T eto LXX1. št. S9 L)«»l)aaa, petek lt. lefccaat]a Cena Lznaja vaa* iar popoldne, izvzemaj oedeije ua pra_znut* — lnaerat) do tsO petit vrst § utr 4. do KM vrst s L>in 2 50 xa 100 do 300 vrst i Din 3. već]] inaeraU petit vrsta uto i.— Popust po dogovoru inae ratni lave k pueeoej — »SlovensKi Narod* velja SSSSJSJ— v Jugoslaviji t>tr 12.— za inozemjtvc Dtn 25- - Ftokopiai se oe vračajo. CREDNUrVO tS OPtAVNItTVO LJUBLJANA. Knafl Jeva ulic« ttev. * Telefon: 31-33. 31-23. 31-24, 31-2» tO 81-36 Podružnice: MARIBOR. Stroasmayerjeva 3b - NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon st 26 - CELJE celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica L telefon «L 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon st 180 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna nraminica v Ljubljani st. 10 351 Avstrijski notranji problemi: Avstrijsko delavstvo proti hitlerizadji Klerikalci iščejo sedaj opore pri socialistih, da bi se obraniti pred pretečo hitlerizacijo — Avstrijsko delavstvo složno za samostojno in neodvis no driavo Daaaj, 18. lebr. br. Delavke strokovne organizacije \* okviru patriotske fronte so včeraj in celo nekatere komuniste Iz klerikabv.h krogov razvijajo zadnje dni živahno propagando za strnitev vseh delavskih frakcij v skupno borbo proti nevarnosti hitlerizacije Avstrije. Na zborovanju je predsednik strokovnih organizacij patriotske fronte Staud pojasnil zadnje politične dogodke in poudarjal potrebo, da delavstvo složno nastop: za obrambo samostojnosti iti neodvisnosti Avstriie. Zaupniki socialističnega drlavstva sc opozarjali na to. da bi Avstrija nikdar ne prišla v taksen položaj v kakršnem je sedaj, če b: klerikalni režimi od vsega početka vod:li pametnejšo politiko ter ne odbijali sodelovanja večine avstrijskega delavstva, ki je slej kot prej socialistično. Zborovanje je bilo zaključeno s sprejetjem resolucije, ki poudarja med drugim: Zaupniki avstrijskega delavstva izražajo svojo čvrsto in neomajno voljo da bodo vedno solidarno nastopali za neodvisnost Lr. samostojnost Avstrije. Zvezni kancelar dr Schuachnigg lahko pri svojem prizadevanju za ohranitev neodvisnosti m boljšo bodočnost države ter pri svojem delu za gospodarsko in socialno obnovo vedno računa na podporo avstrijskega delavstva Avstrijsko delavstvo hoče mir. toda ne mir za vsako ceno. odlecno pa odklanja mir. ki bi pomenil zasuinjenje po ideologij: ki jo avstrijsko delavstvo odklanja Avstrijsko prebivalstvo KI ga v pre* t«=»žni veČini tvori delavstvo si bo uredilo ssujt) Ivšo po svoii «?vobodni volii po svojih načelih in po svoiih potrebah. Minister Zernatto o zblifanju z Nemčijo Dunaj. 18 fobr \\ Namestnik vodje Jo-movinrik^ fronte. miniM^r Zernatto piS*» * N trk Is WeltbJattur pod naslovom Ob BOwil««ma politika miru«: Oni ki »o prevzeli odgovorno*-1 za Avstrijo, lahko t zadovoljstvom motr-> uspehe, ki so iih zadnii loirodki prinesli Avstriji Za zeodovino n^m^k^ea naroda, zlasti za 7.20 ■lovino Avstriie ie treba možnost direktnih iskrenih in iavnih razgovorov z veliko nemško Jržavo releiiti kot Urip^h doeovora od 11 tuliia 1937 Poleu teija '}? treba upo števati nonovno potrditev teritorialne ne dotdkl iivnrsti Avstrije ter v notranjepoli o m: I du zhiranje vueb aktivnih čini ■<=■{ i-\ Id so se brez pridržkov postavili na temeii ipai-k - ustave in patriotske fron'e Patriotska fronta ie jasno "poznala notrebo sodelovanja med Avstrijo in VemFiio ter -o: / njv'Jii5onu»m *j» »ro:in> vodite!ieni Stroga depolitizacija uradništva in duhovščine v Rumuniti Novi zakon o zaščiti države — Vsi strankarsko eksponirani uradniki odpuščeni iz službe Bukarešta. 16 teb br. Vladi je izdala nov zakon o za^ć^ri države, k: otireva *sto-časno tudi najstrožjo depolitizacijo državne jprave rrt duhovščine vseh veroizpovedi Z novm zakonom, ki je stopil z današnjim dnem v veljavo, je zabranjeno vsako snovanje političnih skup'n celic, organTza cij. ?ajn:h družb \ *ako zbiranje člano\ j)-nagovarjanje za pr?«top 7a kršitve teh določb so določene hude /apomc kazni Pre povedan je rud* vsak nastop % ob' ki vovaških formacij kakor rud: petje političnih pesro: Zakon odreja takojšnji odpu»t iz državic shi/be vseh državnih uradnikov, ki so se kakorkoli udejstvovai: v katerikoli iz-:pe-d b'\S«h političnih strank ah bili njihovi ^lan; Državnim nameščencem, uradnikom, učiteljem in duhovnikom vseh veroizpovedi k- dobavijo kakršnokoli olačo. «a 2Tsdo ah odškodnino iz uivn:h *reds*ev je T-sako politično udetstvovanje natst/ožje raSranjeno. Nc vrnejo bit; ne člani, nc funkcionarji kake politične skupine nc sodelovati pri političnih prireditvah niti se kakorkoli udeleževati agitacije Posebno Etivgf so določbe zoper zlorabo duhovni-■ ,a poklica v politične svrhe /lasti zoper politično acitacuo v cerkv ali pn ver-•*k:h prireditvah sploh Vsi državni in sa-moupravn* uradnik- ter duhovnki morajo v roku sedmih dni poda* pismeno izjavo, kater izmed bivših političnih strank so pripadal Kdo^ opusti to prijavo, bo takoj odpuščen m službe On; uradnik; k' so imeli v strankah vodilna mesta bodo brez-pogomo odpuščeni drugi po hodo po služ-btm\ pstMM začasno §c lahko ostali v službi pod pocoiem. da se odrečeio slehernemu p< rič ^emu udejstvovan'u Isto velja tudi /a duhovščino Pi>sebn« strose določbe vsebuje zakon glede sodnikov, ki mora to biti strogo nepristranski m iznad vse«a 'avneca /ivljcnia Koliko stane Japonce vojna Kitajska vojna je stala Japonsko ie dosedaj IZ milijard — Bojazen gospodarskih krogov Tokio. 18 feb br Parlament je odobril :zredni tw>jn« proračun z« proračunsko dobo od I apnla l°lo do 11 marca 1«*° Po 'eg redmh izdatkov za vojsko, mornarico in letalstvo v državnem proračunu pred vi-deva naknadni voim proračun 4e 4*W mi lijonov jenov in sicer 12S0 nvbjono« za vojsko I OSO m'ifonov za mornarico n 550 milijonov za 'etaIstro Do*ed*n? izdat ki Japonske za vomo na Kitajskem znaša to do 31 marca 7 400 mibjono? jenov tašbt da se lah1 > reče. da te kitai«;ka voina že di--»trani pa je opažati občutno nazado^ va- ic ur »-iscrta -zvoza kar *e kaže v visoki pasivnosti trc«»vinske bilance Go "P*»G ■. - - >n Iarw»nda*-sk- napor in se boie da bo pnšlo do strahnvirega poloma, ki >c utegne kon-s krvavo revoiuc'i^ Leningrad postane glavna ruska vojna luka in nafvecia trdnjava Po odredbi moskovske vlade se mora 1O0.OOO nezanesljivih prebivalcev izseliti iz mesta Afoakvat. 18 feb br Moskovska vlada :e odredila izredne ukrepe glede Leningrada Najprvo j« zahteva a da se naj ukmeio v tem mestu vgi ruj' konzu'jt' Nekatere države so se *emu sprva protivi le. pozneje pa je le pnilo do snorazuma zlast- ko sta Anglija in Franci la prv a g«-d it te» felji moskovske »Ude Ze rakrat «e *t zatrjeva to. da nimerava /srnd-t mmknv^ka v»flda ▼ Leningradu modemo voino 'uko Te ve sti se veda i cx>*riuieio Leningrad nekda bo postal največ ta ropa luka na svetu To bodo Zgradili nair-.odarneiie arsenale prostrana pristanišča m tudi gorostasne utrdbe tako da bo Leningrad posta! pravca ta pomorska trdniava in glavno oporišče sovjetske vojne mornancf Sedaj ie vlada »dred'lj d-j sc nasilno iz?eh \t Len ngradi iad MtO'NMi preb^va'cev k- ^ito dovolj ^a-nealiivi \' Len'ngradu bndr smeli ostati e pof>olnrima /aneslpv' k«>inunrsti. v glav-"•em na bo me«tn pretvf>rjeno v polvota -kr> tjhm^."e v katerem bodo nas^nieni >ieviin de'avci ki jih b-«in zaposlili pn -j^ievtniu vojne 'tike Pi-rrovalstvo k" se mora vselit:, bodo razmtit:h po vsej Ku ti i L Samo na Dunaju je bilo izpuščenih iz zaporov 2500 političnih kaznjencev Dunaj. 18 feb A A Včtraj so izpustih iz zaporov nad političnih kaznjencev Pred zaporom se ie obralo mnoso sorodni kov m prijateljev ponvUfšče: cev prvič po ;etu l*JV4 se ie £Ci>drlo. da se ie ljudstvo lahko ibirato tako blizu sodnega pirslopia in ieć Niavdušenje se je nekoliko skalilo ko so nekateri zaceli vzklikati proti nas: lju nad nan>dnim social.zrnom in ic poh cija morala miriti V nekaterih dunajskm tovarnah je pn>lo tudi dif kratkih prote*t stavk Še le sedanja splt>šna amnestija je lasno pokazala, da so bih zapori prenapol njenj s političnimi letniki ki jih ie prei šnji klerikalni režim zapiral za vsako ma ienkost Računajo da bo amnestije delež nih okroc 7000 osek Anglija in Avstrija London. 18 feb A A Tudi v lordski zbor nic1 se je govorilo o dogodkih v Avstriji Lord Ha!ifax je v imenu vlade odqovonl da jc Velika Br-tamja v tem vprašanju ve ^ana po sklepih konference v Stresi Toda tiste sklepe bi morale 'zvajati vse podpis niče lojalno V kolikor govore tedanfj skle pT o avstrijski neodvisrosti. se /dt, da se danji dogodki v Avstriji niso kršili tistih sklepov VenOar pa spremiia «lada sedanie dogodke zelo pozorno, ker hoče ohraniti mir v svetu. Dunajsko pojasnilo Dunaj. IS feb AA Havas: Na Dunaju poudariaio. da se v Berchtesoadenu ni go vonlo o izstopu Avstrije iz Društva narodov Tudi m res. da bi bil na tem sestan ku sklenjen vojašk in carinski dogovor med Avstrijo in NJemčiio Obisk notranjega ministra Sevss-1nquarta pa je samo v *vezi / ureditvijo upravnih stikov med obema državama. Kaj pričakujejo v Berlinu Berlin. 18 teb AA V Berlinu pnčaku jejo mnogo od novega avs niskesa notra njega ministra 5eyss inquarta Mentio da bo v svoiem muvstrstvu povezal policijsko m upravno službo Vendar ie bil njeuov obisk zgolj zaseben Po razgovoru s Hitlerjem ia von Ribbentropom se ie avstrijski notranji minister Seyss lnquarr popoldne sestal tudi l (»onncjom Danes se ie z letalom vrnil na Dunai Nemčija odklanja tuje vmešavanje Berlin. 18 teb A A Nemški tisk z nejevoljo odklanja misel ua posredovanje tujih velesn med Avstrijo in \emcijo Sisti pišejo, da bodo danes vsi povsod naleteli na veliko Nemčijo ki si ne pusti od niko-inr več diktirati svoje politike. i ■ Važni sklepi eksekutive JZSS Leto dni zabrane Sokolom, ki so tekmovali v ČSR — nekatere člane ZFO '♦■kme v Planici so v poineiii teku in udeležba mozemcev bo irotovo velika. ★ Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Pragu. 