PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sobota 6. junija 1964 Požtnlna plačana v goto vini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XX. Št. 134 (5817) SESTANEK SEFOV VLADNIH DELEGACIJ IN TAJNIKOV ŠTIRIH STRANK Potrditev veljavnosti vladne koalicije programa in reform levega centra Sporočilo o sestanku je sicer skupno, izjave tajnikov strank pa niso povsem nedvoumno soglasne: medtem ko Tonassi izjavlja, da je «vse rešeno pozitivno», je De Martino bolj zadržan: «V sporočilu je rezultat dneva - Danes ponovna seja vlade RIM, 5. — Ob 11.15 so se v vili Madama sestali: predsednik vlade Moro, podpredsednik vlade Nenni, zunanji minister Saragat, pravosodni minister Reale, tajnik KD Rumor, tajnik PSI De Martino, tajnik PSDI Tanassi in predstavnik kolektivnega tajništva PRI inž. Sulmona. Sestanek šefov vladnih delegacij in tajnikov strank vladne večine so prekinili ob 14 'ta radi kosila v isti vili, nato pa so ga nadaljevali ob 16 in zaključili ob 19.45. Po sestanku so izdali sledeče sporočilo: «Predsednik ministrskega sveta Aldo Moro je predsedoval danes v vili Madama sestanku, ki so se ga udeležili (vsi zgoraj omenjeni). Na sestanku se je pokazala soglasna ocena glede veljavnosti koalicije levega cen- tra in glede zmožnosti in volje vlade in strank, ki jo podpirajo, da načnejo in rešijo z enotno obvezo, pogumom in čutom odgovornosti vsa vprašanja stabilizacije in gospodarskega razvoja, socialne pravičnosti, zajamčene svobode v družbi in (tliUiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODGOVOR NA OBTOŽBE ANGLIJE IN ZDA Atašeji so bili pijani ne pa omamljeni... Predstavnik Foreign Officea pa vztraja pri svojih obtožbah MOSKVA, 5. — «Rdeča zvezda», glasilo sovjetskega obrambnega ministrstva, odgovarja danes na ameriške in angleške obtožbe, da so bili pred časom trije ameriški vojaški atašeji in en angleški častnik omamljeni z mamili v O-desi 25. marca t.l. List piše, da so se vsi štirje opijanili že prej kot so prišli v restavracijo hotela «Odesa», kjer so s popivanjem nadaljevali in použili precejšnje količine alkoholnih pijač. «Toda — nadaljuje list — kaže, da jim količina alkohola v restavraciji ni zadostovala, ker so smatrali za potrebno piti tudi likerje, ki so jih prinesli s seboj. Štirje častniki so zaradi tega seveda globoko zaspali.» «Rdeča zvezda» opisuje nato podrobnosti * potovanja zahodnih častnikov južno od Moskve. Da- Včeraj je bil takoj po seji vlade v Rimu, na kateri so dokončno odobrili sklep glede povišanja družinskih doklad, tudi napovedani sestanek voditeljev štirih koalicijski strank. Iz skupne izjave o razgovorih sledi kar precej odločna volja, da se z izvajanjem koalicijskega programa politike levega centra nadaljuje. Ni pa moč trditi, da ta enaka odločnost sledi tudi iz izjav tajnika PSI in tajnika PSDI. Na seji viarie pa so razpravljali tudi o znamenitem pismu ministra Colomba, glede katerega so se dogovorili, da bo o njem predsednik tlade odgovoril na interpelacije v parlamentu prihodnji teden, t.j. * enotedensko zamudo, kar vsekakor dokazuje, da imajo posledice tega pisma širše učinke in bolj zapletene, kot se je prvotno »delo. Na današnji dan se ves svet •pominja slavnega izkrcanja zavezniških čet v Normandiji, kjer «e vršijo včeraj in danes proslave, toda brez udeležbe poglavar-|cv in predsednikov vlad zavez-hiških držav. Francozi de Gaullu zaradi tega precej zamerijo in neki časopis je ironično pripomnil, da morda še ni pozabil, ker ga pred dvajsetimi leti angloameri-ško poveljstvo ni obvestilo o pripravah za izkrcanje. V diplomatski dejavnosti okrog Indokine je bila včeraj objavljena pričakovana vest, da je Sovjetska zveza pristala na poljski predlog o ožji konferenci za Laos. Že sedaj je gotovo, da se s tem strinja tudi angleška vlada. Posvetovanja veleposlanikov v Vien-tianu pa se bodo nadaljevala še teden dni, vendar so vsi prepričani, da bo laoška kriza rešena dokončno šele na konferenci štirinajstih v Svici. Včeraj so tudi čete Patet Laa v Dolini vrčev nekoliko napredovale. Z včerajšnjim obiskom državnega podtajnika Balla v Parizu bo zelo verjetno prišlo do zboljšanja odnosov med ZDA in Francijo, med katerima je bilo v zadnjih letih vedno več nesoglasij, ki jih skušajo sedaj z obojestranskimi napori odstraniti. Francija pa hoče hkrati povsem normalizirati svoje odnose tudi s Španijo in predstavniki obeh držav so včeraj podpisali celo sporazum o posebnem oporišču za kontrolo francoskih raziskav vesolja na Kanarskih otokih. Turška vlada je včeraj ponovno zagrozila z Intervencijo na Cipru, tako du so na otoku proglasili pripravno stanje. Istočasno je Johnson poslal turškemu predsedniku vlade Inonuju posebno poslanico, v kateri ga vabi v Washington. Trdi se, da hoče Johnson prepričati Inonuja, naj opusti načrte za invazijo Cipra. vis in Smith ter stotnik Zvet-na so se vozili v sovjetskem avtomobilu «Volga», ki je last britanskega veleposlaništva, precej počasi, da bi si lahko ogledali raketno oporišče, letališče in kemično tovarno. Pri oporišča so se ustavili tri četrt ure in v rokah so imeli tudi fotografske a-parate. Vsem trem je biio nato za 90 dni prepovedano potovanje izven Moskve. Angleška viada je odgovorila z analognim ukrepom in prepovedala sovjetskemu letalskemu atašeju potovanje izven Londona prav tako za 90 dni. Vlada ZDA pa je omejila potovanje sovjetskim vojaškim atašejem v Washingtonu. Nadalje so trije častniki v d tli skozi kovinsko mrežo okrog javnega parka v Tuli ter zašli na prepovedano področje okrog le‘a-lišča - Nekateri sovjetski vojaki so 4 Lin n fšntfili im pnelotril1? f .1 -i' ii_ je bilo rečeno v Lop Washingtonu. Predstavnik je jih ustavili in sestavili tudi u-strezen zapisnik, v katerem se a- tašejj obtpf"5-1- J-* - ........ . vojaško ca Davis «izgubil hotel zapisnik kument so prebrale in podpisale nekatere "priče; nekaj prebivalcev ki so vse to opazovali,; jèlhote pokazati svoje o-gprjeijjq)| spri' početja treh častnikov, so jih sovjetski vojaki komaj zadržali. Tedaj so častniki v zadregi umolknili in hoteli odpotovati z nekim drugim avtomobilom. Po objavi tega članka so v poslaništvu ZDA v Moskvi izjavili, da gre za «smešne» trditve. Iz Londona pa poročajo, da je predstavnik Foreign Officea ' s javil, da ni res, da se je britanski pomočnik pomorskega, atašeja riar-vey Samuel opijahil, skupaj s tremi ameriškimi pomorskimi d-tašeji, temveč da je res, da so bili omamljeni z mamili, tako «ct državi, ki nem življenju se pojavljajo v jav- «Zavedajoč se Važnosti fiTiiuJnot§ družinskih doklad in integracije pre- vprašanja so poudarili zahteve konjunkture, ki jih treba in jih je moč zadovoljiti s pravočasnimi in organskimi ukrepi vlade, da bi zagotovili raven zaposlitve in investicij, ot- stabilnosti denarja in cen. Vse kategorije morajo prispevati sorazmerno s svojimi možnostmi k pet- novnemu gospodarskemu dvigu de- žele. Skupno za civilno letalstvo, in zakonski o- snutek, ki vsebuje določbe glede jemkov delavcev v industriji. Jutri bo ponovna seja vlade. V poslanski zbornici so nadaljevali splošno razpravo o vladnem zakonskem osnutku, ki vsebuje določbe o ustanovitvi in poslovanju deželnih organov, v senatu pa so zaključili splošno razpravo o proračunu za drugo polletje 1964. Jutri bodo bosta govorila oba poročevalca (ve- lifichajo vlado in v zvezi s kateri- & & * V ten •rjtaa^ _____ povedanih reform, TT katerih se že mi se je dosegli ta. V tem duhu udarjena konst: čine in manjšine! Tudi L%uro tri Co velli (PDIUM) va- ter Roberti C MSI) so predložili in-ro- terpelacijo v zvezi s pismom zakladnega ministra Colomba predsedniki! vlade. Na današnji konferenci razpravlja v parlamentu, ali ki mu bodo v kratkem predložene; te reforme so lastne demokraciji, ki se zaveda vrednosti svobode in pravičnosti, ker sta zanjo značilni. Koalicija strank in vlada čutita skupno odgovornost, da uresničita, v primeri z opozicijami, dosledno in IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllll PRED ZBOLJŠANJEM ODNOSOV MED ZDA IN FRANCIJO iskreno politiko svobode in napred- 6® n, taKc s KV**** tnJ rnik ie d v 'de- jal, da sta tedaj obe držav; pro- 4oc,tira,1!.. KruxA fiJ làbdl^I testirali j H&i *jer 'ifflò ju dokazano, da so bili res omamljeni. trati rv oficirji ka. ki naj zagotovi in razvije demokratično življenje v Italiji». Po sestanku so se tajniki strank zadržali s predsednikom vlade, da bi sestavili skupno sporočilo. Prvi je zapustil vilo podpredsednik vlade Pietro Nenni, ki ni hotel dati novinarjem nobene izjave, ampak je le dejal: «Tajniki strank so protagonisti; na njih je, da govore. Objavljeno bo sporočilo». Tudi minister Reale je dejal le, da je vse v redu in da jim bodo v kratkem pre-čitali «jasno sporočilo». Na vprašanje, ali je moč smatrati sestanek za pozitiven, je Reale to potrdil. Na vprašanje: «Nobene krize, torej?», jo minister odgovoril z dovtipom glede vročine, reš da edina kriza zadeva termometer. Tudi s Saraga-tom niso imeli več sreče: povedal jim je le, da tajniki strank pripravljajo sporočilo. De Martina so novinarji vprašali, ali se bo vodstvo PSI sestalo še danes; odgovoril jim je, da ne. Glede vseh drugih vprašanj je bil De Martiao-jsaekžan in-sa je izognil neposrednemu odgovoru; tako je na vprašanje, ali je bilo razčiščenje pozitivno, odgovoril: «Obstaja besedilo»; na vprašanje, ali bodo julija -----m —.im— i_-------‘-vehi je, an- kov, je bil odgovor: «V sporočilu je rezultat dneva». wmsmm. da se nadaljuje s politiko levega een-tra». Na vprašanje, ali bodo sledili še drugi sestanki, je dejal, da je bil današnji razgovor dokončen. Na vprašanje, ali bo julija novo prever-jenje, Je sledil odgovor: «Z današnjim dnem je vse rešeno pozitivno». Tajnik KD Rumor pa je izjavil: «Potrjujem to, kar so dejali tajniki drugih strank. Vse se je odvijalo v zelo prisrčnem vzdušju in z veliko jasnostjo: zaradi tega smo vsi zadovoljni». Na ustrezna vprašanja je Rumor dejal, da Je najprej govoril Moro, nato so govorili vsi drugi; sporočilo so formulirali skupno. Pred tem sestankom je bila krajša seja ministrskega sveta, na kateri so odobrili zakonski ukrep, s katerim se vlada pooblašča, da izvede periferno organizacijo inšpektorata predsednikov poslanskih skupin pa sta Laconi (KPI) in Covelli (PDI UM) — pridružila sta se jima tudi Roberti (MSI) in Luzzatto (PSIUP) — ponovno postavila vprašanje, češ da ni moč določiti koledarja parlamentarnih del, dokler vlada ne piove, kdaj bo odgovorila na resolucije, interpelacije in na vprašanja, ki, so jih predložili v zvezi z indi-skrecijami o pismu ministra Colomba. S tem v zvezi je minister za zveze s parlamentom Delle Fave izjavil novinarjem, da bo vlada sporočila v začetku prihodnjega tedna, kdaj bo odgovorila na te interpelacije; danes tega še ne more vedeti, ker je že vezana na razpravo v senatu. VČERAJ IN DANES V NORMANDIJI Proslava 20-letnice «Dneva D» brez de Gaulla in ostalih predsednikov Prebivalci Normandije so navdušeno pozdravili okrog dva tisoč bivših borcev, ki so se pred dvajsetimi leti izkrcali na njihovi obali CAEN (Francija), 5. — Prebivalstvo Normandije je z velikim navdušenjem sprejelo vec kot dva tisoč bivših borcev, ki so se na današnji dan pred dvajsetimi leti izkrcali kot zavezniški vojaki v Normandiji. Seveda obalna mesta Normandije niso več takšna, kakršna so bila na «Dan D» in tudi nebo, ki so ga vojaki tistega dne zaskrbljeno opazovali, je danes različno, mrzlo in deževno, toda vzdušje je isto v spominu vseh tistih, ki so bili priča velikega zgodovinskega podviga. Proslava dvajsetletnice izKrcanja se je pričela danes ob 16.15 na nekem angleškem pokopališču, ostale svečanosti pa so Pile v raznih manjših mestih, ki so oddaljena okrog sto kilometrov od obale, ter po vseh krajih, kjer sc se izkrcali komandosi — padalci. Robert Murphv, prvi ameriški padalec, ki se je vrgel na Bayeuz, bo prišel jutri na isti način kot pred dvajsetimi leti. že danes pa je bil navzoč desetnik Steele, ki je s svojim padalom vso noč visel na zvoniku cerkve v Sain-1 «de Gaulle še ni pozabil, da ga pred te-Mere-Eglise ‘ dvajsetimi leti angloameriški zavez- Glavni štab celotne organizacije , uiki niso niti obvestili o^ pripravah je v mestu Bayeux, kjer je bila od 14. junija 1944 dalje de Gaullova vlada četrte republike. Mestece je polno bivših ameriških, angleških, kanadskih in francoskih vojakov v uniformah. Posebno svečanost pa poudarja prisotnost številnih ugledni; l osebnosti, ki na proslavi sodelujejo. Ameriški general Bradley, pa veljnik ameriške vojske na «Dan D», bo jutri prebral Johnsonovo poslanico. Angleško kraljico zastopa veleposlanik Dixon, vlado pa pomočnik obrambnega ministra Jellicoe. Glede sestave Irancoske delegacije pa je prišlo do precejšnje polemike. General de Gaulle je smatral, da ne more biti navzoč na proslavi, ker so odsotni tudi drugi državni poglavarji. Istega mnenja je bil tudi predsednik vlade Pompidou. Toda njun sklep je povzročil hude proteste. Del francoskega in ameriškega ti ska ironično poudarja, da najbrž Razgovor podtajnika GBalla z de Gaullom Co uve de Murvi Ile o zunanji politiki Zboljšanje odnosov je zaželeno z obeh strani - Francosko-španski sporazum o francoskem oporišču na Kanarskih otokih za raziskavo vesolja PARIZ, 5. — Danes zjutraj je prispel v Pariz George Bali, državni ameriški podtajnik in posebni odposlanec predsednika Johnsona. Najprej se je sestal s, francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom, s katerim se je razgovarjal okrog eno uro, potem pa je izjavil novinarjem samo, da je bil «raz- govor v prisrčnem in prijateljskem ozračju», predmet razgovorov pa so bila «številna vprašanja skupnega interesa». S francoske strani pa so povedali, da je bil edini predmet razgovorov «položaj v jugovzhodni Aziji». Popoldne je Balla sprejel d-> aitilo le -ituvamn f ~ e.-! 1. I J sprotja odstranili in medsebojne odnose zboljšali. Baje je bila ta želja nekoliko večja na francoski strani. Glede vprašanj jugovzhodne A-ziije trdijo na Cjuay d’Orsayu, da Francija pravzaprav ne nasprotuje povečanju ameriških vojaških naporov v tem sektorju. «Francosko stališče se ni spremenilo», je izjavil neki predstavnik francoske- Gaulle, kate žavhi tajni'«; izroč je ameriški dr-il posebno o osebno ^poslanico predsednika Johnsona. Pri razgovorih je bil navzoč tudi ameriški poslanik v Parizu Charles Bohien. Razgovor je trajal eno uro in deset minut,- nakar je Bohien izjavil, da je bil razgovor «zelo koristen in zanimiv». Na vprašanje novinarjev pa jr. odgovoril; «Ne morem dajati nobenih komentarjev o tem, kar je bilo na sestanku rečeno. To je naloga generala de Gaulla.» Bali prav tako ni hotel povedati ničesar o vsebini Johnsonovega pisma. iz uradnih krogov pa se je zvedelo, da sta razpravljala o aktualnih vprašanjih — zlasti o položaju v jugovzhodni Aziji — ter o francosko ameriških odnosih. znano, je jal na konferenci SEATO v Manili, da je po francoskem mnenju rešitev vprašanj Jugovzhodne A-zije lahko samo politična. Francije sicer ne nasprotuje vojaški akciji v Južnem Vietnamu, toda .e pogojem, da bi bila ta akcija sredstvo za dosego boljših pogojev pri političnih pogajanjih, do katerih bo moralo nujno priti, ne pa da bi bila sama sebi namen. Predstavnik je dodal, da Francija ne zahteva takojšnjega umika ameriških sil iz Vietnama. Francija želi. da bi se to zgodilo postopoma, in sicer po razgovorih, na katerih bi razpravljali o priznanju nevtralnosti Vietnama. Tudi po mnenju opazovalcev, ki obširno komentirajo Ballov o-bjsk v Parizu, je ameriški pod- nik prišel tja, da bi razprav-predvsem o odnosih med Pa in Washingtonom, za kate-se ve, da niso najboljši, čeprav pri tem tudi vprašanja jugozahodne Azije brez dvoma važna. Z obeh strani se je namreč pokazala želja, da bi nekatera na- DIPLOMATSKA AKCIJA OKROG INDOKINE SZ ie pristala M polpi predlog za oz/o konferenco o Laosu Tudi Anglija se s predlogom strinja - Novo napredovanje čet Patet laa V Južni Koreji je zaradi demonstracij odstopil predsednik vladne stranke VIENTIAN, 5. — Danes je bil drugi sestanek veleposlanikov ZDA, Velike Britanije, Kanade, Tajlandije, Južnega Vietnama in Indije. Razpravljali so samo o sredstvih, s katerimi bt okrepili vlogo mednarodne kontrolne komisije za Laos, ta da sprejeli niso nobenega sklepa. Tretji sestanek veleposlani- kov bo jutri zjutraj. Istočasno se je sestal vojaški odbor zastopnikov omenjenih držav, ki se bo v prihodnjih dnevih sestajal vsak dan in razpravljal o vojaškem položaju, zlasti v Dolini vrčev. Sestanki te-ga odbora so za zaprtimi vrati. Oboja posvetovanja pa ne bodo trajata vqč kot en teden; šele .tedaj bodo objavili tndi; tflililMte. Medtem pa so čete Pater Laa danes nenadno za.vgeje n^lILjhrib severno od Doline Vreev, ,Fltt so ga doslej držale «nevtralne čete». Boji so se začeli Ob treh rju-tra j v' Moskvi se je zvedelo, d» Je vlada Sovjetske zveze pristala na poljski predlog o sklicanju ožje konference o Laosu. Novica Je povzeta iz načrta za pismo obeh sopredsednikov ženevske konference za Laos, ki Je namenjeno vladam Indije, Poljske in Kanade, ter va diteljem treh političnih skupin v Laosu. Načrt pisma je pripravila sovjetska vlada, vest o ten» pa je objavila agencija Tass. Kot Je znano, Je spričo poslabšanja položaja v Laosu francoska vlada konec prejšnjega meseca zahtevala od britanske in sovjetske vlade, naj ponovno »kličeta konferenco, na kateri naj bi se obravnavalo v celoti vprašanje Indokine. Moskva je tedaj ta predlog ugodno sprejela. medtem ko so ga v Washingtonu zavrnili. V Londonu so tedaj predlagali posvetovanja vele-poslanikov v Vientianu, V tistem trenutku je postavila svoj predlog poljska vlada z očitno ppmir-jevalnim namenom: v Svici naj 'd se sestali predstavniki Indije, Poljske in Kanade, Anglije, Sovjetske zveze in predstavniki vseh treh političnih skupin v Laosu. Na sestanku naj bi pripravili mednarodno konferenco. Sedaj se v sovjetskem načrtu pisma poudarja, da bi uresničenje lamu puunnijo, uh im uivou» poljskega predloga izboljšalo po Jpžaj m J! 1 1 in zaredi tega naj bi prišlo do sestanka v Svici Čim prej. V Londonu je danes predstavnik Foreign Officea izjavil, da do britanska vlada ugodno proučila načit sovjetskega pisma, toda pred tem se bo posvetovala s svojimi zavezniki. Trdi se, da sta glede pisma dosegi? sporazum že prej angleški zunanji minister Butler in spvjetsk, veleposlanik Soldatov. Glede posvetovanj veleposlanikov pa opazovalci poudarjajo, J-sodeluje indijski veleposlanik mo «zaradi informativnih razlo-golv z namenom, da bi izsilil konferenco štirinajstih v Vientianu», kjer pa mislijo, da ni verjetno, da bi ta predlog prodrl, ker mu nasprotujejo komunistične države. Krogi, ki zastopajo to mnenje, mislijo, da naj bi bil sestanek v Pnom Penhu. Zaradi takih pogojev prevladuje v Laosu mnenje, da je vendarle Ženeva še najboljše mesto za tako konferenco. Glavna novica iz glavnega mesta Južne Koreje pa je odstop Cong Pila, ki ga smatrajo za desno roko predsednika Park Cung Heeja. Pil je bil predsednik demokratično republikanske stranke, ki je sedaj na oblasti. Smatrali so ga poleg predsednika Južne Koreje za najbolj vplivno oseb-, nost na Koreji, toda demonstranti so že več tednov zahtevali njegov odstop. V Seulu je še vedno obsedno stanje in vojaška oblast je danes prepovedala kakršno koli zborovanje. V ponedeljek bodo odprli samo osnovne šole, medtem ko se bodo počitnice na univerzi začele takoj sedaj, namesto v juliju. 