseniške postaje, se na drogu prevezal s pasom in se je nesreča pripetila tako-le: antena, ki ni imela izoliranih žic, se je radi snežnih nepri-lik utrgala in padla na žice z jakim električnim tokom. Te žice so radi tako nastale teže prišle v stik z brzojavnimi in telefonskimi žicami in tok je bil na ta načiu sklenjen tudi s temi žicami, ki so jih popravljali. V trenutku, ko je ponesrečenec prišel v dotiko z žicami, je jasno, da ga je zagrabilo in nesrečni delavec je obvisel na drogu, oprt na plezalke in pas, z rokama pa se je krčevito držal žic, ne da bi si mogel kaj pomagati. G. Stegu Ivan in dv; delavca in sicer Jože Avsperger ter Ludvik Go rec so ga rešili od dotika z žicami, nato pa si ga po trudapolnem naporu spravili z vrvmi m tla; nesrečnežu, ki se je nahajal v nezavesti in kateremu je tok prežgal do dlanskih kosti vs< meso, je nudil prvo pomoč zdravnik g. dr. Ko goj in odredil takojšen prevoz v ljubljanski bolnico, kamor so ga odpeljali z večernim bi zovlakom. Ponesrečeni Janez Požes, ki je dom, iz Velike Loke na Dolenjskem, se je že zave del in je »pati, da bo kmalu okreval. Epidemija samomorov Jesenice, 23. februarja. Pred kratkim smo poročali o dveh samomo rih, pa imamo zopet tretji slučaj. Pred neka tedni se je tovarniški delavec Dovžan obesil pred dnevi se je zastrupila natakarica R. Zu žek, v soboto zvečer pa si je vzel življenje dis ponent tovarn KID na Jesenicah-Fužine Ro bert Kailer st., rodom češki Nemec. V soboto proti večeru okrog pol 17. ure ji počil revolverski strel v njegovi pisarni. Stre Ijal se je v glavo in se tudi smrtno nevarni zadel. Pok je slišal sluga, ki se je takoj poda v prvo nadstropje, kjer je imel nesrečni urad nik svojo pisarno. Nudil se mu je strašen pri zor: nezavesten je ležal uradnik Kailer na tleli poleg samokresa. Na mizi pa so našli listek: »Pazite na samokres, ker je poln.« Sluga je < dogodku takoj obvestil druge. Samomorilcu ji nudil prvo pomoč tovarniški zdravnik g. dr Schwab. Z večernim vlakom so ga prepeljali ■» bolnico v Celovec. Vzrok samomora ni znan. Cuidta; ‘Roman 8 Ko se je pred kakšnimi šestimi leti pojavila v Petrogradu kot markiza Vavasour in Vaux, je bila splošna sodba, da je markizov zakon mešan in nevoljno so jo sprejemali. Toda kaj kmalu so visoki krogi izpremenili svoje mnenje. S svojo izredno dražestjo in s prirojenim ji taktom je Marion premagala vse nasprotnike. Njena slava se je raznesla, prišla je v modo in priznavali so ji prvenstvo v najvišjih krogih, če so jo ženske skrivaj še tako opravljale, ji to ni moglo več škoditi. Njene dražestne ustne so se zadovoljivo smehljale, ko se je spomnila uspehov pretečenega dneva. Markiz’ D’ Arrelio ji je izdal neko državno tajno, dasi sta mu razum in čast velevala molčati. Pustil se je pač omamiti. Konstantin Lauaris je prišel za njo iz Aten, da ji je padel k nogam in ji izrazil svojo knežjo udanost. In za to dolgo pot se je čutil bogato poplačan samo z dotikom njene pahljače. Pomislila je na dragocene kožuhe, ki jih je Nikolaj Cemidov razgrnil pred njo na zemljo, ko so bili na terasi v Fenillausu, samo zato, da je mogla s svojimi nožicami hoditi po suhem preko mokrega mesta pod drevjem. Spomnila se je vseli uspehov zadnjih dvanajst ur, ko so se odprla vrata njenega hotela, kamor se je na- tekla množica njenih dvorjanikov, ki so prišli iz maskiranega plesa njene prijateljice Louire de Luilhiersove. Po njenem odhodu je večerna slavnost izgubila ves čar. To je bilo kadilo, zaradi katerega je živela, in vnovič ga je vsrknila in se opajala z njim. Lepa markiza je bila namreč popolna koketka, ki ji ni bilo nikoli dovolj uspehov. V nekaterih skritih krogih so celo zatrjevali, da ko-ketstvo in njena zavojevanja niso bila tako nedolžna, kakor se je dozdevalo. Toda katera roža se obrača k solncu, ne da bi metala senco za seboj? ^ »Ni se me spominjal,« je pomislila gospodinja tega prijetnega buduarja in s čudnim nasmeškom je gledala plapolanje ognja. »Moj glas bi mu moral biti znan. To ni bil poklon zame. Toda za to mi bo še plačal! Kakor pravijo, pripada stari, hladni, častihlepni in strogi rodbini. Toda če se v takih strast razpali, se ne dajo več brzdati. Oh, če bi ga mogla videti razpaljenega od strasti! Kakšno vrednost naj imajo zavojevanja moških, ki izgube glavo, če se jim samo nasmehneš? Ne, hočem boljšega plena. Nihče se mi ne sme ustavljati — tudi lord Cecil Farnmor ne!« In ko se je Marion lady Vavasour, opirajoč glavico r. nežno roko, pogledala v zrcalo, se je nasmehnila. Vedela je, da se ji ne more nihče upirati, če le hoče. Tistega večera je stalo onstran morja v senci angleških temnih, hladnih gozdov, raztezajočih se pod vročim hribom, na pragu letne hiše mlado dekle, gledajoč srebrni niti podobno gozdno pot. Bila je mlada in luč mladosti — ljubezen — ji je sijala iz oči, ko je zavita v rdeč šal brez diha prisluškovala korakom, ob katerih je njeno srce močneje zabilo. Ilkratu je zaslišala šum težko pričakovanih korakov. Od radostnega zanosa so se ji orosile oči, ko mu je stekla naproti, ga objela in se ga oprijela, kakor da je ni sile, ki bi jo odtrgala od njega. »Si vendar prišel! Ah, če bi vedel, kako težka mi je ločitev od tebe in kako scin huda na neusmiljeni svet, ki te tolikokrat in za tako dolgo odtrže od mene.« Errol, najzvestejši Fa/nmorov prijatelj, je nežno pogledal mlado bitje. »Lucilia, otrok, s čim sem si zaslužil tvojo ljubezen in udanost. Jaz, nehvaležnež, ki ti tako slabo plačujem zvestobo in udanost!« je odvrnil. »Ne govori tako!« ga je prosila. »Ali mi ni tvoja ljubezen zadostno plačilo? Drugega si ne želim!« Pobožal jo je po laseh in jo poljubil na rdeče ustne. »Ali nisi nikogar videl, na katerega bi smela biti ljubosumna, odkar si šel od mene?« ga je vprašala.. Stisnil jo je še krepkeje na svoja prša. »Ljubica, ni ti treba biti ljubosumna na nobeno žensko na tem svetu. Ne boj se! Prisegam ti, da je ni na svetu, ki bi te izpodrinila.« Njegova prisega je bila iskrena in izgovoril je to besede, kakor so že mnogi moški pred njim prisegali, ker niso pomislili na usodo, ki je muhasta in meče človeka sem in tja, dokler ne napravi iz njega krivoprisežnika. Frrol se ji je rahlo izvil iz objema in jo peljal proti hišici, stoječi med zelenjem. Vedel je, da vidi dekle v njem svojo srečo. Njuni koraki so odmevali po gozdni stezi, nakar sla izginila v mesečini. Jubilej moža-narodnjaka Vuhred, 22. februarja. V Vuhredu, v prijetni pohorski vasi, obdani od številnih gozdov, pokritih z debelo snežno odejo, slavi svojo 50-letnico g. Peter Mrvaljak, veleposestnik, lesni trgovec ter {lan banskega sveta. Na sliki vidimo našega jubilanta, ki je za svoja leta še izredno zdrav in krepak, prava pohorska korenina. Toda ni čuda, saj je bil rojen pri Sv Antonu na Pohorju kjer je zdravje doma. Kot sin uglednega kmetovalca si je kmalu ustvaril v Vuhredu, kjer živi že 20 let, lepo gospodarstvo in daleč na okrog znano lesno trgovino. Kot zaveden narodnjak in dolgoletni sokolski delavec je bil med prvimi ustanovitelji Sokola Vuhred-Marenberg, je pa tudi član odbora za zgradbo sokolskega doma v Marenbergu. Poleg velikih zaslug za razvoj in napredek narodne zavesti načeljuje že 20. leto gasilcem v •Vuhredu ter slavi tudi tukaj častni jubilej. Društvo mu je priredilo podoknico, ki je zbrala pred hišo ves trg. O. Pavel Minafik mu je po lepem govoru čestital k častnemu dvojnemu jubileju, nakar se je slavljenec ginjen iskreno zahvalil ter jih povabil v hiSo. Jubilant se udejstvuje kot načelnik »Kmetijske podružnice« za Vuhred-Marenberg, zastopan je v občinskem in cestnem odboru v okrajnem šolskem svetu, kot zastopnik marenber-škega okraja v slovenjgraškem trgovskem »Gremiju« itd. Lansko leto je bil imenovan v banski svet«. Kljub številnim funkcijam v raznih društvih je izredno požrtvovalen in potrpežljiv, kar vzbuja pri vseh splošno zadovoljstvo. Za njegovo velikopotezno narodno delovanje je bil odlikovan z jugoslovansko krono in z redom Sv. Save. Zaslužnemu in vestnemu delavnemu jubilantu želimo še mnogo uspeha ter se pridružujemo njegovim številnim gratulantom in mu kličemo: Še na mnoga leta! R. Z. Nezgoda sioletfne ženice Slov. Bistrica, 23. februarja. Danes teden se je ponesrečila najstarejša občanka našega mesta Jerica Jelen. Zenica je v 102. življenjskem letu in je še vedno dobro na nogah. Njeni stariši in ona so bili prej viničarji v okolici, sedaj pa je revica že nekaj desetletij v mestni ubožni hiši. Vsako jutro se ženica napoti v mesto in dobiva pri dobrih ljudeh hrano. To jutro bi starki postalo kmalu usodno. Podala se je kot navadno v mesto, pa zaradi velikega snega ni mogla po pločniku, nego po izoranem srednjem delu ceste. Tik pred trgovino Mttller so jo srečale sanke, katerim pa se zaradi visokega snega ni mogla izogniti. Sicer pa bi malo več pažnje nepoznanega voznika izključilo tudi to nezgodo. Sanke so ubožico zadele v levo nogo in se je zgrudila s precejšnjo rano v sneg. Navzoči so ji pomagali in poklicali zdravnika, ki ji je nudil prvo pomoč, nakar so jo od-premili v domačo oskrbo. Zenica je vse prenašala kljub svoji izredno visoki starosti' z izrednim mirom in je le tarnala, da so ji po nesreči zrezali čevelj z noge, ker si ne more kupiti drugih. Sedaj je ženica že iz nevarnosti, vendar starost je starost. Upajmo, da nas naš najstarejši občan ne bo zapustil radi neprevidnih in prenaglih vozačev, ki bi se jim moralo strogo »stopiti na prste«. Naši Jerici Jelen še mnogo let! — Razstava centralnega presbiroja v Sarajevu. V nedeljo so otvorili v Sarajevu razstavo centralnega presbiroja pri predsedništvu ministrskega sveta, ki prikazuje s pomočjo statistik in črtežev napredek naše kraljevine v prvih desetih letih obstoja. Razstavo je olvoril podb-ni Drinske banovine dr. Radovanovič. Pozdravne in udauostne brzojavke so poslali Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku generalu Živko vicu. — Velika razstava perutnine v V. Bečkflrekii. V nedeljo je bila v Vel. Bečkereku otvorjena velika razstava perutnine. Prvo nagrado je dobila poljedelska zadruga v Bečkereku. — Skupščina zasebnih nameščencev v Beogradu. V nedeljo je bila v Beogradu velika skupščina bančnih uradnikov in zasebnih nameščencev, katere so se udeležiti delegati iz vse države. Na dnevnem redu je bilo važno vprašanje zavarovanja in pokojnin zasebnih nameščencev. Zborovanje je otvoril Žarko Krstič, iato je pa govoril g. Urlagič, ki je predlagal, naj se zakon za zavarovanje zasebnih nameščencev, ki velja za Slovenijo in Dalmacijo, razširi ,ia vso državo. Nulo je ref eri ral pod ravnatelj pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. A ranfif. Govoril je podrobno o tozadevnih zakonih, ki veljajo v Dravski banovini. Predsednik pokojninskega zavoda v Ljubljani g. Vrtovec je govoril o potrebi zavarovanja zasebnih nameščencev. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri bančni in zasebni uradniki ugotavljajo, da njih sedanji gospodarski položaj ne prenese, da bi iz svojih plač prispevali za starostno in onemoglostim zavarovanje, da velja v enem delu d G. ban dr. Drago Marušič je naklonil dru štvu za zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu v Ljubljani velik dar Din 10.000. G. banu se s tem javno zahvaljujemo za njegovo naklonjenost našemu društvu. — Odbor društva za us. žup. in zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. d Banska uprava je prejela o teritorijalni pristojnosti turških konzulatov v naši kraljevini to-le obvestilo: Konzularna jurisdikcija konzularne sekcije turškega poslaništva v Beogradu obsega Dunavsko, Drinsko, Primorsko, Vrba-sko banovino in Beograd; pod pristojnost turškega konzulata v Zagrebu spadata Savska in Dravska banovina; konzularna jurisdikcija turškega konzulata v Skoplju obsega Moravsko, Vardarsko in Zetsko banovino. d Izprenicinbc pri ljubljanskem sodišču. Ker so bili s. o. sodniki dr. Milko Gaber, dr. Rudolf Sajovic in Vinko Strasser imenovani za apelacijske sodnike in dodeljeni višjemu deželnemu sodišču, je bila zato izvedena nova razdelitev sodnih poslov, tako pri deželnem, kakor tudi pri okrajnem sodišču. S. o. dr. Julij Štempihar je prevzel vodstvo izvršilnega oddelka pri okrajnem sodišču, s. o. dr. Jakob Svet, ki e doslej vodil kazenski oddelek VII. okrajnega sodišča, pa je prevzel civilni oddelek II. istega sodišča. Kazenski oddelek »VII. je pover-(;en s. o. s. Janku Miillerju. V prizivni senat 111. deželnega sodišča so določeni: s. o. s. Alojzij Debeljak kot predsednik, kot člana pa s. o. s. Srečko Verbič in s. o. s. dr. Gašo Stojkovič. Kot soduik-poedinec je mesto Vinka strasserja pri oddelku la (civilnopravne zadeve splošnega značaja) določen s. o. s. Jakob Jerman, ki je hkratu določen za člana senata I, V prizivni senat III. je delegiran s. o. s. Srečko Verbič, a v kazenski senat VI. odnosno v civilni prizivni senat XII. s. o. s. Anton Avsec. V ta senat sta določena še s. o. s. Adolf Hudnik, ki vodi tudi zadeve za ločitev zakona, in s. o. s. dr. Bogdan Petelin. d Diplomske izpite na filozofski fakulteti v Ljubljani so v februarskem terminu 1931. naredili ti-le kandidatje in kandidatinje: Avsenak Bogomir (narodna in obča zgodovina), Busija Josip (južnoslovanska in primerjalna književnost), Gspan Alfonz (slovenska in primerjalna književnost), Kajfež Josip (kemija in fizika), Pavlič Klotilda (klasična filologija in zgodovina starega veka), Pretnar Zorislava (francoščina in primerjalna književnost), Sekolec Anton (filozofija in pedagogika), Starešina Peter (narodna in obča zgodovina), Šimunkovič Zvonimir (narodna in obča zgodovina), štrukelj Vojteh (narodna in obča zgodovina), Veselko Franc (narodna in obča zgodovina). d Odobrena ženitev oficirja. G. minister za vojno in mornarnico je odobril ženitev inž poročniku M. Stojanu Koraeu z gdč. Areto, hčerko dr. Josipa Tominška, ravnatelja gimnazije v Mariboru. d Sadjarji! Vse škodljivce vašega sadnega drevja boste najsigurneje uničili z ARBO-RI.N-om. Poskrbite si Arborin čimpreje pri proizvajalcu: »CHEMOTECHNI« družbi z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne). 678 d Vlagajte prošnje pravilno! Kraljevski banski upravi prihajajo neposredno od raznih strani (korporacij, privatnikov itd.) številne prošnje, mesto da bi se te vlagale pri pristojnih županstvih, oziroma sreskih načelstvih. Zaradi tega načina vlaganja prošenj zelo trpi hitrost v poslovanju kraljevske banske uprave, ker je treba prošnje pošiljati občinam, oziroma sreskim načelstvom v izjavo in posredovanje. Na ta način se trati dragoceni čas in pri prosilcih ustvarja nejevolja radi počasnosti poslovanja kraljevske banske uprave. Da se bi moglo delo pospešiti in poenostaviti, se opozarjajo prizadeti, da eventuelne prošnje vlagajo pravilno opremljene inštančnim potom, t. j. preko pristojnih županstev, oziroma sreskih načelstev. d Vreme. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani ob 7. uri 757-8, termometer 2 4, relativna vlaga 90"/o, smer vetra S, oblačnost 10, deževalo je dopoldne (do 7. ure 17 nun). V Mariboru je kazal barometer 757-0, termometer 2, relativna vlaga 80, smer vetra NW, oblačnost 10, snežilo je dopoldne (do 7. ure 03 min). O-blačnost je bila v vsej državi velika. Deževalo je v Zagrebu in Beogradu ter v Skoplju. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 55, najnižja 1-4, v Mariboru 1. v Zagrebu 2, v Beogradu 2, v Sarajevu — 1, v Splitu 6. Hjubljana. Torek, 24. februarja 1931, Matija. Pravoslavni: 11. februarja, Djordje. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. ¥ ■ Seja občinske uprave ljubljanske bo jutri v sredo. Začetek ob 17. uri v mestni dvorani. Na dnevnem redu so naznanilo predsedstva, odobrenje zapisnika zadnje seje, poročila finančnega odseka, poročilo gradbenega odseka, po države za zakon o obveznem pokojninskem zavarovanju, da pa večina bančnih in zasebnih uradnikov v ostalih delih države ne uživa ugodnosti tega zakona. Zalo naj se kraljevski vladi predoči važnost tega vprašanja in naj-se naglasi potreba, da se to vprašanje reši z razširitvijo veljavnosti zakona o obveznem pokojninskem zavarovanju bančnih in zasebnih uradnikov na vso državo. ročila personalno-pravnega odseka, volitev u pravnega odbora Mestne hranilnice. Sledi tajna seja s poročili predsedstva, odobrenjem zapisnika zadnje seje in s poročili personalno-prav-nega odseka. ■ Marij Šimenc — gost naše opere. V četrtek 26. t. m. nastopi v naslovni vlogi Wagner-jeve opere Lohengrin gospod Marij Šimenc po-sledujikrat pred svojim odhodom v Nemčijo. Po enomesečnem bivanju v Nemčiji bo po povratku absolviral še ostala gostovanja. Četrtkova predstava Lohengrina je za red D. ■ Gostovanje Hudožestvenikov v Ljubljani. Prva predstava bo v petek dne 27. t. m. Hu-dožestveniki vprizore eno najboljših komedij slovanske literature, Gogoljevega »Revizorja«. V glavnih vlogah nastopita slavna Hudožestve-nika Pavlov in Grečeva. ■ Prvi nastop požrtvovalnih članov prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani na dramskem odru bo danes v torek. Vprizorili bodo Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec« v režiji gospoda Smerkolja. Vse vloge igrajo društveni člani. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi in zvečer pred predstavo v drami, po običajnih dramskih cenah. ■ Izvirna hrvatska drama na našem odru. V četrtek 26. t. m. bo v naši drami premijera drame »Gospoda Glembajevi«, ki jo je napisal zagrebški dramatik Miroslav Krleža, poslovenil pa Fran Albrecht. Trodejanska drama je zajeta iz življenja zagrebške patricijske rodbine. To izvirno hrvatsko delo je zrežiral naš režiser dr. Branko Gavella, v posameznih vlogah pa nastopijo naše najboljše dramske moči. Premijera je za red E. ■ Na občnem zboru filatelističnega društva so bili izvoljeni v odbor: predsednik višji drž. pravdnik dr. Grasseli, podpredsednik glavar Delcott, tajnik prof. Marn, blagajnik dr. Sčhif-fer, knjižničar g.Primožič, upravitelj krožkov za menjanje znamk g. Polc. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Špindler Franc, 53 let star, finančni podurad-nik, Poljanska c. 13, Sirk Ana, roj. Podboršek, 78 let stara, vdova mesarja, Poljanska c. 64 in Martinšek Zora, 10 let stara, hčerka kretnika drž. žel. iz Kresnic. N. p. v m.! Žalujočim naše sožalje! — Včeraj je po kratki bolezni umrl g. Vadil ja) Anton, progovni nadzornik v p. v visoki starosti 80 let. Pogreb blagega pokojnika bo jutri v sredo ob pol 16. izpred hiše žalosti Celovška c. 32 k Sv. Križu. N. p. v m., žalujoči hčerki sožalje! Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 ■ Občni zbor organizacije trafikantov se je vršil v nedeljo v restavraciji Lloyd. Zagrebške organizacije sta zastopala Jurij Šen in Savo Akik. Zborovalci so poslali pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču, ministru za finance, u-pravi drž. monopolov in dr. Organizacija je v preteklem poslovnem letu dosegla, da smejo samo trafikanti prodajati taksne vrednotnice. Oproščeni so bili tudi gremijalnih doklad. Intervenirala je v Beogradu, naj bi bil po novem monopolskenm zakonu vsak trafikant član svoje organizacije. Ima 432 rednih -članov in 7 častnih članov. Lani so umrli 3 člani. Blagajniško stanje organizacije je skromno. Odbor je sprejel absolutorij, nakar je bil izvoljen isti odbor v upravo. Predsednik je Beline Franc, tajnik Peče Adolf, blagajnik Resnik Vinko. V spomenici organizacije, ki so jo poslali banski n-pravi, ministrstvu za finance in upravi drž. monopolov, so člani obrazložili svoj položaj, ki se je poslabšal v preteklem letu zaradi ustanavljanja novih trafik in zaradi davčnih bremen. Zaradi tega je organizacija predlagala: Ustanavljanje trafik naj se omeji na stvarno potrebo, pod nobenim pogojem pa se naj trafike ne otvarjajo v javnih in samoupravnih poslopjih (poštah, na sodiščih, bolnicah). — Provizija za prodajo monopolskih predmetov se naj zviša na 8 odst., ali pa vsaj na 6 odst., a naj se v tem primeru ukinejo vsi davki na monopolsko blago. _ Cestni davek (kuluk) se naj za trafikante odpravi, ker so isti večinoma ročnega dela nezmožni, med njimi jih je mnogo vojnih žrtev, ki že itak izgube invalidnino, kar je za nje že občuten davek. — Uvede naj se obvezno včlanjenje vseh trafikantov v njih organizacijo. Dovolijo naj se tudi kreditne zadruge, da se omogoči trafikantom kredit, ki jim je potreben za obratni kapital, kar bi bilo tudi v prid monopolski upravi ter državi. ■ Občni zbor železniških uslužbencev in upokojencev. V nedeljo je imelo občni zbor Podporno društvo železniških uslužbencev in upo kojencev, ki šteje nad 13.000 članov. Lanski odbor je ugotovil tudi umrljivost članstva. Največ železničarjev umre v starosti 60 do 70 let. Po poročilih funkcijonarjev je odbor soglasno sprejel absolutorij. Izvoljen je bil zopet stari odbor s predsednikom Kitekom, s tajnikom Lipovškom, z blagajnikom Safošnikom in s tremi namestniki, dvema preglednikoma in šestimi odborniki. ■ Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo imel v sredo 4. marca 1931 ob 18. uri redni letni občni zbor v damski sobi kavarne Emona. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. ■ Vse nameščence opozarjamo na važno socialno predavanje, katerega bo imel drevi ob 20. uri v salonu restavracije »pri Levu« na Gosposvetski cesti g. dr. Janko Vrančič. Na predavanju, katerega priredi Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev, bo predaval o osnutku novega zakona o socijalnem zavarovanju. Vstop prost. ■ Občili zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. V sredo 25. t. m. ob 10. se bo vršil v prostorih predsednika g. Frana Kavčiča, Privoz št. 4, XXI. redni letni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Po občnem zboru Zveze bo ob 1. občni zbor gostilničarske Samopomoči, potem se bodo pa vršila posvetovanja o propagandi akcijske družbe za zgradbo pivovarne slovenskih gostilničarjev. ■ Pevsko društvo »Slavec« r Ljubljani, vabi vse članstvo, ustanovnb, podporno in redno članstvo pevskega zbora na redni letni občni zbor, ki se vrši v soboto 28. februarja ob 20. uri, v društvenem lokalu v Simon Gregorčičevi ulici 5/1., z običajnim dnevnim redom. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe, ker se po preteku pol urne zamude vrši občni zbor ob vsaki udeležbi članstva. Odbor. 682 ■ V zajčji hlev je vlomil. I. E., rojen 1907. v Ljubljani, brezposelni delavec z Gline, je vlomil v zajčji hlev žel. sprevodnika Tometa na Glincah. Odnesel ni ničesar, ker je bil prepo-den, pač pa je povzročil na vratih, ki jih je razbil, 30 Din škode. Izročen je bil sodišču. ■ Vlom v čevljarsko delavnico. S ponarejenim ključem je bilo vlomljeno v delavnico čevljarja Pavlina Ivana na Dunajski cesti št. 68 ter ukradeno 1 par starih ponošenih škornjev, vrednih 100 Din, 1 par moških visokih čevljev, vrednih 150 Din, 1 par nizkih moških čevljev, vrednih 270 Din, 1 siv ponošen moški dežni plašč, vreden 100 Din, 1 siv jopič, vreden 50 Din in 40 Din gotovine. ■ Trije nevarni vlomilci pod ključem, Te dni okoli 1915 sta prišla dva mladeniča v gostilno Novak Marije v Mostah ter naročila pol litra vina. Med tem se je eden od njih vtihotapil v nezaklenjeno spalno sobo gostilničarke Novak ter pričel po omari za obleko iskati denar. Pri tem poslu ga je zasčila gostilničarka in ga zadržala, dokler ni prišla policija. Drugi mladenič je med tem izginil iz gostilne. Ugotovilo se je, da je aretiranec neki brezposelni delavec. Pri njem so našli vetrih in električno svetiljko. Tovariša aretiranca so v teku noči izsledili in aretirali v neki šupi na Dolenjski cesti. Pri njem so našli delavsko knjižico na tuje ime, razne ključe, kriv žepni nož in diamant za rezanje stekla. — Včeraj je bil aretiran radi suma zveze še neki tretji mladenič. Kakor je videti, ima ta trojica na vesti več tatvin in vlomov, ki jih bo razčistila policijska preiskava. ■ Radi vlačugarstva aretiran. Aretiran je bil K. Josip, rudar, radi vLčugarstva in ker ga ?.a-sleduje orožniška postaja Trbovlje-rudnik radi poneverbe obleke v vrednosti 970 Din. K. je bil izročen v zapore deželnega sodišča. ■ 0 zemlji in humusu bo predaval v sredo 25. t. m. v predavalnici Mineral instituta dekan filozofske fakultete in predstojnik mineraloškega instituta univ. prof. g. dr. Karel Hinter-lechner. Predavanje, ki ga priredi podružnica SPD, je zelo važno za vse lastnike vrtov. Vstopnine ne bo. ■ Izgubila se je v sobolo zvečer v Ljubljani denarna listnica z večjo vsoto denarja in z mnogimi listinami na potu od kopališča OUZD na Miklošičevi cesti, dalje po Prešernovi ulici do trgovine s čevlji Bata. Pošten najditelj naj jo proti primerni nagradi odda pri upravi »Jugoslovana« Celje * Uradni dan sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem srezu bo v sredo 25. t. in., in sicer od 10. do 12. v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne M. Šarb in od 14. do 16. v Mozirju v posebni sobi hotela -Pri pošti«. Načelstvo. * Uradni dan Zbornice zn trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. G remi j trgovcev Celje sporoča vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljni okolici, da uraduje referent Zbornice v torek 3. marca od 8. do 12. v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje, levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. * Proslava 80-Iefnice skladatelja Sattnerja. Pevsko društvo »Maribor« priredi v četrtek 19. marca velik koncert v Celju, na katerem se bo proizvajalo veliko glasbeno delo Sattnerja »Vnebozetje«. * Predavanje g. Skrbinška. Drevi ob 20. predava režiser ljubljanskega Narodnega gledališča v Ljudskem domu >0 recitaciji in deklamaciji«. Začetek ob 20. * Smrt ugledne Celjanke. Neusmiljeno kosi smrt med starimi Celjani one velike predvojne dobe. Včeraj je v javni bolnici preminula ga. Gregorin Ema, roj. Levičnik, vdova po višjem sodnem svetniku ter nato odvetniku v Celju g. Gregorinu. Pokojna gospa je dosegla starost 68 let. Pokopali jo bodo jutri, v sredo ob 16. iz bolnice na okoliško pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje! * Zagrebčani obiščejo Mozirske planine. Zagrebške »Novosti« priredijo v zvezi s potniško pisarno »Jugopromet« izlet na Mozirske planine od 28. februarja do 2. marca. Računajo a številom 50 udeležencev. Zimsko-sportni odsek SPD v Celju jim bo dal nekaj smučarjev kot spremstvo, ki jim bodo razkazovali Savinjske planine in skrbeli za udobnost gostov. (Jz ©ravsfec baucvine Torek, 24 februarja 1981, JUGOSLOVAN Stran 5 —na i mini iiimiiiii m umnimi Suijonai kriiiialei proces v Kovem mesto proti izvoščku Slavku Pintarju, ki je že tretjič pred sodniki zaradi roparskega umora Glavna priča trdi, da Novo mesto, 23. februarja. Dihi os ob 9. dopoldne se je pričela obravnava proti 27-letnemu izvoščku Slavku Pintarju radi roparskega umora. Obtoženec stoji radi tega umora danes že tretjič pred sodniki. Leta 1924. se mu je posrečilo dokazati alibi, nakar je državno pravdništvo ustavilo kazensko postopanje proti njemu. Obsojen je bil le njegov tovariš Franc Žinger. Po 7. letih se je slučajno zvedelo, da je bil umor drugače izvršen, kot se je prvotno mislilo, nakar je bil Slavko Pintar aretiran in 25. septembra lani postavljen pred veliki senat tukajšnjega okrožnega sodišča. Ker je manjkala ena glavnih ptič, se je razprava nadaljevala 6. oktobra in končala * obsodbo Slavka Pintarja. Ker je bil ob času izvršenega dejanja star komaj 19 let, je bil obsojen le na 18 let ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za vedno. Njegov zagovornik, novomeški odvetnik dr. Furlan, je vložil prošnjo za revizijo procesa in tako je prišel Pintar danes še enkrat pred sodni dvor. Senatu petorice predseduje sodnik novomeškega okrožnega sodišča g. Viktor Diirini, pri-sedniki so sodniki okrožnega sodišča v Novem mestu in v Ljubljani, in sicer g. dr. Vladimir Foerster ter g. Jurij Kozina iz Novega mesta, gg. dr. Dr*'inar in Kralj pa iz Ljubljane. Obtožbo zastopa drž. tožilec g. Kovač, zagovarjata pa obtoženca tukajšnja odvetnika gg. dr. Furlan in dr. Ivan Vasif. Obtožnica Dne 16. junija 1923. zgodaj zjutraj je deček Anton Šepetavec nabiral gobe v tkzv. Smoletovi hosti pri Žabji vasi ter našel v jarku za dvema gabroma no daleč od državne ceste posestnika Janeza Rajerja iz Sel pri Ratežu mrtvega. Sodna komisija je ugotovila, da je bil Rajer na cesti pobit s težkim orodjem, tako da mu je bila zadnja polovica lobanje vsa zdrobljena. Na cesti se je celo našel košček odbite lobanjske kosti. Sledovi so kazali, da je morilec truplo spravil s ceste v jarek, pri Čemer mu je odvihal suknjič čez glavo ter ga ritensko za suknjič vlekel v gozd, tako da je truplo drsalo oi> korenine in mokro travo. Pri preiskavi trupla se je ugotovilo, da je bil Rajerju vzet ves denar razen nekaj bankovcev Papirnatega drobiža ter je bilo takoj jasno, da Je bil izvršen roparski umor. Poizvedbe so dognale, da je Rajer prejšnjo noč popival po novomeških gostilnah in kavarnah ter se pri plačevanju računa obnašal tako neprevidno, da je bilo videti njegovo listnico nabito s 100-dinarskimi bankovci. Orožništvo je izpovedalo, da sta se okrog vinjenega Rajerja motala največ Franc Žinger iti Slavko Pintar ter je oba aretiralo. Seveda sta oba tajila, da bi bila v zvezi z Rajerjevo smrtjo, vendar se je zbralo proti obema toliko sumljivih okoliščin, da se je uvedla preiskava in ukrenil preiskovalni zapor. Obsojen na smrt na vešalih Dočim so je Franc Žinger vedno bolj zapletal v protislovja ter se mu je sum proti njemu vedno bolj zgoščal, je bil Slavko Pintar dosleden ter je takoj poskušal izkazati, da je bil že doma v času, ko se je dejanje zgodilo. Za ta svoj zagovor je navedel pričo domačo natakarico Jožefo Starič, ki je res potrdila, da je prišel obdolženec okrog pol 2. zjutraj k njej ter ostal v njeni postelji do zjutraj, ko ga je orožništvo aretiralo. Na predlog državnega pravdništva se je kazensko postopanje proti Slavku Pintarju usta-vilo po § 109. k. p. r. ter nadaljevalo le proti Žingerju Francetu, proti kateremu je po končani preiskavi državno pravdništvo dvignilo 14. julija 1924 obtožbo radi hudodelstva roparskega umora. Porotno sodišče v Novem mestu pa je dne 3. decembra 1924 razpravljalo na to obtožbo ter Franceta Žingerja potem, ko so porotniki potrdili oba jim stavljena glavna vprašanja na roparski umor, obsodilo v smrt na vešalih. Obtoženčeva ničnostna pritožba zoper to razsodbo ni imela uspeha, pač pa je Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander z Naj-višjhn ukazom dne 28. oktobra 1925 Francetu Žingerju smrtno kazen milostno oprostil ter za-menil s kaznijo težke ječe v dobi 20 let. žiugerjevo naročilo, ki je izdalo Pintarja Prane Žinger prestaja to kazen v kaznilnici v Mariboru. Že tekom kazenskega postopanja, ,;i je teklo proti njemu, je bilo jasno, da Žin-Ser očitanega mu roparskega umora ni izvršil sam. Na to je kazala zlasti sled, ki sla jo preko travnika od kraja, kjer se je našlo Hajer-.ievo truplo, prihodnji' dni opazila kosca Jan sz z»re in Janez Sekuia; oba namreč odločno zatrjujeta, da je nilo na sledu opaziti stopinje dveh oseb. Rasi je bila Ži gerjeva krivda jasna, je vendar tajil do zadnjega ter vedno poudarjal: »Jaz Ra nisem!« tako, da se je dalo razumeti, da je bM sicer udeležen, da je. pa krvavo dejanje >.-Vršil nekdo drugi j c imel Pintar namen umoriti tudi 1 ri tem je ostal tudi v kaznilnici ter molčal skoro sedem let, šele v zadnjem času je zaupal svojemu sojetniku Antonu Srebotnjaku ter priznal, da sta sozneje hranil tam nekaj svojih stvari Noč pred umorom Dne 13. junija 1923. sta še popoldne ona popivala v Murnovi gostilni na Bregu in se od tam zvečer podala v čampatovo (Kondričevo) gostilno, kjer sta dobila pokojnega Rajerja ter pila z njim pri isti mizi. Tu je Rajer plačeval iz listnice, ki je bila natrpana s 100-dinarskimi bankovci. Pozneje sta se Žinger in Pintar dobila v gostilni na Pintarjevem domu ter odšla v večji družbi v Splihakovo kavarno, kjer sta zopet našla Rajerja ter se vsedla k njemu. Napravili so 99 K zapitka, ki ga je plačal Rajer s lOO-dinar-skim bankovcem, pri čemer se je obnašal zopet tako nerodno ali bahato, da je bilo v listnici videti šop 100-dinarskih bankovcev. V kavarni Splihak je pokojni Rajer prigovarjal svoji družbi, da bi šli igrat karte ter je na to obdolženec takoj poslal po nje, dočim se ije Žinger obotavljal, češ, da umorjeni itak nima nič denarja. Obdolženec pa je na to Žinger-ju pomežiknil ter ga nagovarjal, naj sama igrata, da bo vsaj ilušt dobil, namreč Rajer, ki je hotel igrati »eins«, dočim sta obdolženec in Žinger prigovarjala, da bi »kupčkali«. Da sta se obdolženec in Žinger pri tej priliki nekaj dogovarjala, se da sklepali iz izpovedi priče Otona Bernarda, da je pred vrati kavarne — ko je šel na stranišče, — zapazil dve osebi, ki sta nekaj šepetali. Če se vpoštevajo okolnosti, se pride do zaključka, da sta pred vratini šepetala le obdolženec in Žinger, dasi se priča Oton Bernard tega ne upa potrditi, ker si onih dveh, ki sla šepetala pred kavarno, ni natančneje ogledal. Staričeva po krivem prisegla O Staričevi se je v teku obnovitvenega postopka izkazalo, da je bila na zelo slabem ola-su, znana vlačuga, delomrzna, lažnjivkn iti lahke Živka. V tem smislu jo opisu jela celo njeni lastni sestri. Od teh pa je Uršula Starič izpovedala, da je prišla njena sestra Jožefa Slani nekoč k njej ter ji na vprašanj.?, kako da I** f*i vedno k Pisarjevim v Novo mesto, pričela pripovedovali, da jo Pintarjevi vedno vabijo in da lahko pride k njim kadar hoče, ker da se je Pintarjevi bojijo, da bi jih izdala. Ker, če bi jih izdala ona, da bi Pintarjevi »švi- brusniškega župnika cali«, ker dosti ve ona od njih in da niso Pintarjevi ničesar prida. Ona da je namreč takrat, ko so enega ubili, vzela k sebi v sobo Pintarjevega, ko jo je ta prosil, da ga naj vzame k sebi v sobo. Zaslišana na sodišču je izpovedala za eno uro ali še več prej, da je prišel Pintarjev k njej, kakor je v resnici prišel. Ko ji je nato sestra očitala, da je po krivem prisegla, ni dala Jožefa Starič nobenega odgovora. Na vse očitke je vzdihnila »ah!« in molčala. Kako sta Rajerja umorila Vse navedene okolnosti govore odločno za obdolženčevo krivdo, ki se pa zdi izkazana, če se upošteva pričevanje Franceta Žingerja. Ta je namreč podrobno popisal celo dejanje ter odkrito povedal, kako sta se z obdolžencem dogovorila, kako in kje bosta Rajerja napadla: Žinger da spredaj, obdolženec od zadaj, ker se je bal, da bi ga Rajer kot dobrega znanca »poznal. Opetovano sta bila na preži ter sta zasledovala in napadla Rajerja v Smoletovem gozdu, kjer ga je Pintar udaril po glavi s ključem (francozom), kakor ga rabijo mehaniki, da se je takoj zrušil na tla ter samo vzdihnil: »A — a!« Zdaj ga je Pintar zvlekel s ceste ter mu vzel denar, oba sta pa odšla preko njiv proti domu. Denarja v tej noči nista delila, — drugi dan pa jima je bilo nemogoče, ker sta bila aretirana. Obljuba, da sc ne istdata Franc Žinger pojasnuje še, da sta si s Pintarjem medsebojno obljubila, da drug drugega ne izdata ter mu je Pintar zlasti zagotovil, da ga bo podpiral v kaznilnici. Svojo obljubo je Franc Žinger v resnici stanovituo držal skoro sedem let ter niti sedaj svojega tovariša ni ovadil, marveč je le po bivšem sokaznjencu Srebotnjaku oppminjal Pintarja na njegovo obljubo. Srebotnjak je šel preko naročila ter je policiji izdal, s kakim naročilom ga pošilja Žinger k Pintarju. Žiugerjeva izpoved Obravnava se je vršila ob številni udeležbi občinstva iz Novega mesta in okolice. Obtoženec je od lanskega septembra močno shujšal. Po prečitanju obtožnice in zaprisegi prič so najprej zaslišali obtoženca, ki v bistvu ni izpovedal nič novega. Sledilo je zaslišanje njegovega sokrivca Žingerja, ki sta ga iz mariborske kaznilnice pripeljala v Novo mesto dva jetniška paznika. Žinger je sodišče prosil, naj vendar enkrat že konča s to zadevo, ker mu je skrajno mučno vlačiti se vedno po vlakih in se izpostavljati radovednežem. Žinger je ostal pri svoji prvotni izjavi, ki jo je dal lani in je dejal, da hoče povedati samo resnico in nič drugega. Pintar nikakor ni nedolžen. Sedem let je molčal v nadi, da ga bo Pintar podpiral, kakor mu je obljubil, česar pa potem ni storil. Pismo, ki ga je dal Srebotnjaku, ni imelo namena izdati Pintarja, temveč ga je poslal v poslednjem upanju, da mu bo Pintar vendar le kaj poslal. Pintar kriči: »Ni res!« Senzacijonalna in nova je bila Žingerjeva izjava, da je imel Pintar tisti večer namen umoriti brusniškega župnika Nemaniča, ki je običajno v kavarni mnogo igral in nosil s seboj mnogo denarja. Ker pa Nemaniča ni bilo, je postal žrtev kmet Rajer. Žinger je nato opisal zadevo Rajerja in njegove smrti. Po njegovi izjavi ga je ubil Pintar, ki ga je udaril s ključem od zadaj po glavi, da se je takoj zvrnil. Nadaljni opis dogodkov je bil enak lanskoletnemu. Zanimiva je bila konfrontacija Žingerja s Pintarjem. Pintar je stopil nekaj korakov pred Žingerja in patetično trikrat zakričal: »Ni res! Ni res! Ni res!« Žinger pa ga je mirno gledal in mu odvrnil: »Res je!« Čudno sta vplivala na občinstvo na eni strani divja razdraženost Pintarja, na drugi strani pa mirni nastop njegovega sokrivca. Ob 12'30 so obravnavo prekinili. Komisijski ogled v Smoletovi bosti Ob 14-30 se je obravnava spet nadaljevala. Izvršili so komisijski ogled na licu mesta. Tega ogleda se je udeležil celokupni sodni zbor, zagovorništvo, novomeški dopisniki ljubljanskih listov in sila mnogo radovednežev, ki so jih orožniki le s težavo pripravili do reda. Pintarja in Žingerja sta spremljala vsakega po dva paznika. Uklenjena sta hodila še enkrat po vsej poti. Najprej je prišla na vrsto Pintarjeva hiša v Novem mestu, nato Recljeva v Kandiji, nato pa čez drn in strn po stari in novi cesti do mesta uboja na robu Kastelčevge hoste za Žabjo vasjo. Žinger je kazal pot in opisoval dogodek. Nazorno je v gozdu pokazal, kako se je izvršil napad, kam sta mrtveca zavlekla in kod sta zbežala. Zaslišali so priči Sekulo in Zorela, poljska delavca, ki sta po dogodku kosila travo in deteljo tam za gozdom in opazila v visoki travi sledove dveh oseb, ki sta morali teči iz gozda v dolino in spet v hrib v smeri proti Novemu mestu. Sledovi so se poznali do doline, po bregu navzgor so se izgubili. Lastnica travnika ga. Kastelčeva in njen sin sta bila prav tako zaslišana in sin je sodnikom pokazal kraj na bližnji njivi, kjer je našel naslednjega dne med mlado koruzo in ovsom prazno, oguljeno listnico, ki se je izkazala za Rajerjevo last. Sedaj je na sodniji kot corpus delicti. Takrat so zaslišali tudi Še takratnega orožniškega narednika in takratnega preiskovalnega sodnika dr. Romiha, ki je potrdil Žin-gerjeve izjave. Proti večeru okrog 17. ure se je obravnava na sodišču nadaljevala. Zasliševali so razne priče, ki pa niso vedele povedati nič bistvenega. Dlavibcv m Iz gledališča. Danes, v torek zvečer bo premiera znane Kalmanove operete »Kneginja čardaša«, ki jo odlikujejo bogate melodije in pestre ter živahne scene. Delo je na novo zrežiral g. Trbuhovič. V četrtek, dne 26. t. m. se bo ponovila Leharjeva opereta »Ciganska ljubezen«, v soboto, dne 28. t. m. pa bo v vlogi Janka v Smetanovi komični operi »Prodana nevesta« gostoval naš slavni tenorist g. Marij Šimenc. m Poroke. V stolnici sta bila v soboto zvečer poročena g. dr. Anton štor, mornariški zdravnik v Tivtu v Dalmaciji, brat tukajšnjega odvetnika g. dr. Stanka štora in gdč. Olga Senicova, učiteljica s Pobrežja. Bilo srečno! — Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Jakob Ploj, kmečki sin in gdč. Ana Diamantova, kmečka hči; Josip Scharfer, zasebni uradnik In gdč. Mara KriJpflova, posestnikova hči; Alojz Draksler, viničar in gdč. Marija Praznikova, delavka: Franc Posor, delavec in gdč. Marija Dvoršakova, delavka; Ivan Kolar, delavec in gdč. Hedvika Hohlova, delavka; Ludo-vlk Pečnik, zasebni uradnik in gdč. Marija Gradišnikova, hči posestnika; France Pavlin, strugar drž. žel. in gdč. Marija šefova, zasebnica. Mnogo sreče! m Pogreb Alojzija Rakovca. Ob veliki udeležbi sorodnikov, tovarišev in znancev so položili včeraj popoldne k večnemu počitku na pokopališču na Pobrežju policijskega uradnika Alojzija Rakovca. Med sorodniki sta bila tudi njegova dva brata, župnik in sodnik. Policijsko predstojništva je zastopal nadsvetnlk Kerševan, okrožni inšpektorat pa Matija Malešič. mSmrtl. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Marija Mertlova, rojena Beraničeva, žena mizarskega mojstra, stara 41 let; Herbert Fran-geš, sin delavca, 6 mesecev; Peter Amalietti, železniški uradnik v p., star 69 let; Albin Karner, sin viničarja, star 3 mesece; Rudolf Marš, sin delavca, star 2 meseca; Emilija Vodopivčeva, hči delavca, stara 3 mesece; Emerik Mallegg, sin kleparja, stara 3 in pol leta; Terezija Horvatova, žena železničarja, stara 43 let; Josip Hamdel, posestnik, star 76 let; Sebastijan Stumberger, zasebnik, star 72 let; Alojzij Rakovec, policijski uradnik, star 44 let ln Terezija Kosova, žena železničarja, stara 34 let. N. v m. p.! | ut III. tQ3t »VNEBOVZETJE" 1 m Vzpostavitev avtobusnega prometa. Od včeraj se spet razvija redni avtobusni promet med Mariborom in Ptujem ter med Mariborom, Gornjo Kungoto, Sv. Jurijem ob Pesnici in Lučanami v Avstriji. m Posledica snega. Na Koroški cesti se je v soboto zvečer dogodil razburljiv prizor. Nek paznik je s kaznjenci vozil mimo mesarskih stojnic, ker pa se vsled velikih kupov snega ni mogel pravočasno umakniti drugemu vozu, je zadel v stojnico mesarja Kirbiša ter jo prevrnil. Nesreča je hotela, da je prav takrat prišla mimo Josipina Kropova iz Studencev, kateri je padla streha stojnice na glavo, a jo je k sreči le lažje ranila, tako da lahko ostane v domači oskrbi. m Tragična smrt mladeniča. V bližini Pragerskega se je v soboto zvečer na še nepojasnjen način sprožila lovska puška 20-letnemu Ivanu Korošcu, sinu tamkajšnjega trgovca. Ves naboj se mu je zaril v desno roko in mu jo docela razcefral in zdrobil. Težko ranjeni mladenič se je, ker nihče ni opazil nesreče, še zavlekel sam kakih 100 korakov v smeri proti domu, a je nato obležal nezavesten na tleh ter zaradi izkrvavitve umrl. V nedeljo zjutraj ga je našel njegov oče. Orožniki so uvedli preiskavo, da ugotove vzrok in način nesreče. m Nezgode. V soboto in v nedeljo je bilo na Dravskem polju več nezgod. V Skokih se je po nesreči ranila z nožem do kosti 28-letna Kristina Peskova; 30-letni Marko Vogrines se je pa s sekiro vsekal v desno roko. V Gorečjl vasi sta se z žeblji pobodla brata Adolf in Alojzij Sagadin in si zastrupila kri. Vse štiri so prepeljali v tukajšnjo bolnico. m Nevaren pes. V nedeljo je v Studencih napadel popadljiv pes 32-letno Irmo Nedeljkovo, stanujočo v Cankarjevi ulici in jo vgriznll v brado. Prvo pomoč so ji nudili na rešilni postaji. m Nočni napad v št. Petru. V nedeljo zvečer se je dogodil v št. Petru pod Mariborom surov napad, ki doslej še ni pojasnjen. Ko je 40-letni viničar Franjo Muršec zapiral hlevna vrata, je nenadoma planil iz teme neznanec ter ga pričel biti s kolom po glavi in telesu. Muršec se je težko ranjen zgrudil na tla, kjer ko ga našli domači ter ga nemudoma prepeljali v tukajšnjo bolnico. Orožniki so uvedli najstrožje poizvedb-vanje, vendar pa napadalca doslej še niso izsledili. m Samomor Studenčanke na Dunaju. V soboto se je na Dunaju zastrupila s svetilnim plinom delavka Olga Klinilcova, doma iz Studencev pri Mariboru. Vzrok samomora ni znan. m Vlom v Studencih. V noči od sobote na nedeljo so neznanci vlomili v delavnico čevljarskega mojstra Kotnika v Krpanovi ulici ter odnesli več parov čevljev in drugega blaga. V isti noči so skušali vlomiti tudi v trafiko na Kralja Petra trgu, a so Jih ljudje še pravočasno pregnali. m Tatvina zlate ure. V soboto proti večeru je neznan tat vdrl v zaklenjeno kuhinjo Franca Golleta, pomožnega mizarja delavnice državnih železnic na Tržaški cesti št, 25 in odnesel iz predala kuhinjske mize 300 Din vredno zlato žensko uro. Žtmavc, Maaibor: Oliisanje yina Novi eaoloi vinski zaikon k-rmljevuie Jugoslavije diovaljuje med drugim umetno (»kisanje iu ■uiinctinio razkisauje vina. Umetno uUi-anje vina je v aašem severnem vinorodnem pasu v oboe podrejenega pomena, ekowxto telo nepotrebno, razen pri preprečevanju, odnosno zdravljenju izvestnih vinskih bolezni in napak. Pa tudi v leni primeru je boJje, alu) teko vino mešamo z zdravim, dovolj kislini, rezkim vinom, katerega imamo v premnogih letih več nego nam je ljubo. Drugače je po južnih pokrajinah, koder pridelujejo vina, ki imajo večinoma mnogo preiiroalo kisline, da jih bas zategadeilj težko konzervirajo in j« kletarjenje * njimi testo prav nerodno. Čeprav priporočamo prirodno »kisanje, t. j. mešanje tekih južnih plehkih vin z naravnimi — torej z našimi — rezkimi vini, vendar je za nekatere vinarje boJj koinodno umetno okisanje. Po starem avstrijskem vinskem zakonu »mo smeti v to svrho jemati na 1 hi vina do največ 100 gramov vinske kisline, po sedaj veljavnem jugoslovanskem zakonu pa je dovoljena uporaba vinske Maline ali uporaba citronove (limonske) kisline, toda ene ali druge na več ko 50 gramov nia 1 M vina. Umetino okisan je ala jenih, torej uunetno po jačanih vin je prepovedano. Določeno količino v: liske, odnosno citronove kisline raztopimo v majijži množini dotičnega vina in to okisano vino vlijemo v ostalo vino, katero nato temeljito premešamo. Umljivo je, da morata bili oba preparata kemično čista. S 50 grami vinske ali citronove kisline zvišamo vsebino kisline v vinu za 'A promile (0-5%„) itd. Ker je vinska kislina (0,11,0«) važna prirod na sestavina pristnega vina in jo izdelujejo iz vinskega kamna (KC«HsO«) in vinskih dre«, zasluži kot nadaljnji produkt domačega vinarstva prednost pred citronovo kislino (CoHsOz), katere je poleg jabolčne kisline razmeroma precej le v raznih drugih plodovih (citrona ali limona, ribi-aelj, kosmulja, brusnice), v jabolkih in hru- Gospodarske vesti X Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo pisarniških potrebščin za leto 1931. Predmeti kakor tudi dobavni pogoji se dobe proti povračilu stroškov med uradnimi urami v mestnem ekonomatu št. 12. Pravilno kolkovane ponudbe Je vložiti do 5. marca 1931 opoldne ln morajo biti že na zunaj označene z nadpisom »Pisarniške potrebščine«. X Razširjenje sušaške luke. Sredi marca se na Sušaku sestane anketa strokovnjakov, da prouči vprašanje razširitve sušaške luka, odnosno izgradnje Martinščine, sestavnega dela gcmje jadranskega pristaniškega kompleksa. Anketo je sklical prometni minister, v katerega kompetenco je prešla gradnja luk. Ankete se bodo udeležili poleg strokovnjakov prometnega in trgovinskega ministrstva tudi delegaU prizadetih gospodarskih zbornic v Ljubljani in Zagrebu kakor tudi zastopniki gospodarskih krogov na vsem ozemlju, ki gravitira na hrvatsko Primorje. X Državne nabavke premoga. V prometnem ministrstvu so končani razgovori med lastniki premogovnikov in ministrstvom v svrho nabavit premoga. Dosegel se je sporazum, s katerim bodo državne železnice nabavile 60% premoga iz državnih in privatnih domačih premogovnikov, 40% premoga pa se bo nabavilo v inozemstvu. X Italijanske finance. Rimsko zakladno ministrstvo je objavilo stanje državnih financ po stanju 31. januarja 1931. Državni proračun prikazuje primanjkljaj 1121 milj. lir. Povprečni primanjkljaj za prvo polletje tekočega obračunskega leta znaša 158 milj. lir, deficit za mesec Januar 90 milj. lir. Višina državnih dolgov znaša glasom Istega poročila 89.333 milj. lir. Državni dolg se Je v teku enega meseca povečal za 552 milj. lir. Borzna poročila dne 23. februarja 1931. Devizna triišča Ljubljana, 23. febr. Amsterdam 22-8075, Berlin 13-495—13-525, Bruselj 7-9244, Budimpešta 9-909(1, Curih 1095-90, Dunaj 7-9719-8-0019, London 276-07, Newyork 56"64—56-84, Pariz 222"88, Praga 167-93—168-73, Trst 296-40—298-40. Zagreb, 23. febr. Amsterdam 22‘7775—22"8075, Dunaj 797-19—799-19, Berlin 13-495—13-525, Bruselj 792-44 bi., Budimpešta 989-46—-993-46, London 275-67—276-47, Milan 296-50—298-50, Newyork kabel 56-75—56’95, Newyork ček 56-64—56-84, Pariz 221-88—223-88, Praga 167-93 do 168-73, Curih 1094-40-1097-40. škah baje prav nič, v grozdju pa silno malo, jedva za kemijsko spoznanje. Če so nekdaj izsledili v kakem »vinu« nekaj več citronove kisline, .je ta izdelek služil kot dokaz, da »o jo »popravtljači vina« umetno dodali. Nekateri zastopniki moderne kletarske tehnikeNosobito z našega juga so že prej raje uporabljali citro-novo kislino in so dosegli, da je nje uporaba po sedanjem vinskem zakonu tudi pri nas dovoljena, kakor n. pr. v Italiji. Upoštevati je pri izvozu vina v Nemčijo, Avstrijo, &v'co in Češkoslovaško, da je v teh državah kletarska uporaba citronove kisline ubranjena. (Primerjaj Mohorčičev članek »Razmiš-ljevanje o novem vinskem zakonu« v aprilski številk)! »Naših goric« 1930, str. 65—671) Od domače velike in velikopotezne vinske trgovine upravičeno pričakujemo, da se bo dovoljenega umetnega okisanja vina posluževala le v skrajnih slučajih; kajti baš ona more očuvati pristnost našega vinskega pridelka i v tem pravcu, ako smotrno izenačuje neugodne lastnosti vina glede na kislino naravnim potom, to je, da popravlja naravno vino * naravnim vinom. To je v Jugoslaviji že iz pr imodnih razlogov lažje mogoče kakor v nobeni drugi vinski deželi na svetu, tem bolj, ker — kakor umetno sla-jenih vin — i umetno okisanih vin ne sinemo oanačevati kot »originalna«, »naravna«, »prirodna«, matoma«, »pristna«. Prihodnjič pa nekaj o umetnem razkisnnju vina po našem vinSkem zakonu* * 19., 22. in 24, oktobra 1930. smo na tem mestu obširno razpravljali o »Žveplu v kletarstvu*. Naglasiil simo, da uporaba natrijevega bi-suilfida v kletarstvu ni več dovoljena; namesto tega preparata smemo uporabljati v svrho za-žveplanja med drugim kalijev nietabisulfid. Vendar pa priporočajo nekateri pisci v dnevnikih in celo v vodilnih strokovnih listih kar naprej uporabo natrijevega bisulfida, das>i je novi vinski zatan že od 18. junija 1930 v veljavi. Beograd, 23. febr. Amsterdam 22'7775 do 22-8375, Berlin 13-4950—13-5250, Bruselj 790-94 do 793'94, Budimpešta 989-46—992-46. Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 797-19—800-19, London 275-67—276-47, Milan 296-50—298-50, Newyork 56-64-56-84, Pariz 221-88-223-88. Praga 167-93 do 168-73, Atene 73'25—73'75. Dunaj, 23. febr. Amsterdam 285-62, Beograd 12-52, Berlin 169-11, Bruselj 99'20, Budimpešta 124-09, Bukarešta 4-23, Kopenhagen 190-30, London 34-566, Madrid 75-60, Milan 37'2425, New-york 711-70. Pariz 27-9025. Praga 21-0810, Sofija 5-1565, Stockholm 190-40, Varšava 79'68, Curih 137-18. Curih, 23. febr. Beograd 9'1260, Pariz 20-335, London 25-1958, Newyork 518-80, Bruselj 72*315, Milan 27-1575, Madrid 54-30, Amsterdam 208-105, Berlin 123-27, Dunaj 72-875, Sofija 3-7575, Praga 15-3625, Varšava 58-10, Budimpešta 90-45. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 23. febr. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86-75—87, vojn škoda ar. 416—417 (417, 416'50), voj. škoda kasa 416—417, voj. škoda junij 416—419, 4%» agr. obv. 51—52-50, 7% Bler. 81-375-81-75 (81'50. 82'25, 81'75, 81-25), 8«/o Bler. 91-75—92-25, 7% pos. hipot. 81'50 do 81-875. — Banke: Hrvatska 50 d., Prašte-diona 975—980, Udružena 194’50 bi., Ljublj. kredit. 125 d., Medjunarodna 69 d. — Industrije: Šečerana Osijek 276—279. Trboveljska 835—337, Slavonija 200—202, Vevče 129 d. Beograd, 23. febr. 7% inv. pos. 87, 4% agr. obv. 50-50—51-50, 7°/o pos. drž. hipot. banke 81-75, 7% Blaire 81-78-81‘875, 6% begluške obv. 68'25, vojna škoda 416—417-25, uit. julij 417-50—418, Narodna banka 8040—81.00, Prometna banka 1020. Dunaj, 23. febr. Bankvereiu 16-50, Kreditni zavod 46'90, Dunav-Sava-Adria 15-55, Prioritete 93-75, Trbovlje 4V35, Leykaili 3-80. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, bret prometa. Novi Sad, 23. iebr. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 3 vagoni, ječmen 6 vagonov, koruza 38 vagonov, moka 4 vagoni. Tendenca: mirna. Budimpešta, 23. febr. Tendenca: slabša. Promet: miren. Pšenica: marc 14-84—14-86 (14-86-14-87), maj 15-07-15-13 (15'07-15-08). Rž : marc 11-23—11-31 (11-30-11-31), maj 11-33 do 1144 (11-44—11*45), trans, maj 9 80, 971 do 9-74, 9-70. — Koruza: nmj 12-35—12-45 (12*35 do 12-37), julij 12-74—12-77 (12*72—12*73). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 1 vagon škoret, 1 vagon oglja. Štev. 422/31. 680 Razpis službe Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega šef-zdravnika s sedežem v Ljubljani. Dolžnosti §e!-»d ravnika »o razvidne iz Pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah z dne 12. oktobra 1930. (Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine z dne 27. novembra 1930, št. 248/40 iz leta 1930). Zdravniki, ki se morejo izkazati z daljšo prakso v socijalnem zavarovanju delavstva in imajo predizobrazbo v socijalui medicini, naj pred lož e, z navedbo zahtevkov, svoje z dokumenti in curriculom vitae opremljene prošnje Glavni bratovski skladnici v Ljubljani, Gledališka uliea 8/1, do 4.marca 1931. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani dne 23. februarja 1931. »Smuška skakalnica Nj. Vis. prestolonaslednika Petra na Bledu.« Športni klub Bled je na svoječasno vloženo prošnjo prejel včeraj od maršalata kr. dvora veselo vest, da je Nj. Vel. kralj blagovolil odobriti blejski smuški skakalnici v Zakl naziv: »Smuška skakalnica Nj. Vis. prestolonaslednika Petra«. Ta vest je vzbudila veliko navdušenje v športnih in lokalnih krogih. Domačini so za gradnjo te skakalnice že izdali preko 70.000 Din, in to brez vsakih podpor. Gradnja skakalnice se je izvršila po načrtih g. inž. Janše, priznanega našega internacionalnega smučarja. Skakalnica se nahaja v Zaki, na športnem stadionu SK Bleda tik ob jezeru, 10 minut od kolodvora Bled-jezero. Skakalnica dovoljuje 60 m skoke. Dimenzije te naprave so ogromne. Danes ob 11. url dopoldne se vrši svečani krst skakalnice, nakar slede mednarodne skakalne tekme z Izredno dolgimi skoki v Bohinju navzočih intemacijonalnih tekmovalcev. Krstu bo prisostvoval kum, NJ. Vis. prestolonaslednik Peter, oz. njegov zastopnik. Na skakalni tekmi bodo sodelovali Norvežani, Cehi, Avstrijci in najboljši naši skakači. Glede na ugodno lego Bleda se pričakuje lep obisk ljubiteljev zimskega športa. Snega je na Bledu dovolj, vreme obeta postati zelo ugodno. Vstopnina je določena za tribune: Din 15, stojišča Din 10, deca Din 2. Razdelitev darih bo ob 16. uri na verandi hotela Triglav. Medklubska smuška gorska tekma na Zelenici dne 1. III. 1931. SK Tržič razpisuje za dne 1. III. 1931 medklubsko smuško gorsko tekmo na Zelenici. Start pri koči na Zelenici ob 13. uri. Žrebanje se vrši ob 11. uri v Zeleniški koči. Prijave se spre- jemajo do 27. t. m. v športni trgovini Rud. Stransky v Tržiču do 19. ure proti prijavnini Din 10. Naknadne prijave se sprejemajo v koči na Zelenici do 11. ure proti dvojni prijavnini. Pravico do tekmovanja imajo vsi verificirani člani JZSS. Prvi trije zmagovalci prejmejo častna darila, katera je podarila mestna občina Tržič, član SK Tržiča, ki doseže najboljši čas, prejme častno darilo gosp. barona Prled. Borna iz Sv. Ane. Tvrdka Ed. Glanzmann & And. Gassner, Tržič pokloni ZeleniSki pokal kot prehodno darilo onemu klubu, ki doseže s tremi tekmovalci najboljši čas. Prehodni pokal preide v trajno last onega kluba, ki trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih doseže najboljši čas. Eventuelne spremembe razpisa si pridržuje SKT. Inozemski tekmovalci tekmujejo izven konkurence. Smuške tekme v Logatcu V nedeljo 22. t. m. so se vršile smuške tekme, katere je priredil »Smučarski klub Logatec«. Tekmovalo je 15 članov Smučarskega kluba Logatec in 8 vojakov graničarjev. Tekmovalna proga je bila dolga 12 km. Kljub slabim snežnim prilikam Je uspela tekma zelo povoljno. I. mesto je dosegel vojak-graničar Djordjevič v času 36:56; II. član Smučarskega kluba Logatec čuk Ciril v času 37:6: III. vojak-graničar Radovič Rado v času 37:24. Ako se upošteva slabe snežne prilike in razen tega, da Je bilo treba večinoma voziti navkreber, so doseženi spehl zelo povoljni. Smuške tekme v Kamniku Smuške tekme, ki se je vršila na pustno nedeljo v Kamniku, se je udeležilo 13 tekmovalcev, med njimi tudi 2 Ilirjana, ki sta zasedla 1. in 4. mesto. Najboljši čas izmed članov kamniškega športnega kluba je dosegel Ivo Kumer. Pri cilju na Glavnem trgu se je zbrala velika množica opazovalcev, ki so živahno pozdravljali prihod vsakega tekmovalca na cilj. Zabeležiti moramo razveseljivo dejstvo, da se zanimanje za vse panoge športa tudi pri nas širi od leta do leta. Paberki z bohinjskih tekem Naš Zimskošportni savez je vendar prišel do svojih, že dvakrat odpovedanih oziroma preloženih mednarodnih tekem. Nebeške zatvornice so se v sredini februarja odprle — sneg je zagrnil s svojo belo odejo ravnice in pobočja. Prišla je zima. ki sicer ni taka kot je bila pred leti — mraza ni nobenega, vendar se v pogledu snega tudi najbolj zagrizeni zimski športniki ne morejo pritoževati. Bratci zahtevajo v današnjih težkih Časih od časopisa, da jim poroča o vsem, kar se godi po svetu — * eno besedo: ljudstvo želi dogodkov. Mednarodne smuške tekme v Bohinju so vsekakor važen dogodek in poslali so me v najbolj severozapadni del moje ožje domovine. Pred odhodom so mi zabičali, naj imam odprte oči in ušesa tako, da mi ne bo ušla še tako majčkena podrobnost. I* Ljubljane do Sv. Janeza Z opoldanskim vlakom sem dal slovo beli Ljubljani. Prav hudo mi je bilo pri srcu, da moram zapustiti te mile ceste in ulice, na katere se je notranjščina mojih čevljev že dodobra privadila. Pristno domač pregovor pravi: ta pametni odneha — in res, moji čevlji so odnehali, brozga je triumfirala — jaz sem pa imel kroničen nahod. V kupeju so sami smučarji — pravi in nedeljski. Dosti znancev, med njimi tudi kolega, po novinarskem žargonu — od konkurence. Nič hudega — do Bohinja smo prijatelji. Da ne bo dolgčas, imamo hitro par ti jo — jasno da rumy, to je danes igra mode. Seveda sem dobil s pomočjo kakor pravijo Francozi: Corriger la lortune — zopet sem se prepričal, da poštenjak vedno dobro vozi. Na Bledu je vstopil neki funkcijonar JZSS, kar je postalo za mene usodno. Še sedaj me nekje zaskeli, ako se spomnim na dogodek. Da vam povem: okoli mene sami smučarji v dresih, jaz kot edini »civilist«. Moral sem prestati ognjeni krst. Se predno sem se zavedel, so me imeli na kolenih in po mojih ubogih kosteh %o začeli udrihati, da sem videl pri belem dnevu zvezde in planete, katerih dosedaj ni opazil na nebesu niti najboljši teleskop. Stisnil sem zobe in si mislil: le počakaj, prokleti funkcijonar savezni ti, jaz ti bom posvetil ne mu s kaj vrstic, da ne boš videl samo zvezde, temveč boš mislil, da ti raste trava na glavi. Bohinjska Bistrica. Pred kolodvorom nas ža čakajo sani. Tu sem zopet zagledal neki obraz, ki mi je že v vlaku dal misliti, kje sem že videl te markantne poteze, to brado a la cesar Maksimilijan? Smuški dres me je motil. Spoznal sem ga. V zgodovini sem bil v šoli vedno tič. Ne boste uganili, čeprav vam izdam letnico 1806! Bil je to pravi, pristni admiral Tegett-hof, ki je Italijane nakresal pri Visu. Možakar je drugače po rodu Zagorac, po činu. inženjer, sedaj pa izletnik v Bohinj. Protestiral je iu protestiral ter dokazoval, da je bil sicer Tegett-liof znamenita oseba,, da pa je že davno umrl iu ni on niti njegov duh, niti njegov sorodnik. Mož nas ni mogel prepričati: krstili smo ga za Tegetthofa in pod tem imenom ga je kinalu poznal ves glavni stan v vsi okolici hotela Sv. Janeza. Priznati moram, dostojanstveno ja prenašal nepobitno zgodovinsko dejstvo. Konkurenca pade v sneg Na saneh nas je bilo z voznikom sedem — med njimi tudi >konkurenca«. Zaradi obilnega snega je cesta dokaj ozka, voz se komaj umakne vozu. Smuči so zavzele skoro več prostora kot konkurenca, ki jo, kar ge tega tišče, prav lepo raščena oseba. V zadnji vrsti, ob koncu voza je sedela moja, še od prestanega krsta pobita malenkost. Na moji desnici usodni funk--ijonar saveza in povzročitelj krsta, na levici konkurenca, ki je kaj krepko sodelovala pri krstu. Zlobni jeziki so z bodečimi opazkami »hladili« moje bolečine, da je kar gorelo v meni. Še je pravica na svetu — nastopil je blaženi trenutek, ki je na mah razveselil mojo dušo. Sam Bog je privedel nasproti voznika. S precejšno silo je butnil s sankami baš v stran deske, kjer je sedela konkurenca. Neizbrisana mi bo ostala ta slika v spominu. Konkurenca se je zazibala in padla v krasnem loku — kateremu pravijo plavači skok nazaj na glavo in salto — v sneg. Da, res krasno izveden skok, dostojen vsakega športnika, sodniki bi dali po 10 točk. To vam je bilo smeha, bil je zares bogovski trenutek, ko je konkurenca pobirala svoje zalite ude. Bog naj mu sedaj odpusti sodelovanje pri krstu — midva sva »kvit«. Na račun imenitnega salto mortale je uboga konkurenca morala prestati do našega cilja, hotela Sv. Janez, še dosti zbadljivk. Izstopili smo. Hotel Sv. Janez je glavni stan JZSS in novinarjev. Tu se je pričela druga perijoda dogodovščin. O tem drugič. M. P. Uglasi socifalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5‘—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10’— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priloiite znamko. I Bukov« frhovelfski premogi pri tt. .KURIVO" LJUBLJANA Dunajska cesta 33 (na Balkanu) Telefon St. 34 — 34 Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6-—. Stanovanje obstoječe iz 6 sob, 2 predsob, z dvema separatnima vhodoma in z vsemi pritiklinami, pripravno za zdravnika ali odvetnika, so odda s 1. marcem 1931 na Miklošičevi cesti v najem. — Naslov pove oglasni oddelek lista. 67(5 Elegantna hiša z zelenjadnim ter sadnim vrtom poceni za prodati: Vransko pri Celju, Soršak. 077 Nogavice, roka« vice, volna in bombaž 4«a najceneje ln v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Zakoni v kn iiži-cah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 8 Din. Zakon o javnih! beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. « Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«. Gradišče 4. ©glaSujfo v »Jugoslovanu!« Brez posebnega obvestila Bojec-Vadnjal Leopoldina, soproga višjega geometra, naznanjam v svojem in svojih sorodnikov imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da je moj dobri oče, gospod Vadnjal Anion progovni nadzornik > pokoju danes, dne 23. februaija 1931 po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere, v 88. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v sredo, dne 25. februarja t. I. ob pol 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Celovška cesta št. 32 na pokopališče k Sy. Križu. Ljubljana, 23. februarja 1931. Sl ražna. Kaj nam je bil pokojni brat dr. O.. . vemo najbolj ml Sokoli. Plemenita sokolska duša, človek in Slovan. Kako veliko zaupanje je imelo v njega sokolstvo, nam pokazuje dejstvo, da je bil na zgodovinski Vidovdan leta 1919. v Novem Sadu na I. sokolskem saboru soglasno izvoljen za prvega starosto S*'' olskega Save Srbov, Hrvatov in Slovencev. *-a tudi v orgu nizaciji slovanskega Sokolstva pred vojno je bil br. dr. Oražen njen dolgoletni podstarosta in kasneje agilen odbornik. Ko se je leta 1920. ustanovil v Ljubljani kot predhodnik Slovani sokolske zveze Češkoslovaški-jugoslovanski • kolski savez, je bil br. dr. Oražen največji po-bornik te ideje, združiti pod svetlim sokolskim praporom vse slovansko sokolstvo. Zal, da mu usoda ni bila naklonjena, da bi učakal uresničenje te svoje velike ideje. Nekaj mesecev po ustanovitvi te sokolske zveze v Ljubljani je veliki Sokol in Slovan dr. Oražen za večno zatisnil svoje trudne oči. Ob 10-letnici njegove smrti pa je sklenila »Jugoslovanska sokolska matica« v Ljubljani, da izda v njegov spomin brošuro, ki jo je spisal član načelništva SKJ brat Jakob Jesih. Brošura bo v kratkih potezah orisala vse veliko delo blagega pokojnika za nacijonalno delovanje Sokolstva v Jugoslaviji. Opozarjamo bratske prosvetne odbore, da si v Cim večjem številu nabavijo to spominsko brošuro, da jo razdelijo ne le med članstvo, ampak tudi med naraščaj, da se seznani z deli velikega pokojnika. Cena brošuri je 3 Din in se naroča prt Sokolski matici v Ljubljani, Narodni dom. Zaključek saveznega smuškega tečaja za članice v Ratečah Kot je že naš list poročal, se je vršil v zadnjih treh tednih za članice savezne prednjažke *oie v Ljubljani v Ratečah na Gorenjskem smuški tečaj, pod vodstvom sestre Mire Vaksel-Jeve in brata Kvedra. Tečaja se je udeležilo 46 sester-tečajnic. Kot zdravnik Je bil v vseh treh tednih pri udeleženkah br. dr. Kušar. Sestre so bile zaposlene v šoli v Ljubljani od jutra do večera. Priredile so v tem času tudi nekaj izletov, kakor na Vršič in celo preko meje v Belo peč, kjer so uživale vse krasote naših gorenjskih velikanov. Zvečer, ko so se zbrale vse tečajnice k večerji, pa je nastala šele prava živahnost in zabava. Najbolj veselo pa je bilo v Ratečah, ko so priredile tečajnice svojo maškerado, ki je vzbudila pri Ratečanih mnogo zabave in smeha. Pohvalno moramo omeniti veliko disciplino tečajnic. Le težko so se ločile od prijazne Gorenjske in Ratečanov ter odšle zopet v Ljubljano, kjer bodo nadaljevale pred-njaški tečaj. Zborovanje Narodno strokovne zveze na Jesenicah V nedeljo dopoldne je priredila podružnica Narodne strokovne zveze na Jesenicah zborovanje v stranski dvorani Sokolskega doma, na katerem je govoril o osnutku novega zakona o socijalnem zavarovanju delavstva g. dr. Joža Bohinjec iz Ljubljane. Zborovanje je otvoril predsednik podružnice Kralj; pozdravil Je g. predavatelja ln poslu-®&loe, ki so se odzvali v častnem številu. Za njim je govoril g. dr. Bohinjec in v glavnem povedano Izvajal naslednje: Zakon o socijalnem zavarovanju delavstva ni nastal v enem dnevu ali čez noč, ampak je rezultat borb, ki so trajale desetletja in desetletja. Ce pogledamo hlstorijat razvoja te ustanove, vidimo, da segajo prvi početki na prostovoljne rudarske blagajne, iz katerih so črpali rudarji za svoje ponesrečence in onemogle malenkostne podpore. Iz teh prostovoljnih blagajn so se razvile poznejše »bratovske sklad-nice«, ki so dobile svoj prvi zakon 1. 1852. L. 1888. smo dobili prvi zakon, ki je urejeval socijalne razmere delavstva. Takrat je bil pokret delavstva že precejšen. Imeli smo na ta način že dvoje takih institucij, ki so reševala so-cijalna vprašanja delavstva, in sicer »bratovske skladnice« in »bolniški fond«. Dalje so se Pojavile še »nezgodne zavarovalnice«, za tem Je prišlo vprašanje zavarovanja železničarjev, 1914 se je zopet izdelal zakon o »nezgodnem Zavarovanju rudarjev« s sedežem na Dunaju. Tako so naraščale te socijalne institucije, da smo jih imeli v zadnjih letih pred volno precej veliko število. Imeli smo institucije za zavarovanje v slučaju bolezni, nezgode, starosti itd. Ta razcepitev pa je šla ponekod še dalj, tako so n. pr. v Nemčiji zavarovali vsako panogo delavstva posebej; vsaka večja skupina delavstva n. pr. stavbeni delavci, delavci v pristaniščih, itd. so imeli svoje socijalne ustanove. Prišla je doba svetovne vojne, ki nas je marsičesa izučila, tako tudi v ekonomizaciji. Pri tej raznoličnosti in veliki razčlenjenosti se je pojavila težnja, da se to cepljenje odpravi in da se reši to vnra-šanje po enotnih načelih. Na ta način bi se dosegla skupnost v vsakem oziru, tako tudi v finančnem. V tej skupnosti pa je zapopadena ona velika sl|a, ki bi bila potrebna, da se taka vpraša-nJ» rešijo s kar najboljšim efektom in čim 'nanjžo uporabo energije. Povdarjati so pričeli solidarnost, ki je za vsako pametno delo ne-obhodno potrebna. Kolike važnosti je ta ureditev, izhaja tudi iz dejstva močne fluktuacije, j- preseljevanja delavstva iz kraja v kraj! 11 a katero je delavec navezan. To vprašanje je treba urediti tako, da bo delavec siguren za slučaj nesreče, za pokojnino. In to tako, da ne bo odvisen od nepojmljive usode, da v slučaju, ako podjetje, pri katerem je zaposlen, preneha iz tega ali onega ozira, ne ostane delavec sam, ampak, da se ima kam obrniti. Dalje spodbija predavatelj resolucijo rudarjev, sprejeto v Beogradu. Omenja, da morajo vse socijalne ustanove spadati pod ministrstvo za socijalno politiko. G. dr. Bohinjec je podal svoje predavanje izčrpno (Jasno. Po predavanju se je vnela debata,' kateri sta se priglasila g. Kemperle in g. Jeram in dodala nekaj svojih mnenj. Točno ob 12. uri pa Je predsednik zborovanje zaključil. fjl&d€zlišč& R. U. R. Krekove mladine V nedeljo se je v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti vršila predstava znane Capinove utopistične drame R. U. R., ki so jo priredili amaterji Krekove mladine. Dvorana je bila precej slabo zasedena; človek se Je čudil, kako more prireditev organizacije, ki vendar uživa simpatije pri velikem delu ljubljanske javnosti, naleteti na tako hladen odziv. Ljubljanskemu purgarju se pač zamalo zdi, da bi nodll gledat manifestacije kulturnega prizadevanja delavcev, pa naj jim bo magari platoničen pristaš. Predstava je bila vredna več po posameznih igralcih kakor pa po celotni igri; človek je imel vtis, da je pripravam manjkalo krepke vodilne roke ln da Je sploh skupina malo prenaglo šla pred občinstvo. V podobah posameznih oseb pa smo zaslutili simpatičen, hvaležen igralski material, tako recimo v predstavljalcih Domina, Alquista, Busmanna 1. dr.; nekateri izmed njih so napravili dober vtis zavoljo svojega glasu, drugi zavoljo posrečene odrske geste. Vsemu skupaj je seveda manjkalo zadnjih, odločilnih potez, manjkalo je tiste minimalne skupnosti in zlitosti od igralca do igralca, ki jo lahko doseže tudi diletantski oder. Pri tej priliki mi je prišlo nekaj na um, kar zdajle stavi jam tukaj v obliki predloga. Pri nas je brez konca in kraja amaterskih gledališč, ki se vsako zase, vsako pred svojim občinstvom peha za svoj dobri, majhni cilj: nuditi malo zabave ln z upodabljanjem živega, resničnega človeka polagoma stremeti k večno zaprtim du-rim umetnosti. Ti odri se vsak zase ponavadi ne utegnejo povspeti kdovekam — to pa zlasti zaradi tega, ker nimajo po večini skoraj nobenega kontakta med seboj in tako tudi ni s7?faj* nobene tekme med njimi. Morda bi bilo vkljub programatičnim in organizacijskim prepadom, ki so od društva do društva, vendarle mogoče, da bi se diletantski odri Ljubljane in cele banovine od časa do časa zbrali na igralska tekmovanja, ki bi mogla sistematično for-sirati nivo teh naših odrov, obenem pa bi tudi zanimanje občinstva raslo za to stvar. S pomočjo takih tekmovanj bi bilo mogoče, da bi si polagoma izbrali in izoblikovali skupino naših najboljših amaterskih igralcev, ki bi lahko tvorili podlago za ustanovitev našega resničnega ljudskega gledališča. Ta misel — pri kaj malo dobre volje — ni utopistična; realizacija tega predloga bi brez dvoma pomenila močno kulturno dejanje. Frl. Valkira V soboto smo slišali v tej sezoni prvič Wag-nerjevo muzikalno dramo »Valkiro« pod taktirko ravnatelja Poliča v lanski zasedbi. (Thier-ryjeva, Majdičeva, Kogejeva, Marčec, Primožič, Rumpel i. dr.) Polič je posvetil delu veliko pozornosti in je bil zlasti orkester še precizneje izdelan kot lani. Zdi se mi, da so nekatera mesta tudi krajšali. Posebno pohvalo zaslužijo tokrat v orkestru pihala, ki so težka mesta prinašala z okusom in sigurnostjo ter so prav lepo upoštevala dinamiko. Pevci so vsi zadovoljevali. Gledališče je bilo srednje obiskano, menda radi sobote. Predstava Je začela ob pol osmih in Je končala pred polnočjo, odmori so bili razmeroma kratki, tempo igre pa za Wagnerja prav živahen. Mislim, da bi kazalo pri vseh »zelo dolgih« predstavah začeti že ob pol osmih, vsaj v zimskem času. Slavko Osterc. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 24. februarja: »Divji lovec». Igrajo ©lani prostoTOlijnegia gasilnega ln reševalnega društva v Ljubljani. Izven. Sreda, 25. febniarja: >Divji tov ec«. Red B. Opera Torek. 24. februarja; »Rdgofetto«. Red B. Sreda, 25. februarja: »fevauada dudak«. Red C- NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 24. febr. ob 20. uri: »ČardnSka Icneci-nja«. ab. C. Prvič. Sreda, 26. februarja: Zaprto. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 2. marca ob 20. uri »Karol in Ana c. Gostovanje mariborskega gledališča. ‘Rad.i o Ljubljana, torek, 24., »reda, 25. in žetrtek, 26. lebruarja: Radijska postaja Ljubljana v&led razdiranja, čiščenja in zopetnega popravljanja Diesel motorja v teh dneh ne oddaja programov. Zagreb, torek, 24. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče 13.30 Novice. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 18.30 Novice. 20.30 Mozartov večer zagrebškega kvarteta. 21.30 Koncerta. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba. Zagreb, sreda. 25. februarja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Pravljice. 18.00 Plošče za otroke. 18.30 Novice. 20.30 Koncertni večer. 21.50 Novice in vreme. 22.00 Zvočni film. Beograd, torek, 24. februarja. 11.30 Plošče. 12.45 Koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Pl^žče. 17.00 Narodne pesmi. 17.30 Plošče. 18.00 Narodne s harmoniko. 19.30 Nemščina. 20.00 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Radio orkester. Beograd, sreda. 25. februarja. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Opera (plošče). 19.30 Predavanje. 20.00 Orgle (prenos iz kat. cerkve). 20.30 Vokalni koncert. 21.00 Ruska ura. 21.30 Koncert radio orkestra. 22.00 Poročila Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave V. No. 238/16, 473-3—1 Razglas o drugi pismeni ofertalni licitaciji za dobavo cevovoda za vodovod v Veliki in Mali Dolini. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izpremeinb odnosno dopolnitev za dobavo cevovoda za vodovod v Veliki in Mali Dolini II. javno pismeno olertalno licitacijo na dan 11. marca 1931 ob enajstih v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg 1. Potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu napravnih stroškov pri odseku za hidrotehnična dela, Stari trg 34. Skupna vsota predmetne nabave je pro-računjena na Din 148.370-—. Ponudbe se morajo glasiti na poedine točke proračuna z navedbo končne vsote (tudi z besedami). Svojeročno spisane ponudbe na uradnem formularju, opremljenem s kolkom za Din 100 — (priloge e kolkom po Din 2-—), morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku, označene s »Ponudba za dobavo cevovoda za vodovod v Veliki in Mali Dolini, ponudnika N. N.< neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristane na splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za domačine Din 15.000, odnosno Din 30.000-— za tuje državljane. Kavcija se mora položiti pri banovinski blagajni, Erjavčeva cesta 13, najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne v smislu čl. 88 zakona o drž. računovodstvu. 0 položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, odobrenje ministrstva za zgradbo, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudb© predložiti odprto predsedniku licitacijske komisij©. Poblaščonci pa morajo priložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Kraljevska banska uprava, si izrečno pridržuj« pravico, oddati delo brez ozira na višino ponujene svote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dna po izvršeni licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. februarja 1931. Štev. 1401/11. 416-2—2 Razglasi sodišč in sodnih oblastev C 44/31—2. Oklic. 401 Tožeča stranka: Brinovec Anton, posestnik v Selah št. 19. Tožena stranka: Brinovec Janez ml., pos. sin in delavec, baje v Ameriki neznanega bivališča, radi: izdaje izbrisne pobotnice (peto 1300 Din). Narok za ustno razpravo se je določil na 8. aprila 1931. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 12, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. V a š Avguštin, sodni kanc-list v Brežicah, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Brežicah, odd. II., dne 10. januarja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 1403/11. 430—2—2 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 1 6. m a r c a 19 31. ob enajstih nabavo: 1400 komadov hrastovih pragov. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 12. februarja 1931. Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 16. marca 1931 ob enajstih nabavo: 34 komadov original Klinger ventilov. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 12. februarja 1931. * Štev. 1400/11. 417—2—2 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2 3. marca 1931. ob enajstih nabavo: 2500 komadov Samotne opeke. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 12. februarja 1931. * Štev. 3126/333—31. 468 Razglas o prvi licitaciji za igradbo nove lampiste-nje na Glavnem kolodvoru ▼ Mariboru. Po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani št. 3225 z dne 2. februarja 1931 razpisuje mestno načelstvo mariborsko prvo pismeno ofertno licitacijo za zgradbo nove lampisterije na Glavnem kolodvoru v Mariboru, in sicer na podlagi zakona o državnem računovodstvu in zakona ozir. uredbe o kaldnnini za dan 21. marca 1931 ob desetih v sobi št. 1 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8/ I. nad. Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki ter so razgrnjeni načrti na vpogled. Glasom flradnega, od kraljevske banske uprave v Ljubljani odobrenega proračuna znašajo stroški 466.533-47 Din. S kolkom za 100 Din opremljene ponudbe morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci v zapečatenem ovitku z napisom ^Ponudba za zgradbo nove lampisterije na Glavnem kolodvoru v Mariboru ponudnika N. N.« neposredno predsedniku gradbene komisije med 9. hi 10. uro. Kavcija znaša za jugoslovanske državljane 23.327’— Din in za inozemce 46.654 Din ter jo je položiti pri mestni blagajni mariborski najkesneje dne 20. marca 1931 ob dvanajstih. S položnico o položeni kavciji se je izkazati pri oddaji ponudbe. Obenem s ponudbo, toda posebej, je treba predložiti predsedniku gradbene komisije potrdilo davčnega urada, da so plačani vsi davki, izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del in potrdilo ministrstva za zgradbo, da se sme ponudnik udeleževati ofertne licitacije. Mestno načelstvo mariborsko 3i pridržuje pravico, oddati delo neglede na višino ponudene vsote. Oddaja dela postane pra-vomočna po odobritvi od strani kraljevske banske uprave v Ljubljani in odobrit- vi kredita od strani ministrstva za finance. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi. Mestno načelstvo mariborsko, v Mariboru, dne 20. februarja 1931. Razne objave Vabilo na redni občni zbor 467 ki ga bo iinela Portland - cementna tovarna d. d. Dovje, dne 30. marca ob enajstih (dopoldne) v prostorih podružnice Jadransko - Podonavske banke v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7. Dnevni red: 1. Poslovno poročilo upravnega sveta na poslovno leto 1930. 2. Predložitev bilance in računa izgube in dobička za poslovno leto 1930. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Sklepanje o bilanci in računu izgube in dobička za poslovno leto 1930 in o podelitvi razrešnice upravnemu svetu in preglednikom. 5. Volitev v upravni svet. 6. Volitev dveh računskih preglednikov in dveh namestnikov. 7. Slučajnosti. * Po § 28. družbenih pravil morajo polo žiti delničarji, ki želijo izvrševati glasovalno pravico, svoje delnice z nezapadlimi kuponi vred najkesneje osem dni pred občnim zborom ali pri družbeni blagajni ua Dovjem ali pa pri podružnici Jadransko Podunavske banke v Ljubljani. Dovje, dne 30. januarja 1931. Upravni svet - -OUSHAI/LLEI*. €>. UH. ‘žlc-maecfue Ž*©f nazaj Roman (Copyriglit by AZ. Feuture Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedim.) Pri vsem tem vrtenju in obračanju sem prevrnil na tla neko porcelanasto figuro, da se je razbila. »škoda,« sem dejal, »toda te stvari se tako rade razbijejo.« Teta Lina se je sklonila nad črepinjami, kakor nad mrtvim otrokom, ter je mrmrala nekaj o pristnem kineškem porcelanu. Zmajal sem z rameni; kako se pač more radi figure iz mavca tako hliniti, kakor da bi ji hoteli odrezati nogo! Ena sama bomba iz letala bi lahko vso to kramo razdejala v drobce; tudi večerjo v kuhinji, kar bi bilo res škoda. Vesel sem bil, da smo se že enkrat vsedli k mizi. Zraven mene je sedelo mlado dekle, ki je imelo krog vratu labodjo boo. To dekle mi je ugajalo, toda nisem vedel, kaj bi govoril ž njo. Pri vojakih smo malo govorili, najmanj pa z damami. Družba pri mizi se je živahno zabavala. Skušal sem poslušati njih pogovore, da bi se s čim okoristil. Govorili so o revoluciji, delnicah, politiki in o mirovnih pogojih. Teta Lina je sanjala o tem, kako krasne so bile prej vojaške parade. »Da, to je bilo vse kaj drugega kot dandanes,« je izjavil stric Karel in si visoko navijal brke. Pri tem je trdil, da bi bila vojna prav lahko dobljena, če bi vzdržali samo še dva meseca. »Ali res niste mogli več, Ernest?« me je vprašal. »Ce bi se nam tako godilo, kot se godi zdajle vam tukaj, potem bi čisto gotovo lahko vzdržali!« sem odgovoril in hlastno srkal mozgovo juho. »Ampak tukaj je samo danes tako!« je strupeno zasikala proti meni teta Lina, »navadno jemo samo repo«. Pogovor pri mizi se je nadaljeval. Meni se je obračal želodec od vsega, kar sem moral poslušati. Postal sem utrujen. Kako vseeno je vse to, ako človek ve, da lahko granata prihrumi vmes in napravi iz vsega tega govorjenja gulaš. Dolgočasil sem se in opazil, da prav za prav ne spadam več med te ljudi. Dekle z labodjo boo me je porogljivo vprašalo, ali sem postal med vojno mutast. »Ne,« sem odgovoril in sem si mislil: neumna gos, vi vsi tukaj bi morali sedeti enkrat med Kosolom in Tjadenom; kako bi se ta dva smejala vašim čenča-rijam, ki jih tu natakate in ste celo ponosni nanje. Grizlo me je; Kosola bi gotovo ne. Hvala Bogu, da so v tistem trenutku prinesli na mizo dišeče kotelete. Bili so pristni svinjski, pečeni v pravi masti. Pogled nanje je name tako učinkoval, da sem pozabil na vse drugo. Posegel sem po precej velikem kosu in ga začel slastno žvečiti. Dišal je čudovito. Kako dolgo je bilo že od tedaj, kar sem zadnjič jedel zrezke. V Flandriji je bilo — ujeli smo dva prašička — nekega čudovito milega poletnega večera smo ju obrali do kosti. Takrat je živel še Katezinsky, — oh Kat, — in Pavel Baumer. — Naslonil sem se s komolcem na mizo in pozabil na vse okrog mene, tako živo sem videl tisti čas pred seboj. — Tisti dve živalici ste bili nežni. K pečenki smo spekli krompirjeve pufarje — tudi Leer je bil zraven in Haie West-hus — da, Haie — izgubil sem se v spominih. Iz teh spominov me je zdramilo hihitanje. Naenkrat je postalo pri mizi vse tiho. Teta Lina je bila podobna steklenici žveplene kisline. Dekle poleg mene je zatajevalo smeh. Vsi so me gledali. Začel sem se iznova potiti, ker sem opazil, kaj je bilo vzrok tišine. Pozabil sem sam nase in sedel pri mizi tako kot nekoč v Flandriji. S komolci podprt na mizo, sem držal kost z obema rokama; od prstov je kapala mast. Tako sem obiral kost, drugi so jedli lepo z vilicami in noži. Nisem se upal ganiti. Rdeč kot rak sem buljil predse in odložil kost. Kako sem se le mogel tako spozabiti? Toda, saj ne znam več drugače; tam zunaj smo vedno tako jedli. Imeli smo kvečjemu žlico ali vilice, toda kosti vseeno ni nihče puščal kar tako. Mož, ki bi rad postal angleški kralj To je neki Anlhony Hall, 31iletni trgovec iz Ile-reforda, ki itrdi, da je po očetu potomec kralja Henrika VII., po materi pa potomec Henrika Tudorja. Mož zahteva, naj sedanji angleški kralj odstopi njemu na korist. Lenin o svojih sofaud-niltiSi V nekem glasilu ruskih beguncev pripoveduje nekdanji dober prijatelj Leninov Jurij Salomon prav zanimivo, kako je sodil Lenin o svojih sotrudnikih. Lenin predvsem ni mogel nikdar posebno trpeti komisarja za prosveto Lunačarslcega. »Lenin,« tako pravi Salomon, »je bil moralno zelo močan in ni mogel gledati pohajačev in pijancev. LUnačarski pa jo bil znan veseljak. Ko je živel Lunačarski še kot begunec v Bruslju, je prihajal vsako noč pijan domov in se nespodobno obnašal. »LunaCarski,« je rekel Lenin, »je pravi slepar. On je mnenja, da je kakšna burka višek vse umetnosti. Meni je ta človek naravnost zopern; to je pohajač, pijanec in babjek. Prikupuje se Gorkemu, ki mu poje čisto navadne pesmi na časi, samo da lahko pri ujem zastonj stanuje.« Tudi o Maksimu Gorkem ni imel Lenin posebno visokega mnenja, čeprav je Gorki največji pesnik ruskega proletarijata. »Gorki je tič posebne vrste,« je rekel Lenin, »on je zvit in silno zaljubljen v denar. On si je znal poiskati dobre zveze, da je zlezel kvišku, sedaj pa, ko je na višku, pljuje na vse, kar doseže. On je velik slepar in farizej.« O Trockem pa pravi Lenin: »Trocki je sejmar in možic. Čeprav pravi, da je velik revo-lucijonar, je velik figar.« Najslabše pa je sodil Lenin o Litvinovu, sedanjem komisarju za zunanje zadeve. »To je pristen špekulant in igralec, ni pa borzni magnat. On je silno prekanjena žival in ne bo nikdar velik državnik. On se bo lovil zamo za milijoni in bo vsakogar prodal. To je čisto navaden človek in nič več!« nu. Neka druga irska plemkinja pa vodi že več let veliko tvornico barv Thomas Doekrell Ltd. Tudi na Angleškem plemkinje niso nobeno lenobe. Pred leti je ves London kar strmel, ko so ljudje brali novico, da je prevzela hči lorda Birkenheada vodstvo velikega modnega salona. Istega poklica — modistovskega — se je lotila tudi veleugledna plemkinja l‘escock. Prav pridna je tudi grofica Dunedin, ki je študirala najprej medicino, med vojno je pa postala časnikarka, danes pa je ravnateljica velikega denarnega zavoda. Grofica Cravvford pa se je izučila rezbarstva in njena dela vzbujajo splošno priznanje. Tudi v pisateljskih vrstah najdemo mnogo plemkinj. Dobro piše grofica Bethlen, soproga ogrskega ministrskega predsednika, romunski princezinji Marti Bibesco pa je za njene pesmi prisodila francoska akademija prvo nagrado. Znana je tudi grofica Noailles, ki je bila nedavno odlikovana z visokim redoin častne legije- Danska princezinja Aleksandra pa se je iz- učila knjigoveštva. Ta princezinja je nečakinja danskega kralja, ki obstoji na tem, da mora vsak član njegove rodbine znati kakšno rokodelstvo. Tako briše pošteno in solidno delo razlike med plemiči in neplemiči in delo ustvarja novo plemstvo — plemstvo dela. Za kratek čas MiciKa je smela zvečer še nekoliko počuti, ker so imeli pri večerji goste. Micika se je obnašala prav lepo in je bila čisto mirna in pridna. Ko je pa gospa mama delila slaščice in jo Miciko prezrla, da je ne bi bolel želodček, je Micika vprašala: »Ali potrebuje še kdo čist krožnik?;; »Ali se nikdar nikamor ne pelješ?« »Zakaj pa?« »I — tako; človek vidi vsaj druge obraze...« »Mi ni sile — moja žena ima vsak teden drugo deklo!« Charlie Chaplin v Evropi Znameniti ameriški kinoigraiec Chairfiie Chaplin je prišel v London, kjer bodo prvič igrali njegov film »Luči sveta«. Chaplin že 10 let ni bil v Evropi. Iz Londona namerava potovati tudi v Beiilim. Na sliki vidimo Chaplina (na levi) na lurovu ladje »Mauretania«, na sredi slike stoji angte&ki jahač Steve Donoghue, na desni pa dirkač Malcodm Campbeil. Uničevalec Rembrandtove »Anatomije« 46-letni gluhonemi W. F. Anceaux je razsekal slovečo sliko znamenitega slikarja Rembrandt'0 »Anatomijo«. Sliko bodo popravili. Igla v jeziku V Parizu so te dni končali prav zanimivo pravdo. Pred nekaj tedni je namreč neka ženska prišla k zobozdravniku in ga prosila, naj ji izdere zob, toda prej mora boleče mesto omamiti. Zdravnik je ženskini želji ugodil, bil pa je tako nepreviden, da je pozabil izvleči iz jezika iglo, s katero ji je vbrizgal mamilo. Da je bila pa nesreča še večja, se je igla v jeziku še odlomila, zdravnik pa tudi odlomljenega koščka ni iz jezika izvlekel. Jezik je začel seveda kmalu močno otekati. Zaradi silnih bolečin so morali žensko prepeljati v bolnico, kjer so jo na umeten način hranili. Ko je pa ženska ozdravela, je tožila zobozdravnika za odškodnino v znesku 100.000 frankov. Sodišče je ženski odškodnino priznalo, ob enem pa je sodnik posredoval, da so se zmenili za 50.000 frankov. Tudi plemkinje delajo Znano je, da je po polomu bivše avstro-ogr-ske monarhije in še bolj po polomu caristične Rusije bilo mnogo nekdaj v družbi zelo visoko stoječih oseb primoranih prijeti za vsako de- lo, če so hotele živeti. Nekdanji visoki častniki, diplomati, plemenitaši in grajščaki opravljajo danes zelo »navadna« dela, da si zaslužijo svoj vsakdanji kruh. A tudi v deželah, kjer ni bilo tako hudih preobratov kakor v Avstriji in v Rusiji, se nekdanji in sedanji plemenitaši vedno bolj oprijemajo resnega dela iu tudi ženske prav nič ne zaostajajo za moškimi v tem oziru. Na Irskem n. pr. živi gospa Pirrie, plemkinja, ki po smrti svojega moža mirno nadaljuje njegovo delo. Ona vodi namreč veliko ladjedelnico »Harland and Wolff«, ki uživa svetoven sloves. Podjetje vodi ta ženska tako spretno, da so jo izvolili tudi za pravega člana trgovske zbornice v irskem glavnem mestu Dubli- Rudniška nesreča pri Aachen-u Slika nam kaže pogled na rov »Esclnveiler Reserve«. V tein rovu so v soboto zvečer eksplodirali 600 metrov globoko jamska plini; več rudarjev je prišlo ob življenje, natančno število žrtev še ni znano. Humor. »Aili še veš, Julka, da je to tisto drevo, kjei sva pred 40 leti vrezala v skorjo najine začetno črke?« Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Miliilelt. - Urednik Mila« Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.