18 feb i. V sredo sc se začele polfmalne tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Države, ki so sc plasirale, so bile po žrebu razde'lene na 3 skupine-M sicer v prvi Švica. Amerika in Češkoslovaška, v drugi Kanada. Madžarska Nem čija. v tretji pa Anglija. Poljska in Švedski Zmagovalci vsake skupme pridejo v finale kjer bodo igrah medsebojno po točkah V sredo je Kanada šele v podaljšku premagala Nemčijo 3 : 2 Presenečenje je pripravila tudi Češkoslovaška, ki je porazila Ameriko 2 : 0 V tretji skupini jc Poljska podlegla švedski 0 1 Včeraj so se tekme nadaljevale Anglija je 'e b težavo premagala izvrstno švedsko moštvo'3 2 Za Češkoslovaško je tud^ Švica premagala Amc riko in sicer I : 0 s čimer je slednja izpadla od nadaljnjega tekmovanja Nemčija jc zmagala Madžarsko 1 : 0 Danes so na sporedu še tekme Anglija Poljska. Kanada Madžarska in Češkoslovaška : Švica. Finale bo v nedeljo in ponedeljek. Strašna smrt Maribor 1° februarja. V Priredi pri Osluševcih pn Ptuju sc je pehal 20 letni Alojzij Vdčnik z vlakom domov ter izstopil na postaji Moškanjci. Med potjo je izmakni! sprevodniku signalno platno in razpočnik. ne da b; vedel, kakšno vrednost «majc te stvari. Snoči pa je doma v stanovanju preizkuša! mehanizem razpoči»'ka Nenadr«> je nastala strašna detonacija in Vilčnik je obležal ves razmesarjen v mlaki krvi ter kmalu nato umrl Pn strašni eksploziji so popokale vse sipe v hiši in je le srečnemu naključju pripisati, da nista bila ranjena tudi njegova mati tn njegov nečak, ki sta bila z njim v sobi._ S španskih bojišč Barcelona, 1«. feb. AA. Vojno ministrstvo objavlja: Na vzhodni tron t i jc sovražnik začel z otenzivo in prodrl južno od Vivela del Rio Republikanske čete so morale zapušiti nekaj postojank S h'tnm protinipadom pa so jih nato zopet zavzele Nacionalistična 'etala so bombardirala Teruel Naši protiletalski topovi so sestrelili eno letalo Na fronti v Estremaduri so se republikanske čete zaradi hudega napada v odseku Lera-ma umaknile na svoje prejšnje postojanke. Curih. H feoTiiaiia. Heo^ial 10.— Pa-tiz l-l l^o t/ondon 2160625. New York 4-29 ".O. Hruftelj 73.10. M;:m 22J58. Amaterom 94] Berlin HA Dunaj 79.—. Prasa 15.135, Variava S1.70. Bukarešta 3.25. Ljubljana. 1^ februarja. Včenaj je etoekuriva JZSS obravnavela važria vprašanja, z 1 auti vprašati je ude'ež> e Tekmovalcev JZSS na sokolukib pnrt-dirvah v Tetrah in na smučarskih prireditvah Zveze fantovskih odsekn\ Mednaro-lna vrhovna UVMfcapartaa avfaaca Fis je nosiala vsem svojim podrejenim članicam in nidi JZSS poseben iop s v katerem jih je opo zorila, da člani, verificirani pri zimeko-•»normih orga: izacijah. včlanjenih pn FISl. □e smejo tekmovati nr. pj-iredifvnh onriini-zaeij. ki nieio včlanjen.' pri FISl. O tem oklepu je JZSS pravoći^no obve-til Sove^ sokoia kraljevine Joiio>iavijp i u vodprvo Zveze fan-ovskili odeekov in jih tu i >do-zoril. da bodo tekmovalci v orimeru t-rnrt;i soai vse poplodicc Ker pa so Sokoli kljub piepovedi JZSS ^lairali na OešknFlovašktm in ket eo tudi pri Tekmovenju Zvez« fantovskih ol^ekov staral člani JZSS. je bila naša vrhovna '"mfikosoorrn.-i i!i^r:«nca prisili^n:! rzvajar: -klen. Na enoenji seli eksekutive V* f>ilo >KVni*jno mka zdaj tudi podatke o udeležbi n;ekOvib tekmov«ic€v na prirenih članov. S Tem fcO bila kr?en;i pa\t"Zria pravila m bo moral JZSS tore analotmo o-Pt -r»ati roti /.F'> kakoi pro*; Sokolom Tudi v tem primeru bo prepoved doloteln nekatere 7-r.a.nt '^kmovalcf1. teko Pi.ičk'. Zvana in ' f ru u r- JZSS je bi! pripilien k te«m raiikalnim ukrer>om t*j»o-*tevaT: ie namreč treba, da je baš zas!ucra JZSv^ da *e j** pri na* pmuear-stvo razvilo v taki meri in dnaeeln mednarodno višino, sni ie s tfetematekitn delom. 6 s*alnimi treninci no«! vodstvom mozem-skIi »*trokovninknv doma in na tujem v dolirih letih trcojil kader mednarodnm IfkaMmleev Ravum'jivo ;e. da ei J7SS lasti prw nt-tveno pra^ieo >1ioenti. da po nfe-2Tovi ^lani v prvi vnsti rolrejen- n^*mu in **» mom 'o pokoriti niV.ovim *k'erMwn in ^e-1^ nato sklonom im^ih or^anizaeij kar pe tire z:m*ikp'_r;i spr»rtn Hr*> 7jt !>'*tip interese j JZS< in tr«*ba bo trm r-37f;**]tj odnosa je me i • t * i i ip in SKJ na eni in ZFO na dmir etr^ni Včemi je JZSS raz«^'avl jal tu I' o Wiž- | njih \^!:k:ii me Inamdnih "kaka'nih 'e^mah. j ki hrn]0 j;-? ninrca na veliki »V> m«»trsk- *ka- ' kal' iei .FZSS je že r«7rKW!!al vabila v mo-/em»»'vo ijj nnvV'ii k ud^'e^ln* Avstrijce. »Vho^fovjike \ptvp. TtnMi«ne VnTP7" rte >-viearie vn Ja.ix^nre V I^rv-'n^k:h fik^ksi-CPv ie namreč v 5'^ti" pvmrvr in t"di W- rp^ani se miri p v \em^;i tn Svirj Zato :e verj^To 1a pe T>o«1o odzvoli v^Hll Zi"?ti kf»r TT|i„ ht-^rjo in *tr» novnni- -r :* k«-;r7» HHMI % hvmlrt*tmm im .>#|M zs» 10 tpUmo- \#»iiev *ui 4o h;l' na5' «k3koči v re'n\/»n tudi njihovi soatje. Priprave ul skakalne politični o&$Q\nl& Volitve v bolgarski parlament lotitve v Bolgariji v narodno sobranje ne bodo vršile meseca marca in sicer v treh etapah Končane bodo tore) šele koncem meseca marcu Das? ie do prvega datuma teh volitev še dober poldrugi mesec, vendar je voli'no gthanfe po vsej državi izredno živahno, kat je razumljivo, saj v Bolgari jt nimajo že dobra štiri leta nobenega parlamenta tn parlamentarnih volitev pa še mnogo delj ne Kajpak je kandidato\ za poslanska mesta v izobilju, toliko, da ži časopisje zahteva da se mora volilni red spremeniti še pred volitvami in znatna omejit t možnost kandidature Tako na primer piše »Mira. glasilo b'vše narod n jaške stranke »Število poslanskih kandidatov narašča v čudovitem razmer ju Jasno je, da večji del kandidatov upa. da bo izkočii iz volilnih žar z razmeroma malim številom glasov, ker računajo s tem. da se bodo glu- sovi volilcev silno cepi!i vzpričo ogromne množice kandidatov Seve, Bolgar je moj ster razkole in zna bit' tudi malenko • Sedanji volUni zakon pospešuje to bolgar sko napako u* j> daje potuho Mnenja smo* da je še čas. da se popravi volilni red in se vanj sprejme določba, u o je izvoljen samo tisti »zmed poslanskih kandidatov, ki ^ma nadpolovično večino vseh oddanih g/// sov.« — Naval kandidatov v Bolgariji mora biti res velik, ako uvažujemo. da je bil" pred dobrimi štirimi leti nu Bolgarskem nad 40 političnih strank. Sicer pa je seda: položaj v Bolgariji tak, da ni izključeno, da bodo že razpisane volitve v sobranje Je odložene. Darujte za Zvončkov sMad Uradno vremensko poročilo z dne 18. t. L Kateće-Plunica S«U m; —_\ visoka ij» -«mim>. ~6Z> pršića na fJb i>odla^re, skakalnice uporabne. kranjska gora 810 m. —4. u&ronie-tei ce dviga. v.soku uiegla, snt*_a 110 cm. sati kalždče in di^olidče uporabno« Dovje-Moj-trana 650 m. —3, jaenO, mirno. t>0 prš.čii ua 12 podlag©- Hled 501 m: —o. barometer se dviga, jasno, mirno, 3o rm osre-n^-neLTa snega, drsališče na jezeru uporabno. Pokljuka - Sporthnte! 1300 m: :.. jasno o0 pršiea ua 130 podlage. Vogel 1540 m: —4, deloma jasno. 30 pršiča na i'OO podlage. Dom na Kontni 1520 m: T. 30 em bo-Ii \i snega ua 2iY) poldage-Zlanirog v Bohinju 530 ni: —5, :J<» mi novega suhega tsnega ua 90 podlage. Bistnra Bohinjsko jrzero 510 m: -1. :ue Lila. '20 pr-ića ua ">u po tage. Kamniška Bbtnca 601 m: —-3, jasno, 15 4*111 sne^. zmrznjen. Dom na Krvavcu 1700 m: -b. jafino. 15 ru suhega enega na 100 podlage. \'elika plan.na 1558 m: 15 f*m nove«ra suhega sneuo na 100 podlije. Škof ja Loka 350 m: —S, me^jln. miniu. 10 pršića na 20 podlasre. Polževo 620 m: —1. barometer be d\i^;i. jasno, mirno. 25 pršiea na 10 podlage. Kurešček 833 m: —3. jr.*no. :10 om nov pršičo ua 10 podlage. Dom Biba na Meni m i planini 1308 m: —11, jasno, sever, 25 pršića na 110 podlage. Pohorje: Pohorski dom, 1030 ni in Mariborska koča, 108C m: —1, jaar.o, mimo, jugozapadnik, 80 cm osrenjenega snega, avto-cesta ni uporabna. Ruška koča 1219 m: —5, jasno, mrno, 45 cm pršića na 50 podlage, sankališče uporabno, Senjorjev dom 1522 m: in Koča jkkI Kopo 1377 m: —7 jasno, mimo prisojno 150 cm osrenjenega snega, osojno 70 pršića na 90 podlage, Klopni vrh 1269 m: —4, jasno, rnhno, 50 cm prsiča na 80 podlage, Pesek 1382 m: —6. jasno. 30 cm pršića na 100 podlage, Lobnica 850 m: 0. jasno, mirno, 35 cm novega snega na 40 podlage. Sv. Lovrenc na Pohorju 485 m: 0, jasno mirno. 65 cm novega pršića na 25 podlage Peca 1654 na: —3, jasno, mirno, 90 cm novega pršića na 105 podlage, Rimski vrelec 530 m: —2 jasno, mirno. 25 cm novega pržića na 50 podlage, Ribnica na Pohorju 715 m: —2. jasno, mirno. 40 cm novega snega na 40 podlage, avtobus vozi, Sv. Križ nad Jesenicami, 1000 m: —2, barometar se dvga, visoka megla, mirno, jug. 10 cm novo zapadlega speg-i na 40 podlage, pršić, Jezersko, 890 m: —3 pooblaCeno. mirno. 20 cm novega suhega snega na 25 podlage, Kofce, 1500 m: —3, barometer se dviga, pooblačeno, mirno, 20 cm prftiča na W) podlaga. Sv. Planina, 985 m: —A, oblačno, mimo. 40 cm novega snega na 10 podlage. Rakitna, 789 m: —1, oblačno, mirno, lt; cm novega snega na 10 podlage« Dom na MfiHd, 1119 m« —2. barometer ae dviga, pooblačeno mirno, 40 om no-v*ga prftf* na so podlage. >SLOVBNSKI NAROD«, petek, 18. februarja 1938. Stev. 30 0-4 £L W Bn ■ f*r»|»ravit«- >e na jutrišnjo pr«-nilero • najraaJcoSnr j4e revij*tse operete BISER EVROPSKE PRODUKCIJE Razkošje ! Razkošje! ITifiA I Iflia\tt Nad 300 slovitih francoskih in duntjakih eirteov in plesalcev! PREMIERA V* gl. vlogi slovita, švedska, umetnica., igrralka in pevka ŽARAHLEANDER Zasedanje banskega sveta Ni bilo mogoče izpolniti niti najpotrebnejših nalog Ljubljana. 18. februarja V«Seraj*ije popoldansko zasedanje banskega sveta, je »kiju*-':'<<■ porodilo Antona Kosija. načelnika oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. K poročilu se je javilo nad 20 članov, ki bodo danes dopoldne debatirali o novem proračunu te^a oddelka. Novi proračun znaša 12.745.66o uji. Od te vsote odpade za osebne izda t k 3,115.460 -1 tu-i- 9 repa tri i ranih otrok. V oskrbi na stroške banovine sta skupaj 402 otroka V zasebnih karitatvrnh zavodih ft banovina r.^Vrl . vaia 61 otrok. Pri rejnikih na deželi je bilo 36 otrok. It. sredslcv hanovinskega proračuna m vzdržuje na deželi 247 otrok. V poč:tn.ške lome je bilo oddanih 4 7': pCVOiL. Raznim društvom je bilo raaieljenih 10 rvodpor v znesku 17 P.80 din za počitniške kolonije. Na račun banovine je bilo na počitnicah oskrbovanih skupno 510 otrok V banovini deluje 49 krajevnih zaščit dece in mladine. Za obdaritev najrevnejših otrok za Miklavža in za božič je bilo nakazanih dobrodelnim društvom 31.500 din. Z mladinskim skrbstvom s* ba\ -.;o še Vincencijeve in Eliza-betne konference, ki jih podpira bai Iflfe■ uprava z izdatnimi denarnimi sredstvi. Vajenci se vzdržujejo v vajeniških domovih v Ljubljani in v Mariboru V obeh zavodih se oskrbuje na stroške banovine SI vajer -ev. Nakazanih je bilo tudi nekaj individualnih p»«dpor. Sredstva za zaščito vajeniškega naraščaja so nezadostna. Stalno mesečno podporo so dobivale šolske kuhinje v Trbovljah. Zagorju in Hrastniku. Banervinske podpore so dobiii tudi 52 akademikov in 2 v.sokošolki. /amiU (leftavmtva: Brezposelnost je precej popustila. Podpore v večjih znesk.h so bile na.