500 funkcionarjev, ki so bili zapleteni v korupcijske afere, bodo kaznovali; policijska ura traja od 22. do 4. zjutraj. ga zunanjega ministrstva,, J»otjp znano, je Couve de Murville de tanijo in naloge ter odgovornost združene Evrope v svetu, tudi na jedrskem sektorju. Precej ostro je kritiziral de Gaullovo zunanjo politiko, ker vodi v izolacijo, kajti «politika se mora presojati na podlagi rezultatov ne pa na podlagi želja». Turčija grozi: stanje pripravljenosti na Cipru NIKOZIJA, 5. — Turški zunanji minister Erkin je danes ponovno zagrozil, da bo Turčija nekega dne Intervenirala na Cipru, «če bodo ciprski Grki nadaljevali s svojim protizakonitim delovanjem»-Poudaril je, da se .knprska kriza «grdo razvija» in da sp v teku posvetovanja z ZDA. Ameriški veleposlanik v Ankari je bil namreč v zadnjih 24 urah dvakrat pri Inonuju. Tudi predsednik republike Gursel je izjavil, da sc Turčija ne boji napasti a i biti napadena, «čeprav nima namena razbiti miru». Takoj po teh izjavah so na Cipru proglasili pripravno stanje, ker se je tudi zvedelo, da križari pet vojnih ladij v bližini Nikozije. Ni izključeno, da se bo ponoči sestal ciprski ministrski svet pod predsedstvom Makariosa. Predsednik Johnson pa je povabil Inonuja v Washington in baje ga namerava prepričati, naj opusti načrte za invazijo Cipra. Malinovski v Beogradu BEOGRAD, 5. •— Sovjetski maršal Malinovski se ,ie po obisku Slovenije in Hrvaške vrnil v Beograd iz Dubrovnika, kjer je obiskal nekatere vojaške naprave ter prisostvoval vežbam enot Jugoslovanske vojne mornarice. za izkrcanje». Neki pariški časopis piše, da bi predsednik republike s svojo navzočnostjo «tolmačil čustva vse združene Francije in duše vseh Francozov bi ga ob tej priliki spremljale. Zaključek stavke pristaniščnikov RIM, 5. — Tajništvo Zveze kovinarjev FIOM-CGIL sporoča, da je poslalo ministru za industrijo senatorju Mediciju spomenico, ki se tiče položaja, nastalega v kovinarski industriji po skrčenju rednega delovnega urnika in številnih odpustih v raznih podjetjih. Spomenica omenja najprej obseg teh ukrepov, nato pa nakazuje njihove gospodarske in socialne posledice. Nato zahteva od vladnih oblasti, ki odgovarjajo za vsedržavno gospodarsko politiko, naj prevzamejo nase odgovornost odločnega posega, ki bi vzpostavil prevlado skupnih interesov nad zasebnimi. Med drugim zahteva FIOM ugotovitev proizvodnih programov raznih podjetij, ki so že odpustili delavce ali pa gra zijo z odpusti, podaljšanje odpovedanega .roka za kolektivne odpuste na šest mesecev, poseg oblasti, da se ugotovi dejanski položaj v omenjenih podjetjih, ter povečanje jamstev za zaposlitev. Danes ob 8. uri se konča stavka pristaniških delavcev. Prihod-nji teden se bodo sestala tajništva vseh treh sindikalnih organizacij, da proučijo položaj in določijo način novih morebitnih stavk. Izvršni odbor sindikata poštnih uslužbencev CGIL se je danes sestal in proučil rezultate stavke, ki je bila 23. maja, ter nadaljnji razvoj sindikalne akcije. Ker ni z vladne strani nič novega, je sindikat sklenil nadaljevati borbo, v kateri se vedno bolj utrjuje zavest enotnosti te stroke. Da bi oi-!o stavkovno gibanje enotno, je vodstvo sindikata sklenilo, da bo povabilo za ponedeljek na skupen sestanek tudi vodstva ostalih dveh sindikatov. Danes se je zaključila stavka uslužbencev ministrstva za zunanjo trgovino, ki zahtevajo preureditev staleža. V ponedeljek se bodo predstavniki vseh treh sindi-Kateit sestali s predstavniki zakladnega ministrstva. Sele- če bo ta sestanek negativen, bodo določili datum nadaljnjih stavk Po dolgotrajni sindikalni borbi kaže, da se bo končno ugodno rešil spor med delava kemične in farmacevtske industrije in njihovimi delodajalci. Predstavniki sindikatov in industrijcev so s posredovanjem ministrstva za delo dosegli okviren sporazum glede sklenitev nove delovne pogodbe, ki ga bodo predla žili v odobritev zadevnih sindikalnih vodstev 13. junija bosta obe stranki sporočili ministrstvu za delo dokončno besedilo sporazuma. op da bodo Baltovi razgovori v Parizu vsekakor prispevali k novemu vzdušju, ki je z obeh strani zaželeno, čeprav ne bodo pomenili kakega posebnega preobrata v fran-cosko-ameriških odnosih. Couve de Murville je včeraj v svojem govoru pred poslansko komisijo za zunanje zadeve orisal zadnji razvoj francoske zunanje politike. Najprej je govoril o odnosih Španije po njegovem obisku v Madridu ter dejal, da se francoska vlada že «precej časa ne upira» vzpostaviti dobrih odnosov s Španijo in zaradi tega morajo biti ti odnosi sedaj normalizirani. Pri tem je navedel kulturno, tehnično in trgovinsko izmenjavo. Glede odnosov med Španijo in skupnim tržiščem pa je de Murville dejal, da ni šlo za pristop Španije k tržišču, temveč je za obravnavanje možnosti pridružitve, upoštevajoč pri tem posledice za špansko gospodarstvo zaradi obstoja skupnega tržišča. Zla- sti je poudaril, da med njegovim obiskom v Madridu ni bilo govo- ra o sporazumu glede dobave jedrskih fizijskih snovi. Nato je govoril o atlantskem paktu, o Evropi in o pogajanjih «šestih» glede enotne cene za zito in pri tem ponovil že znana stališča francoske vlade. Poudaril pa je važnost cen žita, zlasti kar zadeva razvoj skupnega tržišča. Glede Kennedyjeve runde pa je dejal, da bonska vlada ne bo pod-vzela nobenega ukrepa, ki bi škodoval takim pogajanjem. Končno je Couve de Murville omenil tunizijsko razlastitev lastnine ino-zemcev in dejal, da ne gre pri lem toliko za «tunizifikaeijo zemlje», ki jo predvideva sporazum, sklenjen pred štirinajstimi meseci, temveč nolj za nenadno kršitev tega sporazuma. Vsekakor pa bo francoska vlada, zaradi te «samovoljne poteze tunizijske vlade» izvajala posledice. Danes so sporočili, da so včeraj v Madridu podpisali franco-sko-španski sporazum o sodelovanju na sektorju raziskav vesolja. Sporazum določa predvsem grad njo opazovalnice za nadzorstvo satelitov na Kanarskih otokih, ki jo do Francija uporabljala pri izvajanju svojega programa za raziskavo vesolja. Stroške za u-pravo in vzdrževanje oporišča bo sta plačali skupno obe državi. Predsednik francoske radikalne stranke Maurice Faure je v Lio-nu izjavil med drugim' — ko je govoril o nujnosti evropske enotnosti — da bi bilo morda dobro misliti na vrhunski sestanek «šestih», na katerem bi odstranili o-vire za nadaljnji napredek. Na tej konferenci bi obravnavali .zboljšanje odnsov z ZDA, razčiščenje francoskih odnosov % Veliko Bri- n m m i ii im i n mu ......Min i n i m m i m m im n i m m im m im m iiiiiu m it i n i m m m m i im m m inni i n i n m m i n........... i n ................. na Laponskem HELSINKI, 5. — Predsednik republike Finske in njegova soproga sta danes pokazala svojemu gostu predsedniku Titu in njegovi soprogi najsevernejši del Finske, pokrajino Laponsko. Točno opoldne so gosti prispeli z letalom v glavno mesto pokrajine Ro. vanijeni, 1200 km severno od glav. nega mesta Finske. Mesto so med drugo svetovno vojno popolnoma uničile nemške okupatorske čete, ki so se v jeseni leta 1944 morale umakniti iz mesta. S skupnimi napori prebivalstva je bilo mesto v manj kot 20 letih popolnoma na novo zgrajeno. Na prisrčno in toplo dobrodošlico župana mesta je predsednik Tito med drugim poudaril, da ima finsko ljudstvo v jugoslovanskih narodih velike prijatelje, ker so narodi Jugoslavije, enako kot finski narod, šli skozi ertako težke peripetije v preteklosti. Po izkazanih najvišjih časteh na letališču, j* prebivalstvo Rovanjena na ulicah svojega mesta priredilo zelo prisrčen sprejem gostom iz Jugoslavije. Neposredno po priho. du sta bila predsednika s svojim spremstvom gosta na kosilu, ki so ga priredili zastopniki glavnega mesta Laponske. Med kosilom so prišli do polnega izraza prijateljski občutki ljudstva Laponske do narodov Jugoslavije, ki so se v zadnji vojni skupno borili proti skupnemu sovražniku, Župan Koponon je v pozdravnem govoru opisal trpljenje finskega mesta Rovanjena, ko so ga Nemci v jeseni leta 1944 neposredno pred zimo popolnoma uničili in prepustili na tisoče prebivalcev, žena in otrok, na milost in nemilost surovi zimi. Zato, je izjavil župan Koponen, Ljudstvo tega kraja razume, kaj so morali pretrpeti jugoslovanski narodi v borbi za svobodo. Besedam župana Koponena se je po zahvalnih besedah maršala Tita pridružil tudi predsednik Finske Kekko- nen, ki je med drugim ugotovil, da se je prav tu na tem mestu potrebno spomniti dogodkov zadnje vojne, v kateri se je maršal Tito na čelu svojega ljudstva boril za svobodo in neodvisnost Jugoslavije. «Temu vojskovodji,» je dejal dr. Kekkonen, «ie dobro znan sovražnik, ki je poznal tudi naše severne kraje.» Po kosilu so zastopniki mesta poklonili predsedniku Titu v spomin laponski nož. Popoldne si je predsednik Tito ogledal veliko področje omrežja hidrocentral na reki Kerni, kjer bodo v kratkem, poleg že pet zgrajenih, zgradili še šest novih hidrocentral. Tako bo popols*>ma rešeno oskrbovanje juga Finske z električno energijo. Prebivalstvo vseh krajev, kjer se je pojavil predsednik Jugoslavije, ga je zelo toplo in prisrčno pozdravilo. Jutri si bo predsednik Tito v spremstvu dr. Kekkonena ogled»! ostale kraje Laponske, — 2 — 6. junija 1D64 Dve strani iste medalje Tistim, lei pojmujejo politiko nepovezovanja kot iskanje izhoda iz položaja neenakopravnosti in negotovosti današnjega sveta, se ni zastavljalo vprašanje, ali ta politika v enakem obsegu «pokriva» probleme s področja hladne vojne kakor tudi probleme sveta v razvoju, ki ga pritiskajo številni ostanki kolonializma. Takšno vprašanje se toliko bolj ni moglo pojaviti, ker živi današnji svet na visoki stopnji medsebojne odvisnosti, v kateri so problemi teh področij za vsako odgovorno politiko deli enotne celote, pravzaprav nič drugega 'kakor dve strani iste medalje. Tako razumeti politiko nepovezovanja je pomenilo vedno — zlasti pa od beograjske konference sem — identificirati se s stališčem, da je nujno brezpogojno prenehanje hladne vojne in odprava vzrokov, ki jo povzročajo, kakor tudi hkratno in enako odstranjevanje neenakopravnosti in dominacije v mednarodnih odnošajih v vseh oblikah. Smisel nepovezovanja se je tako razumel, odkar se je prvič pojavilo na mednarodnem prizorišču in v takšnem učinkovanju nepovezovanja moramo videti temeljno vsebino koeksistence, ki je potemtakem neposredna negacija tako vojne kakor tudi politike sile, prav tako pa tudi vsega tistega, kar je po-doteno statusu quo ali «miru za vsako ceno». Takšen nazor ne izhaja le iz teoretičnega razčiščevanja smisla te politike ali dokumentov, sprejetih v različnih fazah, temveč se plastično zrcali in potrjuje z njenimi vsakdanjimi akcijami in dolgoročnim učinkovanjem. Živahna aktivnost v zadnjih letih, od beograjske preko kairske do sedanje svetovne ekonomske konference, z ene strani in z druge strani — z intenzivnimi akcijami na področju uresničevanja protikolonialne deklaracije, na področju pomirjevanja razplamte-lih kriz, od Karibov do jugovzhodne Azije, kakor tudi na področju razorožitve — daje odgovor na vprašanje, koliko nastopa ta politika usklajeno in dosledno na obeh tirih, na katerih naj Se rešujejo ključni problemi današnjega sveta. Ker se na nekaterih straneh takšno vprašanje vendar pojavlja, bi ga morali pojasniti s tem, da še vedno ni ali razumljeno ali sprejeto, da kljub neustreznosti svojega sedanjega naziva politika nepovezovanja po svojem smotru in svoji vsebini ni nič drugega kakor oblika aktivnega angažiranja za odpravo sedanjih neenakopravnih odnosov na svetu in za oblikovanje pravičnejše ureditve, ki bi zagotovila narodom pravico do enakopravnega življenja ter do svobodne izbire notranjega sistema in smeri splošnega razvoja. Kot takšna je ta politika vse prej kakor «neangažirana» in je že postala program širokega kroga držav. Dejstvo, da nekateri ne spoznajo te vsebine nepovezovanja, katerega naziv ne izraža niti za njegove tvorce vsega tistega, kar ti vidijo v njem in kaj z njim žele, je dalo povod, da se je v sedanjih razmerah pomirjevanja v odnošajih med vzhodnimi in zahodnimi silami sprožila razprava o vrsti prednosti ali o nujnosti prestavitve težišča akcije nepovezovanja s problemov s področja hladne vojne na področje problemov, ki jih ustvarjata kolonializem in politika imperialističnih sil. Ko razlagajo današnjo pomiritev kot bolj ali manj dokončno odstranitev hladne voj-rte in ko izhajajo iz tega, da je bila doslej neangažirana politika pojmovana in je nastopala samo kot antiteza hladni vojni — zastopajo ponekod mnenje, da bi morali takšno nepovezovanje ali revidirati ali zamenjati s politiko, ki bi bolj ustrezala svetu, ki ga pritiskajo kolonialni odnosi in posledice in ki je predmet vmešavanja politike imperialističnih sil. Po tem mnenju so nevezani opravili svoje poslanstvo na področju boja proti hladni vojni in oboroževalni tekmi. Zaradi bolj ali manj splošno »prejete definicije nepovezovanja kot aktivnega angažiranja za temeljito preobrazbo sedanjih odnosov na svetu in zaradi očitno labilne, krhke narave procesov, ki se v zadnjem času razvijajo v odnošajih med vzhodnimi in zahodnimi silami, ni preprosto pojasniti izvora in smisla takšnih gledišč. Hladna vojna, seveda v svoji «klasični» obliki že dalj časa ponehava, vendar pa to ne opravičuje tudi preuranjeni sklep, da je že nastopila faza za njeno popolno prenehanje. Niti niso še začeli niti ne rešujejo ključnih spornih problemov, ki so v njenih temeljih. Kljub politično pomembnim aktom, od moskovskega sporazuma o jedrskih poskusih do nedavnega sklepa treh jedrskih sil o zmanjšanju proizvodnje fisijskega materiala, je ključni problem razorožitve še vedno na mrtvi točki, oborože- valna tekma pa se nadaljuje. Kako stoje v očeh uradnih zastopnikov sil NATO stvari v tem pogledu, je zelo odkrito izraženo v poročilu s sestanka v Haagu z dne 14, maja letos, zlasti s tem, da je formula zahoda za rešitev nemškega problema navedena kot pogoj za vsako resno pomiritev, kar nas lahko samo oddalji od končanja hladne vojne. Za razmerje sil med vzhodom in zahodom in za širšo evropsko skupnost sta namreč način in okvir reševanja tega ključnega problema odločilnega pomena. Zato lahko vsako vztrajanje pri enostranski formuli, ki ignorira dejstvo obstoja dveh suverenih držav na tleh razdeljene Nemčije, le paralizira začeto po-mirjevanje in obnovi blokovsko polarizacijo, ki bi lahko po obsegu in oblikah presegla podobo iz minulih let. Zato dosedanje razprave niso mogle prinesti nič novega glede strategije neangažiranja politike. Vendar pa so potrdile, da čedalje bolj sprejemajo tezo pravilno pojmovane neangažirane politike, da namreč v sedanjem času in zlasti v razmerah relativne pomiritve v odnošajih vzhod-zahod problemi sveta v razvoju tako gospodarsko kakor tudi politični in drugi pospešeno dozorevajo za reševanje in terjajo čedalje hitrejše mednarodne akcije. V ravnanju in akcijah nevezanih držav se v tem smislu že nekaj časa premika poudarek v sklopu njihovega splošnega pojmovanja, da so problemi sveta v razvoju ter problemi nekdanjih in sedanjih kolonij pravzaprav splet preživelih gospodarskih, političnih in pravnih odnosov in drugih posledic kolonialnega obdobja, pod katerega bremenom stokajo številna območja sveta. Odvzeti jim to breme — to je bila vedno, zdaj pa še zlasti ena izmed bistvenih nalog politike in programa nepovezovanja, zakaj dokler to breme pritiska na svet, toliko časa temelji mir na eksplozivnih temeljih. Razčiščevanje pojmov in preciziranje gledišč te vrste je izrednega praktičnega pomena. Brez tega pojasnila bi bilo namreč težavno zagotoviti nujno skladnost v ravnanju in delovanju nevezanih držav, ki jih čakajo nove akcije in od katerih svet pričakuje čedalje več. Kljub nekaterim nihanjem in pogostim krizam na različnih točkah sveta in predvsem sveta v razvoju, označuje podobo sveta vidna razširitev območja miru in razširitev fronte nevezanih. V enakem obsegu so se povečale tudi mednarodne odgovornosti te politike, ki ji je prav zato bolj kot kdajkoli prej potrebna jasnost perspektive in usklajenega delovanja. Spomnimo se, da sedanje razprave niso znamenje, da nevezana politika prestaja prve pa tudi največje preizkušnje te vrste. V. prvih letih svojega oblikovanja se je znašla iz oči v oči z neprijetnim pritiskom tistih, ki so kakor Dulles in Stalin insinuirali, da je nemoralna in neodgovorna, ker je odklanjala, da bi se jim pridružila v obračunavanju v hladni vojni. Imamo še v živem spominu, kako se je potem, v obdobju beograjske konference, znašla ta politika pred obtožbami in sumničenji, da gre po poti nastajanja posebnega, tretjega bloka. Kaže, da smo da- nes soočeni z nujnostjo, naj bi znova precizirali dejansko vsebino nepovezovanja in utrdili smeri temeljnega in dolgoročnega delovanja te politike, ki, mora glede na gibanja in spremembe v svetovnih odnošajih načrtno orestayljati svoje poudarke in jih občasno porazdeljevati. Tega pa ne bi smeli razumeti kot spreminjanja temeljne smeri, niti ne bi smelo to pripeljati do spremembe v njeni temeljni vsebini in smotru, ki bo dosežen z zmago ustvarjalne koeksistence, v kateri naj najdejo zadovoljitev tako legitimne pravice vsakega naroda kakor tudi splošna težnja sveta po novih, višjih oblikah življenja in po novih, pravičnejših in stabilnejših odnosih. JOSIP DJERDJA ( «Komunist») Prodajalka v neki trgovini v Aberdeenu, škotskem mestu, kjer je izbruhnila epidemija tifusa, ima na prodajni mizi umivalnik z vodo. Da se ne bi okužila, si umije roke vsakikrat, ko je postregla kakega klienta »iMiHHiiiHHHiimiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHHHHnHHiHiiHHmHHiiHiHHHHHmHHiiHiiHiHiiiiiHHiminiiniiiiiiHiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» Itnjìfjf» w rflvrlnliftrt» »« A C- cglahba ^ blHttViblvt* PARATIFUS NA ŠKOTSKEM Rahlo pojemanje bolezni v Aberdeenu Umrla je še ena starejša oseba, ki pa je imela tudi druge bolezni LONDON, 5. — Epidemija pa- in ni daleč čas, ko bo doseglo mi- ratifusa v Aberdeenu polagoma pojema: v zadnjih 24 urah so ta-beležili le 17 novih primerov, tako da je sedaj 351 vseh oseb v bolnišnici. Dr. Macqueen je izjavil, da je to prva dobra vest od izbruha epidemije. V preteklih dneh so bile številke novih bolnikov vedno večje. Državni podtajnik za Škotsko J, A. Stodart je na tiskovni konferenci v Edimburgu izjavil, da zato niso izvedli množične imunizacije prebivalstva v Aberdeenu, ker bi vcepljenje cepiva spremenilo raziskavo o virih infekcije. Stodart je poudaril da splošno razširjenje epidemije ni neizogibno, toda nevarnost vedno obstaja Opozoril je prebivalce Aberdeena, naj ne hodijo iz svojega mesta, če ni izredne sile in potrebe. Včeraj zvečer je umrla druga oseba, ki je zbolela na tifusu. Gre za nekega 69-letnega moškega, ki pa je imel tudi sladkorno bolezen ter čir na želodcu ,Vse •iiitxiiii«itiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiitf ■iiiiiiiiiiiil,iiitiiiaiiiiliil,lli,i,l||||||ia|||||||||||||||a||a|||||rvvvfl|||||V||||||||t|||||||||||||tllliili,illliViiifliiiail,iiiaaiiiiaiiiiliiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiniitiitwf iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiniiiiiiiimmiiiing OD PAVILJONA DO PAVILJONA NA PADOVSKEM VELESEJMU Mimo traktorjev, kosilnic in mlatilnic do zložljivega kolesa Čeprav je sejem med naj starejšimi, je zelo moderen - Vročina te kuha, pred teboj pa so kocke ledu, ki padajo iz miniaturnega hladilnika za otroke «Orlovsko gnezdo», ki smo ga videli na padovskem velesejmu in kt stane 75.000 lir. Za počitnice je kot nalašč Padovske sejemske prireditv-ve imajo, kakor pravimo, večstoletno tradicijo. Že v starem statutu Marca Querina iz leta 1257 namreč lahko beremo, da je bil praznik sv. Antona Spovednika, iz reda minoritov, proglašen za splošen praznik, ki so se ga morali držati vsi meščani. Le «rokodelci in trgovci» so smeli postaviti na trgu pred cerkvijo svoje stojnice ter prodajati in kupovati takratne izdelke in proizvode po mili volji. Osffn dni pred praznikom in osem dni po njem je imel vsakdo prost dostop v padovsko mesto in prost odhod iz njega, ne da bi moral prestati kakšno represalijo ... Od tistih časov se je marsikaj na svetu spremenilo in tudi pa-dovski sejem je zadobil nov značaj. Postal je prvi «vzorčni» sejem v Italiji. Prvo tovrstno prireditev so odprli leta 1919. Se- iliiiiiiiiiiiiimiilimiimiiiiiiiiiitmiiiiiimiiimniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiliiiiuMllimmiiiiiiiiiiiii Sklepi UNESCO na zasedanju v Parizu Pripravlja se akcija proti nepismenosti PARIZ, 5. — Komisija za programiranje pri izvršnem svetu UNESCO, ki se je te dni sestala n i letno zasedanje v Parizu, je odobrila pripravljalni načrt za borbo proti analfabetizmu na svetu. Načrt predvideva najprej akcijo ožjega obsega, ki naj bi se pozneje razširila v kampanjo svetovnega obsega. Načrt, kot izhaja iz poročila, ki ga je komisija za programiranje objavila, predvideva dve ločeni fazi te velike akcije. Prva faza, ki predvideva obdobje od 1966 do 1968, obdeluje kampanjo proti analfabetizmu v o-smih državah, ki pa jih bodo šele pozneje določili. Druga faza predvideva obdobje 1968-1970. V tem času bodo strokovnjaki analizirali in ocenili rezultate dosežene v prvi kampanji. Tako zbrane podatke bodo izkoristili za določitev širšega programa v svetovnem merilu, ki ga bodo pripravili n predložili generalni konferenci UNESCO. ki bo konec leta 1970. Poskusni načrt teži za tem, da bi združil in izpopolnil vse razpoložljive sile, in sicer vse tiste sile, ki delujejo pri tako imenovani bilateralni pomoči, ter sile, ki delujejo v okviru regionalnih in mednarodnih akcij. V ta namen, torej za pripravo širšega načrta, bo UNESCO potrebovala 33 milijonov dolarjev, ki jih bo skušala dobiti iz mednarodne pomoči, Za kritje prve faze bo teh 33 milijonov dularjev razdelila takole: osem držav, ki bodo izbrane in izvedle prvi poskus, bodo dobile osem milijonov dolarjev na leto. Nadaljnja dva milijona dolarjev pomoči bo UNESCO dala tako imenovanim regionalnim organizmom m končno po en milijon dolarjev na leto bodo potrebovale osrednje organizacije UNESCO, ki pripravljajo in nadzirajo ta mednarodni načrt za borbo proti analfabetizmu. jem je bil razdeljen na 18 sekcij, ki so bile raztresene po vsem mestu. Razstavljavcev je bilo 642, obiskovalvev pa 170.000. Takratne kronike so nekoliko bolj zgovorne od današnjih, saj nam na primer povedo tudi, da je čisti dobiček prve vzorčne sejemske prireditve znašal 320.000 lir, kar je takrat pomenilo že čedno vsotico. Vzorčni velesejmi so si povsod. pp. svetu zelo podobni. .Navaden obiskovalec, ki pase le svojo radovednost, se počasi premika naprej nekoliko po glavni «aleji», nato se odloči za prvi paviljon na levi ali na desni, kjer je pač manj gneče in več sence ,ter se zgubi v njegovo notranjost. Cez nekaj časa ga spet ugledamo, ko stopi iz njega, se malo razgleda, opazi stojnico s «Coca-Colo», ali z napisom «vini veronesi», različno, po temperamentu, si nabere novega poguma in zopet ponikne v sejemski vrvež. Sprva ga zanima vse, kar je razstavljeno, sčasoma pa se ga začenja polaščati utrujenost, tako da v zadnjih paviljonih podzavestno že išče bližnjico za izhod. Tako je morda naš obiskova-les spregledal marsikaj zanimivega tudi v Padovi. Ali pa ne. Ce so njegove družinske razmere urejene po ameriškem vzorcu, je prav gotovo opazil švedski električni likalnik, ki v najkrajšem času in brez godrnjanja obračuna tudi z najbolj trdovratno moško srajco. Ah, ko bi ga imeli doma Tam se je spet zbrala gruča radovednežev .Ostri opazovalec takoj vidi, da v njej prevladujejo ženske. Kaj neki gledajo? Gledajo nekakšno zaprto ležišče za relax ali po domače počitek. Med počitkom se okoli srečnega zemljana na njem pojavlja meglica ozona, ki odpravi vse strupene snovi, ki so se nabrale tekom dneva na njegovi koži. Nato se meglica razprši ,na njeno mesto pa pride takoj nato druga, tokrat mešanica joda in čistega kisika, ki razkuži kožo in jo hkrati nahrani za nadaljnjo borbo proti mestnemu «smogu». Našega obiskovalca ni zraven. Njega bi morda le zanimala dodatna naprava, ki s tresenjem in masažo v najkrajšem času odpravi komendatorski trebušček. Le kam se nam je izgubil? Končno ga ugledamo, ko se hudomušno smehlja na račun mia- HOROSKOP |IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||iM||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||l||||||,||||||||„||||M||||H|||||H„|M|||||||M„|||||,||||||||||n|,| OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne trošite zaman svoj čas v delu, ki re bo imelo buška. Skušajte se nekoliko razvedriti in pomiriti. BIK (od 21.4, do 20.5.) Največ dela boste imeli dopoldne, toda tudi popoldne bo veliko opravkov. Na vidiku je novo prijateljstvo, morda celo ljubezen. DVOJČKA <°d 21.5. do 22.6.) Neprijetno presenečenje, ki pa sc ga boste oiresli. Upoštevali bodo vaše duševne težave, RAK (od 23.6. do 22.7.) Preveč ste neučakani, da bi smeli začeti z večjim delom. Tudi v družini boste koga spravili v slabo voljo LEV (od 23.7, do 22.8.) S svoje trmo boste pokvarili že vpelja- no delo. Večer boste preživeli bolj osamljeni DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Ponudbe bodo deževale od povsod, toda kaj malo bo od njih. Primeren dan za sklepanje novih prijateljstev. TEHTNICA (od 23.9, do 23.10.) Poverili vam bodo na videz lahko, v resnici pa težavno nalogo. Nekdo skuša spraviti vaš mir v težave ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Preglejte »vojo pošto, ki jo zanemarjate. Vaša domišljija je včasih preveč bujna. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S svojim nastopom boste spravili ne. koga v zadrego. Več previdnosti v svojih odnosih do nekega novega znanca KOZORÓG (od 21.12 do 20.1 ) Potrpežljivi boste morali biti, kajti sicer se bo kaj zapletlo. Zaupajte v človeka, tudi če ga ne cenite preveč. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z delom preveč zavlačujete. To ne bo prav. Tuje kritike na vaš račun niso povsem neutemeljene. RIBI (od 20.2 do 20.3.) S sodelavci nekaj ne bo prav, vendar pa ne zaradi vas niti na vaše škodo, Skušajte se razvedriti. dega idealista, ki se zavzema za načelo «retour à la bicyclette». Toda to pot gre za kolesa posebne vrste, za zložljiva kolesa, ki jih lahko spravimo v avtomobilski prtljažnik. Stiska s parkirnim prostorom v mestih namreč veleva, da stopimo iz vozila mnogo prej, preden prispemo na cilj v središču. Tedaj odpremo prtljažnik, «raztegnemo» kolo in se odzibamo na posel. Že, že, kaj pa če smo v večerni obleki in smo namenjeni v gledališče? Vročina pritiska na sejmišče. Tisti sejmi, ki se odpirajo v juniju, juliju in avgustu, bi morali imeti zasenčene paviljone, ventilatorje, klimatske naprave ali vsaj nekaj sužnjev s pahljačami. Pred nami je napis: ne dotikajte se razstavljenih izdelkov. Nahajamo se med otroškimi igračami in poželjivo opazujemo miniaturni hladilnik, ki od časa do časa «vrže» po 10 lepih, čistih, svetlih kock ledu. Kocke se počasi spreminjajo v vodo, mi pa ne smemo planiti po njih, ker so tudi te razstavljeni izdelki. Srečniki, ki so začeli ogled sejma s tega konca in so še pri močeh, lahko opazujejo tudi druge eksponate, na primer punčko iz cunj, ki ji resnično rastejo lasje in ne vem kai še vse. Ven, na zrak! Mimo razstav domače obrti Libije, Maroka, Somalije, Kenije, Tanganjike, Indije, ki nas preveč spominjajo na Afriko, na safari, na žejo in na arabske Lawrence. Med šotore, med prijazna živo pisana šotorska krila! Kaj pa je tista vreča na strehi plavega «fiča»? Šotor je, pravi šotor. V nekaj sekundah se vreča res spremeni v «orlovsko gnezdo», na katero se lahko povzpneš po-«premični lestvici» (vsaka podobnost z znanim sindikalnim instrumentom'je slučajna). Prikupna razkazovalka našteva vrline in prednosti «orlovskega gnezda, mi pa smo preveč raztreseni, da bi si vse zapomnili, in tako rajši prepustimo kameri nalogo, da ga predstavi tudi tistim, ki niso zraven. Tako zvemo samo še, da je v gnezdu prostora kakor v največji palači: dovolj za dva, premalo za tri. Kaj pa cena? Iz srčkanih ust pri-žubori; 75.000 lir. Naš obiskovalec je med tem časom občudoval kosilm stroj, ki leti nekaj centimetrov nad zemljo in opravlja svoje poslanstvo ,ne da bi se dotikal tal. Čudovito. Cez nekaj let ga bomo morda občudovali med delom tudi v miramarskem parku. Stroj deluje po sistemu zračne blazinice ali, hoovereraft, to je po istem sistemu, po katerem se na nekem drugem sejmu, v New Yorku, prav v tem času sprehaja nekaj mož med začudenimi obiskovalci. Ko se kmalu nato zadržujemo pri stojnici, kjer razstavljajo drobne električne ščetke za čiščenje prašnih čevljev ln poslušamo, kako jih je treba jemi-ti vedno s seboj na potovanje, da ne pridemo zaprašeni na važen setanek, opazimo našega obiskovalca, kako si prizadeva, da bi stopil na avtobus, v zadnjem trenutku smo tudi mi v niem in vozilo oddrdra. Peljemo se v Ponte di Brenta med krasnimi polji. Živo in svetlo zelenje je tu pa tam poškropljeno z rdečimi lisami; mak. Na hipodromu v Ponte di Brenta so na delu poljski stroji, traktorji, kosilnice, mlatilnice, in še cela vrsta naprav. Med rohnečimi motorji stikamo za novostmi. Vseh seveda ne moremo videti, ter nismo vsi izurjeni mehaniki. Pač pa smo si vsi svesti, da je upravljanje traktorja po težkem terenu zelo tvegano opravilo, saj pride do največ nesreč pri mehaniziranem poljskem delu prav na teh terenih, in sicer zaradi prevrnjenih traktorjev. Denimo, da se traktor lahko nagne brez nevarnosti na levo ali desno stran največ za 25 odst. Neka tovarna je izdelala napravo, ki pravočasno obvesti vozača, da traktor «visi» na tej skrajni sigurnostni meji in da je treba nekaj ukreniti. Naprava se lahko montira na kakršen koli traktor, in sicer v več variantah; s slušnim znakom za nevarnost, s posebno lučko ali pa s stikalom, ki avtomp-tično ugasi pogonski stroj. Ko počasi zapuščamo razkopani hipodrom, premišljujemo o teh traktorjih z varnostno napravo in o tem, da bo ta nova naprava prav gotovo koristna tudi pri nas na Tržaškem, kjer imamo več brega kot ravnega sveta in nič koliko težkih terenov. E. F. SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ CELJA PRVIČ PRI NAS Ostra sodobna satira proti militarizmu Danes je prvič v gosteh pri nas Slovensko ljudsko gledališče i: Celja, ki se bo predstavilo našemu občinstvu z duhovito in sarkastično komedijo * «Rezervist» francoskega komediografa Rive-mala; s to predstavo se bo zaključilo dolgoletno delovanje Slovenskega tržaškega gledališča v Avditoriju. Naša dobrodošlica celj. skemu gledališču je tako povezana tudi s sentimentalnim motivom, ki se pojavlja ob koncu tolikšnih težav in tolikšnega požrtvovalnega dela, ko nismo imeli v Trstu svoje gledališke hiše in smo bili prisiljeni igrati v «izp’> sojeni», dvorani. Celjskemu gledališču torej, ki zaključuje naše delovanje v Avditoriju, bi se radi zahvalili ne samo zaradi njihovega gostoljubin — tržaško gledališče je bilo večkrat gost Celjanov — ampak tudi zaradi te odlične predstave, Ki potrjuje sloves in tradicijo Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja; naše občinstvo bo tako imelo možnost (po ljudbljanski Drami, kateri pripada prvo mesto med slovenskimi gledališči) spoznati tudi ta ansambel, ki ima v sebi vse elemente modernega, živega, posrednega gledališča. Zaradi tega se ta predstavlja našemu občinstvu s komedijo sodobnega francoskega avtorja, ki je zajel snov za svojo komedijo iz problematike evropske politične zgodovine, stalno kompromitirane v absurdu vojne in nerazumevanja. Rivemal se norčuje iz vojne in njegov antimilitarizem se kaže prav v tisti fini satiri, ki izhaja iz groteskno komičnih situacij, v katere je avtor položil svojega junaka, «rezervista» Amedeja. A-medej je navaden zemljan, zdrav, delaven fant iz Tarascona, navezan na svoje delo in na svojo zemljo, ki ga je francosko-pruska vojna 1870. leta zajela v svoj vrtinec. Toda prav zaradi tega, ker je zdrav in pošten, vsi udarjajo po njem in smo priča neverjetnim dogodkom, ki jih avtor o-pisuje vsemi elementi francoske komedije; tako v tekstu najdemo marsikak pikanten prizor, toda i-stočasno najdemo tudi ostro satirično ost ne samo na račun preteklosti, Hitlerja, prve svetovne vojne, ampak tudi na račun sedanjosti, kajti v prizoru, kjer nemški vohiin Konrad hoče pognati v zrak francoski parlament, zato da bo Francija uničena brez poslancev in brez ministrov, pravi Eugene: «Bodo pa generali prevzeli oblast», «Saj to ravno hočemo! — odgovori Konrad — Se vojskujejo se ne bogvekako dobro, če pa se lotijo upravljanja države, nam bo padla Francija v roke kot zrelo jabolko». Istočasno pa najdemo tudi iskreno pesniško noto v tem ubogem človeku, ki ga svet, oziroma oblast premetavata sem ter tja, da ne ve pravzaprav, kaj se okoli njega godi. v veliki zmešnjavi se ljudje med seboj ne razumejo, pa čeprav nemški revež ni nič drugačen od francoskega. In o-bratno. Amedej prosi samo, da bi lahko šel spet domov, da bi ga pustili že enkrat pri miru z vojskami, z junaštvi, z odlikovanji in nasiljem; njemu ne gre v glavo, kako je mogoče, da ga ne razumejo, da izvirajo končno vse njegove nesreče iz nerazumevanja. Ko pa se končno začno zavezniki prerekati med seboj, ubogi Amedej lahko zbeži in mi vsi upamo, da je srečno dospel domov, v Francijo, v Tarscon Njuoj bomo tudi mi v Avditoriju pozdravili Celjsko ljudsko gledališče, ki je z «Rezervistom» prejela prvomajsko nagrado in velika priznanja po vsej Sloveniji, F. B. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Fulvio Monai v Občinski Fulvio Monai, ki sedaj razstavlja v Občinski galeriji, nam je dobro znan, pa čeprav deluje » Gorici, saj je pričel svojo slikarsko pot prav tu v Trstu. Monai je sicer iz Pulja, toda na tržaški univerzi je promoviral s tezo i z slikarstva, ki mu je vedno bila druga stran njegove umetniške narave. Zato se je Monai pričel že zgodaj udejstvovati kot slikar in umetnostni kritik obenem, ki je vedno zastopal in branil figurativno smer, a tudi primerno priznaval vse resnične vrednote, ki so nam jih naplavili različni tokovi avantgardne umetnosti. On sam skuša vnesti v svojo predmetno slikanje mnoga nova slikarska odkritja, ki ga poživljajo in mu dajejo svež zalet ter sodobnejši videz. Da je v tem polno uspel, priča sedanja razstava, ki se v mnogočem razlikuje od prejš. njih njegovih razstav. Na tej razstavi namreč opazimo, da je tudi Monai odkril lepoto Krasa. Vendar pa jo on išče v drugi, jasnejši smeri, kot jo rt-cer iščejo po navadi naši slikarji. Monai se ne zamuja ob širokih razgledih kraŠke pokrajine, temveč svojo pozornost usmerja blizu na slikovite podrobnosti, ki jih opažamo le tedaj, ko počivamo sredi njih in jih gledamo z obrazom v obraz. Zareče jesensko grmičevje in šopi r azstlin-stva med belim kamenjem, raztresenim okoli Doberdoba in na planoti Banjščice, mu nudijo neizčr-pen vir navdihov za male slikar, ske mojstrovine, v katerih v-tripljeta barva in oblika, živahno razlivajoč se kot pri najsodobnejših in/ormalnih slikah, a ohranjata pri tem vendarle prepričujočo resničnost od blizu gledanih izrezov narave. Podobno slikovitost pa uspe Mo. na i pričarati tudi v poznozimskih nastrojenjih prirode ko se ostan-ki snega belijo sredi mokrih te. min zemlje in trohnečega listja z rahlimi odsevi pomlad oznanjujočih toplejših barvnih poudarkov. Taka so predvsem tri večja olja na osrednji steni, medtem to so manjše podobe izvršene t> mešani tehniki in zasteklene. MILKO BAMBIČ Eno izmed olj slikarja Fulvia Monaia Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.3o Slov. pesmi; 11.45 Jug. orkestri; 12.15 Po tujih krajih; 12.30 Za vsakogar r.ekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Pesmi za tercete; 15.00 «Volan»; 15.30 «O-pojnost pomladne zemlje»; 16.10 Ciganske melodije; 16.45 Koncert; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 «Vodnik kot pratikar m časnikar»; 18.30 Jazz; 19.00 Jenny Luna in Joe Sentieri; 19.15 Družinski obzornik: 19.30 Lahka glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Slovenska filharmonija, 21.00 Lahka glasba; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Ritnr; 22.55 Simf. glasba. 12.00 Pločče; 12.25 Tretja stran 13.20 Orkester p.v. Pacchiorija 13.35 «Moja Furlanija»; 13.45 Plošče; 14.30 Uspeli motivi; 14.45 Dantejev Raj Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Pre nos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 14.30 Ritmi; 14.00 Popevke; 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 Dalmatinske; 15.30 Zabavna glasba; 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki in od-mevi; 16.45 Klasiki; 17.00 Izbrali ste...; 17.40 Jazz; 18 00 Prenos RL; 19,20 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SOBOTA. 6. JUNIJA 1964 Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morji; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.20 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Hal. pesmi; 11.30 Mozart; 13.15 Giro d’Italia; 13.30 Večni motivi; 15.15 Likovne umetnosti 15.30 Jutrišnji sport; 15.50 Oddaja za bolnike; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Schubertove skladbe; 20.00 Giro d’Italia; 20.35 Ch. Hat- ton: «II detergente sovrano»; 22.00 Zgodovina Italije 1915—43. //. program 8.00 Jutranja glasba; 9.15 Ritmi 10.00 Nove ital. pesmi- 11 10 Giro d'Italia; 11.20 Vesela glas-ba; 12.05 Orkestri; 14.00 Pevci; 15.15 Najnovejše plošče; 15 45 Koncert; 16.10 Rapsodija; 1705 in 17.40 Ples; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Giro d’Italia; 20.00 Lahka-glasba; 20 35 Puccini «Boheme». Ili. program 18.30 Ruska kultura; 1845 Bu-zonijeve sk!adbe: 19 20 Pogovor a Cocteauju; 20.40 Mozartove skladbe; 21.20 Severnoameriški pesniki; 21.30 Stravinski in Britten. Slovenija 8.05 Vedre meiodije; 8.55 Sola; 9.25 «Poletno sonce že greje»; 9.46 la filmov in revij; 10.13 Polke in valčki; 10.35 Ital. zbori: 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Pre-važanje čebel na pašo; 12.25 Ve dri zvoki; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 De-lavski oktete in «Lira»; 16.0C Vsak dan; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi narodov; 18.10 Baritonist G. Taddei; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iz repertoarja naših ansamblov; 20.20 Ratajev- Dan oddiha; 21.00 Ples; 22.10 Oddaja za izseHence, Ital. televizijo 8.30 Sola; 15.Uu Giro d'Italia; 18.00 Program za najmlajše; 1900 Dnevnik; 19 20 Oddaja za delav- 70.10 Sport; 20.30 Dnevni«; 21.00 «II cantatutto»; 22.15 6. ju nij 1944; 23.15 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Pieru Go bettiju; 21.45 Tv' priredba; 22.30 «Trgovina In cena» nato Sport. Jug. televizija 18 00 Poročila; 18 1)5 A. Senoa ; Pazi se senjske roke; 19.00 Naš teleobjektiv; 19.20 Oddaljeni kraji; 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu: 20.00 TV dnevnik; 20.30 Cik-cck; 20.45 Rezerviran čas; 21.00 Ob 10-letnici evruvizije; 22.00 Dr. Kildare - film; 22.50 Poročila 6. junija 1964 Vreme včeraj: najvišja temperatur ra 27.8. rvajnižja 18.9, oto 19. uri 25.2; vlage 70 odst., zračni tlak 1016 5 stanov., veter 5 km zahod-rvik, nebo 1 desetino pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 6. junija Mi Mulim Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.51. Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 212 in. zatone ob 15.09 Jutri, NEDELJA, 7. junija Zorica PRVIČ TUDI V FUNKCIJI GLAVNEGA MESTA NOVE DEŽELE V nedeljo 21. t. m. otvoritev je po mnenju dr. Deliseja še odprto tržaškega mednarodnega velesejma REDNA SEJA TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Vprašanje otroškega vrtca v Sesljanu Čudne kombinacije prefekture s številom otrok za slovenski vrtec v Sesljanu ■ Odgovor na vprašanje o zemljiščih pri Sv. Ani pod Rovtami Sinoči j'e bila redna seja pokrajinskega sveta. V začetku je predsednik dr. Delise sporočil, da je komunistični svetovalec prof. Sema podal ostavko, ker je bil izvoljen za deželnega svetovalca. Na nje-vo mesto bi moral priti dr. šiško-vič, ki pa je prav tako sporočil predsedniku, da ne more tega sprejeti, ker je bil tudi on izvoljen za deželnega svetovalca. Zato bi moral mesto prof. Seme zasesti Lucio Rosso, kateri pa je sporočil, da si pridržuje pravico odločiti, ali sprejme ali ne, ker je sedaj član pokrajinskega upravnega odbora (Giunta Provinciale Amministrati, va), in bi moral v primeru, da sprejme mesto svetovalca, podati ostavko na sedanje mesto člana o-menjenega nadzornega odbora. Zato je pokrajinski svet sinoči vzel na znanje samo ostavko prof. Seme. Odbornik za stike z javnostjo Vi-sintini je sporočil svetovalcem, da je pokrajinska uprava dala pobudo za rešitev muzeja in zbirke Henriquez.V ta namen je bila sestavljena posebna komisija iz predstavnikov pokrajine, občine, pristaniškega poveljstva in raznih drugih ustanov, ki bo celotno vprašanje proučila in skušala najti denarna sredstva za ohranitev tega muzeja. Nato je odbornik Visintini obvestil, da je pokrajinska uprava tudi letos dala pobudo za borbo proti komarjem na področju od Štivana do Sesljana. Da bi bila ta borba čimbolj učinkovita in da bi uničili komarje tudi v močvirnatih krajih v sosednih občinah, so se o tem sporazumeli z goriško pokrajinsko upravo ter z občinskimi upravami v Tržiču in Doberdobu. Zatem je predsednik dr. Delise odgovoril na vprašanji glede odredbe vladnega komisarja dr. Mazze, ki je zavrnil otvoritev slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu, ki sta mu jih postavila socialistični svetovalec inž. Pečenko in komunistični svetovalec Gombač. V svojem odgovoru pravi predsednik: «V zvezi z vprašanjema, ki sta mi ju postavila svetovalca Gombač in Pečenko na seji 17. marca letos, glede zavrnitve sklepa devinsko-na-brežinskega občinskega sveta, ki se je nanašal na otvoritev novega o-troškega vrtca s slovenskim učnim jezikom v Sesljanu, lahko zogoto-vim, da sem se osebno zanimal za zadevo. Zato danes lahko dam ustrezen odgovor, ker mi je prefektura pravkar sporočila koristne podatke glede tega vprašanja in mi je poslala tudi prepis zadevne komisarjeve odredbe z obširno utemeljitvijo: V bistvu se v odredbi in utemeljitvi poudarja, da so od 14 otrok, ki jih je občina navedla kot možne obiskovalce novega vrtca, trije otroci očetov italijanske etnične skupine, dva obiskujeta otroški vrtec v Mavhinjah (Scuola materna) in 4 slovenska otroška vrtca v Mavhinjah in Devinu ; iz tega torej sledi, da ostane za novi otroški vrtec tako majhno število otrok, ki ne upravičuje ustanovitve novega otroškega vrtca. V isti odredbi je tudi poudarjeno, da število sedanjih otroških vrtcev v devinsko-nabrežinski občini zadostuje za tamkajšnje potrebe, ker je za skupnih 228 otrok odprtih 7 vrtcev, od katerih štiri upravlja neposredno občinska u-prava. Zaradi gornjih ugotovitev, vladni komisar ni imel za potrebno odobriti ustanovitve novega slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu.» Nato je predsednik dejal, da je o tem vprašanju govoril tudi z devinsko-nabrežinskim županom, ki mu je izjavil, da bo občinska uprava napravila priziv na državni svet proti odklonilni odredbi vladnega komisarja. Hkrati pa da se je zanimal tudi pri prefekturi. Na osnovi vsega tega zanimanja, je dejal predsednik, sem se prepričal, da se da to vprašanje ponovno pregledati in proučiti. Svetovalec Gombač se Je zahvalil predsedniku za odgovor in za njegovo zanimanje in je izrazil željo, da bf vladni komisar celotno vprašanje ponovno proučil in da bi vzel v poštev tudi posredovanje pokrajinskega predsednika za pozitivno rešitev tega vprašanja. Predsednik je odgovoril tudi na vprašanje ,ki ga je postavil svetovalec Gombač v zvezi z odredbo ministra za javna dela, ki obvezuje občinsko upravo, da mora vključiti zemljišča pri Sv. Ani pod Rovtami v načrt za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Svetovalec opozarja predsednika, da se je tudi pokrajinska uprava svoj čas zanimala, da bi ta zemljišča ohranili vrtnarstvu, kar je občinska u-prava tudi soglasno sklenila. Zato je svetovalec zaprosil predsednika, naj pokrajinska uprava podpre prizadete kmete pri njihovih pritožbah proti ministrski odredbi. Predsednik je priznal, da se je pokrajinska uprava svoj čas zavzela za to vprašanje, nato pa je poudaril, da proti odredbi ministra za javna dela lahko danes nastopijo samo prizadeti vrtnarji. Poleg tega pa je ponovil znano tezo občinskega odbornika za urbanistiko prof. Cum-bata, češ da se prizadeti kmetje niso pritožili proti regulacijskemu načrtu, ki je prvotno vključeval njihovo področje v zazidalno skupino B, kjer se lahko gradijo nebotičniki. Svetovalec Gombač je takoj pripomnil, da s tem regulacijski načrt ni nikomur zabranil še naprej obdelovati svoje zemlje, ministrska odredba pa pooblašča občinsko upravo, da ta zemljišča razlasti in uniči vse sedanje vrtove, j r J® treba preprečiti z zahtevo, da minister prekliče svojo odredbo. Po končanih vprašanjih in odgo-TOrih..‘o nekaterih bomo poročali v prihodnjih dneh), je pokrajinski svet sprejel nekaj sklepov navadnega upravnega značaja. Hkrati pa je z večino glasov zavrnil predlog skupine KPI, da bi vključili na dnevni red resolucijo komunističnih svetovalcev, ki predlaga ustanovitev odbora za proučevanje vprašan) tržaškega pristanišča. Pred koncem seje je predsednik «poročil, da je odbor sprejel proš- njo deželne uprave in dal na razpolago dosedanjega v. d. gen. tajnika pokr. uprave, odv. Pierotti-ja predsedstvu deželne uprave, kjer bo zasedel mesto vršilca dolžnosti generalnega tajnika uradov predsedstva deželnega sveta. Predsednik dr. Delise in predstavniki posameznih svetovalskih skupin so se odv. Perottiju zahvalili za njegovo dosedanje delo pri pokrajinski upravi in mu želeli obilo uspehov in zadovoljstva na novem službenem mestu. Dokler ne bo imenovan nov generalni tajnik pokrajinske uprave, za katerega je bil že razpisan natečaj, bo tajniške posle opravlja! dr. Vascon, dolgoletni funkcionar tajništva pokrajinske uprave. Vprašanje o zvišanju prevozniških tarif Občinski svetovalec Claudio To-nel je kot vodja komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu naslovil na župana pismeno vprašanje glede zvišanja prevozniških tarif na zasebnih avtobusnih progah za skupno 25 odst. V pismu je najprej pripomba, da bo zaradi tega poviška prizadetih več kot 10 tisoč oseb. Svetovalec Tonel nato pripominja, da bi o zadevi moral razpravljati občinski svet, saj gre za obče koristi, tako da bi vsaka skupina v občinskem svetu sprejela svojo odgovornost. 2upan pa je na nenavaden način določil povišek kar s svojim odlokom. Razen tega bi morala o zadevi razpravljati tudi komisija, ki proučuje vprašanje municipalizacije zasebnih prevozniških podjetij, saj sta obe vprašanji tesno povezani. Pri tem ie tudi pritožba, da je že dolgo časa paralizirano delo omenjene komisije. Spričo tega komunistična skupina v občinskem svetu protestira, vodja skupine pa ob zaključku svojega pisma sprašuje župana, če bo zadevo postavil pred občinski svet, da bo le-ta izrazil svoje mnenje. Kolektivni paviljon Jugoslavije na običajnem mestu v Palači narodov - 22. dan Jugoslavije V nedeljo 21. junija bodo svečano otvorili tržaški mednarodni velesejem, ki je postal že tradicionalna tržaška gospodarska prireditev. Tokrat pa bo pred ve.e-sejmom še nova pomembna naloga, saj bo moral izpolniti tudi pričakovanja v zvezi z ustanovitvijo dežele Furlanije-Julijske krajine. Trst je glavno mesto dežele in je po tej plati logično, da mora njegov velesejem odražati gospodarske zmogljivosti in potreoe nove dežele. Po drugi plati pa je velesejem tudi prikaz zlasti trgovske dejavnosti našega mesta, ki je stična točka med obsežnimi zalednim; področji srednje Evrope in preko-morjem. Kaže, da bo letos narejen korak naprej, saj bodo na sejmu razstavljavci iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije. Madžarske, Češkoslovaške in Poljske. Te razstave bodo nameščene v Palači na. rodov, tako da bosta kolektivna paviljona Jugoslavije in Avstrije na svojih tradicionalnih prostorih. Glede udeležbe prekomorskih dr- terem bodo prisotni najvidnejši -,......................... nporidavnilči Ipcnpcrn ffnsnnriarstva žav seznam še ni povsem dokončen, znano pa je, da se bodo velesejma udeležile v večjem številu zlasti nove neodvisne afriške države ki razvijajo svoje gospodarstvo' in ki zato tudi krepe trgovinsko izmenjavo zlasti z Evropo. Velesejemska uprava pripravlja tudi okvirni program različnih pri-reditev, ki bodo v okviru sejma. Ta program še ni dokončen n .-'e za sedaj ve samo, da bo 21. ju-nija dan Nemčije. Naslednjega dne v ponedeljek 22. junija bo dan Jugoslavije s tradicionalnim obiskom uglednih jugoslovansk.h gospodarskin osebnosti, razgovori v okviru : tali j ansko-j ugoslov anske trgovinske zbornice in končno s svečanim ^prejemom na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu. Končno je še določeno, da bo 23. junija dan Avstrije. Glede pomembnejših manifestacij Da bo 28. junija zasedanje o pohištvu. Zlasti pomemben bo tu- -—-3- — >—1— — 1 —1 J-*. feci na ka- predstavniki lesnega gospodarstva in kjer bodo govorili o položaju na italijanskem tržišču z lesom in o uvozu ter uporabi tropskega lesa. Danes sestanek štirih strank SLOVENSK0 GLEDALIŠČE V TRSIU SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE IZ CELJA nastopi pri nas DANES, 6., jutri, 7. in v ponedeljek, 8. junija s komedijo REZERVIST (Alexandre Rivemale) Uprizoritev je bila nagrajena s prvomajsko nagrado 1964 Predstave: danes ob 21. uri v AVDITORIJU jutri ob 17. uri v AVDITORIJU v ponedeljek ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH di tradicionalni dap fes^ n« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.miiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiinininiiiMUliiiiniiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuuuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČEK USPEŠNE STAVKE PRISTAN1ŠČN1K0V Odgovornost za položaj v pristaniščih nosijo Italsider in krogi iz Confindustrie Javno zborovanje in povorka pristaniških delavcev ■ izjava FILP-CGIL ■ Ravnatelj koprskega pristanišča zanika vesti o raztovarjanju ladij, prvotno namenjenih v Trst Včeraj, tretji in zadnji dan stavke v pristanišču, so pristaniški delavci na še bolj viden način kot druge dni opozorili prebivalstvo na vzroke stavke, kar je bilo potrebno tudi zaradi tendencioznega pisanja določenega dela tiska o tej stavkovni borbi. Medtem ko so imeli delavci prvi dan stavke zborovanje v prostorih sindikata, so včeraj predpoldne zborovali na Trgu sv. Antona, kjer jim je govoril tajnik njihovega sindikata CGIL Giuseppe Muslin, ki je orisal vzroke stavke in poudaril, da so delavci v Kopru in na Reki solidarni z njimi. Pri tem je dejal, da niso resnične vesti, da so v teh dveh pristaniščih razto-vozili ladje, ki naj bi bile prvotno namenjene v Trst in ki naj bi se preusmerile proti Kopru in Reki. Delavci so pozdravili s ploskanjem ta dokaz delavske solidarnosti. Muslin je dejal, da so solidarni z italijanskimi pristaniščniki tudi francoski delavci. Pred zborovanjem je bila povorka, ki se je pričela pred Domom pristaniških delavcev in šla čez Trg Unità, po Korzu, do Trga Garibaldi, nato pa po Ulicah Carducci, Torrebianca in XXX. oktobra na Trg sv. Antona. V zvezi z vestmi dveh tukajšnjih listov o razkladanju ladij, ki naj bi bile prvotno namenjene v Trst ter naj bi preusmerile plovbo proti Kopru ali Reki, se je predstavnik Radia Koper obrnil na ravnatelja podjetja Luka Koper Franca Čehovina, ki je izjavil, da ni priplula v koprsko pristanišče nobena tuja ladja, ki bi bila prvotno namenjena v Trst. V pristanišču sta dve italijanski ladji, in sicer «Atlanta», ki razklada les v tranzitu in «Vittoria», ki naklada les, namenjen v Tunizijo. Nobena izmed dveh ladij ni bila namenjena v tržaško pristanišče. Radiu Koper so tudi z Reke izjavili, da niso v reškem pristanišču raztovorili nobene ladje, namenjene v Trst. Zaradi tega je vest omenjenih listov brez vsake podlage. Tudi včeraj je vladalo zaradi stavke v pristanišču mrtvilo in je čaka- Na sedežu Krščanske demokracije v Camillucci v Rimu je bil včeraj sestanek, na katerem so proučili politični položaj v naši deželi tik pred ponovnim sklicanjem deželnega sveta. Predstavniki iz dežele so razpravljali o stvari z odv. Mor-linom, ki odgovarja v vodstvu KD za vprašanja krajevnih uprav Danes pa se bodo v Trstu zopet sestali deželni odbori vseh štirih strank levega centra ter nadaljevali pogajanja o deželnem programu. Ce bodo pogajanja uspešna, lahko pričakujemo sklicanje deželnega sveta v prvih dneh prihodnjega tedna . Najdeni, predmeti Pri občinskem oddelku za ekono-mat hranijo naslednje predmete, ki so bili v maju najdeni na javnih prostorih in ki jih zakoniti lastniki lahko dobijo nazaj: dežniki, ženske torbice, dvokolesa, hlače, italijanski in inozemski denar, denarnica za drobiž, zapestnice, rokavice, ure, aktovka s knjigo, potna torba z nogavicami, fotografski aparat, denarnica iz krokodilje kože, moški klobuk, angleški ključ, prstani. Na delu je padel Žrtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 36-letni delavec Nicolo Serri iz Ul. Vatmaura 2, uslužben pri podjetju Rostirolli. Ko je včeraj v tovarni Unisar-da v Zavljah premikal stroj za asfaltiranje, se je nerodno spotaknil, izgubil ravnotežje in pri padcu udaril v stroj. Pri tem se je ranili po levi roki in podlakti, po kolenih, po spodnji strani hrbta in si verjetno zlomil leva rebra. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na pljučno kirurški oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 20 dni. Z zborovanja pristaniških delavcev na Trgu sv. Antona lo na natovarjanje ali raztovarjanje 13 ladij. Stavka se konča danes ob 8. uri. Italijanska zveza pristaniških delavcev FILP-CGIL je naslovila včeraj v zvezi, s stavko na prebivalstvo izjavo, ki pravi med drugim: Pristaniški delavci po vsej Italiji so bili ponovno prisiljeni stavkati. Glavno odgovornost za sedanjo napetost v pristaniščih nosi Italsider, ki je podjetje z državno udeležbo in ki zavrača pogajanja, čeprav ve, da so sindikati uradno izjavili, da so iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiim REKORDEN OSEBNI OBMEJNI PROMET V MAJU Skoraj en milijon oseb skozi tržaške obmejne bloke 336.000 jih je prešlo mejo s potnimi listi, 855.000 pa z obmejnimi prepustnicami Promet skozi tržaške prehode v letošnjem letu občutno presega število prehodov iz lanskega leta (ki je bilo že rekordno), še zlasti pa je bilo visoko maja, ko je preseglo vse dosedanje rekorde. Predvsem se je občutno zvišalo število prehodov s potnimi listi, znatno pa tudi s propustnicami, izdanimi na osnovi videmskega sporazuma. S potnimi listi je maja po uradnih podatkih prešlo mejo 336.658 oseb, lani pa 198.489. Od tega odpade 166.038 prehodov na italijanske državljane (lani 81.336) :n 170.647 na tuje državljane (lani 117.053). Med tujimi državljani so glede števila prehodov kot običajno na prvem mestu Jugoslovani s 58.700 prehodi, slede Nemci z 28.600 prehodi, Avstrijci z 19.200, Angleži z 9.300, Francozi s 7.000, Svedi s 6 tisoč, Švicarji s 5.800, Amerikanci s 5.600. Grki s 4.900 in Nizozemci s 4.300 prehodi. S i>ropustnicami pa je maja prešlo po istih uradnih podatkih mejo 655.511 prebivalcev obmejnega področja, medtem ko jih je lani v istem mesecu prešlo mejo 574.584. Od tega odpade na prebivalce italijanskega obmejnega področja 389.588 prehodov (lani 314.886) in jugoslovanskega področja 256.923 (lani 259.698). Med obmejnimi bloki je na prvem mestu glede števila prehodov blok Škofije s 320.100 prehodi, sledi blok Fernetiči s 160.600, PeseK s 46.100, Lipica z 38.700, Sv. Jernej z 20.300, Repentabor s 16.000, Prečnik s 14.600, Campore s 7.500, Ce-reji s 7.3ÓO Socerb s 6.100 m Sv. Barbara s 5.700 prehodi. Železo ranilo delavca po glavi Med opoldanskim počitJkom po kosilu, se je včeraj okrog 13. ure ponesrečil 60-letni delavec Giovanni Luches iz Ul. San Marco 45, ki je uslužben pri podjetju Pin-zani iz Ul. Mazzini. Luches se je po kosilu ulegel na tla v tovarni Vetrobel v Zavljah, da bi si privoščil malo počitka, nenadoma pa ga je v glavo zadel kos železa, ki je padel z višine 4 metrov. Tedaj so na 4 m visoki ploščadi nekateri delavci opravljali svoje delo. Železo je Luchesa ranilo v čelo in mu povzročilo tudi verjetne kostne poškodbe. Z zasebnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek. Zdraviti sé bo moral od 8 do 10 dni. • Poslanska zbornica Je na včerajšnji seji priznala zakonskemu osnutku poslanca Lizzerà, ki priporoča ukrepe v prid tržaški, gortški in videmski pokrajini, oško dovanim zaradi povodnji, značaj nujnosti. PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I pripravljeni razpravljati glede operativnih stroškov ter glede tehnično-funkcionalnih in proizvodnih potreb železarn tega podjetja. V tem položaju pa minister trgovinske mornarice Spagnoili ne ščiti pristaniščni-kov, kot bi bila njegova dolžnost, marveč pristaja na teze sil Conf-industrie ter zavzema stališča v nasprotju z obveznostmi, sprejetimi svoj čas do sindikatov. V Trstu vneto zagovarja to stališče predsednik trgovinske zbornice Caidassi, ki ostro napada pristaniške delavce. Minister pa je po drugi strani usvojil stališča Caidassi.la in izjavil, da bo izdal nove odloke o funkcionalnih avtonomijah ter da bo revidiral vso pristaniško ureditev. Izjava nato pojasnjuje, kaj so «funkcionalne avtonomije» in pravi, da zahtevajo pristaniški delavci pravico do dela na vseh ladjah, ki nakladajo ali razkladajo blago v italijanskih pristaniščih. Veliki monopoli pa hočejo spraviti pristanišča v zasebne roke ter uničiti njihovo javno ureditev. S «funkcionalnimi avtonomijami» se hočejo polastiti državne lastnine, ki Jo predstavljajo obale, ter doseči gradnjo operativnih obal in pomolov z javnim denarjem in izključiti pristaniške delavce od pravice do dela. Ministrstvo trgovinske mornarice pa trdi, da Je raztovarjanje masovnega blaga za industrijo izredno dejstvo in da ni priporočljivo uporabljati v ta namen pristaniških delavcev. To stališče pa pomeni ustvariti poleg javnega trgovskega pristanišča zasebno pristanišče. Člen 110 zakona o trgovinski mornarici, ki govori o izrednih pristaniških operacijah, gotovo ne more pomeniti rednih operacij. Zato ni borba delavcev samo usmerjena k obrambi njihove pravice do dela, marveč ščiti tudi demokratično ureditev in javno funkcijo pristanišč, male in srednje proizvajalce, razvoj deželnega gospodarstva v okviru vsedržavnega načrtovanja. Omenjena funkcija bo prišla popolno do izraza z uresničenjem Tržaške pristaniške ustanove. Zato Je absurdna in krivična obtožba, naperjena proti pristaniškim delavcem, da so krivi propadanja prometa v našem pristanišču. S to obtožbo skušajo prikriti nesposobnost pristojnih gospodarskih organov ter brezbrižnost do tržaškega gospodarstva, katerega važen del Je pristaniška dejavnost. Ce so Jugoslovanski pristaniščniki izrekli svojo solidarnost itali] inskim, ki stavkajo, ter tako onemogočili preusmeritev ladij v sosedno republiko, se je treba za to zahvaliti pobudi FILP-CGIL in ne tržaškim gospodarskim krogom. Tudi iz tega se vidi funkcijn sindikata, ki ni v golem protestiranju, marveč nakazuje rešitve v sploš- Šola Glasbene Matice v Trstu priredi nastop gojencev v soboto, 6. junija ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah in v nedeljo, 7. junija ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini Sodelujejo solisti, mladinski pevski zbor in orkester harmonik. Vljudno vabljeni ! Ljudska prosveta Prosvetno društvo «S. Škamperle» priredi od 23. do 30 Junija «eden ljudske umetnosti. Kdor želi sooelovatl s svojimi deli dobi tiskana navodila v društvenih prostorih. Planinsko društvo priredi večer diapozitivov iz društvenih izletov 12. junija ob 20.30. Kdor želi sodelovati s svojimi aeli, naj se Javi pri Vi-siniju v Ul. Roma 13. Z lambreto v avto V Ul. Coroneo na vogalu Ul. Paleštrina se je včeraj popoldne dogodila prometna nesreča. 19-letni tapetniilc Mario Luxa iz Ul. della Guardia 12 se je proti Ul. Carducci vozil na svoji lambreti TS 30027, ko pa je privozil do prej omenjenega vogala, je trčil v fiat 500 TS 51503, ki ga je iz Ul. Beccaria privozila 31-letna Silvia Gnezda s Trga S. Giovanni 6. Zaradi trčenja se je Luxa prevrnil in se pri tem ranil po levi podlakti, levi ličnici in bradi. V bolnišnici so ponesrečencu nudili prvo ipomoč in ga nato odposlali domov Padec zaradi nenadne slabosti Na nevrokirurški oddelek nišnice, kamor so ga prepeljali z včeraj bol- nem interesu. Zato poziva sindikat meščane, naj podprejo pravično borbo pristaniških delavcev. Sinoči so na drugi medicinski oddelek sprejeli s pridržano prognozo 61-letno gospodinjo Mario Dubersich por. Morin iz Ul. Campanelle 120 zaradi verjetne infekcije s tetanusom. Dubersicheva je v bolnišnico prišla sama in povedala, da se je že 24. maja pri lupljenju krompirja zbodla z nožem. v iiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiitiiiiiiiMiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiMiiiiiiiiiiiii avtom RK, so včeraj popoldne sprejeli 28-letnega delavca Giorgia Segulina iz Ul. Caprin 13 zaradi žačasne izgube spomina, neobčutljivosti čutov vsled udarca v 'glavo po padcu. Segulin, ki se bo moral zdraviti od 8 do 10 dni, je malo prej na delu v tovarni G&slimi zaradi nenadne slabosti padel na tla in le udaril v glavo n« fttem mestu, kjer se je poškodoval že pred šestimi meseci. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA Zopet dvodnevna stavka kamnarjev in klesarjev Skupščina sindikalnih aktivistov CGIL ■ Odložitev volitev notranjih komisij v CRDA in Tržaškem arzenalu 0 izpitnih komisijah na slovenskih šolah Polagoma se bližamo zaključku letošnjega šolskega leta, čez dobre tri tedne pa se bodo začeli zrelostni izpiti. Dijaki, ki bodo letos maturirali, se zdaj pridno učijo in obnavljajo snov. da ne bodo imeli težav pri izpitih in pokvarjene počitnice. V kratkem bodo objavljeni sezna mi članov komisij za letošnje zrelostne izpite, nato pa razpored izpitov Glede sestave izpitnih komisij smo že pisali, zdi se nam pa potrebno, da še k tej zadevi spet povrnemo. Gre seveda za izpitne komisije na slovenskih šolah v Trstu (klasični licej, znanstveni licej, učiteljišče in trgovska akademijaj. Višja šolska oblast imenuje predsednike in člane komisij po svojih kriterjih ter upoštevajoč tip šole in kvalifikacije kandidatov za komisije. To je pač stvar šolske oblasti da izbere dobre m najbolj sposobne predsednike ter člane komisije. V to zadevo se ne maramo vtikati. Gre pa za drugo plat zadeve, ki je zelo važna in wmembna, tako da ne moremo mimo nje. Govorimo o izpitnih komisijah in o zrelostnih izpitih na šolah s slovenskim učnim jezikom. Logično bi bilo torej, da bi predsedniki in člani izpitnih komisij na teh' šolah motali obvladati slovenski jezik. Sicer kako naj izprašujejo, sledijo izpitom, pregledujejo naloge in ocenjujejo kandidate? Logično in popolnoma jasno, da bolj ne more biti, vendar pa se je do sedaj vsa leta dogajalo nasprotno. Mar ni bilo in ni na razpolago dovolj profesorjev, ki obvladajo slovenski jezik in bi bili lahko predsedniki, oziroma člani izpitnih komisij na slovenskih šolah? Ah je vmes nekaj drugega? Zelo smo radovedni. Ne glede na radovednost pa pričakujemo, da bodo letos na vseh omenjenih slovenskih šolah pri zrelostnih izpitih za predsednike in člane izpitnih komisij profesorji, ki obvladajo slovenščino. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 5. junija se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 64-letni Vittorio Cernivano, 53-letmi Attilio Borean, 61-letna Romana Mattlassi por. Pegani, Kino Nazionale 16.00 «Tra due fuochi» — Robert Mitchum. Arcobaleno 15.30 «Il giorno più lungo» 44 svetovno znanih igralcev. Excelsior 16.00 «Fuoco fatuo» Maurice Ronet, Jeanne Moreau. Fenice 16.00 «Furia del west» Technicolor. Rory Cachoum. Grattacielo 16.00 «Appuntamento tra le nuvole» Metrocolor. Dolores Hart, Karl Malden. Supercinema 16.00 «Psyco terroni — Prepovedano mladini. Alabarda 16.30 «I 3 spietati» Technicolor. Richard Harrison. Filodrammatico 16.30 «Canzoni In bikini» Ornella Vanoni. Prepovedano mladini Aurora 16.30 «Sfida ail’O.K. Corrai». Cristallo 16.30 «La vita agra» Ugo Tognazzi, Giovanna Ralli. Capitoi 16.30 «i malamondo» Technicolor. prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «Ponti di Toko-Ri» Technicolor. William Holden, Gra-ce Kelly. Impero 16.30 «I figli del capitano Grant». Moderno 16.30 «Sedotta e abbandonata» Stefania Sandrelli, Saro Urzi. Astra 16.30 «Dove vai sono guai». Asteria 17.00 «Golia contro i pirati» Siedi barvna slikanica «Silvestro pirata lesto». Vittorio Veneto 15.30 «Lo sport preferito dall’uomo» Technicolor Rock Hudson, Paula Prentiss. Abbazia 16.00 «Due samurai per 100 geishe» Technicolor. Franchi Ingrassi Ideale 16.00 «100 ragazze e un ma-rinato» Technicolor. Elwis Presley. Marconi 16.00 «007 licenza di ucci- dere» Technicolor. KINO NA PROSTEM Skedenj 20.15 (v dvorani ob 16.00) «Tom e Jerry, botta e risposta» Barvna slikanica. Marconi 20.15 «007 licenza dii ucci- dere» Technicolor. Preden greste na dopust se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-dnevna naročnina L 500.— Po strnjenih stavkah 26. in 30. maja so vsedržavna tajništva vseh treh sindikalnih organizacij kamnarjev in klesarjev sklenila napovedati v juniju vrsto stavk, da bi omajali nepopustljivost delodajalcev, ki se nočejo pogajati. Tem sklepom se je pridružil tudi tukajšnji sindikat CGIL, ki poziva delavce na Tržaškem, naj se strnjeno udeležijo nove stavke, ki bo 9. in 10. junija ter s tem pokažejo odločno voljo, da si priborijo boljšo pogodbo .Sindikat se pri tem sklicuje tudi na podatke državnega statističnega zavoda, ki potrjujejo, da se je med leti 1959 in 1963 proizvodnja kamnarskih in klesarskih izdelkov podvojila, medtem ko so se mezde v primeri s proizvodnjo le neznatno zvišale. Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL sklicuje za torek ob 18.30 v Ul. Pondares št. 8 skupščino članov vseh notranjih komisij in sindikalnih aktivistov. Na skupščini bodo razpravljali o vprašanjih družinskih doklad in pokojnin. V vseh obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu bi morale biti 12. junija volitve notranjih komisij. Medtem pa je Jntersind, v katerem so včlanjena podjetja IR1 (z državno udeležbo) izjavil, da zanje ne velja več sporazum o volitvah notranjih komisij, sklenjen pred leti med Confindustrio in sindikati. Na to izjavo je Nova delavska zbornica takoj reagirala in izjavila, da mora veljati omenjeni vsedržavni medzvezni sporazum tudi za obrate IRI v Trstu. Včeraj je Intersind sporočil, da so volitve notranjih komisij odložene, s čimer je pač upošteval izjavo Nove delavske zbornice CGIL, kar pač pomeni, da bodo volitve kasneje in na podlagi vsedržavnega sporazuma, kot zahteva sindikat. • Tržaški poskusni geofizikalni zavod je predvčerajšnjim zvečer ob 20.08T7” zabeležil potresni sunek v oddaljenosti 95 km od Trsta v smeri vzhod-severòvzhod. Zdi se, da je epicenter bil v okolici Ljubljane. • Tržaška občina sporoča, da so od včeraj odprta za občinstvo občinska obmorska kopališča v Barkovljah. AMERIČANKE, IT ALO AMERIČAN- KE, Španke, Nemke, Slovanke, A-rabklnje, Indonezljanke, Korejke, Havajke, Rodezljke, ki prihajajo v Italijo, bi se poročile z Italijam. Takojšnja zaroka. Pisati dopisnico na naslov «Club Eureka», casella 5013 Roma. AMERICANE, ITALOAMEH1CANE, spagnole, germaniche, slave, arabe. Indonesiane; Coreane, Hawaiane, Ho-desiane venendo In Italia sposerebbero italiani. Fidanzamento immediato. Scrivere su cartolina al «Club Eureka», casella 5013 Roma. Motorist podrl otroka šiiiočl so na nevrokirurški leiJ bolnišnice Sinoči so na nevrokir delešr bolnišnice sprejeli 5-letnega Iva Ambrosija i« Ul. S- Pellagra 17, ki je poetai žrtev prometne nesreče. Mali Ambrosi «e je pobil in ranil po levem sencu, levi roki, stegnih in dimljah. V bolnišnico ga je pripeljal njegov 36-letni oče Fabio, ki je povedal, da je sina podrl malo prej neki sku-terist, ko se je mali igral na cesti pred domom. Ambrosi ni hotel povedati imena motociklista, povedal je, da ga pozna, ker stanuje v bližini. Pri nesreči se je skuterist ustavil, da bi nudil pomoč ponesrečenemu otroku, vendar je tedaj prišel Ambrosi in otroka odnesel domov. 89-letni Giuseppe Rafia, 62-letna Wanda Canazza, 83-letna Lucia Sancin vd Luka ri c, 72-letn.t Antonio Vascot-to, 87-l«tni Bernardo Moeller. DNEVNA SLUŽBA LEKARN a. - 7.) Giusti, IH. Bonomea 93 (Greta); dr Rossetti, Ul. Comm 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Neri, Ul. Dante 7; Godina. Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco; Al Due Mori, Trg Unità 4; G. Papa, Ul. Felluga 46. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi 28. junija enodnevni izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje vsak dan v večernih urah v društvenih prostorih. Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin obvešča izletnike na Slavnik in v Škocjan, da bo odhod v nedeljo 7. t.m. ob 6. uri izpred prosvetnega doma na Ončinaih. Prosvetno društvo Prorek Kontovel obvešča izletnike, da je odhod v Pulj v nedeljo ob 5.30. Priporočamo točnost! Prosvetno društvo «I»o Gruden» v Nabrežini priredi v nedeljo 14. Junija enodnevni izlet v Ajdovščino na revijo godb na pihala. Vpisovanje za izlet vsak dan od 18. do 20. ure pri Rudiju Pertotu v Nabrežini. Planinsko društvo priredi dvodnevni izlet 28. in 29. junija na Pokljuko z vzponom na Tošč. Vpisovanje v Ul. Ceppa v uradnih urah. 7. junija izlet na Vremščico. Sestanek ob 7. uri zjutraj pred avtobusno postajo. SLOVENSKI KLUB priredi v nedeljo, dne 21. junija enodnevni izlet z avtopulmanom v PREDJAMSKI GRAD, PIVKO JAMO, POSTOJNO (kosilo), RAKOV ŠKOCJAN. Cena za vožnjo in kosilo v Postojni je 2.300 lir. Prijave v potovalni pisarni AURORA v Ul. Cicerone 4. Prosimo reflektante naj pohitijo s prijavo! Mali oglasi FANTA »11 dekle 14-16 let Išče trgovina jestvin Resinovič, Piazza San Francesco 8. 