-az«.:i»- raznim p >j . -V: «•'.>•"i-nam. Za prehrano prebivalstvu je bilo nakazanih 1.750.000 din iz banovinskih sredstev in 250 OOO din iz sredstev osrednje vlade. Elementarne ne/gode: N- uničila cele predele banovine, škoda je bila uradno ocenjena na 70 milijonov dinarjev. Iz banovinskih sredstev je bilo nakazanih za najbolj nujne podpore 830.725 din. Sreski p*TTKfftP; odbori so nabrali okrog 212 000 <.fm. Osrednja vlada je naklonila večjo pod- poro. Odobren je bil kredit 1 milijona dinarjev, ki je otvor jen pri finančni direkciji. Iz te vsote se je nabavilo 200 uputnu in *>0 vagrmov koruze. Ob raznih ne«reeaii pri gospodarstvu je bilo r» zdel jenih 564 podpor v znesku 15«.450 din. Izse!jeiiL»tvo: V" tekočem proračunskem letu je precej ponehalo vračanje naših i zelencev iz inozemstva. 182 izseljeniškim povratnikom je banovina podelila 21.727 din podpore. Priseljevanje sonarodnjakov iz Julijske krajine je ponehalo. Ze prej priseljenim iz teh krajev je bilo izplačanih preko izseljeniškega referata 610 individualnih podpor v zne '-. 22.020 din ter 5 društvom, ki se bavijo z zaščito priseljencev, znesek 92.500 din. Banska uprava je v stikih z vsemi organizacijami za zaščito izseljencev, posebno z Rafaelove družbo. NARODNO ZDRAVJE Ba novinske bolnišnice, ki jih je sedem, so imele 1860 bolniških postelj, tedaj 265 postelj več kakor v preteklem proračunskem razdobju. V teh bolnišnicah imajo na leto okrog 560.000 oskrbnih dni za bolnike in 154 000 oskrbnih dni za režijsko osobje. V vseh bolnišnicah primanjkuje prostorov za nastanitev bolnikov. Prena- • co zlisti frirurgičm oddelki. Dnevno se oskrbuje v banovinskih bolnišnicah g 1530 bolnikov. V L 1936. je bilo sprejetih okrog 32.000 bolnikov in odpade ra vsakega bolnika okrog 16 oskrbnih dni. Poset bolnišnic raste od leta do leta in je v I. 1937. porastel za okreg 30.000 oskrbnih dni. Naval na bolnišnice je poledica obubožanja prebivalstva. Za popolno dograditev in razširitev ter banovinskih zdravstvenih ustaje banovina započela veliko akcijo, Id bo vpra sanje vzorne bolniške oskrbe naših ljudi reSila vsaj za 25 do 30 let. če se izvede. Banska uprava je prosila pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu v ta namen investicijsko posojilo v znesku 50 milijonov din. Hiralnic«*: Obe banovinski hiralnici v Vojniku m Ptuju sta stalno zasedeni. Prostora imata za 364 hiraleov. Banovinska hiram/ca v Gornji Radgoni, v kateri bo prostora za 2S0 onemoglih, še ni otvor-Posr- sevati bo treba akcijo za u&ta-na vi janje občinskili okrajnih hiralnic lifiančno Manje bolnišnic: Bolnikov ki plačujejo oskrbne stroške, je vedno manj. Bolnišnicam mora banov na pomagati z izrednimi lotacijami. Gospodarsko ravnotežje banovinskih bolnišnic moti najbolj dejstvo, -.a jim država ne povrača oskrbnih stroškov. Obveznosti države iz tega naslova znašajo na leto do 1.500.000 un. V 1. 19.37 odpade v breme banovine okrog 66' vseh izdatkov banovinskih bolnišnic in le 34''- krijejo bolnišnice same iz planih stroškov. Združene /drav^tvrn« "ličine: Banovini > razdeljena v 114 zdraže.riih in ^ samostojnih zdravstvenih občin. Tudi po zdrav-n ih išče večina ljudstva zdravniško pomoč tam, kjer mu je zasotovijena ■ ;avnih sredstev. Za čuvanje : .'' _a zdravja sod^uje lan ovir. a z državnim Higijensk'm zavodom. Lani je bilo v banovini dograjenih 10 novih vodovodov. 2 vodovoda sta. biLa popravljena, našo bale 4 javne kapniee in pojem 3 iaovi vodnjak L Društvom ta organ zabijan: za telesno vzgojo je banovina dala moralno in finančno podporo. Banov in<*ka zdravilišča: V banovinski upravi so tri zdravilišča, in sicer za tuberkulozne na Golniku, zdravilišče v EVobrni m v Rogaški Slatini. Vsa tri zdravilišča se vzdržujejo in izpopolnujejo iz lastnih .' .hodkov. Poročevalec je ob koncu na^lasil, da poleg karitativnega delovanja, ki l;i sedaj izvršuje banska uprava, obstoja tudi nujna potreba sistematične ureditve in reševanja socialnih problemov. V novem proračunu je botauinieam zagotovljena višja dotacija. Z novim proračunskim letom bo otvor jen banovinski zavod za raziskovanje • .< i-. -.\-\y r.... bolnikov V 16 .v. ezih P- ] '..-m načrti za asanacije. Učiteljsko zborovanje Z.:ani 15. feo V soboto se je vršilo učiteljsko zborovanje v tukajšnji osnovni šoli. Lepo soln-čno vreme in aktualne točke dnevnega reda so priva; • ^ število učiteljev m tičiteljic iz *irnesa lašBHp sreza. Ker je bil pre«lsednik društva JITTJ. šolski upravitelj g. Bučar s 1. deške šole v Trbovljah je prevsel posle predsedniki šol-upravitelj g. Kisiinger iz Laškega, ki je po uvodnih formalnostih takoj prešel na dnevni red. Trije vpokojeni šolski upravitelji gg. Le-har. Bučar in PLavsak so bili nag rajem z lepim priznanjem za njihovo dolgoletno delo v društvu. Dobili so od društva lepo diplomo, delo tajnika društva JUU g. Mah-JooCe z Dola. Od njih se je poslovi! tudi predsednik sekcije JUU g. Kume!j Metod iz Ljubljane, ki je s svojim pose tom še posebej počastil zborovalce. ter podal svoje izčrpno, zanimivo poročilo. Kot druga točka dnevnega reoa je bilo predavanje slavista dr. Rudolf a Kolariča. ki Je na lep način podal smernice sloven-vopisa ter naštel več praktičnih zlasti takih, ki lahko zavedejo na nepravo pot. V naše šole naj bi prišel živ narodni jezik, ki naj bi pregnal iz nje vs^ našo šolsko slovenščino Seznanil je navzoče z vsemi odtenki razvoja slovenskega pravopisa na podlagi fonetike in etimologije od Trubarja do danes. Kakor se je prvotno naslanjal naš jDsJBevsri jezik na Trubarjevo dolenjščiso. je nastala sčasoma bistvena izprememfca s tem. 4a je lesfk prevzemal jezikom. Da se Slovenci ne fonetiko leži vzrok v naši razcepljenosti narečij. Navadno kopiramo ljudski glas ker za etimologijo ni časa in so tudi od-ločrt^e ssšrještžhme. Po Breznikti se knTiž- • !a niso prenesla v prakso. Bili smo preveč ekstremni Osnovno načelo pravo-. većinska raba izrazov. Pravopisne - - • minejo solati prestrogo. Učenci sv lahko poslužujejo pravopisa tudi pri Lh nalogah. G. predavatelj je opozoril na slovnične napake, frazeologijo in stilistiko. Povdarjal je tudi metodično stran začetnega bralnega pouka. Za svoje poučno predavanje, ki je prineslo živahne debate, je prejel predavatelj prav lepo priznanje in pohvalo Temu je sledilo situacijsko poročilo. Tako se je učiteljstvo seznanilo z delom in predlogi in sklepi sr- d-počili .-nernico bodočemu delu. ;>'"i.- .nika sta še podala poročilo < Učiteljski tiskarni in zadružništvu. Naglašene so bile vse prednosti, ki jih nudijo učiteljske gospodarske ustanove svojim članom. Zborovanje je trajalo skoraj štiri ure in je končalo malo pred odhodom vlakov proti Celju in Ljubljani. Iz Legije koroških borcev Ljubljana. IS. februarja ena karjevna organizacija je zborovala v soboto 12. t. m. Udeležba je bila zelo razveseljiva, član: niso p >kazah samo vsJDcega zanimanja za vsa obravnavana vprašanja, temveč tudi vzorno disciplino. Razprave so bile stvarne in na višini, vsi epi soglasni. Ljubljanska krajevna organizacija zaznamuje v preteklem letu znaten pora-* članstva in živahno udejstvovanje v organizaciji in izven nje. Legija je po pra strogo nepolitična organizacija. Dosledna -~. ;.' r.a' eam. I * r> -ies zasledovan. • drugih svojih ciljev ščiti eksistenco in pia-vične koristi koroških borcev in niihovih svojcev, da skrbi za ureditev grobov padlih legionarjev, da zbira podatke in spomine iz koroških o3\*obodilnih bojev, da krepi domovinsko zavest in da deluje za blaginjo In obrambo naroda in države, je legija skušala doseči »voj namen s protesti, poaredovanjem, članskimi sestanki, predavanji in nastopi v javnosti. Organi- racija se je 2e doslej krepko uveljavljala, čakajo jo pa. vedno večje iralogre. Člani SO pokazali ra.-r.imevanje. voljo in pripravljenost za nadaljne borbe, da si izvojujejo priznanje, kateri jim pripada kot borcem ki jim pripada kot prostovoljnim borcem za severno mejo, ki bti brez njih gotovo potekla še neugodneje. kakor so jo potegnile nam nasprotujoče sile. Borci so do-iiegli vojaški uspeh, ki ga ne morejo utajiti niti nasprotniki, zahtevajo pa tudi od domDvine, da jih ne zapostavlja, temveč odkrito prizna. Priznanje pa gre vsem živim in mrtvim koroškim borcem. Zastavljene cilje hočejo koroški borci doseči ena-ko enodusni. kakor so hiteli v boj. Z zborovanja so koroški borci pozdravili svoje borce v koroških bojih vojnega ministra sren. Ljub. Marica in šefa glavnesra general, štaba gen. Mil. Nedića in arm. gen. K. Smiljanića. * Pretekle dni se je vršil v Slovenjgradcu redni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Zbora se je udeležilo preko 110 bivžih koroških borcev, ki so z največjo pazljivostjo sledili poročilom društvene uprave, kakor tudi poročilu delegata glavnega odbora. Zbor so poset ili in pozdravili tudi borci iz šaleške doline in iz Šoštanja. T>ništvena uprava je ostala tudi za novo poslovno dobo dosedanja uprava, kar jasno priča, da je ist;i delnvna ter zasluži zaupanje vsega članstva. Pozivamo vse bivše borce, ki se še niso prijavili, da to store nemudoma, ker je skrajni rok za prijavo dne 25. 2. 1^:'.S. Glavni odbor Legije koroških borcev poziva vse bivše borce iz Tižiča in okolice, da se sigurno udeleže članskega sestanka, katerega sklicuje pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije v nedeljo 20. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavracijskih prostorih hoteln Posta", kjer dobe vsa potrebna pojasnila od delegata glavnega oibr.ra iz Ljubljane. Dva zlikovca sta se mirno pre iala, da so jih odpeljali v občinski zapor, doc mi se je tretji, najdrznejši, še upiral. Ko so ga prignali kot zadnjega v zapor, sta prva dva v trenutku, ko so se odprla vrata občinskega zapora, skuhala pobegniti. Med tem pa je nek-; občinski uslužbenec zaklenil važna vrata. Zato _ t značaja. Zbor Glasbene Matice« je dovoli zavzet za izvajanje večjih svetovnih glasbenih del. orkester naše Filharmonije prav tako. soliste imamo tudi. odličnih dirigentov nam ne manjka, toda velikih stroškov za take monstre koncerte £e vsak prireditelj boji, ker ni nikdar mosroče računati na povoljno udeležbo in zadostno kritje stroškov. Pri deficitih se tudi idealizem nastopajočih neha. škoda je le ta, da so nam t.l-harmonično. nekdaj vsaj za komorne koncerte sijajno akustično dvorano i Nemr i so znali!) in se veliko unionsko dvorano, zoio akustično in posebno prikladno za koncerte večjega obsega na ljubo kinu TBI ZIATE DEKLICE je zabavna filmska komedija polna zakonskih in ljubezenskih zmešnjav. V tem filmu briljira najlepša filmska zvezda DEANNA DURBIN, ki osvaja s svojim glasom, ■ svojim pojavom in s svojo igro na mah srca vseh po celem svetu. Film se predvaja V KINU SLOGA, TE L K F. 27-30. Predstave ob 16., 10.15 in 21.15 uri. — Ta film >d mora ogledati vsa Ljubljana: Radijski aparat je ukradel /Jdaru most. 17. febru G. Juvancič Franc, not^lir na Zidarom m. fe imel v svoii'' 11 jliMVfSc ijfili ifll prostorih skoraj nov radijski aparat znamk«' Inir^len . katereira mu je nedavno dobavil :-'lovski -zarito pa i k n. tiuček z Zidaneun mosta. V poued-ijek. ko je ra lij&ki aparat, kakor obira jno ra/v. -.-"Ijeval i os te. je inotal iM-kdo skrivaj odpreti oikno ter zopet pri-praH V sjaej jia lorek je prLsol tat skozi !o okno. Odiklopil H1 električno žico od aparata ter ira tiho odnesel skozi okno, kjer '_Ta je moral čakati pajdaiš, da je aparat liirro odnesel ter i^ra spravil na varno. Drugo jutro, ko ie prišlo v izostilniško to-bo domače Opobje, je 'akoj ojuizilo tatviao in seve prijavilo varnostnim oblastem na Zi laneni :no>l;;. \\ =-«.) takoj u\edle prei-ka vo. Sum je pad<-l na neiko^a, ki je istega dne mudil v ^o^tilmi. Sled je vodila v Rimske toplice, kamor so takoj prišli naši orožniki, toda izkazalo s- i*', da je ta domneva br-*z \si«ke po^Ilajie. Po druffi donmev! vlomilec iz Radeč, ali pa jih je celo več. saj je znano, da so pred približno dvema mesecea:.' znani zlikovci večkrat vLamljali v stanovanja in lokale ra ie>kih posestnikov. Veekako so bile zločincu »letni poznane do-: razmere pri j. JuvanČMČu, zato ja oblast--m i" Ik> težko izslvditi. Radijski aparat je kot rečeno znamke " In-.-•'.<•! m ima tovarniško številko 400. Stal je v?č tieorakov. T red kratkim mu je «4. Gu-ček instaliral novo žarnico, ki pa ni od«io-varjala aparatu imenovane znamke. Pre-.l nakupom s«- svari! Klor bi kaj ve>.Jel o ukradenem aparatu, naj javi to tukajšnjim varnostnim oblastem. Orožnikov so se lotili Sevnica, 17. februarja Kakor smo že poročali, se je vršil v ponedeljek običajni občinski sejem, ki je bil dobro obiskan. Sejma-rj. so prišli iz bližnjih m daljnih krajev. Med njimi so bili tudi trije fantje iz boštanjske okolice, stari 20 do 25 let. ki so se ga med potjo, pa tudi na sejmu, malo nalezl:. v prešerni ginjenosti so si iemišljali. da lahko delajo, kar se jLn: zljubi. Klicali so na kc-rajžo. češ. da se ne puste aretirati jugo-slovenskim žandarjem. Dospevši na ž vinski segem, so goveji živini jemali verige, s katero je bila provei privezana k stebru Zato je nastala tu zmešnjava. Ko se je g'ospodaj- vrni} k svoji živin:, je prvi hrp mislil, da mu jo je kdo odpeljal, selc potem je opazil, da se nemoteno izpreha-ja po sejmu, toda brez verige. Ker je bilo več sličnih primerov, je razumljivo, da j* nastalo na sejmu splošno razburjenje n ogorCesije. V bližin: je pa nekdo videl tri fante ko so baš pometali verige proč. Xasnanil jih je orožnik >m Ko je orožnik napovedal * -. :rzn -emu aretacijo, se je isti z obema rokama prijel noga blžnjega vola ter orožnika z nogam; s tako silo udaril v trebuh, da je slednji na mestu obležal. Drugi orožnik jo je dobil z desko po roki, tako da mu je silno zatekla. Xa pomoč je prihitel tržni .policaj, ki je imel zaradi črva na prstu obvezano reko. Ko so podivjanei tudi nanj navalili in ko se ni mogel uspešno braniti, so priskočili na porr.o"' -le .r.a<"-Lni. pokvarili z vsemi mogočimi sredslvi, da je danes nemogoč — uspešno akustično — vsak koncili. O dvorani Tabora . ki je prostorna in lopa, za akustiko pa zani •. sploh ni vredno izgubljati besed. Te opazke so v tesni zvezi s prireditvami večjega koncertnega obsega, ki si jih publika gotovo želi in pričakuje. Z. P. Tri žrtve steklega psa Sevnica, 17. februarja Oni dan se je pojavil v našem trgu pes skednje velikosti, ki je zbegano tekal sem tertja. Iz gobca sc se mu cedile belkasto rumene pene. imel je povescii rep in steklene °°i. Tako je dohitel nekega šolarja ter g a kar na lepem vgriznil, takoj nato pa je ugriznil še nekega drugega. Zato so postali na^ij pozorni ljudje ter ga pričeli j ganjati. Po nesreči je pes ušel preganjalcem. Zato je zavladalo v mestu razumljivo r azh orjenje in strah pred ste k 1: m psom Drugi dan se je pes vnovič pojavil v trgu ter ugriznil zopet nekega šol a nakar se je posrečilo nokemu domačiau ubiti ga. Vsi šolarji so bili zdravniško pregledani in takoj odposlani v Pasteurjev zavod v Celje. Zaradi pasje stekline je uveden pasji kontumac. LE dE DANES ob Ki., 19.15 in 21.15 ROBERT STOLZOV »PERETA DUNAJSKE MELODIJE z Leonom Slezakom kot zadnjim dunajskim izvoščkbm v glavni vlogi. Lizzi Holzschuh in Rudolf Car! Kdor se hoče zabavati, nasmejati ob dobrem dunajskem humorju in Sle-zakovih dovtipih. ne sme zamuditi tega sporeda! KINO UNION Telefon 22-21 Iz Celja _c -Bela bolezen^ v 1'elju. Ljubljanska drama l*> vprizorila v torek 22 t m. v celj-Kk 'iti gledaiždču Capkovo dramo -Bela bolezen : Zaradi dolžine igre e>e bo začela predstava h oh 1«.*.»). Pp- !.-dava je za abonma. _c Skakalne tekme v Zagradu. SK Celje bo priredil v nedeljo "20. t. m. s pricetkorn p*niorje in inniorje. -/Inižene i otvoritvijo skakalniee. Skakalnica dopušča ^kok? do 20 ni. Prvopla-irana tekmovalca vsake skupine tosta prejela diplome. Razglasitev rezul-latov in razlelitev di| lom 1k> po tekmi v r^tavraciji Steuu. Prijave naj re pošljejo na naslov: SK Celje, sprejemale pa se bodo še pol ure pred začetkom tekmovanja. —r četvorna mladinska konibinaeija za 31islejev pokal, ki ;o priredi SK Olimp, se ^premeni v toliko, da >e prvi del. t. j. alpska kombinacija preloži na nedelja '27. t. m., docim ba v neleljo 20. t. m. tek na 5 km m SJTffilri Stari za tek bo ob pol 9. pred rjr*ravracijo Stegu v Za?ra lu. cilj istotam. ^koki bodo poix>klne na ^kakaluki v Zagra- slalottll, Ninukii in patruljnem teku Ičt zl>or vseh eokolskili i>mu'";ir jev bo priredila celjska sokolska župa v nedeljo 27. t. m. pri Celjski koči. —c Šoferski izpiti bodo v sredo 16. marca ob pol M dopoldne pri Breskam načeitvVu v Celju. Kandidati, ki name ravnajo |K>laLT 11: i/.pit ki vozače motornih vozil, naj predložijo predpisane prošnje čimprej i/pitni komisiji pri treskem načMr-:vu v Celju. —c Tri nesreče. V ■red i padal 8-lelni IX5eestndiov sin Adolf KoTuž.njak v Tekače-vatn pri Rogaški Shitini doma po stopnicah in si zloaiil leve nogo pod kolenom. Istega d:ie si je 56Metna Blufioinjfl Ana Bk rjova v Celju pri padcu na poledenelih t!'"h zlomila l»vt> roko v 7-Jipostju. \* bokali pri Mo-y.:riu ie padel 47-letni dninar Miha Irmau v sn !-» zvečer po stopnicah Ln se htt-lo po-Skodoval po irtavi. Ponesrečence po od 'ali v celjsko t*olnico. Sel K O L £ D A K Danes: Petek, 18. februarja katoličani: Simeon O E ž TJ K N H LEKARNE Kino Matica: Slavni mornar Poni drogi (samo ob 16.) Kino Union: Dunajske melodije Kino Slog^i: Tri z kite deklice Kino Moste: »Robln Hood Eldorado-Truxa. kralj artistov Koncert pianinta Aleksandra Bororske-ga, ob 20. v veliki filhanuonični dvorani DAN A INJE I* K I K K D I T V K Danes: Mr. Ivcustek. Resljeva cest i 1. Bahovec. Kongresni trsr 12. .n Nada Ko-motar. Vič — Tržaška cesta. m m Naše gledališče u K A M A Začetek ob 20. uri Petek, IS. februarja: zaprto Sobota. 19. februarja: Ob 15. uri: Snetrulj-čica. Mladinska predstava- Izvem. Globoko znižane cene od 14 do 2 din Nedelja, 20. februarja: Ob 15. uri: šim-kovi. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Rdeče rožo. Izven. Ponedeljek, 21. februarja: zaprto Torek. 22. februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Bela bolezen) OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 18. februarja: zaprto Sobota. 19. febinarja: Manon. Gostuje g-a. Zlata Gjung-jenae. Izven. Znižane cene Nedelja. 20. februarja: Ob 15. uri: Nnvi-hanka. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Helteja. Izven. Znižane cene Ponedeljek. 21. februarja: zaprto Torek, 22. februarja: Don Juan. Premiera. Proslava 25-letmce umetniškega delovanja ravnatelja Poliča. Izven, (ia. Zlata H junirjenac kot Manon. Kdor je imel priliko videti go. Ojunprjennc v MasscnetovJ operi iManonf, mora potrditi, da je to njena najboljša vloga. Tudi ot-lični inozemski gostje, ki so videli pri nas g;o. Zlato Gjung-jenac v tej partiji, so izjavili, da je zelo malo pevk, ki bi to vlogo v pevskem in igralskem pogledu tako odlične izvedle kakor ga. Gjungjenac. To vlogo poje zopet na n^.šem odru jutri v soboto. Ostala zasedba: Ghevalier des Giiemc — Banovec. grof des Griex - Betetto. Lescaut - - Janko. Opero dirigira kapelnik Stritof. Veljajo znižane operne cene. Revija barvastih in risanih Silnic v Opozarjamo na veliko revijo banvaslih hi risanih filmov Slavni mornar Popaj in drugi . • . ki ;o predvaja ob velikem zanimanja odraslih in mladih kino M-i-na-a. lb-txl-stava daodS isamo ob M*, uri in jutri % solato 2 izjenuii mlaninMki pre^lshtvi ob 15. m 17. uri. na kar star.se že d«ne^ opozarjamo. No zainud-lte! Iz škoSje Loke — Veliko obrtniško zborovanje bo v sedi lio 211. t. rn. ob 15. Ker je obrtniški lokal v Gasilskem domu zaseden, bo zborovanje v (h oran i pri Kauita. 0 aktualnih obrtniških zadevah lH>Ma poročala predsednik Obrtne zveze g. Jo>ip Robek in. svetnik jr. Josip Ambrotic za T0T. Vse obrtništvo sko-IjeleSkega okraja ie na »tano^ki zbor vljud-no vabljeno! — Sreski odbor za propagando gosdarstva dobi Skofja Loka. Uotanovna «*«*ja bo v torek ob 17. v občinski posvotovalniri. NaČ"e €o mož;e nezvesti c, objavlja dnf^ 16, l. m. iz Škofje Loke. nam od in tereni rano Btrasn poročajo, da j>oizve>dbp nieo dognale nikakršnih n.^dostatkov v omonjenom loka lu, radi ie«ga je Ludi anoniincvo pirimo brez MBafee podlage. Če bi bila ovadba uteuneiljena, bi se ovaditeljica, oziroma ova-dMtelnc? jzotovo s polnim imenom podpirale. Čitajte in širite »Slovenski Narod«! ■tov - Q »SLOVENSKI NA ROD«, petek. 18. februarja 1938. DNEVNE VESTI — I.ek^rn* up petreh«j*j© tre*aria*lua poinjil Lekarn Hca zbor .ira r Beocra Ju -e 2e pritožil*, ±a zahtevato organi finančne kontrol? od lekarn ~iev triAarineka potrdila za prodajo ei«te*a benrina v lekarni -k- svrhe V zvezi s tem ie oddelek ca davke t fiaanrn*ni ministrstvu obvestil v*e nO** direkcije, da lekarne niso dolžne - -incka notr lila sa proda o Špirita - drugih trošarini podvržen . . in ox naštetih v farmakopeji, torej tuii ne ta prodajo fistMra bencina. F nančne obla-ti tore? ne hodo *aht*»vale od HanarVu tro- - TMnh potrdil '■••n«»ra| Teod«»r Bekir umrl. V -^redo ~- ■» umrl v Zsirr^bu general T^ter •hn 80 let V avfdn'Hci vo**i ft/ bil le> r>r**d -v»*ovno vojno a-mik. med '> ie bil pa povHiuj.Vi jenera! v Sre-kier ie ro5j| mnogo f*rbov m Hn.i'ov • o,:i h grozot. — **tanje denarnih ist«*!©* * Jne©>l.-n i Bilanca v-*b dHnikih bank v naAi drfavi, ''Inojcrio finct znanih zavodm 7k.17.-da 31 decembra I*** |D.l44.4l*«tn lin. fi«ti MM znašal j in n nd t^a ;Ia jm dividend" 41.*ni din. - Diplomirani *o hili na filozof »k i fakulteti ljubi jaoake univerze t febniar-akatn terminu 1938: Baru*: Zlata ipeda-gotka skupina); Bemk Bofromila 'matematično »kupina): Fatur Borocr.il fatra-pina za narodni jezik in knržjevnoaftt: Go-•ak Cirila (germanska skupina*: L*»v*Mk Vida - Shira Jo*>f (biološka i*^faniia 'ce-manska >: »en t Jure .In***a 'pedagoška skupina 1 : Tominec Franjo (»kupina za narodno književnost): VeluScek Ciril (skupina za nar jezik in književnost): Vogla r Bogomil 'gernoanska skupina i: žitko Ivana (tropina za r>ai jezik in knjižim oM» so odnesli večjo vsoto gotovine in nekaj ljoa, / \\~'-" poseomka Petra Vtarkiča v iu pa so odn36li 570 din. ki so jih našli v »krmt- ter hranilno knjižico z vlogo i:io>o din MarkrCu so ukradli tudi več kk> kam Orožniki so kot rionulca prvotno aaaie uovali dva bi vi a delavca, reda] pa so dojma h. da sta na delu Janez Hribar it Blaf m re n Lo;re Korošec iz okolice Bleda. Hribar j? bil / rat kaznovan, večkrat pa je sedel . . /• K«.ro*e<-. Oba sta pred orožniki ži ion" -drgnila in - vedno skrivata nekje na Oorenjakem. — Dva nova vel«a* uandka dobimo. Ravnateljstvo Jadranske paosrfttbe na Sušaku je sklenilo naročiti dva nova velika po Lcueko- tov orna parnika po 2.000 ton orutto. Parnika bosta moderno urejena in razen prostorov za blago in trgovske posle bosta imela po 100 potniških postelj. — Delavce le »lenaril. Po Sav'niski do- !n okoliri ' 'yi :e hol:1 Čedno oblečen mosic: »rednjih Ip* :-n ?e predstavljal za zastopnika M|h '♦•:!.-■•• 'ir;;ž>>e. N'a^:r;U :e dele- -e za zrm, njo r(^t s Nemči.i. Zastopnik |o h vabi jal yl lelavtev denar pod ra7-nkni pretvezami n ^ljubami, Z*a; eo uzo \a i« bi' na d^!u brezvce*cn slepar v osl bi% :e*- Polinn .lank.i Tromška. ki pa pobegafl Tramick jc o5ko»lova: osj delavce1 /.i o k i • ii j'iOO din. — Vlom v zidanico. V viničariio Mirka Krali |'-.-.>s.,\j nr: >v. Lenartu ie bilo •vi/ • *"i n je tat odocoel -ovo črno ?uk-njo. rjav«^ Idate. klobuk, već perila in aekai orodja. Ko- v 'umilna zasle'biieio oro/niki n*»ke«:.i \ . Skoka, ki se >krog po vinskih gori«ial» :n ie e ra.*a brc/ pr*'a r» tudi l»rez stalnega li^ :iTi4ca. — Pri it sta se ponesrečila. po P'«~i»e!V: v !o::;o hoini''^ :5-?-lvpega kovala Janeza T«ihe. zaposlenega v *ovarn» na Jesenicah. Laha 'y »no<"i zgrabi! eTroj za ■evo roko ::. trni (iTsraJ v^? prstov. Pri .'pri opekarn n;i VRhi r*' :e vr-eraj težk^ r>or;^irečil SSIotai Isa* K.-t-' VbrAh* lomu \7 ?.rrov«keja vr- Klet in restavracija Zvezda Danes bomo spet servirali odlično pripravljene MORSKE RIBE. Na razpolago bodo: I IBKN bran/in i fOVRVTA (oradm) TRFTJF; 'barbont UST (sfolja) SKL'*A (seorabri) i ili I (cievolo) LIGNJI (ralamari) KO\ AĆ (sanpiero) K\K! (k in izvrstna dalmatinska \ina, še posebej vabijo ljubitelje res dobrih vin. — I.e;», dohodki od ii»oia jair in per«it- nine. Perutninarstvo s«- zadnja leta v OOB državi zelo razvija in tudi v na*i zunan trgovini zavzema lepo ine«»to. Po uradi ih s'atistićnih podatkih so znaJali lani dohoiki od izvoza perutnine, jajc in perja 218 miT-««oo*r 800000 din. — Sloven*ka im**na rib. Akcija za m bo lepih slovenakih imen n.rurskih rib rn-::.estu italijanskih bi imela pri nas se vec u.-«>eha. kakor pri Hrvatih, ee bi s« ie kdo resno lotil Upamo, da bo nekoliko korist la vsa; naJa propaganda. Na ^la-nefc. ki je izšel v našem listu v sredo. ■ i strokovnjak iz vrst Zveze ribarskih društev da ima že .-^eetavljen t ^-r .n seznam slovenskih, odnosno hrva-rr.en morskih in aUdkovodnih rib r»elo je stroko\Tija*ko obdelano: razen sknrenakh :men so navedena tudi latinska, m mik ii in itaJi;azLska. Delo ćaka na založnika- Ali pri nas res ni nikogar, ki bi založil tako potrebno knjigo? — Ob drugi prilik, bomo navedli nekaj slovenske literature, ki obdeluje slovenska imena morskih rib Zdaj naj omenimo le, da je 1. 1*>2<5 tvrdka Rib«' isjdsda in založila knjttleo tih* . V nji je zhranih tudi več slovenskih imen sladkovodnih m morskih rib. Avtor M. V. je zbral imena mor-5r-rLh r;b iz starih aim-enskih kuharskih _, in med ljudstvom. _ Mif^» R:».l«^i\lje»i^ i„ totari^i pridrjs ponovno pred *edlsfe. Med naSimi rezervnimi ofiririi vlada veliko zanimanje za afero bivseaa predsednika l draženja rezervnih ofi^iri^v Milar-.a Ra«io*avljevira »n njecovih tovarišrv. ki -o prišli pred -odiV-e zaradi t»one\ert»* irufttv^-netfa de-narla. Okrožno roiHir r B^i^eradu jih |e opro-1 1 o. ^eA 'ta meurinar ni imel i»ra%*ir«» v loti t i tožbo. To bi bila morala storiti prizadeta orcanizarija »»ama. po ni borila, odnosno ie zamudila rok. I>ržavni toćiW je pa prijavil revizijo >n ka^arijsko aodisc^ i> razsodbo okroftneen ^odiMa razveljavilo. Tako r»ri«tr- Milan liado-■i.žv' - o ovoiimi 1o\aritii ponovno pni 50«1»5> — Vrrfnf. Vremenska napoved pravi, da bo zmanjšanje oblačnosti, stanovitno an«-oo hladno vnsrr.e. Veeraj je snežilo v Ljub-Ijani in Zagrebu, deževalo pa v Splitu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13. v Beogradu 11 v Sarajevu 10. v Maribor-.i 5.5 v ZapreTni 4. v Ljuh-ljstni 3.2 Davi je kazai barometer v Ljubljani 769.5. temperatura le znaSala 12. — Zasledovan p«*tolover. Pri posestnikih okroi: Kaihenburga :n Senovega ee je te do i zalagal čedno ol lei^n mo»ki. ki asj je predstavljal za uradnega organa in pod prelve-zami iz\ablja! od ljudi deuar. Drugod te nastopal tudi kot trgovski potnik in jemal denar na ra^un blaga, ki iia je obljubi! dota vi ti. dele sedat so orožniki ugotovili, da so ros*ali Ihidie žrtve drznega pustolovca v os^l'. ie ioiiio za*ledovane«a bivOassj uradnika Ivana Ferlana iz Maribora. 7a*le dovanet le pobegni: in U.i : 1 ri^o n»oki potnik. Varnostne obiaetj ie dolgo zasle«iuiek) 33 1ern?ga tr lovskega potnika Antona Oaolna. ki ie v zadnjih mesecih zagrenil več sleparij sa ikodo tremeev. Oaolm. ki >? se n**davno ii f Ljubljani, ie pob-»irnil in *e modi kje na deželi. V zndniem ča>" ,f> zastopal tudi rvrdko Menardo. ki ie priiavila. da ie na ntan rafun ka«»'ral okro«: 50no lin. — Drzna »lomilca. Na Goren^kem v oko. lici Krania ie bilo zadnje ease več drznih vlomov Vlomilci so «e pojavili zdaj v zdaj sonet v dragi raei. Vlamljali «o samo poooči in odnašali najraje denar ali drago- na tudi oUeko. je&tvine in pijače, m Andreju Trill^rju na 0krogl?m ha na h^i.rovo Kanj -e zrušila veeji !>".-f* o\ j. c. ki na je zesula. Tovariši so mu takoj priskočili n:\ pomoč in »ja potejr-• ' p!nza. Z!omilo mu .ie »'"-j nr>jri. Strašna družinska tra^dija. Y~ Stiše-ku ori Poku v Sremu se le odgrala v sredo strasna rodbinska tragedija. letni kmet Mladen Mičič je po p->\*ratku s svatbe očital 5»voji ženi. da «e je preveč zabavala z drugimi moškimi Jel jo fe pretepati in zajrrozii ji je celo. da jo bo ubil. :> -*žena je poslala 71e*nepa sinčka po svojeg-a očeta in brata, da bi jo za-*:!a. Oče in brat sta prišla oborožena s ro in nožem Cim ju je Nfičič zagledal. ;^rasnil IujC- *n v temi se Jf odisrrala tragedija. Ko so priStt sosedje in prižgali hič, > zabloda!: grozni prizor ženin oče Svela Pupii I a tleh z razklano ^lavo, na njegovem trupu je ležal njegov sin mrtev, v bliž ni pa Mičić ves okrvavljen in onesveAčen. Tudi Mi^;če\*o ženo so naal: uneP-ze^Oeno. II. ELITNI UMETNIŠKI PLES Pariš 1938. Kazino 19. 2. — Nov irrob. V Ljubljani je umria danes v visoki starosti 86 let nadučiteljeva vdova ga. Olga Peternel. roj. Lachainar. Skromno, plemenito gospo bodo težko pogTe-šali vsi. ki so jo poznali. Pogreb bo v nedeljo ob 16. iz Rožne ulice 9. Bodi ii lahkn zemlja težko prizadetim svojcem nase iskreno sožal~ — Novo*»ad**ki Kočija* *«tii grota Appo. nyja. V Xovem Sadu Živi 2»letni kočijaž Josik Bauer. kt trdi. da je nezakonski sin pokojnega madžaifkega grofa in strica bodoče albanake Kraljice grofa Arjponvja. Suboi ma Bauer pestro L#lIo, ki je &lu±kinja. Oba sta bila baje rojena v Bu-dttanpvšti. kjer je imela njihova mat; razmerje z grofom Apponyjeni. — Po ?s letih *»e je "vrnil tz Rublje. V t je prspel včerpj zjutraj Stjepan Curkovi, z vasi Pasiča pr; Tomislavgra-du. Mož je bil 23 let v ruskem ujetništvu, akoraj ves čas v Keme^ovu v Sibiriji. Xo je prišel tja. je štelo to mestece 3.000 prebivalcev, zdaj in pa šteje nad 130.00O, ker je Vdilo mnosro induslrijakih podjetij. Tam ?e je oženil, toda žena se ni hotela vrniti, ke: ni n >tela zapustiti Rušile Imel je 20.000 rublje v prihranka, toda ~" le .Tnel \*zet: samo 15 rabljev. \' Moskvi ;e kupil pri č*edoku vozni 1*-?tek in piačal zan; 113 rublje\». Iz Ljubljane — i j Na ribjem t rgu j€ Se veono naprodaj malo morskih rib. Danes ni bilo mnogo niti malih, cenejših rb, ki jih gospodinje najbolj kupujejo, zato so bile tudi nekoliko dražje, in sicer po 24 din, girice po 20, šarge • šuri • in brgljun eve. klavirske točke, violinske Aladb^. dal>? skladbe za flavto in pihalni kvartet. Podrobni spored se lobi v knjigarni lilasbene Matice. —lj >N\i«na velik* ljul»»-it»uc. MoLnarjevo »abavno v.^tseloigro. ki |e t-il« sprejeta :>ri veeh dosedanjih predstavah z velikim navdušen iern. ponove £entiaJcohpolno 'catrsko tehniko. S svojo prisrčnost-io. nežno toploto, finim humorjem in vedro veobino igre otvaja in navdušuje ijledalc?-SodeIuje;o v vodilu li vlogah" Bučarjeva, Wr;*;cher 1'etrovČin". .t. rMihuVva. HanŽiČ, Križnik. Oglejt? si ilager !eto?nje sezone in k'.ipitc vstopnice že v naprej. u— PrerL-nanje univ. pr«d. dr. inž. Milana Vidmarja o temi: Med dvema dol ama* se vrši pod okriljem Kluba ib'Uiliir—it trgovskih akademikov v poned?ljek, dne 21. t. m. v veliki dvorani Trgovske akademije, sloves predavatelja ne samo kot znanstvenika na polju elektrotehnik* ter kol >ahov*kega velemotćlra in piscu knjilt (Moj pogled na o več kakor zanimivo Vljudno so vabljenj k predavanju vs;. ki ee zanimajo za -orske^i odseka Osr »dni^ua društva ^PD g. Mnrsel Ivo o zimski oskrbi naših planinskih postojank /a smučarje-planinc" ho predavanje prineslo koristna navodila. — Ii Družtvo za zgradbo *»»kohke|ca doma ^ šj»ki vabi -vru v oodelje, 20. t. m. ob 9 uri dobobine v Sokolskem domu . mWi — 1 Simi-ki izb-t Zveze za tnj^ki promet na Kurešč^k l>o v nedeljo /. odhodom iz KsjsjMJMM oi> t>. uri zjutraj. Vozi f>osei>en sjotoboa, Prijave o*>oeoote do 10. ure v biije-tarnici Putnik. lj Samari tane in *amaritankc Kdečega krif.a vabi načelstvo na sestanek, ki bo danes ob 19.30 v samaritanski sobi na Starem trgu 34. u— /*cza ak.-ulem^ke izol,m/enih žen bo imela svej redni letni sbeni ztor v soboto 5. marra ob \m\ 9 uri v klubski sobi kavarne Uaioa Na inevnem redu poročila o^J* bora. volitev novega odbora, predlogi in slučajnosti u— Odbor Glasbene Matlre ljubljanske je za prihodnio dvoletno dobo v glavnem sestavljen kakor sledi: predsednrk dr. \1adimir Ravnihar, njegov namestnik dr. Janko z-irovnik. tajnik Pečenko Silvam, tajnikov namestnik Zepič Lude^it. blagajnik in gospodar Pertot Avgust, njegov namestn'k ravnatelj Gruden. Iz Maribora Pohorska železnica ali ne? Včeraj se je v Mariboru nadaljevala akcija za gradnjo pohorske železnice, katero je pred 19 leti začel pokojni Vlnkler s svojimi prijatelji. Zato je bila v Mariboru ustanovljena zadruga pohorske železnice, ki razpolaga sedaj s kapitalom v znesku enega milijona 600.000 dinarjev. V tem znesku sta že všteti podpori mariborske mestne občine in banske uprave, ki sta zagotovili vsaka po 500.000 dinarjev, v slučaju, će »e bo pohorska železnica res pričela gra-oiti. Akcija za gpadnjo pohorske železnice je v zadnjih letih zaspala. Sedanji odbor je začel s ponovno in Sdrokopotezno akcijo. Zato se je v sredo zvečer sestal upravni in nadzorni odbor na skupni seji, ki ji je predsedoval zadružni predsednik, upokojeni kapetan g. Kordik. Razpravljali so o likvidaciji zadruge ali o nadaljevanju akcije. Po daljši in mestoma zelo burni debati se je večina odločila za nadaljevanje akcije za gradnjo pohorske železnice. Do uresničenja te akcije bodo skušali priti potom velikopotezne propagande potom umetniško po akademskem slikarju prof. Kosu izdelanem prospektu, časopisni propagandi in propagandi v obeh kinopodjet-jih. Gradnja pohorske železnice naj bi se pričela že letos ali vsaj drugo leto, sicer bodo zamisel za nekaj let opustili. Za gradnjo je potreben kapital od preko štirih milijonov dinarjev, zato naj bi najd gospodarski krogi upoštevali važnost pohorske železnice in podpisali čim več zadružnih deležev po 100 dinarjev. — Obnova režije v »Troubadourju«. ze 13 let ni bilo opere *Troubadour« v Mariboru. Zato se je nova režija v rokah kapelnika Herzoga. ki vodi tudi glasbo, kar najbolj mogoće potrudila željno pričaku-jočemu občinstvu *Troubadourja« prikazati v popolnoma novi inscenaciji, kakor tudi v večinoma novih kostumih. Premiera bo v kratkem. — Naravno kopališče pri Sv. Bolfenku nad Središčem. V Sloveniji, zlasti pa v Slovenskih goricah, je malo tako prirodno lepih krajev, kakor je Sv. Bolfenk na Kogn pri Središču ob Dravi. Na griču, obkroženem od samih vinskih goric, stoji prijazna vas. iz katere je prekrasen razgled na vse strani. Od Sv. Bolfenka se vidi Mo-ribor. Murska Sobota. Čakovec, Varaždin i. t. d., da o zdravem in osvežujočem zraku sploh ne govorimo. Kraj je kakor ustvarjen za tujski promet, za letno bivališče v mestih hirajočih ljudi. Zato so se podjetni Bolfenčani odločili, da bodo zgradili prirodno kopališče, ker je vode dovolj, za bivanje tujcev pa imajo na razpolago dovolj snažnih sob. — Novorojenček v zaboju na pokopališču. Grobar v Fra mu pri Mariboru Franc Veber je bil nemalo presenečen, ko je pri kopanju novega groba naletel na mali zaboj, ki je bil le nekaj desetcentimetrov pod zemljo. Ko je leseni zaboj odprl, je ves preplašen ugotovil, da 1e v njem v cunje zavito truplo novorojenčka Ženskega, spo- la. O nenavadni najdbi je grobar takoj obvestil banovinskega zdravnika dr. Kralja in žandarmerijo, ker je sumil, da gre sa zločin. Zdravnik je ugotovil, da je bilo truplo že več mesecev v zemlji, ker je že skoraj popolnoma razpadlo. Žandarmerija je kmalu izsledila mater v osebi revne vi-ničarke Ane FISInger lz Morja pri Framu. Ta je priznala, da je decembra preteklega leta v goadu rodila mrtvo dete. ki ga je iz strahu pred oblastjo in zaradi revščine sama pokopala na pokopališču. — Zaradi ukradenega plašča — skočila v Dravo. V sredo zvečer je znana lahko-živka 19-letna Marija P. popivala v družbi treh moških v znanem nočnem lokalu v 3plavarski ulici. Ko se je lahkoživka Marica za nekaj časa z enim svojim prijateljev odstranila, sta ostala dva ukradla njen plaAč in izginila. To je Marico tako razburilo, da je stekla k Dravi in se s krikom vrgla v valove. K sreči je njeno dejanje videl kleparski pomočnik Kari t^be-leis. ki je brez pomišljanja skočil v reko in obupan k o reSil. Bila je že nezavestna in so jo reševalci prepeljali v bolnico. — Zaradi komunizma aretiran Ljubljančan. Po nalog-u predstojništva mestne policije v Mariboru ie službujoči orožnik v večernem osebnem vlaku med postajama Rače—Pragersko aretiral 41-letnega Ljubljančana Franca L. peni sumom komunistične propagande. Pri njem so našli več blokov z raznimi naslovi, več legitimacij raznih imen. uradne akte o prepovedanih sestankih i. t. d. L. so prepeljali v Maribor. — Konee tedna v mariborskem gledališču. V soboto — nepreklicno zadnjič — vselej usipela ruska komedija »Revizor« pri globoko znižanih cenah. (Tudi dijaki dobijo svoje dijaške cene. toda le pri dnevni blagajni1). —■ V nedeljo popoldne, posebno okoličanom na ljubo, priljubljena opereta »Pod to goro zeleno« tudi pri znižanih cenah. — Zvečer pa pri globoko znižanih cenah mična pravljična igra »Cvrček za pečjo«. Umetniki bodo plesali Ljubljana, IS. februarja Umetniki pri nas sicer mnogo plešejo, vendar navadno le tako. kakor hočejo drugi, zato je pa živa potreba, da prirede sami ples. Toda ne le zaradi tega temveč, ker so že lani priredili elitni ples, ki je zbudil v naSi javnosti veliko zanimanje. Prireditev je žela zasluženo priznanje. Letošnja plesna prireditev naših umetnikov pa bo še seveda mnogo boljša. Nekateri celo govore, da bo prava senzacija letošnje plesne sezone. Ze sam zunanji okvir prireditve bo nekaj izrednega. L'metniki se pač hočejo izkazati kot mojstri svoje stroke in okrasili bodo veliko kazinsko dvorano z dekoracijami, ki bi baje delale čast celo umetniški razstavi. Posebnost je dekoracija, ki je dolga 12 m! Ze zaradi teh dekoracij poj-demo na ples umetnikov Kdor ne bo plesal, bo pa občudoval dekoracije. Omeniti je treba tudi krasno plastično dekoracijo, ki je visoka 4 metre. Gre torej za vprav monumentalne dekoracije. Ne smete misliti, da se bo na plesu umetnikov zbrala sama frakaiija . V va- Dane* ob 16. tiri Pravljica za pravljico v reviji risanih filmov SLAVNI MORNAS POPA J IN DRUGI... KINO MATICA 21-Z4 Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri radi koncerta odpadeta! bilih je sicer rečeno, naj bo obleka večerna, vendar tega ni treba jemati doskrvno. Večerna obleka je samo zaželjena. — Pleis bo vodil plesni mojster Jenko. V baru nas bo zabaval konferenslje M. Jelačin. Baje ima pripravljene »bombe« najnovejšega is-delka. Razen tega je preskrbljeno tudi za kratek umetniški program, da bodo pri£fc na račun tudi tenkovestm esteti. Samo po sebi se razume, da bo na plesu mnogo večja gneča kakor n. pr. na naših umetniških razstavah. Jutri zvečer Ljubljančani ne bodo bojkotirali slovenske upodabljajoče umetnosti! S fittn&kega ptattta — Kino sloga: Tri zlate deklice. T;1 film ;e !i>i»ra ameriška fHmeka kt medija z vsebino ki nima nič nojebnegu. režiran p;' je odlično. Tri hflerke loOenega ndUjoiiarja se odločijo preprečiti drta?o ženftev svojeg* očeta, katerega le i<» Lol niso videle. Po-beguoEJo iz Švioe 6ez veliko lužo v New-vork in po mnogih neuspelih poskusih, ki so komični /apljetljaji, *e jim narr: po-sroči. Ore vzljubi zopet svoje otroke ia tu i svojo ločeno /co. nevesta ga. sapuetL Lopi nevesti je več do i.euarju kakor do že osivelega ločenega ženina. Vse se prečno konfa. družinska sreča jc obnovljena, hčere na lobe rudi svoje /enine. En:i izmed treh deklet, ki |i Je ime Pennv Deiina r>urbln) omehča eroe <-v.»jeiia očeta s petjem. Res ;c, o .',c Dean a Duribin mlada In si <* k;i na, njen ir'ae» fe p« *e nedozorel, a fl 11 patioen in oboL'ja in s-o vaseli novega snwra. Starejfi ljudje pa sa niso veseli, ker je pojavila na cestah in polih neprijetna brozga, ki bo gotovo trajala več tednov. MALI OGLASI beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Oln 1.—, Jave h posebej ^a yiamene odgovore glede malin oglasov je treha priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej Najmanjftl znesek 8 Din Vsled ogromne £aJoge »Hubertus« plaSčev. zimskib sukenj. oblek, perila l.t.d ODPRODAJ AMO VSA OHLADILA 9 Id do JO", popustom. P R £ S K E R LJUBLJANA, Sv Petre 0. 14 KLIŠEJE JUGOGUAHKA S¥P[TRANASIf73 SLUŽBE KNJIGO VODKI.VJO do 30 let staro sprejme takoj pisarna na Sušaku. Znati mora perfektno hrvaško in nemško korespondenco ter nemško stenografijo. Prednost imajo uradnice, izvežbane v alkoholni stroki. Ponudbe z zahtevo plače in navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Slov. Naroda« pod ^Su8ak«. 510 PRODAM Najnovejše plesne šlagerje (prava indijanska godba>. po-legr teh pa seveda tudi stare polke, bo izvajal v nedeljo Pavličev jazz pri MARTINCU v Zgornji šiski. Ljutomerska in dolenjska vina in dobra domača kuhinja. 521 A ooDenim drugim reklamnim areOstvoai ne morete Ooeeči en*~ nega uCiuRit. Kakor s rafcopi.su i nj oglasom, i#;ar delokrog )t ne» onaejen Casople prido v ?sako hifto m govori dnevno dest*ttiH«>eem itatelj* v ttedno ugla~ tanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša mrest iet j;u Id prinese korist t rjoveti in kupca. Dotrpela Je v 87. letu starosti naša ljubljena m* mamica, teta in tašča, goapa Olga Peternel ro]. Lachainar nadučiteljeva vdova. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 20. februarja 196S ob 4. uri popoldne iz hiie žalosti, Rožna uliea 9. na pokopaHAce pri Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 18. februarja 19*8. Žalujoče rodbine: PETERNEL, MARN, ŠKERL 47 Str ar 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, IS. februarja 1958. pv Spren v ljubljanske: embe n Aeroklubu Odstopili so moiie, ki M brez njili Ijabliaaskeea oblast- Ljubljena. 10. febrjarja. Sooča je bil v drtrstrentn prostorih ▼ Kazini redni ob dni zbor ljubljanskega oblastnega odbora AerokVuba. V/budil je »redno zanimanje med članskom, ker se je napovedovalo burno /bo rovan je m je b'la zarad- tega udeiežba posebno 1 epa.. Občni zbor je vodil narmste odsotnega predsednik« Rada Hribarja ki je moral odpotovati v Beograd, prv, podpredsednik dr. Orei. naceln^c fm odd banske uprave. Predlaga je vemu podpredsedniku ljubljanskega odbora generalu Nedc'jkoviču. IZREDNO PLODNO DELOVANJE Tajniško poročilo, ki ga ie podal dr. S. Kape. je pokazalo, da jc bilo delovanje ljubljanskega oblastnega odbora \K izredno, /lasti ie. če upoštevamo, da so morali larv /clo varčevati, da SO ■SMS»iti klub zopet na noge t/ d«»Kjov prejšnjih let Dolg je presega' 96.000 din. OtaV« sj jc lani naložil mnogo dela. določenega po programu. Pro^rarr ie dV«1^ i\v^. nje v motornem in jadralnem letenji! ter v pr-dobtvanju podmladka. V prodna m motornega letenja -»j>-uda prireditev r> rnect;*'> v. orga^^acja ekskurzij na letališča, propagandna letenja / /rač-irhni krsti in pi!otskj ;oU. l/vedli so pa prireditev 4 meetingov (nadaljau dva sta morala odpasti. ker n«o mc'i dovol i mo-tornib letal). organizacijo 14 ekskurzij ljubljanskih in drugih vol ter organizacij na letališče, kier so prireditelji tud: prebavah, nakar so sledil- propagandni poleti- ki *»e j;h je želelo udeležiti 1311 pa"*a-*irjev. t. i. Sil \ el kakor je zahtevala «>d našega odbora centrala, odn itah vojnega letalstva; motorna pilotska šola ;e bila tudi lo Šele prihodnje ls> to. Gojencev je bilo o. Pred i astra njem so *>d-sfoptli 3. 6 jih je l.i>iralo. /a i/pit se jih je pa prijavilo 5. ki >o vs; i odličnim odn. prav dobrim uspehom kopća!i tečai. Motorno letenje je zahtevalo 111788.25 din izdatkov. vru«*j ISJL32fL5U tlm. Od tesa so zaslužili neposredno 76-638 d;n. subvencij /a op'-av'ieno dc'n p-ejeli 4S.000 dm in za vzdrževanje 28.700 din. Ra/en teh nalog ie opravila motorna sekcija Še mnogo drug^a de .< Pr:rcui <. obiske letaHkih aseetingo^ v Skopi ju. Novem Sa-dn. Sušaku fa Sarajevu, fcaaoor jo jc povabila centrala. S sodelovanjem Avtomobil akeea kluba v Ljubljani jo priredila tudi propagandni iov na jaaVi ico Nadalje je priredba tečaj za letenje / udnlco v 00-prefii. om»>o onemogočili udejstvovanje bre/ promprr.ega plaJ: >.uia vseh stroškov, razen tesa so pa tudi 'etalu. shranjena v |s> talsk* lop« na fVokah. bi'a ■ -.Sna \n nega poprav!*, da so b;la splet Mf\orabna. DofoJv n it Sdo 115 '/n *o\ :i H'«>We. mora!: so vh reducrat; na aVapi m 47 i/pitov skupne pilotske šole in 4 izpite sekcije »St "~a- Lani so zgra<*di ittalo tipa »IN KA«. v delu *e še era »INKA* »H 17« 'n sjRsjsjsj Kusaard«. ki ga g»-ade / za- I m sredstvi Fdtm razvese'i'v d< oodek pri vseh težavah v zvezi / brc/motornim 'ete-niem jc nakup zemljišča '.. p lotsko šolo brezmotomega letenja na B. >k-*.h Strošsci jadra!-c lolc «o doseg!- lan- dn a preb-tek /nasa ^l.°26.25 d- Kar > -a - predavanjem inž dr. Kuhi-a. poslal: so v Beograd na modelne tekme svojega zastopnika itd 1 Vsa poročila funkcionarjev so dokaza a. da je delo dosedanjega odbora rodilo posebno lepe uspehe, ki so izraženi zlasti v rmančni sanacij: kruba. saj jt novi odbor sprejel za nadalmje delo 23.000 din čistih dohodkov. NAJDELAVNEJSA — MOTORNA SEKCIJA Podrobno tehnično poročilo o delovanju motorne sekcije je podal sef letenja dr. S. Rap<. Delo te sekcije b znal oceniti le strokovnjak, ki bi proučil poročilo. Naj navedemo le. da je bilo lani opravljeno s klubsk-.nv letali 30nr» poletov v 432 urah 56 min. Vseh propagandnih poletov (zračnih krstov) je bilo lani 1313. V motorni pilotski soli je bilo opravi ienih 1263 poletov v 113 urah 43 min JADRAJ NA SEKCIJA BREZ NAt U.MKA . > '.*f. c ■ i.j v ».>.*-i!a /e \ /ačetku e brez načelnika ker je inž. dr. Ka-helj izjavil, da tega dela ne more več opravljati. Klubu sc ni posrečilo najti na-me«** ika in je delo sekcije trpelo ze za- ' „ Program, ki je določal, naj bi mezne skupine izdelale jadralna letala, ni b ! izveden in se/ona se je začela, ne da j tneii primerni letalski park. Po-manjka U denarja, slaba jadralna letala in pa nesoglasja so razlogi, da Ljubljana v jadralnem letaniu m zavzela mesrta. ki ji pripada. SI . ••'.itn. r»t i - «* erkol: »liSali ali brali ime Valči HevbaJove? Ne. mti na kaMal pro<; niti na kakšnem von^ertu. ni- ti n*1 ra-nu č» bi ne bilo ž*1 vpiav tra-gikomić-ie smole, ki je nj«r- i-^ut štlr -onemogočila in fSj prem r-ta vala z dneva v dn.i in s ponoklneva na večer, bi pač njen pr\*i nastop prezrl: Končno pa se je hudobm ^TOOia le uleteia n v tor^k astoaer se je pojavila pov-Pen neznana io-mača. še zelo mlada, jedva 20letna pov-** '. '■ ■ n-:-'-; ;n Ti3s prav razveseljivo presenetila. V".lči Hevbalova je rojena pevka., ;>ev-ka po svoji češkoclova.ski ':rvi, vnukinja pristnega, zato muzikalneg-a Ceh-a hčn ie posi« lega ceha. poklicnega zl.:. mka. b^'^ega orkeM:aš. in zdaj organi-sta: ^^ira in mati pr. =: i ri .^'ovenski ženi. Prv; učitelj tam v kamniški okr4:ci ji je bil a€e; z nJim je prepevali na cerkvenem koru. Potem pa jo je vzel v svojo zasebno pevsko ^olo žal. danes že blagopokojni zupevc. bavš; odlični učitelj našega ljul>-• Kons^rvatorija. 22 mesecev jo - - ; ? nit: na kon.^eivrito:iju z Nameraval nas je preseneti- ti, jo temeljito nauči! part^e Djule v Go-■vem Pru,- in pač hotel predstaviti ljubko, po j ■ žejski ekromno in neznano 'iekleo naši r/ubliki kot pevski talent, k: obeta najleoš; razcvet in najvišji polet. In res \as je piesenetU z Vale: prav tako. kako: - pred leti 3 .svojo Zvonimira Usoda pa ni hotela, da bi se bil župevc raoovai z na.mi zmapr- \'alčine nadarono-Sti ^e n: svoje naloge dovršil, se bi b:l Valči vodil kvišku do popolnosti Toda že s tem. k-a: je dosegel, smo bili lahko zelo zadovoljni. Valči Hevbalova je po svoij narav; pristen teatrsk. človek, ki nastopa samozavestno in mmo. torej ne pozna treme Sevc ia se tu'ii nji izraža napetost v včasih nekontrolirani drži telesa in v prstih. Ah t:eba vedeti, da je imela le par v naglici izvedenih orijentačnih akušenj. Njen glas pa je velik, zvonk, prijeten. Izredno prodoren. Zmaarovaia je celo najmočnejše ansamble in bila imenitno slišna j?kozj silne forte itak prevečkrat hrupne opere. Partijo je znaJa dovrsno Nikdar se n: ^podtaknila in je dokazovala ves večer, da je odlična muzikalna pevka, ki uporablja svoj glas in svoje znanje ekonomično in okusno, lepo frazira tn efektno stopnjuje V pet u :n igr: ;e prinesla celo nekaj detajlov, ki so bih čisto samoBvojaki in zato posebno prikupni Skratka. Va^č. Heyba;ova je mnogo obetajoč talent, ki bi za31 uži 1, da *e mu omo-.sroči nadaljnji štiw±ii. ki ji prinese dokončno izpopolnitev v spevu in $e zlasti v igranju E>o\Tžit: ji je treba izsrovarjanje beaedila. da bo razumljivo do zadnjega zlo-.^a. o xp navit i včasih nastopajočo naza.!-ro«t itd. Slovenski meceni, na plan! Ta ljubezniva zdrava seska deklica izrednega glasovnega materiala, in talenta zasluži, da se zavza^nete zanj, in jo pošljete k novemu moistru. ki naj zaikUjuči kair je žufpevc začel tako srečno! Seveda ie žela Valči mnogo iskrenega in vedno iznova se ponavljajo^e-g^a aplavza ter prejela več prav pošteno zas-luže-TLii šopkov V sredo pa smo gledali gos*a Antona De r m o to prvič v partiji Imenskega Brez dvoma je Dermota kakor ustvarjen za to vlogo in doseza z nrjo doslej svoj najlepši uspeh Po svoji ziinanjosti. naravi in liričnem mehkem n toplem tenorju velike kulture in tehnične izšolanost: izvrstno odgovarja naša predstavi pieobčutljivega poeta Lenskega. Stilako pravilni kostumi in lepa maska so še pripomogl k simpatičnemu vtiaacu. V igri je živahen, v gestah za naž okus celo preveč radodaren, v kretnjah glave, ramen in trupa nemiren, v vsem nastopanju dokaj patetičen, izrazito 1 omari tičem. V celoti je podal zares elegantno, pristno, zato učinkovito tragično osebnost prav verjetno in dojmljivo Giasovno je na blestečih višinah pridobil, dočim v nizkih legah izredno objem-ne partije zaostaja za idealom, k pač nikomur ni docela dosežen. Ustvaril je Lanskega, ki je žel opetovano, zlasti v pred-=imrtni ariji in v 1 dej. toplo priznanje in prejel šopek. Gotova mesta vloge je resnično podal z intimno lepoto n prisrčnostjo, ki je osvajala in so močan obet za nadaljnji razvoj tega inteligentnega in vzsrledno marljivega domačega tenorista Fr. G. Kako spoznajo može Neki dunajski profesor je razposlal po Avstri ji zakonskim ženam 5.000 vprašal-nih pol z vprašanjem: »Kako ste se seznanili s svojim možem?' Dobil je 5.000 odgovorov in iz teh je sestavil naslednjo tabelo: Žene so spoznale svoje može že v šoli aH na univerzi............ 35.6^ Zakonci so imeli skupne znance 14.6^ Delal: so v isti pisarni ali tovarni 12.89Ć Bili so Član: istega društva ali kluba uo.3«rr Videli so se prvič na potovanju, v morskem kopališču itd....... 8.9% Seznanili so se na koncertu, v gledališču ali na plesu ......... 8.1% Seznanili so se v bolnici, kje je bila ona strežnica .......... 7.2c/0 In samo 2.5^- zakoncev se je seznanilo slučajno med silnim nalivom ali ko je ona izgubila rokavico, ker sta dobila napačno telefonsko zvezo itd. Največjo krivdo ali zaslugo, za zakonski jarem nosijo torej skupna otroška in šolska leta, skupni znanci, pisarna in klubi, HLADNOKRVNOST V nabito polnem gledališču izbruhne požar in nastane silna panika. Vsi zapuste svoje sedeže in se prerivajo v strašni gneči proti vratom. Gospod, ki ni izgubil prisotnosti duha. stopi na stol in nagovori množico takole: — Dame in gospodje, nobena nevarnost vam ne preti. Vrnite se. prosim, na svoja mesta. Njegov nastop je pomiril ljudi. Vsi so s< tiho vrnili na svoja mesta in vsi so zgoreli. Krenkel — mož jeklenih živcev Brez njega bi bili ruski polarni raziskovalci izgubljeni v ledeni pustinji Ernest Krenkel je začel svojo življenjsko pot tudi nekoliko drugače, kakor bi človek mislil, če ga pogleda zdaj. Vendar pa mnoge poteze njegovega značaja že od mladih nog kažejo, da je imel vse dobre lastnosti za svoj pozneje izbrani poklic. Navdušeno je prebiral Jacka Londona in O. Henrvja. Na gimnaziji ga je najbolj zanimala fizika in doma je pogosto delal poskuse. Večkrat so se domači jezili, ko so naenkrat v hiši ugasnile vse luči. Mnogo prostega Časa ni imel. ker je moral skrbeti deloma za svoje preživljanje, ko je še študiral. In tako je tekal po moskovskih ulicah s težkim tovorom plakatov, s kle-jem in čopičem, da je nalepljal plakate in oznanila po vseh kotih Potem je 'delal v mali delavnici, kjer so popravljali petrolejske samovare. gramofone, otroške vozičke in strojčke za rezanje mesa. Rad je poslušal tudi svojega očeta skromnega učitelja, neprestano bolnega, navzlic temu pa vedno veselega. Oče je predel čarobne privide daljnih krajev in v vročici na postelji je klical svojega sina Ernesta. da bi krenil 2 njim na pustolovska potovanja. Ernest je zbežal od polomljenih otroških vozičkov in gramofonov ter se vpisal v tečaj radiotelegrafistov ki ga jo dovršil let'1 1920. Bil je eden najboljših učencev. Ko mu je bilo 24 let, je sklenil uresničiti nekatere privide, ki je bil z njimi opredel njegova otroška leta oče — fantast. V Len m gradu je zvedel od svojih tovarišev radiotelegrafistov. da iščejo ljudi za daljni severni otok. In napotil se je na Novo zemljo. Krenklu je šinila v glavo misel preizkusiti v polarnih krajih novost takratne radiotehnike, namreč kratke valove. Svoj načrt je uresničil s tem, da je tovarni za radijske aparate natvezil, da hočejo mornariške oblasti preizkusiti kratkovalovne oddajne postaje v Arktidi, pa nimajo aparata. Tovarna je obljubila aparat in Krenkel je hitel v mornariški urad. kjer je povedal, da bi neki moskovski profesor rad preizkusil oddajanje na kratke valove v Arktidi in da bi dal na razpolago aparat, če bi ga hotele mornariške oblasti preizkusiti. Kmalu je potoval zopet na Novo zemljo, to pot z oddajnim aparatom na kratke valove. Pri prvem poskusu je dobil zvezo z mestom Baku na Kavkazu. Kmalu je govoril z radioamaterji v Londonu in Parizu. Potem se Krenkel ni več iztrgal iz tajnega objema severa. Njegovo moskovsko stanovanje v Veliki Hantonovski ulici ga vidi zelo redko. Krenkel je postal polarni nomad. 12. januarja 1930 je imel razgovor z anUpodi. Iz Tihega zaliva, takrat najsevernejše radijske postaje sveta, je govoril z admiralom Bvrdom, ki je prezimoval na južni polarni celini v AntarktidL Krenkel je prepotoval s svojim oddajnim aparatom skoraj ves sever. Prezimoval je na Matoč-kinem šaru, na Zemlji Franca Jožefa, s prof. šmidtom je preplul na ledolomilcu »Sibirjakuc Veliko severno pot, letel je z zrakoplovom k Zemlji Franca Jožefa, k Severni zemlji in k rtiču Celjuskinu. Bil je glavni radiotelegrafist na ladji ^Celjuskinu in takrat je njegovo ime zaslovelo po vsem svetu. Strt v objemu ledenih gora se je včeljuskim: potapljal. Toda Krenkel ni pošiljal signalov SOS, kakor bi bil storil vsak drugi na njegovem mestu. Ni jih pošiljal niti z ledene gore. kamor se je zateklo 100 ljudi, ko je zagrnilo morje njihovo ladjo. Vzdrževal je zvezo s svetom, dajal navodila pomožnim letalom in bil med zadnjimi brodolomci, ki so jih odpeljala letala z ledene gore. Potem pa zopet Severna zemlja in otok Sergeja Kam ene va. Tam je deloval sam z edinim Mechrenginom. To ni bil več samo najboljši radiotelegrafist. temveč je že samostojno opravljal meteorološka opazovanja, poleg tega je bil pa še izboren kuhar. Tam je zadela Krenkla in njegovega tovariša zavratna bolezen — ustna gniloba. Oba sta se komaj premikala. Takrat je pa letel čez severni tečaj čkalov iz Evrope v Ameriko in Krenkel je moral oddajati dnevno namestu štirih kar osem vremen- skih poročil. Tri dni in tri noči sta spala samo po 20 minut. Bolnega Krekla in M ec hren gina je sprejel na krov ledolomi-lec »Sibirjakov«. Ni pa trajalo dolgo in Krenkel je znova odhitel na sever. Letel je s prof. šmid-tom k severnemu tečaju in ostal s Papa-ninom, širšovim in Fedorovim na ledeni gori. Brez Krenkla in njegove postaje bi polarni raziskovalci ne slišali sveta in svet bi ničesar ne zvedel o njh. Bili bi izgubljeni v ledeni pustinji. Krenkel je njihova zveza s svetom. Pa niti z ledene gore ni pošiljal Krenkel signalov SOS. čeprav se je v strahovitem viharju lomila pod njim in njegovimi tovariši. Njegovi jekleni živci so mimo prenesli tudi te straSne trenutke. Sonja Hennie poleti čez oceau Iz New Yorka poročajo, da se pripravlja znana norveška umetnica na ledu Sonja Hennie. ki je zdaj tudi pri filmu in nastopa po vsej Ameriki, letos med počitnicami na polet čez ocean v svojo domovino. Zdaj je v Miami. kjer mora po pogodbi trikrat nasopiti. Pred odhodom v nlviopo pa nastopi v Holly\voodu §e v enem filmu. Tudi v Miami je potovala z letalom, ki ga je vodil znani ameriški prekooceanski letalec Rick Merrill. Potovanje z letalom ji je tako ugajalo, da se jc takoj domenila s pilotom, da bosta letela tudi v Evropo. Potovanje bo trajalo kakih 14 ini, ker se hoče Sonja Hennie ustaviti na Novi Fund-landiji. .Slavna Norvežanka zasluzi zdaj letno okrog 500.000 dolarjev za svoje nastope na ledu in v filmu. Njeni uspehi so vedno večji. Pred dobrim mesecem, ko je nastopala V Maddison Square Gardenu, so bila vsa mesta razprodana in niti prekupčevalci vstopnic niso mogli zadostiti povpraševanju, čeprav so prodajali vstopnice, ki so veljale prvotno 2 do 5 dolarjev, po 20 do 50 dolarjev. ČETRTI Švedski kralj, strastni igrač tenisa, je prisostvoval lani med svojim bivanjem na Rivijeri tekmi v tenisu. Ko je en igrač odšel, so prosili kralja, ne da bi ga poznali naj gre igrat z njimi kot četrti, šele čez dobro uro je nekdo kralja spoznal in ga spoštljivo pozdravil. V silni zadregi so se jeli igrači opravičevati drug za drugim — Nikar se ne opravičujte. - - je dejal kralj smeje. — Vidim, da me res niste spoznali, ker me niste pustili zmagati. ROLF h REMONT: <4 Saef n razvalinah --- Pustolovski romar — Dobro To mi zadostuje Takoj napišem kratko msmo in prosim, da ea čim prej odpošljete. Nerad bi. da D! moji sorodniki živeli v strahu — Tudi na to smo že mislili, gospod Benson. Računali srno z vsem :n Drva pomirliiva vest je bila že včeraj v rokah tistih, ki so vam Dri srcu Oprostite da sem Dozabil že včeraj povedat: vam to. Benson je bil zadovoljen. Tako je brez težave zvedel za vsebino pisma, ki ga je bil našel Chr-ster na oknu. Ali b: oa mogel zdaj Dovedati. da mu je bilo že v nedeljo zvečer znano, da visi na oknu pismo'' Na obeh straneh ie bila storjena napaka. Njegovi ugrabitelji so jo storili s tem. da so prezgodaj pritrdili pismo na okno. ker bi bila ugrabitev preprečena, če bi orišlo pismo pravočasno v nasprotnikove roke. On sam |e na oredol&o okleval in posledica tega ie bila. da so mogli njegovi ugrabitelji uresničiti svoj načrt brez vsakih ovir. Kdo bi pa mogel slutiti, da se more zgoditi kaj tako neDrevidnega, kakor je napoved ugrabitve? Naključje se ie tu ooigralo in ža* prineslo Ben-iu škodo, njegovim nasprotnikom pa korist _ No. kaj zato, — je pomislil Benson končno. — Povem mu to. Zdaj ni več Dotrebno. da bi prišel sel z drugim nismom v past. s kakršno sem računal. To bomo že uredili drugače in bolje. In Benson je vprašal: _ Vi menda namigavate na pismo, ki je bilo 'poslano v nedeljo ponoči, sicer po čudni, vendar pa zelo duhovito izbrani Dotj — po okenskem okviru? Kapitan je presenečeno pogledal tovarnarja. — Kaj, vam je to znano? Kako je to mogole? — Da. zvedel sem za pismo še tisti hip. ko ga je vaš sel obesil n? okno in nriznati vam moram, da sem hotel biti zelo prebrisan, pa sem napravil veliko neumnost Kapitanovo presenečenje je naraščalo. Vprašujoče se je ozrl na svojega tovariša, potem je pa dejal: Ali bi mi ne hoteli tega podrobneje pojasniti? — Zakaj pa ne — zdaj to itak ni več važno Ko so mi povedali, da je okrog enajstih obesil nekdo... — Okrog enajstih, pravite? — je prekinil kapitan Bensona. — Ali veste to točno? — Da — spominjam se prav dobro, da je bilo ob tem času. Ko je torej prišla vest o tem čudnem poslanstvu do mene, rem naročil, naj ostane pismo na svojem mestu do jutra. Za to sem imel tehtne razloge. — Ne vem sicer, zdi se mi pa, da slutim, kaj je vas napotilo k temu. — se je zasmejal kapitan. Past za drugič? — Seveda In to je bila moia neumnost. Ce bi bil namreč pismo takoj prečital. bi bil rvedel vse prej, predno bi vam bilo prav in verjemite mi. da bi se bil temeljito pripravil na sprejem napove-vedanega obiska. Vaša napaka je bila popravljena samo z mojo napako — sreča je bila naklonjena vam bolj. nego meni. Tega si ne bom nikoli odpustil. — Lahko vas torej rešim tega očitka vesti. Nikar se ne jezite nase, da ste storili napako. Sicer je pa tudi mi nismo storili. —Kaj, ali se šalite? Ne razumem... — Zagotavljam vas, da govorim resno. — Toda kako naj razumem vaše besede? — Nekako takole: Pismo, ki o njem govorite, ni istovetno s tistim, ki so ga našli vaši ljudje včeraj zjutraj. Benson se je ves začuden ustavil. — To je težko razumeti. Da ni istovetno? — Seveda ne. Okrog enajstih je bilo obešeno na okno drugo pismo, ne pa tisto, ki ie viselo zjutraj na njem. Tudi če bi bili prečitali ono prvo pismo, bi ne bili izvedeli iz njega tega, kar se je tisto noč pripravljalo. Benson je nekaj časa razmišljal, potem je pa vzkliknil: — Ah, tako. že razumem. Izpremenili ste prvotni načrt in po prvem uspehu ste zamenjali pismo z novim drugačne vsebine. Prvo je bilo grozilno, drugo je pa že govorilo o dejanju. No. seveda, potem takem je položaj čisto drugačen. — Upam. da mi ne boste zamerili, če bom zaenkrat o podrobnostih te metamorfoze molčal.. Morda boste nekoč zvedeli tudi to, kako je prišlo do te zamenjave. — To si kaj lahko mislim, kapitan. Vsa stvar se mi zdi jasna in veseli me, da je nanesel pogovor na to Zdaj res ni treba, da bi si kaj očital in hvaležen sem vam, da ste me rešili vseh teh očitkov. — Z največjim veseljem sem vam pojasnil vašo zmoto, gospod Benson. Toda zdaj moramo nadaljevati svojo pot in če vam je prav, se zopet po-greznemo pod morsko gladino. — Bližamo se krajem, kjer bi nas mogli opaziti z mimovozečih parnikov, pa si tega zaenkrat nc želimo. To boste gotovo tudi sami razumeli. — Nič ne de. Osvežil sem se na svežem zraku, zdaj se bom pa kratkočasil s pisanjem pisma. Pa se pogreznimo. Dobra podmornica, kar je res je res — ali bi smel vedeti njeno ime? — Morda pozneje — zveni preteče, čeprav nismo tako hudobni, kakor vidite, — se je zasmejal kapitan in se sklonil za Bensonom v temno ustje ozkih stonnic. po katerih se je prišlo v trebuh podmornice. Komaj sta vstopila, se je zaprl za njima pokrov in močni vijaki so ga spojili s steno v tesno celoto. Enakomeren ritem strojev je postajal močnejši in podmornica se je jela tresti, šumenje vode je pa pričalo, da so se jele polniti posode, s pomočjo katerih se je podmornica pogrezala. _Za »Narodno tiakarnoc Fran Jeran — Za upravo In inaeratnl dol Usta Oton Chrtstof — Val v Ljubljani