1SCE Se VAJENKA za manufaktur- no trgovino z znanjem slovenščine. Vprašati v Ul. Rossini 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (I. — 7.) Godina. Trg S. Giacomo 1; Alta Minerva. Trg S. Francesco 1; At Due Mori, Trg Unità 4; G. Papa, Ut. Fel- POLETN1 URNIK SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Od ponedeljka, 8. junija bo v uradu Slovenskega gospodarskega združenja veljal sledeči poletni urnik: Vsak dan od 8. do 14. ure, v torek in petek od 8. do 13. ure in od 17. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trni - Ul. «v. I rančIAkt» 20 Telefon «I-792 N O V O : «Slovenija» - Ljubljana (I. knjiga) L 1.800 KINO ŠKEDENJ predvaja danes 6. t. m. ob 20.15 url na prostem In ob 16. url v dvorani — film: «Tom e Jerry Botta e risposta» Filmska risba IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Tudi odv. Annoscia je zahteval za Cisilina popolno oprostitev Danes bo, če bo čas, odv. Ugiessich začel svoj obrambni govor v prid obloženega Cergola - Obsojen zaradi žaljenja policistov Odvetnik Sferco je na včerajšnji št. 1, ki se je moral zagovarjati za- razpravi kazenskega sodišča, pred katerim se morajo zagovarjati obtoženci, ki so zagrešili škandale v združenih bolnišnicah, končal svoj govor v obrambo Cisilina z zahtevo Po popolni oprostitvi svojega varovanca. Predvčerajšnjim je odv. Sferco povedal, da bo govoril samo že eno uro, toda danes smo ga morali poslušati skoraj dve. Ponovno Je razčlenil še zadnje točke obtožnice in pri vsaki prišel do zaključka oa inž. Cisilin ni kriv tega česar ga obtožujejo. Ponovno smo slišali 0 delih v zakupu in o nespoštovanju rokov za izročitev del. Sodišču je celo predočil svojo tezo, da se gradbena dela lahko štejejo za dokončna, ko lahko zadovoljujejo naroč-n'ka, z druge strani je trdil, da je g rok za oddajo dovršenega dela treba šteti tudi praznične dneve, ki 09 pridejo v poštev v pogodbi. Na kratko torej: za odv. Sferca se Je inž. Cisilin v času, ko je bil rav-hatelj tehničnega urada v bolnišnicah, samo zavzemal za interese bol-hišnic in je vsestransko skrbel, da bila izvršena najnujnejša dela, čeprav je obšel zakon, formalnosti •n odločbe uprave, ker bi se drugače vsa dela zavlekla v nedogled zaradi vsem dobro znanega birokratskega postopka, ki je doma povsod v vseh javnih upravah. Cisilin je torej nedolžen, pravzaprav bi moral °n obtoževati in ne biti tožen. Posledica vsega tega je seveda popolna oprostitev, tudi pri tistih točkah obtožnice, pri katerih je javni tožilec zahteval oprostitev zaradi Pomanjkanja dokazov. Odv. Sferco je končal in po nekaj minutah odmora je nastopil odv. Annoscia, drugi hranilec inž. Cisi-hna Odv Annoscia je začel svoj govor z vprašanjem sodišču. Kakšen vKs je napravil na sodnike inž. Čistin, ko je med zaslišanjem vestno in odkritosrčno odgovarjal na Postavljena vprašanja? Po odvetnikovem mnenju se je Cisilin sodišču Predstavil kot pošten in vesten urad-ntk, ki je bil preobremenjen z delom in je večkrat obšel birokratske m zato dolgotrajne formalnosti, santo zato, da je lahko čimprej dal narediti potrebna dela, katera so oda za bolnišnice življenjske važnosti. Odv. Annoscia je potem privlekel na dan vprašanje ali je bil Cisilin Javni funkcionar ali samo uslusoe-nec, ki je izvrševal javno funkcijo, "a to vprašanje je sam odgovoril in prebral razsodbo kasacijskega sodišča o razlikovanju med prvo in drugo funkcijo ter prišel do zaključka, da je bil mž. Cisilin samo Uslužbenec, 'ki je izvrševal javne funkcije Pri tem torej odpadejo vse uste obtožbe o ponarejenih aktih, *i v rokah Cisilina, kot prej omenjenega uslužbenca, niso več akti, temveč postanejo navadne nakaznice ki nimajo nobene pravne veljave. , Naslednji argument odv. Annoscie Je,bil, kako da se po tolikih letih ysi delavci, ki so v tistih letih izvrševali svoje vsakdanje delo v bolnišnicah ip delovodja Ban, ki je Prišel na sodišče z znamenitim zvezkom, v katerega si je pisal datume m razpored del ter odhode delavcev, tako točno spominjajo vsega, kar se je tedaj dogajalo in znajo celo povedati točne dneve in ure. T° je nemogoče, leer po tolikih letih, naj ima še tako dober spomin, vsakdo pozabi na take malenkostne do-godke, kot so jih opisali na sodišču. In odvetnik je nadaljeval v tem mnu ter predočil tehtne dokaze, da Cisilin vsekakor ne more biti kriv. Cokaze je celo podkrepil s citati iz razsodb kasacijskega sodišča. Tudi Zanj je Cisilin nedolžen, zahtevo po Popolni oprostitvi pa bo odv. posta-yn danes, ko bo še enkrat razčlenil točke obtožnice. Za odv Annoscio bo seveda če bo radi pijanosti, motenja javnega miru in žaljenja javnega funkcionarja. Parovsl je v nedeljo 31. maja pijan prikolovratil na Trg Unità, se usta- vil pred palačo prefekture in začel motiti mimoidoče. Agenti, ki bili pred prefekturo, so se približali Parovelu in ga na lep način povabili naj se oddalji ter naj pusti ljudi v miru. Toda Parovel ni bil tega mnenja in se je policistom uprl ter jih začel zaliti z nedostojnimi vzdevki Policisti so telefonsko poklicali svoje kolege s komisariata na Trgu Dalmazia in ti so Parovela najprej odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato so ga aretirali in po zaslišanju odpeljali v koronejske zapore. Na včerajšnji razpravi je javni tožilec za obto čenča zahteval eno leto zapora in plačilo 10.000 lir globe. Sodišče pa je bilo bolj uvidevno in Parovela kaznovalo z 9 me- seci zapora, 15.000 lir globe in plačilom sodnih stroškov. Nov zakon o prispevkih za gradnjo ladij Komisija poslanske zbornice za prevozništvo je na svojem sestanku na zakonodajni stopnji odobri, la zakonski osnutek, ki določa spremembe zakona iz leta 1959 glede državnih prispevkov za modernizacijo trgovskih ladij. Zakonski osnutek določa tudi dopolnitev nakazila na podlagi zakona št. 19S2, ki se tiče kreditov za gradnjo ladij. Senat je že odobril ta zakonski osnutek. Med raz. pravo so bili navzoči tudi minister trgovinske mornarice Spa-gnolli in oba podtajnika. Minister je sporočil odobritev zakonskega osnutka in orisal nekatera vprašanja s tega področja. Trčil je v avto Dva tedna se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti 18-letni mehanik Fiore Luciano Gallo iz Ul. delle Docce 1-1, ki je včeraj z motornim kolesom trčil v fiat 600, katerega je šofer privozil s parkirnega prostora v Ul. Fabio Severo. Zaradi trčenja se je Gallo prevrnil in se ranil po čelu in desni ličnici ter po desnem kolenu. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico s policijskim avtom. Agent izginil s knjigami vred preostaial čas, spregovoril odvetnik Cfdessich, ki brani obtoženca Cer- ala. Včeraj Je na drugem oddelku kazenskega sodišča (predsednik Del Cente, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli) bila razprava po hitrem bestopku proti 40-letnemu mehaniku Cluseppu Parovelu iz Ul. Smareglia 37-letm trgovec s knjigami Alfredo Craglietto iz Ul. Narcisi 7 n-, imel srečne roke pri izbiri sodelavca. Pred časom je Cragliet-to sprejel v službo kot zastopnika 24-letnega Sergia Steffilonga s Korza Garibaldi 7 ter mu izroči'. za 336.000 lir knjig, ki naj bi jih Steffilongo ponujal po privatnih stanovanjih. Nekaj dni je šlo vse v najlepšem redu, toda po enem tednu je Steffilongo z vsemi knjigami izginil neznano kam. V skrbeh za zastopnika, še bglj pi za svoje neprodane in vredne knjige, je Craglietto odšel na Steffilongov dom, kjer so mu povedali, da je mladenič 18. maja odšel in se ni več vrnil. Cragliettiju ni preostalo drugega, kot da se zglasi na komisariatu javne varnosti, kjer je prijavil Steffilonga. Kljub vsem prizadevanjem, agenti Steffilonga niso našli, zato pa so ga v odsotnosti prijavili sodišču zaradi nezakonite prilastitve. včerajšnjim zjutraj prišla, da bi počistila urad. Ze na stopnicah je opazila, da so vrata urada odprta, še večje pa je bilo njeno presenečenje, ko je vstopila in opazila nered po sobah. Takoj ie telefonsko obvestila notarja Tom-masija, ki stanuje v Ul. sv. Frančiška 14, ta pa je obvestil leteči oddelek policije. Nekaj minut potem, sočasno s Tommasijem, so v urade prišli tudi agenti, ki so s sodelovanjem agentov znanstvenega oddelka uvedli preiskavo, da bi izsledili tatove. Ni izključeno, da so isti tatovi, ki so kradli v notarjevih uradih, kradli tudi v skladišču tvrdke «Philips» v Ul. Timeus 3, katere ravnatelj je 49l-letni Alberto Nicola Tallone iz Ul. sv. Frančiška 58. Tallone je tatvino opazil predvčerajšnjim zjutraj, ko je prišel odpirat skladišče. Takoj je telefoniral agentom letečega oddelka, ki so nemudoma prihiteli v Ut. Timeus. V skladišču so tatovi vse prevrgli in prebrskali. Iz nekega predala so odnesli 45.000 lir ter pobrali dva transistorja v skupni vrednosti 170.000 lir. Preiskava je v teku. Avtobus s ceste Na cesti med Orehom in Mač-kovtjami je predvčerajšnjim težak avtobus poln potnikov zavozil s ceste. Na srečo se od potnikov ni nihče ranil. Nesreča se je dogodila okrog 10. ure, ko je šofer vozil avtobus TS 42691 proti Mačkovljam. Nenadoma je nasproti privozil neki avto in da bi se šofer avtobusa izognil trčenju, je ostro zavil na desno, zavozil s ceste in avtobus je postrani obstal v obcestnem jarku, naslonjen na škarpo. Gasilci so se morali truditi nekaj ur, da so spravili težko vozilo, ki je na tistem mestu oviralo promet, na cesto. iHHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii mi milili Miiiiii»niiiiiii Sindikalna kronika Zaradi razbitja pogajanj za skle. nitev vsedržavne delavske pogodbe za izdelovalce ribjih konserv, bo 16. junija enodnevna stavka te kategorije. Stavka zadeva delavce podjetja Saffica iz Gradeža. Tri sindikalne organizacije so sklenile proglasiti 9. im 10. junija 48-urno vsedržavno stavko u-službencev krajevnih ustanov zaradi blokiranja plač ir nekaterih sindikalnih zahtev. Uslužbenci u-mobolnice bodo ob tej priliki stavkali samo 24 ur 8. junija. Od 7. do 10. junija pa bo vsedržavna stavka delavcev pri prevozih. Tudi oni so postavili nove zahteve za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, ki jih delodajalci nočejo sprejeti. Delavska zbornica priredi v nedeljo 7. junija ob 10.30 v dvorani «Corallo» v Ločniku skupščino delavcev te kategorije. S SPD na Štajersko Samo še danes vpisovanje za av tobusni izlet na štajersko, ki ga priredi SPD v nedeljo 28. junija. Vožnja in skupni potni list za člane po 2.600 lir in za nečlane po 2.900 lir. Vpisovanje in pojasnila pri A. Košuta v Ul. Mameli 8 v Gorici. ZAKLJUČEK POUKA NA ŠOLAH GLASBENE MATICE V GORICI V tem šolskem letu je bilo deležnih glasbenega pouka nad 40 gojencev Pozdravne besede ravnatelja dr. Demšarja - Nastop gojencev, štandreškega otroškega zbora in inštrumentalnega tria V klubskih prostorih v Gorici se je veliko število ljubiteljev glasbe zbralo na zaključni produkciji gojencev šol Glasbene Matice v Gorici, ki se približujejo izpitom in zaključku pouka V prostorih kluba «Simon Gregorčič» v Gorici je bila v sredo zadnja produkcija šol Glasbene Matice na Goriškem. Ta ie bila pravzaprav osrednja produkcija, na kateri so nastopili poleg gojencev šole v Gorici in v Dijaškem domu tud; gojenci šol v Standre-žu in Sovodnjah. Povabilu Glasbene šole se je udeležilo izredno veliko število ljubiteljev glasbe in otrok. Prišli so tudi vsi starši gojencev. Prisotne je pozdravil ravnatelj Glasbene šole dr. Gojmir Demšar, ki je dejal, da «uspe.ii dokazujejo, kako pravilno je bilo zastavljeno delo v šolah GM v Gorici. Pri tem nam je bila v veliki meri v pomoč vsestranska naklonjenost SPZ. Prof. Križmancič Silvan, kateremu je bilo poverjeno pedagoško delo v šoli, je z vztrajnostjo in veliko vnemo začel pouk, in prav njemu gre v prvi trsti zasluga, da smo danes ponosni na procvit te naše mlade Glasbene šole. Prof. Križmancič, njegova kolega prof. Lah .n prof. Per-šičeva ter sodelavci, ki so organizacijsko dali svojp npmoč kakor g. Franc Lupin iz Standreža in g Janko Cotič iz Sovodenj, s-> s skupnimi močmi dvignili prvotno nizko število gojencev na stalež, ki je zavidljiv, saj je danes že preko 40 učencev, ki prejemajo Tatovi pri notarju in v skladišču «Phillips» Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči kradli v uradih notarja Giovanni) a Tommasija na Trgu sv, Antona 6. S pomočjo ponarejenih ključev so odprli vrata urada in v notranjosti prebrskali vse kote. Iz nekega predala so potem odnesli 35.000 lir. Tatvine se je zavedla čistilka, ki je pred- predvaja danes 6. t. m. 18. uri Estmancolor film: ob URLO contro MELODIA nel CANTASIKO 63 (Vrišč proti melodiji v Cantagiru ’63) Pojejo: PEPPINO Dl CAPRI, NICO FIDENCO, LANDÒ FIORINI in drugi znani pevci KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 6. t. m. ob 19.30 url Dyallscope barvni film: IL LADRO Dl BAGDAD (Tat iz Bagdada) Igrajo: S. REEVES, G. MOLL in P. STEFFEN li INO « 1 II IM» PKOMEK predvaja danes, dne 6. t. m. z začetkom ob 19.30 uri film: «i Una ragazzo chiamato Tamiko» (l)eklica po imenu Tamiko) Ljubezenska zgodba med Vzhodom ln Zahodom LAURENCE HARVEY — FRANCE NUYEN — MARTHA HYER V Novi Gorici razstava o Beneški Sloveniji Danes bodo v avli občinskega ljudskega odbora v Novi Gorici odprli razstavo o Beneški Sloveniji, ki je bila pred nekaj tedni odprta študijski knjižnici v Kopru. Na razstavi Je mogoče videti številne dokumente o naših ljudeh v Beneški Sloveniji kakor tudi o narodnem buditelju Ivanu Trinku. Ti eksponati dokazujejo njegovo vsestransko dejavnost in razgledanost. V dvorani kulturnega doma v Bukovici pri Novi Gorici bo jutri ob 15. uri koncert otroških pevskih zborov novogoriške občine. Nastopilo bo večje število zborov, ki so povečini zelo številni in nekateri presegajo 100 otrok. pouk.» Danes je že četrti nastop golen Natečaj za službo bolničarja v OPP Pokrajinska uprava v Gorici je razpisala natečaj za službo glavnega bolničarja pri pokrajinski u-mobolnici, z začetno plačo 639 tisoč lir. Prošnjo na tolkovanem papirju je treba vložiti do 30. junija letos opoldne, pri tajništvu pokrajinske uprave v Gorici, na korzu Italia 55, kjer lahko dob:jo prizadeti vsa potrebna pojasnila. cev v javnosti. V januarju so na' stopili gojenci iz Gorice, Trsta in Šempetra. Pred nedavnim pa stn bila nastopa v Sovodnjah in Str.u-drežu. Povsod je bil obisk poslušalcev nadvse zadovoljiv, kar kaže, da naši ljudje pravilno ocenjujejo kulturno delo na tem področju in ga podpirajo. Pred nekaj dnevi sem bil na širšem sestanku glasbenih učiteljev. Naj povem, da je bilo ponovno poudarjeno — pa ne samo od glasbenikov — kako važna je glasbena vzgoja mladine. Prav glasba je lahko najučinkovitejše sredstvo, ki odvrne mladega človeka od najrazličnejših razvad in mu nudi plemenito zaposlitev. Prepričan sem, da se bo s skupnimi močmi nas vseh goriška glasbena šola tudi v bodočem šolskem letu lepo razvijala, kar od srca želim v imenu Glasbene Matice » Ravnateljeve besede so z iskrenim ploskanjem pozdravili vsi navzoči. Sledil je pester program, ki so ga pripravili gojenci in pa otroški zbor iz Standreža. Najprej je na harmoniko zaigral narodno Sred’ morja, učenec I. razreda David Briško. Na klavir je Igor Zavadlav iz 1. razreda zaigral Pavčičevo Barčico, sledili so: violinist Diego Marvin (1. razred) Staničev Andantino, harmonikar Davorin Marvin (2. raz.) Avsenikovo Na Golici, pianistka Sa vina Cotič (1. raz.) Pahorjevo Pesem, harmonikarka Marjeta Dornik (1. raz.) Fakinovo Na jezeru, violinist Zdravko Novak (1. raz ) Russowo Bercense in Gavotta, pianistka Maura Marinič (2. raz.) Du-vernpyjevo Fanfara in Tomcev Večerni sprehod, violinist Marko Cotič (2. razr.) Staničev Andantino in Šedlbauerjev Pomladni ples, Nasta Zavadlav (2 .raz.) Škerjančevo Na vasi, pianistka Tamara Kont (1. raz.) Pavčičevo Izidor ovčice pase in Mamica, povej: kitarist Ivan Mikluš (1. raz.) Riccar-dijeva Bohemien», pianitska Iva Tabaj (2. raz.) Pavčičev O moj preljubi dragi dom, trobentač Ivan Humar (2. raz.) Saent-Saensa Romanza, pianistka Klara Maraž (2. raz.) Duvernoyeva Vaja in Pav-čičeva Luna sije, harmonikar Ivo Klanjšček pa je ob koncu zaigral Mazurko. Sledilo je igranje šte ver Janškega inštrumentalnega tria, ki ga sestavljajo gojenci Glasbene šole; harmonikar Ivo Klanjšček, kitarist Ivan Mikluš in kontrabasist Ivan Humar, ki so zaigrali Frankovo Pisemce in tirolsko narodno. Otroški pevski zbor iz Standreža je pod vodstvom Franca Lupi-pa in ob spremljavi harmonikarja Danila Peterina zapel dalmatinsko narodno Gledam bajne zore, Sčekovo Ledene rože, Mihelči-čevD Jurjevanko, Tomčevo Mlati-Či in. Rozinovo Kekčevo pesem. Udeleženci so z veliko pozornostjo spremljali izvajanja gojencev ter bili prizanesljivi, kadar se jim je zaradi treme spričo obilice ljudi kaj zataknilo. Glasbena šola je po svojih dveh letih dejavnosti postala odrasla in je sposobna samostojnega življenja. Nedvomno bo odpravila občutno vrzel, ki je v zadnjem desetletju nastala v glasbenem življenju zaradi poprejšnje ukinitve Glasbene šole. Tajnik SPZ Gorazd Vesel, ki je izrazil te misli, je obenem izrekel željo, da bi šola, po kateri je spoznala potrebo ravno SPZ ter tudi storila vse, da se znova obnovi, dosegla nadaljnje uspehe v korist slovenske skupnosti na riškem. Izlet Sovodenjecv v Anhovo IIIIIItllllllintlllllllllMIItllllllllllllItllllllllltItlllllMIIIIIIIIIIMilUtllllimtillllllHIIHIIIIHItllItllHtIIIIIIIIIIIMM SMRTNA NESREČA NA TRŽAŠKI CESTI Z motociklom trčil v zid in si prebil lobanjo Čez eno uro jc finančni stražnik podlegel poškodbam v goriški bolnišnici Včeraj ponoči okrog 1. ure se je peljal 22-letnl finančni stražnik Luciano Tarquimo, ki Je doma lz Pescaseroll v Abrucih lz Gorice proti Trstu, kjer službuje. Na za četku Tržaške ceste Je Iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad svojim vozilom ter s precejšnjo silo treščil z motociklom Capriolo 125 v zid hiše št. 8 na Isti cesti Ljudje so mu takoj priskočili na pomoč ter ga z zasebnim avtom odpeljali hudo ranjenega v civilno bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili prebitje lobanje, več ran na glavi, zlom desne noge in druge poškodbe. Mladenič je že čez eno uro podlegel poškodbam Na kraj nezgode je prišla izvidnica cestne policije iz Gorice, kt Je napravila zapisnik, vendar ni mogla ugotoviti, zakaj se je zgodi la nesreča. Očividci trdijo, da Je motociklist vozil zelo naglo m ovinka ni mogel zvoziti. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Priče potrdile sleparije sodnega uradnika De Noie Zadrževal je menice in zahteval od lastnikov za uslugo visoke zneske Pred goriškim okrožnim sodi- j pri Kodermacu, ki ni imela stikov Prosvetno društvo iz Sovodenj organizira v nedeljo 14. t. m. avtobusni izlet v Anhovo ob priliki no-gometnega srečanja domače ekipe z ekipo iz Anhovega. Vožnja za člane po 400, za nečlane pa 500 lir. i viti v škripce pa jim ni uspelo. Za Vpisovanje v Skrljah pri V. Faitu Karlom Da Datom je prišla na vr-in v Sovodnjah pri Miru Kuzminu, sto Marina Tachinardi, uradnica ščem (preds. Storto) je bila vče raj tretja sodna obravnava proti Costantinu De Noii, sodnemu ofi-cialu pri goriškem sodišču, in Vir-giliu Specchii. De Noia je v zaporu ter se mora zagovarjati zaradi izsiljevanja denarja pri osebah, ki so bile v težavah pri plačevanju menic. Vsote, ki so jih te osebe plačevale, so bile višje kot jih določa zakon. Nadalje je uničeval uradne listine, ni jih vpisal v skladu z zakonskimi določili, niti prijavil sodišču potvorbe soobtoženca Specchie. Na poprejšnjih obravnavah so zaslišali ravnatelje in prokuratorje goriškdh bank ter nekatere osebe, ki so De Noii plačevale previsoke denarne obveznosti, na včerajšnji razpravi pa so zaslišali dvanajst prič. Brat obtoženega Specchie je nekega dne opozoril De Noio, da se mu zdijo stroški previsoki. Odgovoril mu je, da «ne bo storil ničesar več», če jih ne pia. ča. Lastnik bankrotiranega podjetja «Curci» s 55 milijoni primanjkljaja je izjavil, da ni nikoli plačeval «pod mizo» medtem ko je njegov nečak Dario Caprara navedel stričeve izjave, po katerih je dolžan hvaležnost sodnemu oficialu, ker je za kakšen dan zadržal zapadle menice. Odnose bankrotiranega podjetja «Ravaccia» z obdolženim De Noio je vodila uradnica Lupi. Povedala je, da je De Noia telefoniral kadar je zapadla menica. Takrat ga je prosila naj počaka. Stroške zakasnjenega plačevanja je izplačevala De Noii v uradu in so znašali od 50 do 60.000 lir. Plačevala mu jih je na račun, če pri sebi ni imela dovolj denarja, In celo v avtomobilu. Predsednik sodišča je ob tej priliki pripomnil, da drugi sodni oficial Ermanno Bacicchi ni dovoljeval podaljškov in da ni nikoli zaračunal več kot tisoč lir. Branilci so skušali Lupijevo spra- z De Noio zaradi podjetja, ampak zaradi šoferjev. Uradnica je pripomnila, da je bil stroškovnik drugega uradnika ugodnejši zaradi nižjih plačil. Livia Pini je ob neki priliki plačala De Noii 5.000 lir za menico za 75.000 lir. V stroških naj bi bili vključeni tudi stroški za ček. Kasneje je čekovne stroške ponovno plačala tudi na banki. Pierino Samuele je pri De Noli plačeval za zapadle menice od 15.000 do 20.000 po 600 lir, pri osta-lih uradnikih pa po 360 lir ; ta znesek plačuje še danes. Razprava se bo nadaljevala danes ob 9. uri. Nenadna smrt goričkega učitelja Včeraj dopoldne nekaj po 9. url so poklicali avto Zelenega križa v urad šolskega skrbništva v Ul. Carducci, kjer je nenadoma postalo slabo 42-letnemu učitelju Brunu Dreossiju, ki je tam v službi. 2al pa mu niso mogli več pomagati ker je Dreossija zadela kap. Pokojnik, ki je bil med goriškim učiteljstvom znana osebnost tudi kot športnik, je stanoval v Ul. Lasciac. Ob skorajšnjem zaključku šolskega leta vabi uprava na roditeljski sestanek ki bo v prostorih Doma na Svetogorski cesti v nedeljo 7. t.m. s pričetkom točno ob 15. uri. Po sestanku bo zaključna domska prireditev, na kateri bodo gojenci in gojenke zavoda nastopili z dvema igricama, recitacijami, glasbenimi točkami in baletom. DIJAŠKI DOM — Gorica tlliilitlliiiiiiiimmitiiiiMiiifiiiiiiliiiliiiiiiiiifitiimiiiuiiiiiiiiiHMiiiiiiillilllitiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM V osebnem prometu so v maju zabeležili nad 146 tisoč prehodov Blagovni promet je v aprilu dosegel na Goriškem skoro 375 milijonov uvoza in nad 1210 milijonov izvoza , Po podatkih obmejne policije so 126.830 prehodov na drugo stran v preteklem mesecu maju na goriškem področju zabeležili napredek v osebnem prometu tako kar se tiče prehodov s potnimi listi pri Rdeči hiši, kot v maloobmejnem prometu. S potnimi listi je pri Rdeči hiši prešlo meje v eni ali drugi smeri 13.108 italijanskih in 6608 tujih državljanov, ali skupaj 19.718. V malem obmejnem prometu je bilo 2577 prehodov italijanskih dvolastnikov in 10.476 jugoslovanskih. Z navadnimi prepustnicami je šlo na drugo stran 42.336 italijanskih in 67.476 jugoslovanskih državljanov, s posebnimi dovoljenji 1373 Italijanov in 265 Jugoslovanov ter s tranzitnimi dovoljenji 2754 Jugoslovanov. V celoti je torej dosegel mali obmejni promet meje in skupaj s potnimi listi 146.546 prehodov. Na mejnem prehodu pri Stupici v Beneški Sloveniji so v istem mesecu zabeležili 1830 prehodov italijanskih državljanov s potnimi listi in 1955 prehodov tujih državljanov. Italijanski avtobus je na progi Čedad • Tolmin prepeljal 189 potnikov in jugoslovanski na isti progi pa 1100 potnikov. Po podatkih Vestnika trgovinske zbornice v Gorici je trgovinska zbornica v Gorici izdala v preteklem aprilu samo eno uvozno dovoljenje za pet milijonov lir na carino pa je bilo uvoženega za skoro 400 milijonov lir blaga. Izdali so tudi 109 izvoznih dovoljenj za 1.210,808.950 lir. Z dovoljenjem je bilo uvožene- HIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllMIIIIInilllllllMIMMHMtIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIHlIllIllllllimilltllllllllllHIlllllllltlllllllllllllltllllltlllllMIIIIlMIIIIIIIIIIMtnilltlll GORIŠKO OKROŽNO IN OKRAJNO SODISCE Za vlom v cerkveni nabiralnik bo sedel devet mesecev ga za 5 milijonov lir mleka, na carino pa je med uvozom na prvem mestu les in lesni izdelki za skupno skoro 270 milijonov lir; konj je bilo uvoženih za nad 20 milijonov, goveje živine in mesa za nad 86 milijonov, čipk za nad 16 milijonov, cementnih izdelkov za nad 10 milijonov lir itd. Pri izvozu naj omenimo sadje (125 milijonov), riž 75 milijonov, tekstilno blago 506 milijonov, hidravlične potrebščine 104 milijone, kmetijski stroji 75 milijonov, ter razni drugi industrijski proizvodi. V Z avtom podrl kolesarja, ki je čez nekaj dni umrl - Se dve prometni nezgodi z ranjenci - Pridržal si je družinske doklade uslužbenca Pred goriškim okrožnim sodi- J jih je zabeležil na obrazcu GS-2 ščem bi se morala včeraj začeti razprava proti Ferrantu Piottiju, lastniku Burrificio Alto Isonzo v zadevi tihotapstva surovin, ki so jih uporabljali pri izdelovanju masla. Obtoženec pa je dosegel, da so razpravo preložili. Nato je prišel na zatožno klop 23-letni Giuliano Burgnich iz Gorice, Ul. Chiese antiche 36, ki so ga zasačili in aretirali dne 10. a-prila letos, ko je vlomil v nabiralnik za milodare v cerkvi na Placuti. Tistega dne nekaj po 11. uri je prišel v cerkev in ker ie menil, da ni nikogar v njej, je z izvijačem, ki ga je prinesel s seboj odprl nabiralnik. Sum pa je slišal cerkovnik, ki se je mudil v zakristiji in takoj opazil krajo. Prijel Je Burgnicha, ga odvedel v zakristijo ter telefoniral policiji. Ta Je prišla in tata odpeljala s seboj ter ga prijavila sodišču. Burgnich je izjavil, da je vzel samo 150 lir iz nabiralnika, pri njem pa so dobili 1730 lir. Povedal je, da je tudi izvijač, ki ga je rabil pri vlomu, odnesel iz torbe, na kolesu pred neko hišo v Ul. D'Aosta .Sodišče ga je spoznalo za krivega in ker je bil že kaznovan, so ga obsodili na 9 mesecev zapora in 45.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Branilec prok. dr. Turel. Nato se je moral zagovarjat; 59-letni Pompeo Toma» iz ' arano zaradi obtožbe, da ie pr- drw>>n skl do: ludi iz.|>U'et-al d 'I-i cu M fredu Vrizu manjše vsote h ot pa za INPS. V obdobju od 1952 do 1960 je izplačal 198.776 lir manj kot pa bi moral. Tomat je priznal krivdo in se opravičil, da gre za pomoto ker premalo pozna obstoječa določila. Vendar pa mu to ni pomagalo in čeprav je povrnil razliko, ga je sodišče obsodilo na 8 mesecev in 15 dni zapora ter na globo 90.000 lir in plačilo sodnih stroškov. Branilec odv. Testa. Ker je pri cestni nezgodi povzročil smrt kolesarja se je moral zagovarjati 51-letni Paolo Mreule, kmet iz Farre. Dne 24. decembra lani se je peljal z avtom okrog 17. ure iz Gorice proti domu. V vozilu je bila tudi njegova žena Giulia. 2e blizu Farre, pri km 4,4 pa je zadel s svojim vozilom v kolo, s katerim se je peljal 63-letni poljski čuvaj iz Farre Vittorio Piccolo. Čeprav je obtoženec vozil razmeroma počasi, pa je bilo trčenje tako močno, da je čez 10 dni Piccolo podlegel poškodbam v goriški bolnišnici. Sodišče je obtoženca obsodilo na 6 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov. Dalje bo moral plačati 112.000 za stroške civilni stranki ter po) milijona lir nara-čun odškodnine svojcem Piccola. Zapnrna kazen je pogojna, če bo plača) stroške in odškodnino Branil ea le odv Riessi Državni to ž'!ec dr Me'’eeo oreo-e-^niv sodi-’<*» d’ ilo. sodni a Mnncuso ni Arculeo. Tudi okrajni sodnik dr. Bassi je imel pri zadnji razpravi opravka s cestnimi nezgodami s hudimi posledicami. Prvi obtoženec je bil Valerio Braida :z Krmina, Novali 3, ni ju bil obtožen, da je dne 21. avgusta lani okrog 21. ure v Ločniku, Ul. Antico Castello, s svojim mopedom Morini 48 podrl 34-letno Silvio Bregant, ki se je vračala domov s kolesom. Pri tem je 3re-gantovi povzročil poškodbe, zaradi katerih se je morala zdraviti 30 dni. Ranjen je bil tudi Braida in se je moral zdraviti H dni. Sodnik ga jo obsodil na plačilo globe 53.333 lir in na plačilo stroškov. V drugem primeru pa je sedela na zatožni klopi 45-letna Luigia Tuli iz Milj, Ul. Collaricn 90. Dne 15. aprila lani, okrog 15,20 ure, ko se je peljala z avtom Fiat. 600 iz Gorice proti Ločniku, ni dala prednosti na križišču pri Madon-nini mopedistu 55-letnemu Rudolfu Vittoru iz Vidma, ki je prihajal iz nasprotne strani ravno v trenu'ku ,ko je Tullova hotela zaviti s svojim vozilom proti Gradiški. Pri tem je njen avto vrgel Vittoria proti nekemu drugemu avtomobilu, ki je nameraval zaviti proti' Podgori. Vittor je pri tem dobil poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti 40 dni. Obtoženko je sodnik obsodil na 100.000 lir globe in olsčilo sodnih stroškov, ter na plačila stroškov civ Ine stranke v znesku 37.700 lir in naračun odškodnine V:ttoru 150 tisoč lir. Kratke iz bolnišnice Včeraj dopoldne ob 8.45 je prišla po pomoč v goriško civilno bolnišnico 68-letna Carolina Boschin iz Tržiča Ul. Aris, ki so ji obvezali rano na desni roki in bo ozdravela v osmih dneh. 2ena je izjavila, da jo je na ribjem trgu malo prej zadel neki prodajalec rib s svojim vozičkom, na katerem je bila zadaj tudi žica, s katero se je porezala. Ob 10. url so sprejeli na zdravljenje 70-letnega Giovannija Inter-nio lz Gorice Ul. Antonini 16, ki si je nalomil kost na tilniku ter bo ostal v bolnišnici mesec dni. Mož je povedal, da se je peljal pretekli ponedeljek s kolesom po Ul. Carducci proti Travniku, kjer je trčil v neki mestni avtobus in se poškodoval. Okrog 10.30 je oče pripeljal 6-let-nega Maurizia Vido iz Gorice Ul. Ariosto 5, ki so mu zdravniki ugotovili rano na desnem stegnu. Okre. val bo v osmih dneh. Oče je Izjavil, da se je deček igral na cesti blizu svoje hiše, ko ga je od strani zadel neki neznan avto. Ko se je igral na domačem dvorišču v Rastelu štev. 19 se je zbodel na desnem mezincu s kosom bodeče žice 18 mesecev star Anto-nio Stefanato. To se je zgodilo ob 9.30 in ker je otrok tožil, da ga boli ga je popoldne okrog 17 ure mati prinesla v civilno bolnišnico kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v dveh dneh. VERDI. 17.15: «La vergine In collegio», N. Kwan in J. Fraser. A-meriski cinemascope v barvah. CORSO. 17.30: «Promessi sposi», G. Vidal in M. Silva. Italijansko-španski barvni film. VITTORIA. 17.30: «Agguato sul grande fiume», B. Harris in B. Simon. Cinemascope v barvah; ameriški film. CENTRALE. 17.30, zadnja ob 21.30: «L’eroe di Babilonia», G. Scott in Moira Orfei. Technicolor cinemascope. Italijansko - francoska koprodukcija. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D'UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. USPEL VEČER Z MEDNARODNO ODBOJKO Zagrebška Lokomotiva pred Borom in ÀGI Po ostri borbi Tržačanke premagale Goričanke Sinočnji mednarodni ženski od bojkarski turnir bo ostal še dolgo v spominu tako gledalcem, ki so po dolgem času prisostvovali vrhun. ski prireditvi, in tudi odbojkaricam Zagreba, Gorice in Trsta. Za igro in borbenost so bile vse igralke deležne burnih aplavzov tudi sredi tekem, ko so te dòsegle višek. Zmagale so Zagrebčanke, ki sirici niso pokazale vseh sposob- nosti, a so kljub temu odpravile z istim rezultatom 3:1 tako šestor-ko Bora kot ekipo AGI. V otvoritveni tekmi z Lokomotivo so Tržačanke precej razočarale. Njihova igra je bila samo v prvem setu kolikor toliko zadovoljiva. V ostalih pa so popolnoma odpovedale in prepustile bolj vigranim Zagrebčankam prosto pot do zmage. Bolj napet in za gledalce bolj privlačen je bil dvoboj med Borom in AGI. Borovke so odlično začele in prisilile Goričanke na predajo. V drugem nizu pa so se te oddolžile, a že v naslednjem so jim Tržačanke vrnile milo za drago. Četrti set je bil za utrujene domačinke, ki so bile absolutno brez refleksa in zmedene, porazen in je napovedoval neuspeh. Na srečo so se borovke v odločilnem setu zbrale, izrabile začetno krizo Goričank in jih neusmiljeno spravile na kolena. V zadnji tekmi, ki je Lokomotivi prinesla prvo mesto, so dekleta AGI nudile gostjam silovit odpor le v drugem in tretjem setu. V slednjem so celo zmagale, a v zadnjem niso prišle dlje kot do 2. IZIDI LOKOMOTIVA . BOR 3:1 (13:15, 15:5, 15:6, 15:131 BOR . AGI 3:2 (15:8, 13:15, 15:9, 4:15, 15:6) LOKOMOTIVA - AGI 3:1 (15:9, 15:13, 15:17, 15:2) LESTVICA 1. Lokomotiva 2. Bor 3. AGI POSTAVE Lokomotiva — Sarič Vera, Hor-. vat Danica, Iljaš Lucija, Marič Zora, Stoponja Darinka, Dragaš Ra-dojka, Kurešič Blaženka, Bonifačič Vera. AGI — Bertaccini Lucia, Pelesson Bruna, Mihulus Odessa, Tozzatto Annamaria, Tarantino Franca, Can-tarutti Iris, Plesnitzer Livia, Leopardi Loredana, Aguzzoni Mirella. Bor — Pavletič Olga, Švab Nadja, Batista Miranda, Mijot Neda, Hmeljak Pia, Zavadlal Norči, Nibrandt Ksenja, Regent Mili. cilj z znatno prednostjo pred tekmeci. S tem si je Šantavec zagotovil tudi vodstvo v generalnem plasmaju in bo jutri na etapi do Kopra vozil v rumeni majici, ki jo je doslej nosil Valenčič, šantavec je 181 km dolgo progo prevo- zil v 5 urah 5T9”. Drugi je Monti iz Bologne s časom 5.8’6”, tretji pa Zidan (Odred Ljubljana) z istim časom. VATERPOLO DUBROVNIK, 5. — Jugoslavija je nocoj premagala italijansko reprezentanco v vaterpolu 3:2 (0:0, 3:1, 0:0, 0:1). Za Italijo sta bila uspešna Sirola in Parmeggiani, za Jugoslavijo pa Stanišič (2) in San-dič. odločitev Jutri na olimpijskem stadionu v Rimu bo padla Skoraj vse prognoze za Inter Predlog za dodelitev naslova obema najboljšima enajstoricama prvenstva A lige Kdo bo letošnji prvak Italije? iiiiiiiiiii>iiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||mim|,||,||t||||||||||, BOLOGNA, 5. — Prodaja vstopnic za nedeljsko odločilno tekmo za italijanski naslov Bologna - Inter, ki bo v Rimu, poteka kot po tekočem traku. Bologni je zveza dala v prodajo 20.000 vstopnic. Od včeraj, ko so začeli prodajati, pa do danes zjutraj, so navijači Bologne že pokubili nad polovico vstopnic. Bolonjčani bodo šli v Rim z vsemi sredstvi. Največ jih bo odpotovalo soboto z zasebnimi avti, m iiiiiiitiiintii) m h* KOLESARSTVO REKA, 5. — Zmagovale* tretje etape kolesarske dirke po Hrvaški in Sloveniji od Zagreba do Reke je Jože šantavec, član ekipe Odreda iz Ljubljane, ki je prišel na 20. etapa kolesarske dirke po Italiji Bitossi zmagoslavno na cilju v etapi petih gorskih prelazov Anquetil še v vodstvu pred Ziliolijem CUNEO, 5. — Bitossi, ki je na letošnjem Gira startal kot nosilec vode, je danes ponovil exploit Coppija iz 1949. leta, pa čeprav današnjemu zmagovalcu ni pripadla kot tedanjemu asti' roza majica in končna zmaga. Majica najboljšega je še vedno čvrsto na ramah Anquetila, kateremu se ni bilo treba niti potruditi, da jo je ohranil. Najbolj je razočaral Balmamion, ki je načel ofenzivo, a je ni znal ali morda tudi ni mogel izpeljati do konca. Kasneje se je moral dvakratni zmagovalec dirke po Italiji zadovoljiti z vlogo zasledovalca. Največ smole pa je imel Adorni, ki se je med begom znašel s prazno zračnico, kasneje pa je celo postal žrtev nerodnega padca. Kljub temu je nadaljeval in zasluženo zasedel odlično mesto. Današnja etapa je pokazala, da ni več bistvene razlike med hitrostnimi in gorskimi kolesarji. Proge s strmimi vzponi, katerim sledijo več ali manj dolgi spusti, nudijo hitrostnim kolesarjem možnost, da nadoknadijo zamudo, ki so si jo nabrali napoti navzgor. To se je videlo na cilju, ko je Bitossiju, ki si je nabral kar 11 minut naskoka, preostalo le malo in se je moral zadovoljiti z 2’ prednosti. Vsekakor dovolj za zmago, ki je prav gotovo najlepša njegove kariere. Na cilju 20. etape Cuneo-Pine-rolb (254 km) X. Bitossi Franco (Sp ringoi! Fuchsi, 8.22 03",.. s povprečno hitrosti 30.364. 2. Adomi Vittorio (Salvarani) 8.24’01” 3. Motta Gianni (Molteni) 4. Zilioli italo (Caprano) C.SAN- JLTIU POPOLDNE NA PROSEKU Stari in mladi žogobrcarji za kalamare in fižol V nedeljo bo na že slavnem stadionu «Velika Rauna» že deseta tradicionalna tekma med pjose-škimi starimi in mladimi «žogo-brcarji». Postavi sta že sestavljeni, toda trenerja ju držita V;tajnosti Popolnoma razumljivo, ker gre za «proseški naslov »in bi vsaka vest lahko pripomogla trenerju druge ekipe, da taktično bolje pripravi igralce. Problemov je še dosti, ker se oba tehnična komisarja bavita z najbolj zapletenimi verjetnostnimi računi in tudi z proučevanjem, kateri igralec bi bolje odgovarjal za stopperja, za «prostega» itd. Potem je še problem krila, ki naj bi igral krila ali naj bi imel na majici samo številko, vloga pa bi bila popolnoma drugačna. Ce smemo verjeti govoricam, se bosta obe moštvi predstavili s sistemom 4-2-4, pa čeprav mladi, katerih skupna starost dosega komaj 207 let, pravijo, da bo v njihovem napadu 5 ali celo več igralcev. Jasno je, da bodo stari z njihovimi 412 leti, skušali s protinapadi presenetiti bolj «redko» obrambo «žagarjev». Da ne bo nepotrebnega prerivanja za vstop na stadion, naj omenimo, da bo zbor na «Križadi» ob 15. uri, odhod pa v avto in peško-loni (ob spremstvu koračnic godbe na pihala) pa pol ure kasneje. Ob 17. uri pa bo mednarodni sodnik dal pred televizijskimi snemalci znak za toliko pričakovano tekmo. Medtem- ko se bosta v Rimu Bologna in Inter borila za italijanski naslov, sé bodo na Proseku stari in mladi «tolkli» za kalamare in za fižol. 5. Anquetil Jacques (S. Raphael) Francija 6. De Rosso 7. Moser K 8. Zimmerman 8.24’39’’ 9. Dancelli 8.26’58” 10. Maurer 11. Boucquet 12. Battistini 13. Pambianco 14. Defilirppis 15. Fontana 16. Marzaiolj 17. Balmamion 18. Mugmaini 19. Moser A. SPLOSNA LESTVICA 1. ANQUETIL 105.52*29” 2. Zilioli z zaost. 1*22” 3. De Rosso 1*31” 4. Adorni 2*22” 5. Fontona 3*30” 6. Motta 3*40” 7. Mugnaini 5*05” 8. Balmamion 6*00” 9. Maurer 7*47” 10. Bitossi 10*17” 11. Carlesi 106.05*03” 12. Poggiali 106.06*29” 13. Zimmermann 106.07*14” 14. Pambianco 106.09*36” 15. Moser A. 106.13*26” 16. Suarez 106.14*28” 17. Battistini 106.14*49” 18. Soler 106.18*47” 19. Dancelli 106.19*03” 20. Gomez del Moral 106.20*25” itd. CILJ GORSKE NAGRADE Colle della Maddalena 1996 m (II. kat.) 1. Zilioli 30 točk 2. Gomez del Moral 20 3. Balmamion 10 Colle di Vars 2111 m (I. kat.) 1. Gomez del Moral 50 2. Moser A. 30 3. Bitossi 20 Col de Izoard 1360 m (I. kat.) 1. Bitossi 50 n« tstf 2. Zimmermann 30 3. Moser A. 20 Col de Mongenevre 1854 m (II. kat.) 1. Bitossi 30 2. Moser E. 20 3. Dancelli 10 Sestriere 2033 m (II. kat.) 1. Bitossi 30 2. Moser E. 20 3. Zilioli 10 Alessandria . Foggia X 2 1 Cagliari - Lecco 1 X Catanzaro - Napoli X Palermo • Parma X Prato . Triestina 1 Pro Patria - Brescia 1 X Simmenthal . Udinese 1 X Varese • Cosenza 1 Venezia . Potenza 1 Verona - Padova X 1 2 Basilea . Servette 2 Bienne • Chaux de Fonds 2 Young Boys . Zurigo X 8 prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi ( )/ drugi 4. — prvi drugi 6. —dirvi drugi 1 2 1 X 1 2 2 1 1 2 X 7 6 h 6. — ,pr >dFr »-X X 1 1 X že v medtem je rezerviranih nad 50 avtobusov. Iz Bologne bo tudi odpotoval posebni vlak, ki bo odpeljal v Rim nad 1.200 navijačev. Vodstvo železnice proučuje možnost sestave drugega posebnega vlaka in je tudi ojačilo z dodatnimi vagoni vse vlake, ki gredo proti Rimu. MILAN, 5. — Iz lombardskega mesta bo odpotovalo v Rim na tekmo proti Bologni, izredno število navijačev Interja. Medtem ko so letalske družbe uvedle na progi Milan - Rim večje število letal, so razni klubi najeli kar 15 posebnih aeroplanov. Interclub je že organiziral karavano 9 avtobusov, katerim se bodo pridružila tud: podobna prevozna sredstva številnih turističnih ustanov. Za posebni vlak je že 600 ljudi in pričakujejo, da se bo število še povečalo. Z dvema avtobusoma bodo odpotovali v Rim tudi člani intercluba iz Locarna in Lugana. Te podporne člane Interja smatrajo za najbolj zveste, saj so se udeležili letos vseh gostovanj Interja na tujem. Predvidevajo, da se bo zbralo na olimpijskem stadionu v Rimu najmaj 20.000 navijačev milanskega kluba. JUTRI NA PRVEM KANALU OB 22. URI NA TV BOLOGNA-INTER RIM, 5. — Vodstvo RAI TV javlja, da bo jutri v nedeljo ob 22. uri registriran prenos tekme Bologna . Inter. Na drugem kanalu pa bo ob istem času registriran prenos enega polčasa tekme Sampdoria • Modena. RIM, 5. — Nedeljski tekmi za italijanski naslov Bologna - Inter bo prisostvovalo 340 novinarjev, od katerih bo 15 iz tujine (Španci, Francozi, Angleži, Nemci in 1 Danec). Ker tribuna novinarjev sprejme lahko samo 270 oseb, so jo morali za to priložnost preurediti in razširiti. 40 fotografov bo na igrišču, 50 pa na tribunah. • • * RIM, 5. — Za nedeljsko tekmo vlada izredno zanimanje. Sicer so nekateri mnenja, da bi morali izjemno tokrat dodeliti italijanski naslov ex aequo Bologni in In-terju, ki sta zaključili prvenstvo z istim številom točk. Zaradi smrti predsednika DalTAre je mo- ■tiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ob robu promocijskega prvenstva v Gorici rala igralcev Bologne precej nizka in tudi živci igralcev Interja niso preveč čvrsti. Prav zaradi tega so nekateri mnenja, da ne bi dodelitev naslova obema kluboma škodovala nobenemu. V zvezi s to tekmo je precej predvidevanj. Pa začnimo z Lo Bellom, kateremu so poverili težko nalogo, da sodi to zelo važno tekmo. Kdo bo zmagal? Sodnik ni odgovoril na vprašanje. Izjavil je, da se bo držal pravil in da bo nepopustljiv. Za eno in drugo moštvo. Upa pa, da mu bo vseh 22 igralcev pomagalo, da se bo tekma srečno zaključila. Kaj pa trenerji klubov A lige? CERESOLI (Atalanta) — 2e pred meseci sem izjavil, da bo Inter osvojil evropski * pokal ih italijanski naslov. Tega mnenja sem še danes. Sicer pa... naj zmaga najmočnejši. TABANELLI (Bari) — Zame bo zmaga pripadla Interju, ki zna bolj kot Bologna «najti» gol. Milančani so psihološko na boljšem kot Bolonjčani, ki so utrpeli dva udarca: obtožbo dopinga in smrt njihovega predsednika Dall’Are. Dl BELLA (Catania) — Tekma je odprta vsakemu rezultatu. Obe moštvi sta med prvenstvom pokazali. da sta zmožni osvojiti haslov. Inter je zaradi modernega sistema igre in bolj vigranih igralcev nekoliko na boljšem. CHIAPPELLA (Fiorentina) — Prognoza je skoraj nemogoča. Trenutno sta si enajstorici enakovredni. IgTalci Interja so tehnič- Zakaj slaba uvrstitev odbojkarske ekipe Doma Odbojkarsko promocijsko prvenstvo v odbojki goriške cone za C ligo je za nami; nadaljujejo se še pokrajinske finalne tekme. Rad bi spregovoril nekaj besed o slovenski ekipi Dom, ki je nastopila na tem izločilnem turnirju. Kot navijač in simpatizer sem jo spremljal od tekme do tekme. Njena uvrstitev je znana in skoro ne bi bilo potrebno kakega komentarja. Bilo bi najbolje predati se sedanjim razmeram in čakati bolj ugodnih časov. Ker pa je ekipa Doma delno zasenčila sloves, ki ga je imela med goriškimi ljubitelj« odbojke, je primerno poiskati prave razloge slabe igre. Ze v začetni tekmi je bilo opaziti njeno krhkost, tako v napadu kot v obrambi. Res, da je bilo to srečanje z boljšo ekipo, toda tudi v naslednjih, v nadaljnjih, je bila vidna ista napaka. To ni več eki- pa izpred enega leta. Je slabšal Rakova pot? Odkrito povedano: da. Vsa predprvenstvena laskavg pisanja na njen račun so bila postavljena na glavo. Prav zares sem bil ogorčen. Ejcjpo ’ sestavljajo, poleg starejših igralcev, še mladi neizkušeni začetnik?., ki so. čeprav vheti iti prizadevni, še neprimerni za pomembna srečanja. Pa saj sem kot gledalec videl p slačilnici znane obraze igralcev z lanskih tekem, ki pa niso prišli v poštev pri igri. Le zakaj? Zdelo se mi je zares absurdno tako rav nanje, za katero ne vem odgovora Zelo radi bi zopet videli ekipo Dom lanskega tipa, ki bi ne igrala pepelkine vloge, ampak glavno. Zatorej naj bodo te besede v opomin za večjo prizadevnost po kvaliteti in medsebojnem razumevanju. SIMPATIZER no boljši, Bolonjčani pa atletsko bolj sveži. Ce bo manjkal Suarez se bo tehtnica nagnila na stran Bologne. Vsekakor bi morala biti tekma med enajstoricama, ki si obe zaslužita značko prvaka, zelo lepa in napeta. SANTOS , (Genoa) — Prognoza je nemogoča, vendar je v prid Interja, če bo seveda stopil na igrišče s celotno postavo. Vsekakor bo šlo težje kot z Real Madridom. CATELLA (predsednik Juventu-sa) — Zaradi številnih dogodkov je težko predvideti zmagovalca. Posebno smft DalTAre bo dvosmerno vplivala na moralo Bolonj-čanov: lahko jih stre, lahko pa bodo v čast pokojnega predsed- nika odigrali njihovo najlepšo tekmo prvenstva. LORENZO (Lazio) — To bo tekma dveh izenačenih sil. Zelo izenačenih sil, ker imata obe moštvi izredno obrambo: Inter je dobila 20 golov, Bologna pa samo 18. Obe enajstorici torej lahko zmagata. V podobnih tekmah bo prva napaka odločilna: kdor jo bo naredil, bo izgubljen. SCOPIGNO (LR Vicenza) — Bologna bo zmagala, Inter je res izenačen v vseh oddelkih, Bologna pa ima izredne sposobnosti v prvi vrsti, ki je zmožna vsakega exploita. Na vsak način bo odločil prvi eoi. BONIZZONI (Mantova) — Predvidevam zmago Interja, predvsem ker je zaradi osvojitve evropskega pokala moralno na boljšem in tudi ker sem mnenja, da so Milančani atletsko bolje pripravljeni kot njihovi tekmeci. MANNOCCI (Messina) — Moje mnenje je, da bo zmagal Inter, vendar ne smemo pozabiti, da v odločilnem boju vsaka malenkost lahko spremeni izid tekme. Vidim pač vse črnoplavo in bi želel, da bi mi Bernardini in njegovi igralci oprostili ta majhen greh. LIEDHOLM (Milan) — Je pre- več naporna in važna tekma. Zmagala bo manj emotivna enajstori-ca, ki bo lahko nadzorovala igro. Gledano s te strani, ima Inter, ne glede na tehnične in taktične poteze, večje izkušnje in bi moral zaradi tega zmagati in si osvojiti naslov. Ker pa je ta tekma posebne važnosti, so tudi možni vsi rezultati. GENTA (Modena) — Zmagal bo kdor bo manj občutil živčno napetost. Inter je gotovo pokazal, da je močnejši, zaradi česar so moja predvidevanja rahlo v korist Milančanov. MIRO (Roma) — ekipi sta si po silah precej izenačeni. Lahko da bo tokrat odločila tudi sreca. Ker je Inter osvojil evropski pokal je moralno na boljšem, vendar lahko želja po zmagi nad izrednim tekmecem, bolj spodbudi > gralce Bologne. OCWIRK (Sampdoria) — Tekma je odprta vsakemu rezultatu. Ce ne bo klonil utrujenosti, bi moral zmagati Inter. MAZZA (predsednik in tehnični direktor Spala) — Smrt predsednika Bologne me je tako potrla, da mi je nemogoče izreči kako predvidevanje. Mislim, da je ta žalostni dogodek popolnoma spremenil položaj, zaradi česar ni mogoče s tehničnega vidika predvi-t devati rezultat. ROCCO (Torino) — Nemogoča prognoza. Na papirju je morda Inter na boljšem, vendar ima Bologna na svoji strani nekaj moralnih vzrokov, ki bi jo lahko spodbudili. Tudi smrt predsednika bi lahko pr;pomogla k boljši igri. Znaka prvaka bi bila najboljša počastitev spomina pokojnega DalTAre. ____________PLAVANJE_______________ PARIZ, 5. — Francoska plavalka Christine Caron je danes izboljšala z 1’09”6 evropski rekord na 100 m hrbtno. Njen prejšnji rekord je bil za desetinko sekunde slabši. XVIII. Olirapiada-Tokio 1964 še enkrat je neka mednarodna organizacija sklenila poslužiti se genialnih ustvarjalnih sposobnosti italijanskih kiparjev za kovanje URADNE KOLAJNE, ki naj spominja na to veliko športno prireditev. S tem da je organizacijski odbor tokijskih olimpijskih iger sklenil poveriti družbi NUMISMATICA ITALIANA izključno pravico do kovanja in razdeljevanja URADNE KOLAJNE, je hotel priznati naši Družbi zasluge za veliki zgodovinsko - socialni prispevek tako ob priliki rimske olimpiade kakor ob dragih uradnih izdajah kolajn, katerih največjo »Dirko ima prav naša Dražba. Skulpturo, delo prbf. FRANCA FpSSE, so izbrali po strogi selekciji med deli številnih umetni- Kolajna predstavlja na čelni strani: Uradni simbol XVIII. olimpiade v Tokiu s petimi obroči ter nosi v angleščini in japonščini napis «XVIII. OLIMPIJSKE IGRE». Zadnja stran pa predstavlja skladno spojitev raznih elementov, spričo katerih je kolajna res popolna. Te sestavine so: 1. Stilizirani grški kapitlji, vgravirani na obodu kolajne, ki predstavljajo prvo olimpiado (Stara Grška ) 2. «TORI» vrata šintoističnih templjev — najstarejše japonske vere — predstavljajo Japonsko 3. Kvadriga, ki jasno poudarja pomen športa. 4. Bakla v rokah atleta, ki Je simbol olimpiade vobče. JOŽA HOR VA T: 1 03. Za eno noč so prehodili kar dober kos poti. Kolikor je Kapara mogel dognati po zvezdah, gredo zdaj na vzhod proti Kalniku in se držijo podnožja gora. Iščejo divizijo. Pa naj! Pn poti je Kapara nekajkrat poskušal navezati razgovor s spremljevalcem, stražarjem, poskušal je izvleči kaj iz njega, izvedeti, kam tako hitijo, koga preganjajo in iščejo, a stražar je modro molčal in odgovarjal tako pretkano, da ga nihče ne bi mogel prijeti ne za glavo in ne za rep. V to vas so prišli še pred zoro, opletali so nekaj časa okoli hiš, potem pa je satnik s svojim štabom pohitel v župnišče, kamor so pripeljali tudi njiju, jima razvezali roke in ju zaprli v to sobo. Zdaj bi bilo treba kaj izmisliti, iznajti, isaviti, morda še niso vsi streli postreljeni, morda je še kakšna skrivna pot, ki vodi v rešitev. Pobegniti? Pobegniti zdaj, ali ko ga bodo peljali na zaslišanje? Vrata... ali so vrata zaklenjena? Kapara stopi k vratom in jih poskuša odpreti. Da. zaklenjena so bila. Tudi oni niso priplavali po prežgani župi! Medtem se z one strani zaslišijo koraki, nekdo obrne ključ, ključavnica zaškripa in stražar pomoli v sobo dremavo glavo: — Kaj je? Kaj hočeš..? — Ničesar ni hotel, obrne mu hrbet, stražar pa mastno zakolne, zaloputne vrata in znova obrne ključ. Pa je vendar v vsem tem bilo nekaj koristi: zbudil se je domobran. Res, drlesk z vrati mu je pretrgal spanec in Franjo trzne, sede na vrečo, z obema roka- ma podpre kuštrasto glavo in zmedeno vpraša, kakor potnik, ki se nenadoma prebudi ponoči v vlaku: — Kje smo? — Na svetu...! Se sva na svetu! — modro odgovori Ilija in še malo počaka, da se domobran zave, potem pa stopi k njemu in ga veselo vpraša: — Si se prebudil? — Sem. x — No, pa... — Ilija mu stegne roko — da ti voščim! Danes je petnajsti september, tvoj rojstni dan. Živel še sto let! Za domobrana Franja Smokvino je bil to žalosten rojstni dan, vsekakor najbolj žalosten v njegovem življenju in zato tudi ni sprejel ponujane roke. Sedel je na tistih vrečah, si mel oči in očital Kapari: — Ti si mi z glavo jamčil, da me boš živega in zdravega pripeljal v Luknjico, in kam si me pripeljal? — Nisem se lagal — se je branil Kapara — če sem ti jamčil z glavo, bom tudi ostal brez glave, ti pa boš prišel v Luknjico tudi brez moje pomoči. Pravzaprav, če malo pazljiveje pogledaš okoli sebe, boš opazil in priznal, da sem te že pripeljal do cilja... saj sva oba v luknjici! — Res...! — prizna domobran, pomolči nekaj časa razmišljajoč o vsem, kar bi ga še utegnilo zadeti tega dne, potem se pa spomni včerajšnje prigodbe, spomni se Kapare in opozori: — Zdaj ti je do šale in smeha, a včeraj... kaj je bilo včeraj? Cmeril si se in sl se zvijal kakor kača v precepu. Zakaj si jokal? — Od veselja! — naglo odgovori Kapara. — Od veselja so mi pritekle solze, ker sem po dolgem času srečal starega prijatelja... — Prijatelja? — Da, tistega satnika... tistega prasca! Pred dvema letoma me je premlatil kot vola, ko je bežal pred partizani, premlatil me je, ko še nisem bil partizan, še malo pa bi me ubil, pa kako se ne bi veselil, da ga spet vidim! Izpred cerkve se zasliši hrup! Kapara pohiti k oknu, da bi videl, kaj neki se dogaja zunaj. Kakšnih dvajset vojakov se je zbralo okoli kuharja, ki je iz kotliča zajemal juho in jo nalival v skodelice. Vojaki so veselo zvonkljali z žlicami po skodelicah, obmetavali drug drugega z raznimi zbadljivkami, posedali, kamor je bilo, drobili kruh in jedli, že samo en pogled na ta prizor, na ta kotel in vojake pred cerkvijo, spomni Kaparo na Gluboki Breg, na tisto temno noč, na nenadno borbo, spomni se tankov, ki so se sredi noči kakor po čarovniji spremenili v poljsko kuhinjo, spomni se Janje. Janja...! Ej, ko bi kako mogla njega skriti v grot za seno namesto moža! Kako bi bilo to sijajno! podnevi v grot, ponoči pod pernico! Ja, kar obriši se...! Mar je Kapara padel na to stopnjo, da ga ženska skriva kakor tista «sraka» svojega Imbra Falačeca? Kaj mu more pomagati Janja? Nič! Sporočiti partizanom? Preden pridejo, bo Kapara že po nebu lovil Velikega medveda! Janja.-, da se je vsaj nasladkal tiste noči! Zamudil je, iz rok je izpustil še zadnjo možnost, da se obda s častjo in slavò, da ne umre tako... Eh, kakšen nerodnež je! — Tepec! — na glas vzklikne Ilija, domobran pa pogleda vanj in vpraša: — Kaj sl? \ — Tepec! — ponovi Kapara — vidiš, to sem! Tiste noči po bitki sem v vasi našel žensko, ona, je ugajala* meni, jaz ba nji... Lah tiste noči je osvojila njegovo srce. Kapara je ne |>o praabil.ne mòre je! Skrtne ključavnica, vrata se odpro in v sobo pride tisti kozavi poročnik s tremi vojaki Oficir pokaže na Kaparo in doda: — Tega! — Kapara vstane in prebledi. Je tu konec? Namrščil se Je kakor volk, ko začuti pse v bližini. Ali bi se bil |k‘ako upreti? Dva vojaka vzdigneta puški m grozeče «nogel kako upreta cevi Kapari ravno na prsi. Tretji pristopi k njemu z jrrvjo in zaukaže: — Stegni roke! — Ozrl se je: na vratih stoji oficir, tu okoli njega vojaki, na vrečah malodane mrtev omobran, na oknih železni križi... Krog Je sklenjen, izhoda ni. tegnil je roke in se tiho poslavljal od življenja: — Zbogom z Janjo; žensko, ki ml je podarila vsaj malo topline in radost! neke temne viharne noči...! zbogom z bratom na Kozan-zbogom » brigado na Kalniku! Zbogom z vsemi! No, zdaj ženejo ftàpftro Mene pozabite, a ne pozabite mačka, partizan Skega mačka! Maščujte se zanj kjerkoli in kadarkoli! Odšli so. Oficir naprej, Kapara za njim, okoli njega pa Vojaki Vodili so ga po veži, nato po stopnicah, po hodniku v prvo nadstropje. f Nadaijevame sledi) UREDNISIVO: TRST - UL. MONTECGH1 6 II. TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 1.700 Ur - SFRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani «8)14 603 8« - OGLASI: One oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir Deseda - Oglasi tržaške Jn goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseb rit gib pnkrapn Italije pri «Società Pubblicità Italiana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst