Zavtošolo NAŠ ČASOPIS najhitreje do cilja! IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, HORJUL, DOBROVA-POLHOV GRADEC in BREZOVICA Leto XXVI, št. Januar 1999 V.D. Pri Našem časopisu sem bil kar dolgo v. d., se pravi vršilec dolžnosti, kar se dogaja, če so postopki dolgotrajni ali se nikakor ne morejo dogovoriti, da bi bila zadeva enkrat za vselej urejena. Pa ni na Vrhniki nikogar preveč skrbelo, ker ta v.d.je bil tu vedno kategorija, o kateri se je govorilo s spoštovanjem in dolgo nisem vedel, kaj pomeni. Dokler niso bili prepričani, da sem tukaj tako zelo dolgo, in lahko vem za sicer splošno znano dejstvo. To pa je bilo, daje na Vrhniki, kadar je kdo rekel V. D., vedno zadevo prevedel v normalen jezik, kije pomenil VPRAŠAJTE DEBEVCA, kar je bila norma za to, kaj je na Vrhniki prav in kaj ni, kaj se bo uredilo in kaj se ne bo. Dolgoletni direktor vrhniške Industrije usnja Anton Debevcc, ki se bo zdaj zdaj upokojil, in o čemer pišemo na 4. strani Našega časopisa, je bila vsa ta leta, ali mu priznamo ali ne, ob nekdaj prevladujoči vojaščini, kije sicer barvala kraj sivoo/ivno. tisti človek, kije kraju dajal njegovo izvirno identiteto. Saj so tudi druga podjetja, na primer Liko, Kovinarska pa Kmetijska zadruga, vendar najbrž nobena druga delovna organizacija ali noben d.o.o. najbrž za Vrhniko ni pomenila to, kar je ves čas pomenila usnjarna in kar je pomenil Anton Debevec. Tega ne pišem zato, ker bi hotel pisati slavospeve, moram priznati, da sem ga že srečal, toda samo od daleč, se pravi, da sva po Vrhniki vedno hodila vsak po svoji strani ceste. Toda dejstvo ostaja, da bi bilo za Vrhniko, koje bila občina še večja in je zajemala tudi Borovnico, veliko bolj usodno, ko bi izgubljala svoje vojaške značilnosti, ne da bi se na obzorju proti Ljubljanskemu vrhu kazal tudi dimnik usnjarne. Za marsikateri kraj, kjer so bile barve pretežno sivoolivne.je namreč odhod določene populacije pomenil tudi manj trgovin, manj prenočitvenih zmogljivosti, manj gostiln in vsega drugega, kar pomeni logično infrastrukturo za obiskovalce in zaslužek za domačine. Če kdo pozorno spremlja nastajanje ali propadanje različnih poslovalnic, obratovalnih, trgovinic, vidi, da seje v teh nekaj letih veliko spremenilo: večja je konkurenca, vendar tudi manjša socialna varnost ne le teh, ki še imajo službe, temveč tudi teh, ki se lotevajo kupčij. Odhod jugovojske je seveda pomenil sproščujočo srečo za vse Vrhničane, še posebej po tistem, ko so bile vanje uperjene cevi tankovskih lopov. Danes je zadeva drugačna, v vojašnicah so domači fantje, čeprav je res, da vsak kraj prenese le določen delež te populacije in tudi Vrhnika ni izjema. Dodatni vojaški kontingent bi ji spet zmešal načrte, ki so nastali, ker so se okoliščine spremenile in bi kraj želel zadihati nekoliko manj uniformirano. Skratka, usnjarna je vsa leta, ko jo je vodil Anton Debevec, kljub temu, da so hoteli na silo spreminjati vrhniški krajevni značaj, kot žarišče gospodarskega razvoja in s številnimi drugimi dejavnostmi tudi pri podpiranju kulturnih in različnih drugih prireditev ali razstav ohranjala značaj kraja, kakršen je bil prej. Zal je bilo zadnja leta tako, da seje tovarna nekoliko preveč umikala v zatišje prisilnega molka. Nenazadnje se to ni dogajalo le tej tovarni, temveč vsem, ki so šle skozi obdobje lastninjenja. Vztrajanje dosedanjega direktorja usnjarne na položaju je pomenilo, da so morda nekatera vprašanja, ki že nekaj časa silijo na plan na občinski ravni, ostala neodgovorjena ali pa jih ni nihče javno postavljal. IVVse zarisuje v vrhniškem okolju ne le po tem, da ima službo za okoli 2000 ljudi, ampak tudi po tem, da izdatno polni komunalno deponijo. Razumljive so tegobe tovarne, ki zaradi čudaške politike do izvoznikov povzročajo zaskrbljenost. Toda tudi problem vpetosti v najbližje okolje bo najbrž ostal naslednikom ne le na občini oziroma v obeh občinah (Vrhnika in Borovnica), iz katerih vozijo smeti na vrhniško deponijo, temveč tudi v tovarni. Pogovori se bodo morali nadaljevali, pa naj je v tovarni še tako hudo in občinski proračun prekratek. Naš časopis je s to številko dosegel jubilejnih 250 številk v svojem obstoju pod tem naslovom. Se pravi po deset na leto, kar je že srebrni jubilej. Vendar je še starejši: pred Našim časopisom je izhajal na Vrhniki Usnjar, ki se ni omejeval na vprašanju usnjarjev in usnjarne, temveč se je oziral tudi za drugimi dogodki in jih je opisoval. Čeprav morda novi časi nosijo s seboj misel, da naj bo gos/iodarstvo eno, (loka/na) /tolilika pa nekaj povsem drugega, je res, da ljudje še naprej živijo s svojimi tovarnami, ki so njihova usoda. Po štiriti Ipfih u a v v t. III I Iv * l center S ? I *1 * Od ideje leta 1994 pa do odprtja 7.1.1999 je nekako minilo dolga štiri leta, koje končno zaživel Mladinski center Vrhnika, pod imenom ZAKON. Vrhniški center je tako eden izmed šestih delujočih v Sloveniji in bo prav gotovo pripomogel k ustvarjalnemu preživetju prostega časa mladine. Tu se bo lahko vrhniška in okoliška mladina srečevala, družila, zabavala in ustvarjala. Center obsega dva aktivna prostora v izmeri 100 m2, ki staju uredila Mladinski center Vrhnika in Klub vrhniških študentov z veliko pomočjo Občine Vrhnika in Urada za mladino pri Ministrstvu za šolstvo. Ob odprtju centra je bila novinarska tiskovna konferenca, na kateri so organizatorji, pobudniki in idejni vodje predstavili štiriletno prehojeno pot, daje na Vrhniki odprt Mladinski center Vrhnika - ZAKON. Več o samem centru na drugi strani, na sliki (od leve) pa vam predstavljamo oblikovalca notranje opreme Uroša Jereba in Gašperja Drašlerja, predsednika Kluba vrhniških študentov Davida Srdiča, idejnega vodja in predstavnika vrhniškega Mladinskega centra Grega Bulca, župana Vinka Tomšiča in predstavnika Urada za mladino. POGOVOR Z NOVIM ŽUPANOM HORJULA Vsi pogoji za samostojno, uspešno občino Daniel Fortunaje na decembrskih volitvah v občini Horjul postal njen prvi župan. Z njim smo se pogovarjali in mu postavili nekaj aktualnih vprašanj. Naštel nam je prednostne naloge nove občine in to takole povedal: "Stra-legijo razvoja naše občine bi razdelil na dva pomembnejša segmenta, in sicer na prosvetnega in na kojnunalnega. Na prosvetnem področju se bo treba pripraviti na devetletno osnovno šolo. kar je povezano z določenimi investicijami. Na komunalnem področju pa bomo dali prednost varstvu okolja. Tu mislim predvsem na dokončanje kanalizacijskega sistema v Horjulu, začeti pa bomo morali razmišljati o ureditvi kanalizacijskih sistemov v strnjenih naseljih naše občine. Naslednja izredno pomembna naloga bo izgradnja mrliških vežic. Obnoviti in asfaltirati bo treba lokalne in \ 0ffm ****** f **0 krajevne ceste, tako da bodo vse vasi v občini povezane z asfaltno cesto. Posebno pazljivo se bo treba lotiti obnove republiške ceste skozi Horjul zaradi prostorske stiske za pločnike in avtobusno postajo. Poleg navedenih dveh segmentov pa bo treba skrbeti za dolgoročni razvoj gospodarstva." Pogovor objavljamo na na hor-julskih straneh. Prva božična skakalna tekma Vpraša/te Debevca! TONE JANEZ/C Člani smučarsko skakalnega kluba Jezero so ze enkrat plačali - nij koga spomnimo, da nam od osebnih dohodkov vsak mesec odtegnejo denar za obvezno zdravstveno zavarovanje, poleg tega pa moramo biti še dodatno zdravstveno zavarovani. Naj torej plačamo zdravstveno storitev dvakrat? Mar kdo v trgovini plača hlebec kruha dvakrat'.' Zakaj naj bi bilo v zdravst- vu drugače? Živimo na Vrhniki in večina izmed nas je tu tudi zaposlenih, zato je razumljivo, da bi tu želele imeti tudi svojo ginekološko oskrbo. Ko ugotovimo, da to očitno ni mogoče, vzamemo pot pod noge in gremo v Ljubljano, a tam imajo pred nami prednost občanke Ljubljane. Vi imate svojega zdravnika v svoji občini, razberemo iz negodovanja osebja v ljubljanskih ordinacijah. Ob trudu, da bi razumele to kočljivo situacijo, se zavedamo, da je po novem sistemu zdravstvenega zavarovanja vsaka zdravniška storitev toč-kovana Z določenim številom točk in da zavarovalnica prizna zdravniku koncesionarju stroške le za določeno kvoto točk. Da bi zdravnik koncesio-nar delal več kol predstavlja kvota točk storitev, verjetno ni v njegovem interesu. Predvidevamo, da tudi ginekološka ordinacija na Vrhniki zato skrbno usklajuje število svojih pacientk s točkovno kvoto. Zato zahtevamo pojasnilo, če je ginekološka ordinacija resnic no polno zasedena in je njeno zavračanje zdravstvene oskrbe potrebnih Vrhničank upravičeno. Če bo odgovor raziskave pritrdilen, iz tega sledi logičen zaključek, da jc treba uvesti delo v ordinaciji v dveh izmenah, zaposliti še enega ginekologa/injo oziroma kako drugače razrešite problem, do katerega sploh ne bi smelo priti. To, da bomo v naslednjih vrsticah na temo zobozdravstvene problematike napisale precej manj besed, naj vas ne zavede - situacija na zobozdravstvenih oddelkih je prav tako pereča kot na ginekološkem. Le da nebi želele pisati še enkrat istih besed nezadovojstva, ki smo jih zapisale že prej. zato bi tu zgolj omenile, daje pri zobozdravnikih/cah s koncesijo prav tako zelo dolga čakalna doba ali pa še celo le-le ne. saj očitno tudi v teh ordinacijah ne vidijo nobene možnosti obiska pri njih ne v bližnji, ne v daljni prihodnosti. Samoplačniško seveda lahko prideš na vrsto še isti teden. Jasno razvidno je, da je nivo željenih stoi nev na zobozdravstvenem področju daleč pod nivojem nujno željenih oziroma nujno potrebnih zobozdravstvenih storitev. Torej, gospod vrhniški župan, funkcionarji v Občinskem svetu, v zavarovalnicah ali pa kdo drug izmed vas. gospodov in gospa, ki ste na občinski ravni pristojni za razreševanje tega tako pomembnega področja, kot zdravstvo vsekakor je, s tem člankom vas veliko občank vrhniške občine prosi, da naredite učinkovit ukrep, ki bi razrešil nastalo situacijo. Namena navedenu!) besed res ne gre razumeti zgolj kot kritiko ali jadikovanje. pač pa resnično upamo, da boste v njem razbrali poziv po vzpostavitvi normalnih razmer v vrhniški ginekologiji in zobozdravstvu. Nezadovoljne Vrhničanke ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA Ulica 6.maja 11 1360 Vrhnika Datum: 18. 01. 1999 Gospod Ione JANEZ« , urednik Našega časopisa Zadeva; Odgovor na vaš dopis z dne 12.11.1999 Pripombe in izraženo nezadovoljstvo zaradi ginekološke in zobozdravstvene oskrbe na Vrhniki jc obravnaval Strokovni svet JZ Zl) Vrhnika na seji 18.1. 1999 in soglasno ocenil, da se pripombe nanašajo izključno na organizacijo v zasebni ginekološki ambulanti in zasebnih zobozdravstvenih ambulantah in nc na dejavnosti, ki jih opravlja Zdravstveni dom kot Javni zavod. V navedenih ambulantah opravljajo zasebno ginekološko in zobozdiav stveno dejavnost na podlagi pogodbe o koncesiji zasebna zdravnica in zasebni zobozdravniki. S sklenitvijo pogodbe o koncesiji so med drugim dogovorjene tudi obveznosti konce-sionarja - zasebnika do izdajatelja koncesije (koncendenta). zato mora mnenje o pripombah podati konec-dent. Dejstvo, da so zasebne ambulante v objektu Zdravstvenega doma. še nc pomeni, da se pripombe nanašajo na zdravstvene storitve, ki jih opravljajo zdravstveni delavci v Zl) Vrhnika. Lep pozdrav! Bernarda Albreht - Brenčič. v.d. direktorice pravnega in zdaj demokratično tržnega. Res prav za tega menite, da je najhujši? "Saj tudi prej ni bilo vedno vse v redu in prav. Bil sem proti tozdi-ranju pa sem jih zato dobival po glavi. Enkrat so me zmerjali z av-tokratom, potem s tehnokratom, mi očitali "popitovstvo" in "kavči-cevstvo", toda sam se nisem spreminjal. Po vetru so se obračali le moji ocenjevalci. Vedno so kaj našli. Pa IUV ni prav nihče pomagal, vse smo naredili sami. Zc v res trdem socializmu, kot mu pravite, smo uvajali elemente tržnega gospodarstva. Ne zlahka, verjemite. Toda tako bedno, kot je danes, pa res še ni bilo!" Zakaj tako izničujoča ocena? "Kaj morem, sem pač razočaran. Na svoj način, pa vendarle. Tudi sram me je po svoje. Sprašujem se , po sokrivdi za vso to bedo. Poglejte, skušal sem vam na kratko opisati, kako je rasla IUV, kaj jc pomenila in kaj naredila za Vrhniko. Nisem vam popisoval časov in razmer danes komaj pojmljivega cntuz.iaz.ma. ko smo vse to gradili iz nič, potem skušali ohraniti in oplemenititi. In temu nasproti sem dandanašnji prisiljen postaviti prazne obljube, za katere že, ko so dane, veš. da so lažne. Vso to zlaganost, spolitizirano vasezaverovanost, sebičnosti, ki jo skrivajo za izmišljeno tujko "pragmatizem"... Ob teh primerjavah se vselej spomnim naTorkarjcvo "umiranje na obroke". Ki je za povrh temu narodu podtaknjeno, vsiljeno, saj zanj ni bilo nobene stvarne potrebe, kaj sele volje. Politika novih elit..." Ko sva že pri politiki. Preveslali ste torej tri režime in prav v demokraciji dočakali na povsem nesramežljivo vtikanje politike v gospodarstvo. Za koga ste navijali \ spopadu med direktorjem SCI Ivanom Zidarjem in Marjanom Podobnikom? "S politiko sem imel vselej opraviti. Toda v IUV jc enostavno nisem pustil. In če me že vprašate naravnost, bom skušal pošteno odgovoriti: Kakršenkoli žeje Ivan Zidar, potegnil bi z njim!" Ciril Brajer Turistična pridobitev za Vrhniko Prenovljen Hotel Mantova odprl vrata S 1.1.1999 zaprli vrata Večletne izgube v trgovini Pekarne na Vrhniki 7.a sedaj zaprla trgovina Pekarne Vrhnika na Stari cesti 13 Zadnje dni decembra je vrhniška Pekama sporočila, da bodo svojo trgovino na Stari cesti 13 s I. januarjem 1999 zaprli. Kot vzrok so navedli, da je trgovina v stari hiši, potrebna prenove in brez parkirnih mest je tudi težko in uspešno poslovati, saj je v neposredni bližini veliko konkurenčnih trgovin. V istem času pa se jc na več mestih pojavilo tudi anonimno protestno besedilo, ki Vrhničane poziva k podpori ideje o obnovitvi prodajalne kruha na Stari cesti 13, da bi vztrajali pri njeni obnovi in preureditvi v sodobno prodajalno kruha in peciva. Tudi na uredništvo smo dobili kar nekaj telefonskih klicev z. vprašanji, kaj se v resnici dogaja z eno najstarejših trgovin kruha vrhniške Pekarne na Stari cesti 13. Za informacije smo prosili najbolj pristojno osebo Pekarne Vrhnika, direktorja Andreja Košaka, ki nam je povedal: "Res je, s 1.1.1999 smo zaprli nasn trgovino na Stari cesti 13. Kot glavni vzrok pa nas je vodilo predvsem večletno negativno poslovanje trgovine. Samo v letu 1998 se je celotna prodaja zmanjšala za 15 % glede na leto 1997, medtem ko so vsi drugi stroški ostali enaki. Ugotovili smo, da se je promet zmanjšal predvsem zaradi številnih drugih trgovin v neposredni okolici. V tej trgovini smo 65 % prodajali različno trgovsko blago, le 35 % pa izdelke iz naše Pekarne, pa še to so 25 % celotne prodaje izkoristili naši zaposleni s svojimi prehrambnimi boni. Tako da lahko rečemo, da so Vrhničani iz leta v leto manj kupovali v naši trgovini, vse več pa v trgovinah Loka, Mcrcator in seveda v večjem naku-povalnem centru Intcrspar na Viču v Ljubljani, kjer je večina Vrhnicanov tudi zaposlenih" V nadaljevanju nam je direktor še povedal, da v ožjem centru Vrhnike s svojimi izdelki (kruh in pecivo) oskrbujejo 15 trgovin, kamor vozijo dvakrat na dan sveže izdelke, omogočajo pa tudi popoldansko dostavo. Ob sami pekarni pa so obnovili industrijsko prodajalno Kruhek, kjer je mogoče kupiti vse njihove izdelke, kruh pa celo 10 % ceneje. Zanim.ilo nas jc predvsem, kaj nameravajo storiti s sedaj že zaprto trgovino na Stari cesti 13. Dobili smo naslednji odgovor: "Tako jaz kot direktor in uprava želimo, da bi kruh in druge naše izdelke v tem prostoru še naprej prodajali. Odločiti se moramo o dveh predlaganih možnostih za rešitev te trgovine: prva je, da bi se odločili za butično prodajo kruha in peciva, druga ideja pa je, da bi trgovino dali v najem za prodajo živil s pogojem prodaje vseh naših izdelkov kruha in peciva. O vsem bomo vse prizadete naše kupce še obvestili, tudi prek Našega časopisa." Na koncu smo še izvedeli, da sta obe prodajalki prerazporejeni na drugi delovni mesti v okviru Pekarne Vrhnika. Resnično pa so se zavedali slabiti večletnih razmer, saj je trgovina imela izgubo že od leta 1990 naprej. Zavedali so se tudi nostalgične navezanosti nekaterih Vrhnicanov, še posebno najbližjih krajanov, saj je bila li govina odprta več desetletij, svež kruh pa je bil na voljo tudi, ko je bila sama pekarna v isti stavbi kol sedaj zaprta trgovina. ( Kilovo bomo informacije o tej, eni najstarejših prodajaln vrhniškega kruha se pisali. lahko pa upamo, da se bodo direktorjeve besede uresničile in da bodo kruh se naprej prodajali, seveda v lepi. urejeni in obnovljeni trgovini. S.S. Zadnje dni preteklega leta je prenovljen Hotel Manlova zopet odprl vrata gostom ter tako postal ponos kraja. Z odprtjem hotela pa se je izboljšala tudi turist ična ponudba Vrhnike, saj v njem lahko prenoči 54 gostov. Na dan odprtja seje pred Hotelom Mantova zbralo neverjetno veliko Vrhnicanov in povabljenih gostov. Za dobrodošlico je pred hotelom igral nekdanji znani ansambel Mantovani. ki je razveseljeval goste Mantove v njeni zlati dobi. Res je, daje bil Hotel Mantova dolga leta središče zabavnega dogajanja na Vrhniki in tudi ponos kraja. Nato pa je več zadnjih let sledila agonija in lahko rečemo turistična sramota, saj je bil hotel zaprt in prepuščen propadanju. Konec leta 1997 pa gaje odkupila znana vrhniška gostinska družina Tur-šič - Zalar in potrebnih je bilo devet mesecev za popolno prenovo. Sama prenova se je sicer nekoliko zavlekla, saj so se pokazala dodatna obnovitvena dela. Na samem odprtju je spregovoril tudi prvi direktor bivšega hotela Slavko Česen, ki je poudaril, da je bil prav pred 35 leti na odprtju takratnega prvega hotela na Vrhniki. Vendar pa so različne družbene razmere in večkrat tudi nerazumevanje pripeljali hotel v nezavidljiv položaj, ki se bo v sedanjem času ter s pravim pristopom lahko razvil v pravi, prepotrebni turistični objekt za Vrhniko in širšo okolico. Spregovorila sta še župan Vrhnike ter France Habe, eden najstarejših odseljencev, ki pa se redno vrača v domači kraj. Na končuje spregovorila šc direktorica Malči Zalar. ki se je predvsem zahvalila vsem, ki so pomagali in omogočili prenovo hotela. Trak je prerezala gospa Marija Turšič. tako da so si lahko številni Vrhničani ogledali vse prenovljene prostore Hotela Mantova. Marsikdo je takoj pristavil, da bo prenovljeni hotel ponos kraja. Sam hotel ima že na začetku tri zvezdice z dvaindvajsetimi sobami, od katerih jih je 20 dvoposteljnih in dva apartmaja. Vsaka soba je opremljena s kopalnico, televizorjem, telefonom in priključkom za telefaks ali računalnik, lako bodo vrhniška podjetja in seveda tudi okoliška lahko svoje poslovne partnerje namestila prav tu, ker doslej take možnosti na Vrhniki ni bilo. V sklopu hotela sta še restavracija Vincenc in kavarna Argos. Prav restavracija Vincenc, ki je posvečena očetu družine Turšič. bo nudila kakovostno gostinsko po- nudbo in je odprta od 10. do 23. ure vsak dan v tednu. Kavarna Argos pa je odprta že od 6. do 23. ure, prav tako vsak dan, in bo lahko postala središče druženju Vrhnicanov. Od vodstva hotela smo tudi izvedeli, da bodo ob vikendih prirejali razne prireditve z živo glasbo ter predstavitve raznih kuhinj drugih dežel. Poleti bodo uredili letni vrt. Dokončati pa morajo še panoramsko dvigalo, namestiti trafiko, prav sedaj pa je v delu še prostor za agencijo VMV Z vsemi novostmi bo hotel še pridobil na ugledu in dodatni turistični ponudbi same Vrhnike. Resnično si vsi želimo, da bi življenje v hotelu zaživelo ter cvetelo kot v zlati dobi pred dvajsetimi in tridesetimi leti. S.S. Malo preti novim letom seje izlila manjša količina kurilnega olju na Drenovem Griču. \a pomoč so poklicali za take primere usposobljene pooblaščene poklicne ljubljanske gasilce, ki SO potok od Drenovega Griča proti Blatni Bmovid zajezili s cevmi, da se onesnaževanje nc hi nadaljevalo naprej proti Ljubljanici. S primerom hočemo \amo opozorili, daje treba hiti v teh kurilnih časih previden, da nc nastane se večje onesnaževanje naše okolice. S.S. PREJELI SMO! Vodstvo TSK Corning Vrhnika z žaljivimi obtožbami do nekdanjega trenerja ( eprav se na splošno govori, da so Športna društva in klubi tista združba ljudi, ki naj bi vzgledno delovala s svojim moralno-ctičnim delom in vzgojo do mladih in do drugih ljudi v okolici, pa žal ni vedno tako. Izjemno nešportno, proti pravilom o društvih in celo z lažnimi obtožbami je ravnalo vodstvo tekaškega smučarskega kluba Corning Vrhnika zoper mene - Romana Rupnika, dolgoletnega glavnega trenerja teka na smučeh. Svoje delo sem kot neprofesionalni strokovno usposobljeni trener izpolnjeval dosledno in z vso svojo odgovornostjo. Poleg treniranja tekačev sem moral aktivno sodelovati tudi v organizacijsko-tehničnih zadevah, sicer delo ne bi potekalo tako, kot je. Ves prosti čas, tudi sobote, nedelje in praznike sem namenil teku in prizadevanjem za čim boljši, vrhunski rezultat. Menim, da sem s tem, ko sem imel kar nekaj tekačev v državni reprezentanci (danes je v reprezentanci samo eden), potrdil svoje pravilno delo. Da pa je prišlo do nesoglasij med menoj in nekaterimi v vodstvu kluba, bi veljalo iskati v tem, da so nekateri bili užaljeni, ker njihov otrok ni prišel v določeno državno selekcijo ali pa se ni uvrstil na določeno mednarodno tekmovanje. Seveda to ni mogoče, če tekmovalec ne trenira redno ali pa če doma nimajo opredeljenih ciljev, kaj bi želeli. Nekateri si namreč želijo trenirati lagodno, treninge obiskovati zgolj zaradi prijetnega druženja in zabave (tudi to je lahko cilj), po drugi strani pa biti najboljši, tudi vrhunski tekmovalci. Te stvari ne gredo tako. Najboljši tekmovalci se morajo odreči marsikateri prijetnosti in trenirati vztrajno in redno zelo dolgo, torej veliko let, da dosežejo stabilno fizično in mentalno zrelost. Največji problem, ki v klubu ruši potrebno razumevanje med tekmovalci in preostalimi "člani", je v tem, da klub TSK Corning Vrhnika nima izdelane strategije razvoja kluba, da nima postavljenih ciljev, ki so lahko različni (ne zgolj vrhunski rezultati) in da se dela stihijsko, nestrokovno, tudi pntfi pravilom o društvih. Ni nikakršnih programov, ki zato ne morejo biti finančno ovrednoteni. Klub nima in ne vodi nikakršnih uradnih za- pisnikov, iz katerih bi lahko razbrali, kaj in kako se v klubu dela ali dogaja. Urejenega nima niti članstva in nekateri člani vodstva nikdar niso bili člani kluba. Iz te nediscipline izhajajo pogosta medsebojna nasprotovanja, podtikanja, neutemeljene obtožbe in prepiri. Vse obtožbe in delovanje zoper mene, ko so mi prepovedali članstvo v klubu tudi kot tekmovalcu, so posledica moje odpovedi od dela glavnega trenerja. Odstopil sem namreč zato, ker se novo vodstvo kluba ni bilo pripravljeno pogovarjati o potrebnih spremembah oziroma o pravilih, ki naj bi veljala za lažje in nemoteno delo. Očitno zato, da bi še naprej lažje manipulirali in se v svojih dolžnostih in zadolžitvah zaščitili. Dogovorjena in zapisana pravila o delovanju kluba bi jih po vsej verjetnosti odvrnila od resnice. Najlažje je torej: rekla - kazala. V primeru ravnanja kluba gre torej za zelo nizkotno revanši-stično potezo. To si razlagam nekako tako: dokler sem bil konj, ki je vlekel voz, so po meni udarjali, ko pa sem pod težo bremena ustavil, so me izpregli in brcnili v rit. Še več, proti meni so naščuvali večino tekmovalcev, da sem jih nesramno zapustil. Ni lepo, da me zato določeni tekmovalci, ki sem jih jaz naučil teka in jim podaril ogromno svojega prostega časa. danes gledajo kot kriminalca in sovražnika. To nikakor ni vzgojno in ni v duhu športa. Klubi s tako naravnanostjo v odnosu si ne zaslužijo nikakršnih podpor, nasprotno, so škodljivi in obsojanja vredni. Na koncu bi želel poudariti še, da ločite ime TSK Corning od podjetja Corning. Corning je le podjetje, ki omenjeni klub finančno podpira kot sponzor in s klubom TSK Corning v razmerah in delovanju nima nič skupnega. Osebno sem podjetju Corning hvaležen za vse podpore, ki jih je klubu in meni nudil v času mojega aktivnega trenerskega in tekmovalnega delovanja v klubu. S tem člankom ne želim maščevanja, ampak le, da bi me ljudje, ki me poznajo, ne obsojali po krivem, da sem klub in tekmovalce samovoljno zapustil. To ni res. Vsi, ki šport poznate, ali vsaj tisti, ki ste v športu, dobro veste, da ima vsaka medalja dve strani. Roman Rupnik Razpored dežurnih sobot v zobni ambulanti v času od 30.1.1999 - 3.7.1999 30.1. dr. Marija Ogrin, ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika 6.2. dr. Jožef Keršič, Brigadirska ul., Vrhnika 13.2. dr. Adolf Kobal, ZD Vrhnika 20.2. dr. Kristina To/on, ZP Borovnica 27.2. dr. Melanija I*gat, lx>g, Cesta na polje 2 6.3. dr. Marjeta Jugovic, ZP Borovnica 13.3. dr. Ladka Kastelec Stanovnik, ZD Borovnica 20.3. dr. Mihaela Leben - Zevnik, ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika 27.3. dr. Marija Koračin - Markovič, ZD Vrhnika 3.4. dr. Marija Ogrin, ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika 10.4. dr. Jožef Keršič, Brigadirska ul., Vrhnika 17.4. dr. Adolf Kobal, ZD Vrhnika 24.4. dr. Kristina Tozon, ZP Borovnica 8.5. dr. VJelanija Legat, Log. Cesta na polje 2 15.5. dr. Marjeta Jugovic, ZP Borovnica 22.5. dr. Ladka Kastelec Stanovnik, ZD Borovnica 29.5. dr. Mihaela Leben - Zevnik, ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika 5.6. dr. Marija Koračin - Markovič, ZD Vrhnika 12.6. dr. Marija Ogrin, ŠZA Ivana Cankarja, Vrhnika 19.6. dr. Jožef Keršič, Brigadirska ul., Vrhnika 26.6. dr. Adolf Kobal, ZD Vrhnika 3.7. dr. Kristina Tozon, ZP Borovnica Sobotna zobozdravstvena služba v Občini Vrhnika traja od 7. do 18. ure. ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA Res je, da se vrhniška komunalna deponija iz dneva v dan polni, vendar je v njej še nekaj prostora za odlaganje odpadkov. S slike je namreč razvidno, da je "znani" odlagalec zgrešil deponijo in svojo nesnago odložil na starem delu nekdanjega odcepa na avtocesto pri Sinji Gorici. Komunalna deponija - avtocesta - ter "novo " odlagališče, s katerega ho moral lastnik kar sam odstraniti smeti, pa še kazen ho moral plačati. S.S. \a hivšem odcepu na avtocesto v Sinji Gorici nastaja tudi nov parkirni prostor za tovornjake. Idejo hodo v občinski upravi proučili in poskušali rešiti zadevo, če ne drugače, pa s prometnimi znaki. Pa pravimo, da parkirnih prostorov primanjkuje.' S.S. Že pred meseci je hila pri Zdravstvenem domu Vrhnika zgrajena klančina, ki invalidom z vozički omogoča nemoten pristop do svojih zdravnikov. Tudi pri vrhniški pošti so odstranili in popravili oviro, takoda invalidi na vozičkih lahko nemoteno koristijo poštne storitve. Vrhniški invalidi upajo, da hodo se nekatere ustanove uredile klančine, da hi hilo zanje manj težav. S.S. Eno najbolj nevarnih križišč na Vrhniki med Robovo cesto in Delavskim naseljem so opremili z novimi prometnimi znaki in s svetlobnimi opozorili. Vendar še vedno nastajajo nesreče, čeprav v manjši meri kot pred postavitvijo. Postavitev novih prometnih znakov sta omogočili Občina in Komisija za prometno varnost. S.S. OBVESTILO Krajanke in krajane Verda obveščamo, da so uradne ure v pisarni krajevne skupnosti v Zadružnem domu Verd 9 ob ponedeljkih od 8. do 10. ure in ob sredah od 16. do 19. ure. V navedenem času lahko urejate krajevno pristojne zadeve, poleg tega pa se lahko tudi na kratko informirate o dogajanju v krajevni skupnosti ter posredujete svoje predloge. Za reševanje bolj zahtevnih zadev pa vas prosimo, da se predhodno najavite po telefonu v času uradnih ur na številko 7S1-22S. Dogovorili se bomo za čas in datum pogovora. Svet KS Verd Krajevna skupnost Drenov Grič • Lesno Brdo vabi na letni občni zbor krajanov v soboto 30.1.1999 ob 15. uri v dvorano Gasilskega doma. Svet KS Drenov Grič - Lesno Brdo Dalmatinska kuhinja v Botru V Botru se pripravljamo na dneve dalmatinske kuhinje s pričetkom v četrtek 11. februarja in bo trajala do konca meseca. Uvodni začetek zajema četrtek, petek, pustno soboto in Valentinovo nedeljo. Ob dalmatinskih dobrotah coc-tailih zaljubljencev in z živo glasbo DUA FANTOM se bomo lahko prav prijetno zabavali in naplesali. Na pustno soboto so zelo zaželene maske. Tri najbolj izvirne, ki jih bo ocenjevala posebna komisija, bodo nagrajene. V nadaljevanju do konca februarja pa bo za pravo dalmatinsko vzdušje skrbela KLAPA iz Dalmacije, za okusno hrano pa kuharski mojster Milan iz otoka Krka. V teh februarskih dneh Vam želimo pričarati veliko veselja, ljubezni, zabave in spominov na počitniške dni, ki ste jih doživljali nekje ob morju. Vabimo vas na pravi žur v gostilno in pizzerijo Boter na Vrhniko. Kolektiv gostilne in pizzerije Boter Rezervacije sprejemamo na št. (061) 754-100. Pravijo, da voščilo na začetku leta velja vse leto. Tudi če je nekoliko v zamudi, saj velja, da si lahko voščimo ves januar. Ob obilici prejetih božično-novo-letnih čestitk za objavo v decembrski (249. številki) Našega časopisa se nam je pripetilo, da nekaterih voščil preprosto nismo mogli objaviti, zato ta spodrsljaj popravljamo, ker vemo, da ljudje tisto, kar so drugim želeli tedaj, želijo še danes. UREDNIŠTVO Krajevna skupnost Stara Vrhnika in Športno društvo Povi voščita vsem krajanom Stare Vrhnike in bralcem Našega časopisa srečno in zdravo novo leto 1999. KS Stara Vrhnika ŠD Povi Stara Vrhnika Vsem upokojenim občanom Vrhnike, posebno pa še svojim članom, želi srečno in uspešno novo leto 1999 Upravni odbor Društva upokojencev Vrhnika Vsem aktivnim in podpornim članom društva, darovalcem, sponzorjem, prijateljem in ljubiteljem športa pa tudi vsem krajanom Sinje Gorice želimo srečno novo leto 1999. Športno društvo Sinja Gorica Vsem krajanom Sinje Gorice želimo srečno in zdravo novo leto 1999. Svet Krajevne skupnosti Sinja Gorica Srečno in zdravo novo leto 1999 vam želi Prostovoljno gasilsko društvo Drenov Grič - Lesno Brdo. COMING d.o.o. Družba za trgovino d. o. o. Tržaška c. 28, Vrhnika objavlja prosto delovno mesto PRODAJALCA NA VRHNIKI Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - dokončan izobraževalni program za trgovca - poznavanje prodajnega programa (Avdio, Video, PC, GSM) Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 10 dni. Vlogo, skupaj z dokazili pošljite na naslov COMING d.o.o., Tržaška c. 28, 1360 VRHNIKA. Pred predavanjem so se navzoči z minuto molka spomnili na dr. Petru llabiča, v prisotnosti njegovih najbližjih. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA Raziskave in nova odkritja v Kačni jami vračal iz svojega drugega doma, iz Postojne. Logaški jamar Miran Nagode pa je polni Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki prikazal čudovit kraški jamski svet, ki ga že več let uspešno raziskujejo logaškiki jamarji. Bna izmed jam je tudi znamenita Kač-na jama pri Divači, ki so si jo Logačani vzeli skoraj za svojo, seveda glede raziskovanja in preživetja v njej. V tej kraški jami so člani Jamarskega društva Logatec prišli že leta 1972 skozi ozek prehod do vodnih virov podzemeljske Reke prav blizu Škocjanskih jam. V vseh letih so večkrat raziskovali in prečesali številne jame, luknje in prehode, da bi odkrili nove hodnike. Z novimi odkritji prav v letu 1998 pa se znamenita Kačna jama in jamarski podvig šteje kot eden najpomembnejših v 20. stoletju pri nas. Vse lepote ter tudi številne napore in probleme pri raziskovanju je logaški jamar predstavil z res zanimivim predavanjem in diapozitivi, ki so navdušili vse ljubitelje podzemlja na Vrhniki. Tudi sama slikovna razstava pomeni zgodovinski prikaz raziskav v Kačni jami, s katerimi so pričeli že v prejšnjem stoletju. Jamarji so razstavili tudi del jamarske opreme, ki so jo uporabljali pri vseh raziskavah. Razstava bo odprta do 30. januarja 1999 in je prav gotovo vredna ogleda. S.S. I.ogaški jamar Miran Nagode je predstavil dosedanje raziskave v znameniti Kačni jami. Muzejsko društvo Vrhnika in Zveza kulturnih društev Vrhnika sta v začetku januarja odprli razstavo, popestreno s predavanjem in diapozitivi o raziskavah in no vih odkritjih v znani kraški Kačni jami. Predavanje je vodil Miran Nagode, član Jamarskega društva Logatec. Na začetku pa je bila krajša spominska slovesnost, na kateri so se navzoči spomnili pred kratkim umrlega predsednika Muzejskega društva Vrhnika, dr. Petra Habiča. O njegovem življenju in deluje spregovoril njegov prijatelj in sošolec akademik Branko Stanovnik. V navzočnosti družine Habič so vsi prisotni z minuto molka počastili Petrov spomin, ki je prehitro preminul v letih ustvarjanja in sodelovanja na Vrhniki, na katero se je resnično rad AKVA ' © član IBN z licenco Nepremičnine KUPIMO: STANOVANJA: VRHNIKA, garsonjere, stanovanja različnih velikosti, kupimo. HIŠE: VRHNIKA, Verd, Log, Horjul, Zaplana, hiše, lahko vrstne, vikendi, kupimo. ZEMLJIŠČA: VRHNIKA center ali okolica, stavbna zemljišča različnih velikosti, kupimo. NAJAMEMO: VRHNIKA, najamemo stanovanja različnih velikosti PRODAMO: POSLOVNI PROSTORI: VRHNIKA, TPC Loka, prodamo 74,60 m' poslovni prostor za komercialno ali trgovsko dejavnost INFORMACIJE AKVA NEPREMIČNINE IN STORITVE D.O.O, TržaJka c. 28 VRHNIKA t«l. 751-511, 751-611 ODPRTJE RAZSTAVE V CANKARJEVEM DOMU Slikarka Stanka Golob in njene slike iz peska V petek, 15. januarja, je bila v Mali dvorani (atikarjevcga doma na Vrhniki odprla razstava slikarke Stanke Golob iz. Grahovega ob Bači. Vrhniškim ljubiteljem slikarskih del je pokazala izredno zanimive slike iz peska, različnih odtenkov in debelin, ki jih je nabrala v številnih potokih, rekah in kamnolomih, pač tam. kjer slikarka živi in deluje. Videti je, da se je slikarka odločila, da ho namesto slikarskih barv uporabljala naravni pesek, ki ga v različnih barvnih odtenkih in granulacijah nalaga na svoje izredne motive. Na Vrhniki se je slikarka predstavila prvič, in to ne samo s slikami, ampak tudi z nekaj svojimi pesmimi, in sicer ob spremljavi učencev Glasbene šole Vrhnika pod vodstvom Majde Smrkc. O njenem delu in življenju je spregovorila umetnostna zgodovinarka Maja Jerman Bratec z. naslednjimi besedami: "Ko odpiramo slikarske razstave, katerih avtorje, za razliko od akademsko izobraženih, imenujemo ljubiteljske, se predvsem strokovna javnost kaj dosti ne zmeni za to. Pač zopet nekdo, ki se gre nedeljskega slikarja in slika ponavljajoče se. občinstvu dopadljive, električne krajinske motive in tihožitja, ali celo tako malo za hobi s sicer spretno, črtne poteze bolj ali manj vajeno roko, preslikava dela znanih mojstrov... Pa vendarle tako prevladujoče mnenje ni vedno odraz, resničnosti. Ko si boste danes podrobneje ogledali razstavljena dela, ki bi jih bržkone kar težko konvencionalno poimenovali slike, ki jih Stanka Cioloh oblikuje s povsem samosvojo tehniko, posipanjem peska, se boste verjetno strinjali z. dejstvom, da pri avtorici ne gre zgolj za samosvojo tehniko kar tako. temveč, daje Golobova ena tistih ljubiteljskih sli- Slikarka Stanka Golob s svojim delom Borovniški most. karjev. ki ji raziskovanje likovne površine, barvnih odnosov in nenazadnje tudi preverjanje osebnega odnosa do likovnega izražanja niso tuji. Stanka Golob, rojena v utesnjenih dolinah Baškc Grape, podobne tistim, ki jih v svojih delih doživeto Opisuje Cill) Kosmač, je okolje, ki jo je obdajalo, že zelo zgodaj zaznavala. Kot pravi sama: "Odkar se zavedam, rišem"... K intenzivnejšemu ukvarjanju z likovno umetnostjo, predvsem k slikanju, pa jo je vzbudil potres na Tolminskem 1976. leta. Predvsem svojim otrokom je želela ohraniti svojo vas v podobi, kakršna je bila prej. Tako so pričele, deloma po spominu, deloma po fotografijah nastajati oljne slike kmečkih domačij in krajinskih vedut. Približno v istem času seje tudi pridružila likovnemu društvu DOLIK na Jesenicah in Društvu slikarjev amaterjev Tolminske. Sodelovala je na skupinskih društvenih razstavah, kjer njena dela niso ostala neoapažena. V okviru obeh društev je bila redna obiskovalka raznih tečajev risanja in slikanja. Glede na ustvarjalnost, ki ji je lastna, in spoznanje, da ukvarjanje s slikanjem in risanjem ni zgolj spretnost, ki ti je položena v zibel. se je želela Je naprej izobraževati. Sistematično seje pričela udeleževati vseh tečajev in poletnih šol v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Vzporedno s tem je nekako od 1975. leta naprej tudi intenzivirala svojo razstavno dejavnost. Pripravila je 8 samostojnih razstav, od katerih naj omenim le nekatere: Galerija Alga v Izoli. Zdravilišče Dobrna. Grad Mokrice. Udeležila se je. tudi po večkrat, številnih ekstemporov v Izoli, Špet-iii v italijanski Benečiji, na Pokljuki, v Ljubljani, Piranu. V Dravogradu in Tolminu je prejela tudi prvi odkupni nagradi. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah tako v okviru Dolika kot Društva slikarjev amaterjev Tolminske. V decembru minulega leta so bila njena dela sestavni del razstav v Kamniku. Tolminu. Trbovljah in na Jesenicah. Stanka Golob je. kot že rečeno, senzibilna oseba, ki neprestano išče. Mimogrede naj omenim, da ji tudi poskušanje z verzi ni tuje. In kot taka seje nekako pred štirimi leti odločila, da bo čopič in slikarsko paleto nadomestila s povsem naravnim materialom in poskušala oblikovati sliko s peskom, ki gaje v njenih grapah resnično na pretek. Postopek sprva ni bil čisto jasen niti ne preprost. Toda tehniko že štiri leta gradi in jo izpopolnjuje. Vse skupaj se prične z nabiranjem in sejanjem peska, tako NOVOLETNI KONCERT 1999 Na petih koncertih 1700 poslušalcev Že več let zaporedoma vrhniški glasbeniki pripravljajo novoletni koncert, ki je bil vedno dobro ocenjen in obiskovan. Tudi za leto 1999 leto Komorni orkester Vrhnika. Mešani pevski zbor Mavrica in Mešani pevski zbor PD Horjul pripravili program novoletnega koncerta, ki so ga izvajali petkrat, lako so glasbeniki svoj program predstavili v Borovnici. Horjulu, dvakrat na Vrhniki ter v ljubljanski Filharmoniji. Na vseh koncertih so bile dvorane polne, tako da je izvajanje 120 glasbenikov slišalo 1700 poslušalcev, ki so bili s predstavljenim programom resnično navdušeni. Vrhniški novoletni koncert je bil v soboto, 9. januarja, v Cankarjevem domu, v dvakratni izvedbi. Prvega nastopa sem se udeležil tudi sam in nastal je naslednji zapis. V prvem delu izvajanja programa so nam glasbeniki predstavili nekaj zimzelenih melodij znanih starejših glasbenikov. Kot vemo. so melodije predstavili glasbeniki Komornega orkestra Vrhnika pod dirigentsko palico Marka Fabiani-ja in pevcev Mešanega pevskega zbora Mavrica z Vrhnike in Mešanega pevskega zbora PD Horjul. Vrhniške pevce je pripravila Darin ka Fabiani. horjulske pa zborovod-kinja Asta Jakopič. Že v prvem delu sta izstopali solistki: na violini Maja Naversnik in na violončelu njena sestra Alenka Naversnik. Drugi del programa pa jc bil namenjen 100. obletnici smrti Jo-hana Straussa - mlajšega. Glasbeniki in pevci so predstavili nekaj najbolj značilnih del tega velikega glasbenega mojstra: Na lepi modri Donavi, Noč v Benetkah. Grom in blisk ter odlomke arij iz. operete Netopir. Kot solistka se je predstavila sopranistka Nina Kompare. ki je navdušila polno dvorano poslušalcev. Na koncu so morali izvajalci izvesti še tri dodatke in dvorana se kar ni hotela izprazniti, čeprav je program trajal skoraj dve uri. Celoten program večera je nevsiljivo povezoval Tone Ftičar. Kol smo izvedeli, so izvajanje glasbenikov in pevcev vseh takih koncertov poslušalci loplo in prisrčno sprejeli. To pa izvajalcem in pripravljavcem programa resnično veliko pomeni, saj tako vsako leto navdušujejo številne poslušalce, lako tudi vnaprej pričakujemo dobre novoletne koncerte, ki nam pričarajo moč glasbe ob božično novoletnih praznikih. Vsako leto novoletni koncert omogočijo številni sponzorji, ki v glasbi vidijo tudi svojo reklamno promocijo. Zato se vsi izvajalci programa: Komorni orkester Vrhnika, Mešani pevski zbor Mavrica in Mešani pevski zbor PD Horjul vsem sponzorjem in donatorjem prisrčno zahvaljujejo, da so omogočili vseh pet koncertov. S.S. da pridobi različne granulacije in različne barvne odtenke, s katerimi na likovni ploskvi - ponavadi je to vezana plošča oziroma lesonit - dosega različne gradacije tako v barvnem kot tudi oblikovnem pogledu. Seveda nemalokrat žc oblike, ki jih je izoblikovala narava, terjajo pretehtano in domišljeno kompozicijo, zato avtorica slednjo skrbno načrtuje. Prva faza oblikovanja podobe je vsekakor skica, kije že sama po sebi pretehtana likovna stvaritev in ji Golobova s postopkom posipanja granulatov vdahne vse tisto, čemur ponavadi v slikarstvu pravimo svetloba, barve in sence. Res je barvni spekter sprva precej monokromen. toda s časom, z raziskovanjem geoloških sestav različnih peskokopov. rečnih strug in s tem s številnejšimi različnimi barvnimi odtenki granulatov postane izrazitejša tudi barvna komponenta avtoričinih podob. Golobovi tehnika oblikovanja slik s peskom deloma določa tudi izbor motiva. Razpon motivov se skozi različne faze obvladovanja tehnike širi: od upodabljanja krajine do ar- hitekture interierov. pa zopet do zunanjih arhitekturnih objektov, kot so mostovi, predori. Kljub skromnim izraznim sredstvom, ki jih nudi uporaba omenjenih materialov in ji določa opuščanje podrobnosti, pa dosega zanimiva, atmosferska občutenja krajin, arhitekturnih vedut in iluzionistične notranjosti ambientov. Čeravno je Golobova oseba, ki živi v globokem soskladju z naravo in naravnimi elementi, ki jo obdajajo, pa je, kot tudi že rečeno, predvsem razmišljujoč in raziskujoč človek. Obe dejstvi nenazadnje dokazujejo tudi njeni ekskurzi v področje, ki ga likovna umetnost opredeljuje kot področje abstraktnega slikarstva. V sestavi podobe je mogoče ob navezanosti na naravo predmetni zunanji svet s soglasjem ali z nasprotjem ritmičnih razvrstitev barv. oblik, linij prikazati tudi njen duhovni svet In prav njen duhovni svet. njen osebni odnos do likovnega odraža-nja je tisto, kar Stanko Golob nedvomno uvršča med ustvarjalce, ki bi jih le stežka umestili med nedeljske slikarje." S.S. 120 glasbenikov in pevcev je navdušilo 1700 poslušalcev na petih koncertih v Borovnici. Horjulu. Filharmoniji in dvakrat na Vrhniki. In memoriam Prof. dr. Peter Habič Ko smo se ie pripravljali in se veselili, da bomo spet. kot ie tolikokrat poprej, skupaj silveslro-vali In pričakali Novo Idi}, nas Je na dan pred Božičem nenadoma in popolnoma nepričakovano pretresla resi. da je sredi dela in načrtov ode/ od nos noš vrhniški rojak, prijatelj in znanec prof- dr. Peter Ho/m Dr Peter Habič se je rodil na Vrhniki I. 1934, kjer je obiskoval osnovno šolo. nato klasično gimnazijo v Ljubljani. I. 1960Je diplomiral s področju geografije na Filozofski'fakulteti v Ljubljani in bil 1. /964 promoviran za doktorja znanosti na Univerzi v Ljubljani. Najprej se je zaposlil kol kuslos v Narodnem muzeju, od lela 1962 naprej pa je deloval na Institutu za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Postojni, od leta 1975 naprej kol znanstveni svetnik. V letih l97f>do 1987Je bil ludi upravnik lega in-slilula. nekaj lel pa je bil ludi direktor Postojnske jame. Njegovo znanstveno delo seje nanašalo na raziskovanje krasa in vseh njegovih pojavov, vodnih razmer in vodnih virov na kraških tleh, ludi s povsem praktičnega stališča, predvsem glede oskrbe s pitno vodo na tem območju. Napisal je mnogo razprav, knjig, vodnikovo kraških pojavih, uredil mnogo zbornikov domačih in mednarodnih kongresov, simpozijev in drugih znanstvenih lerstrokovnih srečanj Bilje član uredniških odborov revij Acia earsologiea. Naših jam in Geografskega vesl-nika. Na Univerzi v Ljubljani sije na osnovi svojega znanstvenega dela pridobil ludi naslov rednega univerzitetnega profesorja. Kljub obsežnemu znanstvenemu in strokovnemu delu t mednarodnih in domačih strokovnih krogih je ostal zvest domačemu kraju, ki se mu je zapisal te v zgodnjih gimnazijskih letih. Nepozabne so razprave, ki smo jih imeli v dijaški knjižici na klasični gimnaziji, ki je bila v listih letih kot poseben privilegij in čast v oskrbi knjižničarjev dijakov - vozačev Vrhničanov, in kije bila lakral za nas, gimnazijce, neizčrpen vir znanja in učenosti, ko je koval načrte in pripravljal predavanja v okviru gimnazijskega prirodo-slovnega krožka in nas tako pripravljal za delo na terenu, kije potekalo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Ko smo mnogokrat, potem, ko smo se v soboto popoldne vrnili domov, takoj odšli na "ekspedicijo", ostali v jami čez noč in se v nedeljo proti večeru vrnili domov utrujeni in umazani, pa vendar zadovtdjni in srečni, da smo odkrili novo brezno ali jamo, jo raziskali, izmerili in napravili ustrezen zapisnik. Najprej nas je Peter vodil po vrhniški okolici, pozneje ludi dlje; v Lngarček pri Planini, Križno jamo na Bloški polici. Grutlišnico pri Logatcu in druge V mladostni zagnosii jc bolel priti do podzemeljskega loka Ljubljanice. Po maturi si je vsak od nas izbral svoj poklic. Pelerpa je oslal zvest svojim mladostnim sanjam, Vrhniki in njenemu kraškemu zaledju. Za diplomsko nalogo pri profesorju Meliku, nestorju slovenskih geografov, si je izbral in napisal delo Vrhnika, geografska morfologija manjšega mesta, monografijo, kije bila le-melj za vsa poznejša dela o Vrhniki, kijih je napisal sam ali pa so jo uporabili drugi, ki so o tem kraju pisali. Čeprav ga je poklicno delo vezalo na celotno območje slovenskega krasa in sorodna območja v različnih delih sveta, mu je vsa leta uspevalo vzdrževati in ohranjali pristne slike z Vrhniko, lako s krajem kol lakim, kakor tudi s prijatelji in znanci, opazovali stvari in dogajanja okrog sebe in jih kritično presojali. In tako je bilo leta 1992 ustanovljeno Vrhniško muzejsko društvo in njegovo glasilo Vrhniški razgledi, katerega pobudnik, idejni vodja in kot predsednik društva ludi dejanski "spirilus movens" je bil dr. Peter Habič. Vse tO s ciljem, da bi ohranili del vrhniške zgodovine, ki še živi med starejšimi Vrhničani. in da bi zgodovino, geomorfološke. gospodarske in druge značilnosti kraja in njene okolice približal tudi mlajšim generacijam, ki so bile vsa leta po drugi svetovni vojni prikrajšane za splošno izobrazbo le vrste zaradi načel šolskega sistema izobraževanja, k i domači zgodovini ni bil posebno naklonjeno, na Vrhniki pa še posebno ne zaradi specifičnih razmer. V okviru prizadevanj je napisal vrsto člankov, organiziral ekskurzije in predavanja, prav v zadnjih dneh tudi Posvet o sožitju v zahodnem delu Barja. Dragi Peter, v spominu strokovnih krogov boš oslal zapisan kol mednarodno priznan znanstvenik in strokovnjak krasos/ovec in speleolog, v spominu Vrhničanov kot človek izrednih in vsestranskih lastnosti, v naših dušah kol človek trdnih moralnih načel in v naših srcih kol izvrsten in zanesljiv prijatelj. Pogrešati Te bomo. Jaz osebno pa se Ti zahvaljujem za trdno in ZVestO prijateljstvo, ki si mi ga izkazoval več kol petdeset lel. Družini in sorodnikom izrekam vimenu Vrhničanov. vimenu prijateljev in znancev ler v svojem imenu iskreno sožalje. Na Vrhniki. 29. decembra I99H Branko Stanovnik NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI -januar 99 STROKOVNA LITERATURA Adobe PageMaker Adobe Photoshop Angelou. M.: Nove poti Angerer. T : Od pšenice do potice Besedišče slovenskega jezika Bosmans. P.: Rad te imam Brečko, D.: Kako se odrasli spreminjamo? Covey. S.: 7 navad zelo uspešnih ljudi Družinski zdravstveni vodnik Gillbert, G.: Duhovnik pri barabah z ulice Hagman. A : Kozmetika Hermsen. J.: Konji in konjeniški šport igrice za vsak dan v letu Karmel, A : Velika paparica za male papavčke Kelle. H : Kaj bi rad povedal moj otrok Klevišar. M.: Na poti vere. upanja, ljubezni Kraus. D.G.: Umetnost vojne za poslovneže Kraus. D G.: Zgled vodje Kučan. A.: Krajina kot nacionalni problem Lam. S.: Viagra Le Poncini. M : Možganska telovadba Leonhard, W : Sitnosti / Office 97 Menzel.. M : Velike ženske v zgodovini Miška. A.: Šepet življenja Phillips. A.: Zdrava, privlačna, uspešna Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva Pokorn. D : Gorivo za zmagovalce Pollan. S.: Končajte v bankrotu Pravo in medicina Schlenz. K : Hura. očka bom! Sitar. S.: 100 let avtomobilizma na Slovenskem Švajncer. J.J.: Vojna zgodovina Temna stran meseca Thorlev, J.: Atenska demokracija Tim. M : Moj zdravnik Trpin. D.: Register flore Slovenije Večjezični poslovni priročnik Velikonja. M.: Bosanski religijski mozaiki Zalokar-Divjak. Z : Vzgoja za smisel življenja Zigon, Z.: Otroci dveh domovin LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Atxage. B : Osamljeni mož Behčič. V: Na vetrovni postojanki Clark. M.H.: Se se bova srečala Coelho. P: Priročnik bojevnika luči Cornvvell. P: Obdukcija Flisar. E.: Potovanje predaleč Goljevšček. F.: Tri zgodbe Hibbert. t B.: Skrivna ženska Joungs. B B Darovi srca Jurčec. R : Ljubljanski triptih Korun. B.: V porečju Orinoka Loriot. N: Družinska zadeva Maccourt. F.: Angelin pepel Maclean. A.: Strah je ključ Mayle. P: Hotel Pastis Milčinski. F.: Humoreske Novak. B.: Goljufive sanje Novy, L.: Temna vrata Pogorelec. A.: Primer Kozmos Ravnjak. V: Feniksov let S knjižnega trga Samec. P.: Petrin dnevnik Sivec. L: Vsak klas je zlat Sreš. M.: Tam. kjer kesude cveto Steel. D.: Izginil je Tomazin. I Iskanje Sambale Vidmar. M.: Ob vznožju VVhite. P.: Tetina zgodba LEPOSLOVJE ZA MLADINO Butterfield, M.: Sem kosmat in puhastega repa Bitterfield. M.: Sem krolat in divji Dahl. R.: Čarobni prst Dobravec. M.: Pismo Miklavžu Dragt, T: Robot z bolšjega trga Goscinnv. R : Asterix Legionar Gregorič. B.: Lena luna Grimm. J : Skrinjica pravljic Hamus. B : Mali morski ježek in mala morska deklica Husch. T: Skrivnost odraščanja za fante Ivvamura, K : Očka snežak Kipling. R.: Slonček Lewis. C.S.: Zgodbe iz Narnije Macourek. M.: Zofka, ravnateljica živalskega vrta Mal. V: Ta grajski Manning, M . Šola znanosti Montgomery. M.: Ana z zelene domačije Novak. B.: Zvon želja Novak. M.: Vile za vsakdanjo rabo ONeill. A : Najlepša knjiga o mačkah Petek. M.: Iz. pravljičnega vrta Potrebuješ. J.: Deklica Scheffler. V: Poljubček za sestrico Shuster. G: Skrivnost odraščanja za dekleta Stražar-Vrhovec. I : Pustolovščine volka korenjaka Thomas, V: Čarovnica Vilma Vidmar. J.: Aknožer VVeninger. B : Mandi in Nandi Zupan. D : Onkraj srebrne mavrice Ivan Malavašič član Društva slovenskih pisateljev V zadnjih dneh decembra je Ivan Malavašič prejel člansko izkaznico Društva slovenskih pisateljev. Tako da mu tudi uradno lahko rečemo - pisatelj Ivan Malavašič. Rodil seje 30. septembra 1927 v Podlipski dolini, kjer še sedaj uspešno živi in deluje. Zaradi II. svetovne vojne in revščine ni mogel v šolo. Zato se je zaposlil v fUV, kjer je dočakal upokojitev. Že kot delavec IUV je veliko slikal, pozneje pa vse več pisal in pisal. Kot sam pravi, je napisal približno 1600 pesmi, več kot sto črtic ter 47 povesti in romanov. V knjižni obliki je tako izšlo 10 njegovih del, osem del pa kot podlistki v raznih časopisih. Napisati je moral precej del, da gaje Komisija DPS predlagala za sprejem v Društvo slovenskih pisateljev. Šele v začetku decembra 1998 je potrditev sprejel Upravni odbor društva in tako je konec leta prejel člansko izkaznico ter s tem članstvo v DPS. Menim pa, naj mi drugi, če so, ne zamerijo, da je Ivan Malavašič edini sedanji član Društva pisateljev Slovenije. Ves srečen in vesel pa mije povedal: "Pri moji izobrazbi mije veliko pomagalo, da sem v mladih letih zelo veliko bral. kar še vedno rad delam. Če je volja, se lahko človek sam veliko nauči, le vztrajati je treba in ne odnehati! Tudi slikam še vedno! In pojem tudi! Vendar pa vedno več pišem in pišem. Kaže, da je to moje tretje življenjsko obdobje." Ivanu Malavašiču, sedaj tudi uradnemu pisatelju, ob članstvu v DPS iskreno čestitamo in mu želimo še veliko pisateljske žilice. S.S. VABILO Že petnajst let nas druži veselje do lepega petja in cerkvene glasbe. V tem času smo polepšali številne liturgične slovesnosti ter se udeležili raznih revij in koncertov širom Slovenije (Ljubljana, Kranj, Kočevje, Šmarje, Metlika, Stari trg pri Ložu, Dornberk, Cerknica, Škofja Loka,...) in tujine (Rim, Gonars, Nemčija, Nizozemska,...). Poskrbimo tudi za razne športne aktivnosti in družabna srečanja pevcev. Da ne bi zaspali na lovorikah, moramo razmišljati tudi o prihodnosti. V letošnjem letu imamo na programu pomladni koncert z vrhniškim komornim orkestrom, nekaj gostovanj po Sloveniji, v naslednjih letih pa obisk Svete dežele. Za uresničitev naših načrtov pa potrebujemo tudi sveže in ambiciozne glasove. Vabimo te. da se nam pridružiš vsak torek ob 19.30 uri v prostorih zimske kapele na Vrhniki. pevci iVlePŽ Sv. Pavla, Vrhnika Glasbenik in amaterski slikar Vincencij Cankar razstavljal v Pavzi Sredi decembra je bila v Domu Karla Grabeljška v dvorani Pavza odprta razstava amaterskega slikarja iz Podlipske doline Vincencija Cankarja. Ob prisotnosti prijateljev, znancev in številnih gostov je za zanimiv kulturno-glasbeni večer poskrbel ansambel ČUKI. To pa prav gotovo ni čudno, saj je Vinko Cankar član te popularne glasbene skupine že od vsega začetka. Razstavo 13 del sije mogoče videti v Pavzi še do konca januarja. Vincencij Cankarje postal slikar samouk na podlagi ljubiteljskega spoznanja o slikanju. Rodil se je leta 1957 v Smrečju pri Vrhniki, v prelepi Podlipski dolini. Končal je srednjo gradbeno šolo ter se zaposlil v takratnem vrhniškem gradbenem podjetju. Začetki ljubiteljskega slikanja segajo v čas vojašnice, koje začutil izjemen čut za estetiko in voljo do ustvarjanja. Takrat je nastalo devet olj, ki jih je razdelil med vojaške prijatelje. Tudi med delom v gradbeništvu je nastalo kar precej del v olju. Akademski slikar Novine pa mu je nakazal možnost ustvarjanja tudi v drugih tehnikah. V akvarelu je ujel navdih in trenutni ritem življenja. Belina listov za akvarel mu je delovala hladno, zato jih je poskusil obarvati z materiali iz narave. Uspelo mu je narediti toplo podlago, na katero je nanesel motive trenutnega navdiha ter realizem njegovega sedanjega življenja. Doslej je svoja dela bolj sramežljivo prikazoval svojim prijateljem, zato je bilo odprtje razstave njegov prvenec prikaza zanimivih del. Kot nam je povedal, načrtuje še prikaz svojih del, seveda če bo v vrhniških kulturnih krogih zanimanje za takšne ljubiteljske slikarje. Obisk na prvi njegovi razstavi pa pomeni, da Vrhničani radi pogledamo tudi takšna dela. Folklorna skupina Drenov Grič Suknjica črn bržun... Tako so peli člani mlajše folklorne skupine na Drenovem Griču. Sestavljajo jo otroci od male šole do tretjega razreda os- novne šole. Čedalje več jih je! Več kot nas je, bolj prijetno se imamo. Plešemo otroške igre in plese, pojemo in prijateljujemo. Nastopajoči folkloristi ■ mlajši in malo starejši. V GALERIJI 2 NA VRHNIKI S.S. Tako že najmlajši pridobivajo osnove ohranjanja slovenskega ljudskega izročila, kar je tudi glavni namen. Zraven seveda sodijo tudi zelo prizadevni starši, ki vozijo otroke na vaje, in jih spremljajo ob nastopih, skratka so naša desna roka. Veseli pa so vsakega uspeha, kajti javno nastopanja ni kar tako. Starejša skupina vključuje učence od 4. do 7. razreda osnovne šole. So že pravi profesionalci v plesu, igri, petju in povezovanju programov. Navezujejo stike tudi z drugimi sorodnimi folklornimi skupinami širom po Sloveniji, kar pomeni, da premagujejo zgolj lokalno dejavnost. Tako so že imeli goste iz Vinice v Beli Krajini, letos pa pridejo še drugi, zaenkrat naj bo to še skrivnost. Plesalci ohranjajo in iz zaprašenih skrinj iščejo že delno pozabljene ljudske običaje, navade in tudi pesmi. Kako je bilo nekoč na Drenovem Griču in Lesnem Brdu pa nam lepo zapiše v verzih naša stalna sodelavka, domača pesnica. Vsi plesalci so imeli v decembru kar precej nastopov s plesom, prikazom ljudskega običa- Razstava ročno poslikanih kravat Prav v času pred novoletnimi prazniki, ko smo že razmišljali, kje in kako bomo silvestrovali, kaj bomo novega oblekli, je GALERIJA 2 na Vrhniki pripravila izvirno razstavo unikatnih kravat, ki jih je razstavila avtorica Jana Malavašič. Predstavljale so njeno unikatno delo: ročno poslikavanje svilenih kravate Tako se je v ponedeljek, 28. decembra, v Galeriji 2 zbralo kar precej gostov, ki so si z zanimanjem ogledali razstavljene unikatne izdelke. Za zanimivost pa sta poskrbela lastnika Galerije, ki sta navzoče preverila, kdo zna pravilno zavezati kravato. No. sem pa tja se je že našel kdo, ki je znal pokazati pravilno zavezovanje kravat. Ob odprtju razstave je zgodovino "kravate" opisala Mojca Novak z naslednjimi besedami: "Pravzaprav je dokaj nejasno zgodovina kravate obogatilo odkritje na Kitajskem. Leta 1974 so namreč" v bližini mesta Xiana pri kopanju vodnjakov našli 7500 terakota vojakov, postavljenih v okolici grobnice prvega kitajskega cesarja iz 13. stoletja pr.n.št. Trije so tako natančno izdelani, da se jasno razločijo gube tkanin, ki so jih nosili okoli vratu. Tudi na trojanskem stebru v Rimu iz leta 113 je razločno videti, da so rimski legionarji nosili rute, okrašene z dragimi kamni. Sodobna zgodovina kravate sega v Avtorica ročno poslikanih svilenih kravat Jana Malavašič z eno izmed njenih razstavljenih. prvo polovico 17. stoletja, v začetek tridesetletne vojne v srednji Evropi. Hrvaški vojaki so okrog vratu nosili ovratne rute, ki so jih zavezovali na prsih in jih dopolnjevali z okrasno rozeto. Poimenovali so jih "croates" - Hrvat in od tod tudi beseda kravata ali po slovensko samoveznica. Skozi zgodovinska obdobja seje spreminjal tudi model kravate. V času Ludvika XIV. so jih okraševa-li s čipkami in si ob tem izmišljevali najrazličnejše načine zavezova-nja. Ker je to delo postalo zelo zahtevno, sije Ludvik XIV. domis- lil celo svojega "eravaterja". Tudi njegova mati seje navduševala nad kravatami in si jih je zavezovala v obliki pentlje. To je bilo rojstvo današnjega metuljčka, ki je še danes v modi v najrazličnejših oblikah. V Parizu so se okoli leta 1800 pojavili posamezniki, ki so celo poučevali zavezovanje kravat. Najzahtevnejša tehnika je trajala tudi do 6 ur. Ko pa so se pojavile srajce z ovratniki, seje kravata začela spreminjati do današnje oblike. Vedno in povsod pa so, tako kot danes, zanjo izbirali najboljše in najdražje materiale. Zdajšnja zbirka kravat je nastala v zlatih 20-tih letih tega stoletja. Z njo seje postavljal svetovljan, ki je tako izkazoval svoje blagostanje. Dandanes jo predvsem nosijo moški, počasi pa postaja tudi ženski modni dodatek, ki izraža osebni okus in daje oblačilom osebno noto. Naj torej temu rečemo površni okras, kaprica ali šala, statusni simbol, barvni poudarek, simbol komuniciranja, okusa ali neokusa -vse to se nanaša na majhen detajl - kravato, ki ima tako ali drugače že večstoletno tradicijo. Naj končam z besedami Oskarja VVilda: "Dobro zavezana kravata je prvi resnejši korak v življenju." S.S. Ker Vincencija Cankarja poznamo in večkrat vidimo pri ansamblu ČUKI, raje poglejmo eno izmed njegovih slikarskih del: SONČNINE (1997), olje na platnu. ja "ličkanja koruze" in skeči. Sedaj vneto pripravljamo nov program in ponavljamo starega, saj imamo sedaj v začetku leta kar nekaj dogovorjenih nastopov. Poleg tega bomo organizirali tradicionalno MAŠKARADO v dvorani Gasilskega doma na Drenovem Griču - 16. februarja ob 16. uri. Kasneje se bomo lotili še izdelave velikonočnih butaric in oblikovanja pisanic ali pirhov v različnih tehnikah. Ob Materinskem dnevu bomo pripravili razstavo ROČNIH DLL naših krajanov in krajank, dodali pa še kulturni program. Kje, kako bomo zbirali in varovali vaše izdelke, bomo objavili v naslednji številki Našega časopisa. Mentorica folklornih skupin: Tonka Permoser Žvab Maškare - pozor! Društvo prijateljev mladine Vrhnika vabi na veselo pustno rajanje, ki bo v torek, 16. 2. 1999. Vse maškare se bomo zbrale ob 16. uri pred Cankarjevo knjižnico, od koder bomo krenili v sprevodu po Vrhniki. Če bo zelo deževalo, sprevoda ne bo. Nadaljevali bomo s plesom v maskah, ki bo v telovadnici Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Pridružite se nam! DPM VRHNIKA Osnovna šola Ivana Cankarja ter Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v sodelovanju z Glasbeno šolo Vrhnika vabita na 9k recanje s Jiresernom. Prireditev bo v četrtek, 4. februarja 1999,ob 19. uri v Osnovni šoli, Lošca I, Vrhnika. dramski igralec MGl Jožef Ropoša in pianistka Marta Kržič. 0 razstavi Prešernovih rokopisov, knjig in upodobitev bo spregovoril prof. Mihael Glavan, vodja rokopisne zbirke HUK. Organizator prireditve je Galerija 2, Vrhnika. NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS DECEMBRSKI UTRINKI IZ DOMA UPOKOJENCEV Dejavnost organizacije območnega združenja Rdečega križa Vrhnika Otroci Iz vrtca Rožni griček so nam pomagali okrasiti novoletno jelko. Dedek Mraz, veliko zdravja tudi tebi v novem letu! Novoletni irečolov Tudi letošnji december je minil v znamenju obiskov predstavnikov najrazličnejših društev, organizacij in krajevnih skupnosti, od koder prihajajo tukajšnji stanovalci. Tako ni manjkalo želja za dobro zdravje in počutje. Dedek Mraz je med drugim prinesel tudi elektrokardiogram, zato stanovalcem ne bo več treba hoditi na tovrstne preiskave v Zdravstveni dom. "Kadar boli življenje" Lanskoletna akcija zbiranja finančnih prispevkov za humanitarne programe Rdečega križa Slovenije, kije potekala pod sloganom "kadar boli življenje", je bila končana v decembru 1998. Zbranih je bilo 108.000.000,00 SIT. Od tega so pretežni del sredstev darovalci namenifi materialni pomoči posameznikom in družinam v stiski, letovanju socialno ogroženih otrok in pomoči starim, bolnim in invalidnim. V decembrskih dneh je Rdeči križ Slovenije po vseh Območnih združenjih pričel razdeljevati materialno pomoč v obliki prehrane in higienskih pripomočkov: to je 26.000 prehrambnih paketov oziroma 260 ton hrane in 26.000 enot pralnega praška oziroma 78 ton. Območno združenje Rdečega križa na Vrhniki je prejelo 102 prehrambna paketa in 102 enoti pralnega praška. Omenjene pakete smo v decembru razdelili socialno ogroženim družinam oz. posameznikom. Na Vrhniki smo prejeli tudi 62 novoletnih darilnih zavitkov, ki smo jih razdelili invalidnim in bolnim občanom. Da je akcija dosegla svoj namen, je povedala iskrica veselja v očeh vseh obdarovancev. Območno združenje Rdečega križa Vrhnika Karitas * Stiske, stiske, dan za dnem. leto za letom, tisočletje za tisočletjem. Vedno so nekateri bogati, nekateri revni, nekateri se kopajo v bogastvu, nekateri se borijo za preživetje. In tem je treba pomagati, da se prebijejo skozi težave, ki nikakor niso nepremagljive; potrebna je samo človečnost, dobra beseda, pomoč. Veliko je dobrih ljudi, hvala Bogu, zaradi njih jc revščina manjša, obvladljiva. Hvala vsem. ki so v preteklem letu pomagali reševati stisko. Posebno se moramo zahvaliti: Pekarni Adamič. Trgovini Orel, Konzuniu Cirogar in g. Dušanu Turšiču. ki so nam omogočili obdarovati otroke ter starejše in bolne ljudi: Drenovčanom, ki so zbrali denar za kasetofon s CD za podlipske otroke, in podjetju Corning, ki nam je od cene odštela zajeten popust. Hvala Butiku Škarjice in družinam, ki so oblekli dve birmanki in birmanca. Velika zahvala velja Občini Vrhnika, ki se nas vsako leto spomni v proračunu, vsem darovalcem, ki so nam pomagali zbrati sredstva za prizadete ob potresu in povodnji, vsem, ki ste zbrali denar za mašni plašč za novomašnika v Albaniji. Hvala vsem, ki nam skozi vse leto prinašate pomoč v denarju, obleki, hrani, poljskih pridelkih in zdravila, gibanju Marijino delo, ki nam izTrevisa v Italiji posreduje hrano, oblačila in obutev, da lahko pomagamo tudi ljudem iz Kosova in g. Mirjani Praprotnik v Albaniji. Zahvaljujemo se prevoznikom Radu Žitku. Tonetu Japlju in Primožu Jerini za prevoz hrane m obleke. Tako smo vse leto z združenimi močmi pomagali 49 družinam, 12 posameznikom, šolarjem in 19 beguncem. Na koncu sc zahvaljujemo Centru za socialno delo. Rdečemu križu. Društvu invalidov. Društvu zdravljenji] alkoholikov in Sožitju za sodelovanje. Naj končam z besedami velike dobrotnice Matere Terezije: Naredili smo nekaj lepega za Boga. Božjega blagoslova v letu 1999 vam želi Župnijska Karitas Vrhnika Veliko dejavnosti in humanitarnih akcij poteka vse leto. december pa je bil še posebno pester, saj se je ves mesec nekaj dogajalo. Ponovno so bili obdarovani vsi starejši občani v občini, stari več kot XO let, / darilnimi paketki, ki jih je kupilo Območno združenje Rdečega križa Vrhnika. Učenci krožka Rdečega križa, ki deluje na šoli Ivana Cankarja Vrhnika, so napisali čestitke in vseh 450 paketov sami raznosili po domovih starejšim osebam. Od Republiškega odbora Rdečega križa smo prejeli 102 paketa s prehrano za pomoč potrebnim družinam, za katere pripravi seznam Center za socialno delo. Prejeli smo še 62 darilnih novoletnih paketov za invalidno bolne osebe. Območno združenje Rdečega križa Vrhnika jih je 56 razdelilo težkim in bolnim invalidom, članom Društva invalidov Vrhnike in Borovnice. Preostalih 6 so prejeli - trije starejši in bolni bivši krvodajalci, enega nekdanja aktivistka Rdečega križa, kije sedaj zelo bolna ter dve starejši in bolni invalidki, ki nista članici Društva invalidov Vrhnika. Primerov, ki bi potrebovali pomoč, je bilo še več, a je bilo paketov premalo. Saj pravi pregovor: Če ni, še vojna ne vzame. Vso pomoč je nabavil Republiški odbor Rdečega križa iz denarja, ki smo ga v ta namen s položnicami pošiljali državljani in posamezna podjetja. Posebno poročilo Republiškega Rdečega križa, koliko je bilo tako zbranega denarja, koliko in v katere namene je bil porabljen, boste lahko prebrali v tej številki Našega časopisa v članku območnega združenja Rdečega križa Vrhnika. < eprav navedena darila niso velike vrednosti, se vsak razveseli pozornosti z mislijo, da še ni povsem pozabljen. Vsaka pozornost je lepa. če je še tako skromna. Žal je take pozornosti pri bolnih, starejših in osamljenih osebah premalo med letom. Zato ne potrebujemo materialnih sredstev, dovolj je obisk, stisk roke in prijazna beseda, ki marsikoga razveseli. Letos smo že drugič organizirali preventivni pregled dojk pod vodstvom zelo prijazne magistre dr. Vide Stržinar. Tudi tokrat je bilo zelo veliko zanimanja, saj je bilo v desetih terminih na Vrhniki pregledanih kar 228 žensk in v dveh terminih v Borovnici 50 žensk. Ženske se vedno bolj zavedamo, kako velik odstotek obolelosti predstavlja rak na dojkah, saj v Sloveniji za to obliko iaka oboli vsako leto 700 žensk. Zdravnica poleg pregledov dojk pripravi tudi predavanje, ki nazorno in v preprostem jeziku pomaga ženskam, da se ravnajo po njenih navodilih in jih tudi razumejo. Pregovor pravi, da je bolezen bolje preprečevati, kakor zdraviti oz. jo v kali zatreti. Sodelujoče ženske so s hvaležnostjo izrazile priznanje Rdečemu križu ob tej akciji. Pred prazniki, natančno 23. in 24. 12. 1998. smo izvedli zelo pomembno krvodajalsko akcijo. Za organizacijo take akcije je potrebno veliko, veliko dela in truda. Nekateri krvodajalci imajo velike težave v svojih podjetjih, ker jim le-ta ne dovolijo oditi z dela na odvzem krvi. Marsikdo zato koristi svoj dopust. Vzrrtki so najbrž tudi v tem. da še ni uzakonjeno, da krvodajalcu pripada dela prost dan. V nekaterih podjetjih pa še vedno upoštevajo določila starega jugoslovanskega zakona in krvodajalcem priznavajo dva prosta dneva Menim, da je čas, da bi to zadevo končno enotno uredili. Čeprav je bila akcija tik pred prazniki, sta plemenitost in nesebičnost krvodajalcev prispevali k uspehu akcije, saj je bilo v dveh dneh opravljenih 255 odvzemov krvi. Presenetljivo je. da se je letos akcije udeležilo veliko mladih, ki so prvič darovali kri. Prav njim se še posebej iskreno zahvaljujemo z željo, da bi ostali naši stalni krvodajalci. Menim, da ni lepšega na svetu od misli, da si nekomu pomagal, morda celo rešil življenje. Vsem krvodajalcem tudi javna zahvala s prošnjo, da bi se teh človekoljubnih akcij udeleževali tudi v prihodnje, če jim seveda to dopušča njihovo zdravje. Sledimo globokemu geslu: Kri rešuje življenje. Ker organizacija Območnega združenja Rdečega križa nima dovolj sredstev za izvedbo programov, smo morali zopet pred novim letom s koledarji od hiše do hiše. Z vsakim tolarjem, ki ste ga prispevali, bomo lahko razširili humanitarni program. Za vaše razumevanje in prispevke iskrena hvala. Seveda vse to ne bi bilo mogoče brez požrtvovalnih prostovoljcev, aktivistov Rdečega križa. Vsem hvala za sodelovanje z željo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Plačilo je zadoščenje in misel, da delamo dobra dela za tiste, ki našo pomoč potrebujejo. Za območno združenje Rdečega križa Vrhnika Iva Pečar PREDNOVOLETNO SREČANJE NAJTEŽJIH INVALIDOV December je mesec, v katerem se končujejo takšna ali drugačna dogajanja, je pa tudi mesec obiskov in obdarovanj. V Društvu invalidov Vrhnika že dolgo gojimo prijetno obliko stika s starejšimi. Vsem članom, ki so dopolnili sedemdeseto leto starosti, se ob njihovem osebnem prazniku oglasimo s prijetno čestitko z najboljšimi željami. Enkrat v letu priredimo tudi izlet za težke invalide, ki ga v celoti poravna društvo. Včlanjenih pa je tudi več težkih invalidov, ki se zaradi svojih težav ne morejo udeležiti izleta. Za take že od vsega začetka poskrbimo z obiski na domu, ob katerih podarimo tudi skromno darilo. Žal so taki obiski premnogokrat tako bežni in suhoparni, da je obiskanemu pa tudi obiskovalcu kar nerodno. Ker nam je bila v letu 1998 sreča naklonjena in smo pridobili nove prostore, lako imenovani Klub invalidov, smo v novopri-dobljene prostore povabili najtežje prizadete. Nekatere so pripeljali svojci, druge smo pripeljali z društvenim vozilom. Ker je prostor majhen, je srečanje potekalo v dveh skupinah: dopoldne in popoldne. Sproščen klepet je obakrat trajal po nekaj ur. Ob dobri malici, ki jo je kakovostno pripravila Mlečna restavracija, in kozarcu primorca, je kar prehitro minil čas, dodeljen za eno skupino. Pri srečanju je sodeloval tudi Rdeči križ Vrhnika in vsakega obdaroval z darilom iz akcije NIKOLI SAMI. Žal se tudi tega srečanja zaradi svojih težav niso udeležili vsi; šestnajst so jih dva dni pozneje obiskali naši predstavniki in jim zaželeli vse najboljše. Skupna želja vseh je bila: Srečno, bolj zdravo 1999. in še na svidenje. IODJ Vrhnika OBVESTILO Obveščamo vse člane DI Vrhnika, redne in pod pome. da bo redni Občni zbor DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA v četrtek, 11. februarja, ob 16. uri -debeli četrtek-v Gostišču Močilnik. Po končanem uradnem delu zbora bo zabava, za katero bo vsak udeleženec prispeval 500 SIT. Znesek lahko plačate že prej v društveni pisarni in obenem boste prejeli blok za večerjo. Čim prej plačajte tudi članarino /a leto 1999. Na dan Občnega zbora bo zagotovljen prevoz s kombijem v Močilnik izpred Pavze od 15. ure naprej. Vabljeni! Odbor DI Vrhnika STAROVRHNIŠKI KOTIČEK Novo vodstvo KS Na novembrskih volitvah je bilo izvoljeno novo vodstvo Krajevne skupnosti Stara Vrhnika. Na kandidatni listi je bilo kar dvanajst možnih kandidatov, od katerih so največ glasov dobili Andrej Kavčič. Franc Bozovičar. Peter Gabrovšek, Andrej Krvi-na in Franci Petkovšek. Na prvi seji, ki je bila v decembru, so člani Sveta za predsednika izvolili Andreja Kavčiča, za podpredsednika pa Francija Pet-kovška. Člani Sveta so na seji sprejeli tudi načrt za leto 1999 in se dogovorili, da bodo seje Sveta vsak prvi torek v mesecu ob 20.uri. Uradne ure v pisarni KS bodo vsak prvi torek v mesecu od 19. do 20. ure. Krajani lahko svoje pisne predloge ali vprašanja oddajo tudi v poštni nabiralnik, ki je pri vhodu v prostore KS. Novoletni obisk pri starejših občanih Člani Sveta krajevne skupnosti so tudi letos obiskali vse krajane, starejše od 80 let in jih skromno obdarili. V Krajevni skupnosti Stara Vrhnika je kar 26 krajank in krajanov starejših od 80 let. Najstarejša je Terezija Osredkar, kije zakorakala v 93. leto, pri moških pa Andrej Caserman, ki bo letos dopolnil 92 let. Zanimivo je tudi. da so v večini ženske, saj jih je kar 17. Vsem želimo v novem letu predvsem veliko zdravja in osebne sreče. Asfaltiranje krajevnih cest V Svetu krajevne skupnosti smo bili prepričani, da nam bo v letu 1998 uspelo asfaltirati vse štiri odseke krajevnih cest. Čeprav je kar 98 krajanov podpisalo pogodbe o sofinanciranju, vse ni bilo narejeno kljub velikemu prizadevanju nekaterih članov Sveta KS in članov Gradbenega odbora. Kot je znano, smo uspeli asfaltirati samo cesto od Birtiča do Mala-vašiča v dolžini 230 m. Tudi na tej cesti so nastajale do določene težave, predvsem pri odvodnjavanju omenjene ceste, kar je nekoliko vplivalo tudi na stroške asfaltiranja. Čeprav smo z Občino Vrhnika podpisali pogodbo o financiranju preostalih treh odsekov in vplačali prvi obrok v višini 1.000.000 SIT, se lani dela niso pričela. Poleg tega pa del niso dovoljevale vremenske razmere v novembru. Prav tako eden izmed krajanov ni podpisal soglasja za asfaltiranje ceste, čeprav je podpisal pogodbo o sofinanciranju omenjene ceste, čeprav je bila pogodba podpisana že 29.5.1998, doslej še ni vplačal niti enega obroka, v vplačilo pa je ta mesec zapadel že zadnji, osmi obrok. Zaradi pritožbe glede širine ceste Upravna enota Vrhnika tudi ni izdala ustreznih soglasij. Moramo pa pohvaliti druge krajane, ki, z redkimi izjemami, redno plačujejo svoje obveznosti. Pričakujemo, da nam bo od Upravne enote Vrhnika uspelo čimprej pridobiti ustrezna soglasja, tako da bomo nadaljevali z deli na omenjenih cestah takoj, ko bodo vremenske razmere to dovoljevale. Aktivnosti v športnem društvu \ Športnem društvu POVŽ tudi v decembru nismo počivali. Skupaj s TSK Corning Vrhnika smo v Logatcu organizirali prvo tekmo Emona pokala za mladinke, mladince, juniorje, članice in člane. Odlično seje izkazal Miha Grom, kije trted člani osvojil tretje mesto. Prvič je V tekmi svetovnega pokala med posamezniki nastopil tudi Miha Plahutnik in v šprintu osvojil 28. mesto. V januarju načrtujemo tradicionalni smuk Kuren, in to v soboto, 23.1.1999. s prićetkom ob 14. uri. V nedeljo. 14. februarja 1999. pa načrtujemo občinsko prvenstvo v smučarskih tekih na Stari Vrhniki. Vse je seveda odvisno od ugodnih snežnih razmer, tako da datumi najbrž ne bodo obveljali. Komunalna problematika V krajevni skupnosti se že nekaj sezon ukvarjamo s problematiko zimskega pluženja. Še sreča, da nekaj sezon tega problema ni bilo zaradi blagih zim. Letošnja zima je dokaj hitro pokazala svoje zobe, tako da smo morali reševati tudi ta problem. V sami KS krajani ni primerne mehanizacije za kakovostno zimsko pluženje, zato smo v zadnjih letih razmere reševali z domačimi izvajalci. V letošnji zimi smo se za pluženje dogovorili z g. Lončarjem iz Horjula, ki je solidno opravil svoje delo. Žal je g. Lončar s svojo ekipo zelo zaposlen, tako daje bila naša KS splužena nekoliko pozsneje, kar je povzročilo nekaj slabe volje med krajani. Pričakujemo, da se bo stanje na tem področju v prihodnjem letu izboljšalo in da bo občinski oddelek za urejanje prostora in komunalne zadeve poskrbel, da bodo podpisane pogodbe z vsemi izvajalci, kot je bilo dogovorjeno pred dvema letoma. Poleg tega bi krajane rad seznanil tudi z izvajanjem nekaterih odlokov, ki jih je v decembru sprejel Občinski svet. Besedilo odlokov je bilo objavljeno v decembrski številki Našega časopisa. Predvsem bi vas radi seznanili z Odlokom o občinskih cestah. V 64. členu piše, da morajo lastniki objektov ob občinskih cestah namestiti ustrezne snegolove in urediti odvodnjavanje meteornih voda, pri katerih je voda iz. žlebov in z dvorišč speljana na cesto. Rok za ureditev je eno leto po uveljavitvi tega odloka. V naši krajevni skupnosti ugotavljamo, da te stvari v veliki večini niso urejene in da imajo nekateri krajani odvodnjavanje speljano naravnost na cestišče. Obvestilo lastnikom grobov Vse lastnike grobov na pokopališču na Stari Vrhniki obveščamo, da najemnino lahko poravnajo vsak prvi torek v mesecu od 19. do 20. ure v pisarni KS ali osebno pri gospe Mariji Petkovšek. Najemnina je enaka lanski. P.F. NADALJEVANJE VESELEGA DECEMBRA Božiček, dedek Mraz in ognjemet na Silvestrovo A/a trgu za sodiščem je kot drugi dobrotnik nastopil BOŽIČEK. V organizaciji Turističnega društva Blagajana Vrhnika se je proti koncu decembra nadaljeval Veseli december, in sicer na trgu za sodiščem. V dneh 22. in 23. decembra je bil Božično - novoletni sejem z nekoliko manjšo sejemsko ponudbo, ne glede na to pa je bilo razpoloženje veselo in pestro. 22. decembra je sejem in otroke obiskal Božiček, dan pozneje pa dedek Mraz. Seveda so bili obeh dobrotnikov najbolj veseli otroci. Nekoliko starejši pa so se ta čas pogreli ob stojnici Gozdnega Joža ter drugih, kjer je bilo mogoče dobiti tople napitke in raznovrstna domača žganja. No, tudi Božično - novoletni sejem je minil in vse priprave so vodile v pričakovanje najdaljše sil-vestrske noči. Na večer 31.12.1998 se je zbralo "skoraj pol" Vrhnike, ki so hoteli pričakati Novo leto na prostem. Vse polno je bilo ljudi -od najmlajših do najstarejših - na trgu za sodiščem, na parkirnem prostoru pred Hotelom Mantova, zasedeno je bilo celotno križišče proti cerkvi sv. Lenarta, obe avtobusni postaji, mnogo ljudi je bilo vzdolž Tržaške ceste proti osnovni šoli, saj so vsi čakali na tradicionalen ognjemet. Na trgu za sodiščem pa je na odru potekal program. Marljivi turistični delavci so neutrudno prodajali srečke za novoletne nagrade, ki so jih prispevali številni vrhniški sponzorji. Za zabavo in prednovoletni ter pono-voletni ples je poskrbel Duo Mix. Malo pred polnočjo je na oder stopil /upati Vinko Tomšič in deset sekund pred prićetkom novega leta se je pričelo skupno odštevanje sekund. Nato je sledila županova zdravica vsem prisotnim, ki so hitro odpirali šampanjce in medsebojno nazdravljali. Nekaj minut Čez polnoč seje pričel tradicional- ni ognjemet, ki je bil delno pred osnovno šolo, delno na parkirišču ob osnovni šoli. Poleg ognjemeta je bilo uporabljenih mnogo petard in drugih pirotehničnih izdelkov, ki so uro pred novim letom in uro po novem letu vznemirjali množico ljudi. Ognjemet je kar prehitro minil, saj je marsikdo pristavil, da je bil lani večji in lepši. Vendar pa so ljudje z različnimi okusi in vsakomur je nekaj bolj ali manj všeč. Okoli 1. ure zjutraj seje pričelo žrebanje srečk za številne bogate novoletne nagrade. Številke srečk in s tem dobitnike nagrad objavljamo v celoti. Samo rajanje se je nadaljevalo do zgodnjih jutranjih ur. Za vso gostinsko ponudbo je poskrbela Gostilna SIMON, za popolno organizacijo pa so poskrbeli turistični delavci vrhniškega društva Blagajana ob finančni pomoči občine in številnih sponzorjev. Ob koncu lahko zapišemo, da se je silvestrovanje na prostem "prijelo". Toliko Vrhničanov in drugih ljudi ne more zbrati skoraj nobena prireditev. Zato že vsi z nestrpnostjo čakajo najbolj noro noč - Silvestrovo 2000, ko bo prehod iz enega v drugo tisočletje. Tako je marsikdo že sedaj vprašal, kakšno "kanonado" petard, raket in drugih podobnih sredstev bo prihodnje leto, saj je že letos bilo nemogoče. Če bomo zdravi in živi, pa bomo videli. S.S. Otroci so z nestrpnostjo čakali dedka Mraza. Malo pred polnočjo je zbranim spregovoril župan Vinko Tomšič, nato skupno odšteval zadnje minute starega leta ler novemu letu nazdravil z vsemi prisotnimi. Izidi žrebanja novoletne loterije TD Blagajana 1. Založba Karantanija (knjižna nagrada - več knjig), 04555 2. Založba Karantanija (knjižna nagrada - več knjig). 07368 3. Založba Karantanija (knjižna nagrada - več knjig). 10248 4. Založba Karantanija (knjižna nagrada - več knjig). 05550 5. Založba Karantanija (knjižna nagrada - več knjig). 07036 6. Mogota d.o.o. - darilni paket njihovih izdelkov, 09804 7. Liko Vrhnika - dva stola, 10796 8. Vinogradništvo Mavric - vino -ročka, 07756 9. Vinogradništvo Mavric - vino -buteljke, 02372 10. Orel d.o.o. - darilni paket ali vrednostni bon. 06955 11. Danfos trata - pretočni ventil t bunda, 09659 12. Liko, Vrhnika - 2 oblazinjena stola, 02029 13. Žganjckuha Sušteršič - darilni paket. 05519 14. Evex, Vrhnika - darilni pakel, 09459 15. Žganjckuha Kržič - darilni pakel. 07220 16. Kmetijska zadruga - Mlekarna Vrhnika - sir, 09343 17. Liko, Vrhnika-stol, 05547 IX. Lvex - darilni paket. 07720 19. Zlatarstvo Lančič. Vrhnika - zlato presenečenje, 07873 20. Industrija usnja. Vrhnika - jakna. 05444 21. Corning - TV aparat Dacvvoo barvni, 07123 22. Trgovina Kara, Vrhnika - paket presenečenja, 03967 23. Avtotradc Baje. Sinja Gorica -vrednostni bon v višini 1000 DIM. 02361 Dobitnikom nagrad iskrene Čestitke! Dobitke lahko dvignete vsak dan od 9. do 13. ure, ob četrtkih tudi od 16. do 19. ure. in sicer v prostorih TD Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 8. I. nad-itropje. Sponzorjem novoletne loterije TD Blagajana: AVTO I KADI; - Baje, Sinja Gorica: COMING, Vrhnika: Trgovina KARA, Vrhnika. INDUSTRIJA USNJA, Vrhnika; EVEX, Vrhnika; /[ A-TARSTVO LANČIČ in Trgovina DARILCE, Vrhnika; LIKO, Vrhnika KMETIJSKA ZADRUGA - MLEKARNA, Vrhnika: Žganjekuha K K ŽIC, Vrhnika; Žganjekuha M si i k SIC. Vrhnika; DANFOS TRATA, Ljubljana: OREL d.o.o.. Vrhnika; Vinogradništvo MAVRIC, Štlovrcnc; MOGOTA d.o.o.. Bistra, in Založba KARANTANIJA. Ljubljana, se za prispevanc lepe nagrade prisrčno zahvaljujemo. Lepa hvala tudi JFM I LIKI KO NIC z. Drenovega Griča, delavcem KO MUNAI.NFGA PODJETJA i. Vrhnike, vrhniškim in starovrhniškim gasilcem. Cvetličarni KARMI N, gospo-doma K MILANU JFVŠKU in RUDI-JU VLLKAVRIIU za pomoč in odllc no sodelovanje pri izvedbi Veselega decembra s silvestrovanjem. TD Blagajana Vrhnika KRAJEVNA SKUPNOST BEVKE - NAŠA PREDNOSTNA NALOGA V LETU 1999 Pripravili bomo prostore za odprtje dveh oddelkov vrtca Zadali smo si težko in vsaj na prvi pogled težko izvedljivo nalogo, da bomo v našem kraju poskrbeli za odprtje dveh oddelkov vrtca. Odločitev so podprli predvsem starši otrok, ki bi želeli imeti varstvo in vzgojo za svoje otroke v domačem kraju. Že pred prićetkom adaptacije in izgradnje prizidka h kulturnemu domu smo računali s tem in poskrbeli za ustrezno spremembo projektov. Pri tem smo zaprosili za strokovno pomoč vodstvo VVZ Antonije Kuc-ler Vrhnika in Občino Vrhnika. Da je problem otroškega varstva v Bevkah prisoten, potrjuje tudi več kol Irideset informativnih prijav. Interes staršev je ureditev varstva, kar pa je vse bolj čutiti tudi med drugimi krajani. Sredstva krajevnega samoprispevka pa na žalost ne zadostujejo za hitro dokončanje del. Potrebujemo 11 mio SIT za dokončanje prostorov. Investicijo smo prijavili v proračun Občine Vrhnika. Žal pa so nam nenaklonjeni tudi ekonomski izračuni za odprtje enote vrtca v Bevkah, ki jih je pripravil WZ Antonije Kucler, in nenazadnje tudi situacija z vrtcem na Vrhniki še dodatno ovira uvrstitev investicije v občinski proračun. Dne 15.1.1999 smo organizirali sestanek staršev, ki bi želeli otroke vpisali v vrtec v Bevkah, z županom Občine Vrhnika g. Vinkom Tomšičem. Potrdil jc, da načelno podpira odpiranje manjših enot in na tak način omogočanje otrokom, da odraščajo v domaćem kraju, da se družijo s sovrstniki ic od rane mladosti in ne šele v osnovni loli, da pa investicije, kot posebne postavke, ne bo mogoče uvrstiti v proračun Občine Vrhnika za leto 1999. Obljubil jc finančno podporo z omejenim zneskom in predlagal, da bi poskušali pridobiti pozitivno mnenje oziroma podporo k investiciji še s strani vodstva VVZ Antonije Kucler. Tudi zagotovilo staršem, da varstvo otrok ne bo za starše dražje kot drugje v občini, je vzbudilo dodaten optimizem. Ker so predvideni prostori v sklopu obstoječih objektov, bodo vsekakor nudili dodatne možnosti za varstvo in vzgojo najmlajših. Ze sedaj pa se zavedamo, da je veliko odvisno od ljudi, dobre volje, uspešnega sodelovanja, dogovarjanja,... Kako se bodo dela nadaljevala, je predvsem odvisno od pisnega odgovora župana in sklepa Zbora krajanov Bevk. ki bo predvidoma v prvi polovici februarja. GASILCI PGD BEVKE VABIMO ČLANE, ČLANICE, MLADINO KRAJANE IN SIMPATIZERJE na OBČNI ZBOR v petek, 26.2.1999, ob 19.00 uri. Upravni odbor Zahvala vsem darovalcem za novoletni ŽIV ŽAV Društvo prijateljev mladine Vrhnika se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste darovali na Novoletni ZlV ZAV in dedka Mraza, ki je otroke obiskal na tej prireditvi. Darila so darovali: Podjetje Mogota d.o.o., Bistra, sipek s hibiskusom, i/, katerega so v soli Ivana Cankarja brezplačno skuhali 10(1 litrov dobrega čaja. Pekarna Adamič - piškote. Sadje zelenjava Sami Abaz.aj - mandarine. Denarna sredstva so prispevali: Veronika Mahe, Gorana l.ilie, Bogomil Markelj, Stanislav Rode, Veronika Boh. Kali l.tskovec, Vesna Kogoj, Drag ica Stcfančič, Anica Ambrožič, Neti Birtič, Ida Pcfroveič, prof. Valči liter. Anton Istcnič, Anžc Stržinar, Gostilna Kranjc, Miklavcic - krovstvo, Zalka Mihevc, dr. Pavel Zupan. Miran .Iclovšck, mr. ph. Jelka Brcnčič, Vera .Icrš-inovič. Vida Stiller, Oto Prebil, Kralj - steklarstvo, Aliriza Nedat - Breza. Prispevki so otrokom omogočili sladkarue s sladkarijami in osvežitev I mandarinami, ki jih je prinesel dedek Mraz. Sami so lahko posegali po okusnih piškotih in se odžejali s toplim čajem. Oh tej priložnosti se vsem darovalcem opravičujemo, ker prihajamo po pomoč v njihove domove. V zahvalo naj vam povemo, da je bila prireditev prav zaradi vaše pomoči prijetno popestrena in je povsem uspela v veliko veselje naših otrok. .Še enkrat vsem iskrena zahvala. za Društvo prijateljev mladine Vrhnika Iva Pečar Prva seja novega občinskega sveta v Borovnici Tik pred božičem se je v sejni sobi borovniške občine sestal občinski svet v novi zasedbi. Sejo je sklical predsednik občinskega sveta v prejšnji zasedbi Marjan Kržič, prvo sejo pa je najprej vodil najstarejši svetnik Franc Drašler. Na seji so sestavili komisijo, ki je pregledala, ali so vsi svetniki pravnovcljavno izvoljeni. Nato je občinski svet potrdil mandate občisnkih svetnikov in sprejel ugotovitveni sklep, daje novi župan Alojz Močnik. Franc Drašler je nato vodenje seje prepustil novemu županu, ki je orisal svoje poglede na to, kako naj občina v novem mandatu deluje. Predvsem želi, da naj bo k sodelovanju v občini pritegnjenih čimveč kompetentnih strokovnih ljudi. Občinski svet je izvolil tudi tričlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je za drugo sejo že pripravila sestavo občinskih odborov. To bo občinski svet obravnaval na seji konec januarja. Novi borovniški občinski svet. Prve seje so se polnoštevilno udeležili vsi svetniki. Frane Drašler, kije kot najstarejši občinski svetnik vodil sejo na začetku, je mesto prepustil novemu županu Alojzu Močniku. Po novem seje občinskega sveta vodi župan. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/ 93, 6/94, 45/94, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97. 70/97, 10/98 in 74/98) ter Uredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list RS 72/93) izdajam ODREDBO o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur v občinski upravi občine Borovnica 1. člen Upravni organ dela pet dni v tednu, in sicer vsak dan od ponedeljka do petka. 2. člen Delovni čas v občinski upravi se razporedi tako, da traja: * v ponedeljek, torek in četrlck od 7.00 do i5.00 ure * v sredo od 7.00 do 17.00 ure * v petek od 7.00 do 13.00 ure 3. člen Uradne ure za neposredno poslovanje za občane, podjetja, zavode in druge organizacije so: * v ponedeljek in petek od 8.00 do 12.00 ure * v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 ure 4. člen Sprejemno informacijska pisarna, v kateri zainteresirani lahko dobi informacijo oziroma odda vlogo, posluje po naslednjem razporedu: * v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 13.00 ure * v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 ure 5. člen Razporeditev uradnih ur za Stranke je razvidna v poslovnih prostorih občinske uprave in na tabli na objektu občine. 6. člen Odredba o razporeditvi delovnega časa v občinski upravi se objavi v občinskem glasilu in začne veljati s 01.02.1999. Datum: 06.01.1999 ŽUPAN Številka: 080-05-01-99 OBČINE BOROVNICA Alojz Močnik l.r. Občinska volilna komisija v občini Borovnica. Dežurali so dvakrat: najprej 22. novembra, nato še 6. decembra, ko ej bil drugi krog županskih volitev. JAVNA RAZSVETLJAVA OB LJUBLJANSKI CESTI V BOROVNICI Te dni se v Borovnici končuje dela pri izvedbi javne razsvetljave ob Ljubljanski cesti v smeri proti Bregu. Ob Ljubljanski cesti je postavljenih 8 svetilk ter 4 svetilke na cestnih odcepih. Vrednost investicije je ocenjena na 1,9 mio SIT. Krajanov so sofinancirali 30% investicije, preostali del sredstev je bil zagotovljen v občinskem proračunu. Pri izvedbi del seje pokazalo, da je potrebno opraviti tudi nepredvidena dodatna zemeljska dela. Planirana je bila dobava in name- ščanje kabla v obstoječo kabelsko kanalizacijo pod pločnikom, kije bila izdelana že pred leti. Ker je bila /uradi slabe izvedbe in vpliva časa kanalizacija mestoma neprehodna, je bilo treba ob pločniku na novo izkopati trase v dolžini 100 m'. Stanovalcem ob Ljubljanski cesti se opravičujemo za nevšečnosti, ki so jih imeli zaradi prekopanih dovozov. Po dokončanju del bo na celotni trasi ob pločniku vzpostavljeno prvotno stanje. OBČINA BOROVNICA Drugače okrašena novoletna jelka PGD Breg - Pako Vabi vse člane gasilskega društva in druge krajane, da se udeležijo REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA, ki bo v soboto, 20.02.1999 ob 19. uri v prostorih gasilskega doma. Vse, ki vas kakorkoli zanimajo dejavnosti tako na področju gasilstva kot tudi na področju športa in kulture, Vabimo, da se nam pridružite. NA POMOČ! PGD Breg - Pako V dneh pred božičem se je pred občinsko stavbo v Borovnici pojavila novoletna jelka. Tja so jo na ogled postavili novi župan in stara občinska uprava. In kaj je bilo nenavadnega na tem umetnem drevescu? Okrašeno je bilo z božičnimi in novoletnimi voščilnicami, ki so jih prejeli na občini. Tako so vsa lepa voščila in želje prišla do vseh Borovničanov. To je verjetno tudi bil namen pošiljateljev, saj je župan z občinsko upravo zastopnik vseh občanov in so torej želje njemu želje vsem občanom Borovnice, ps ZUPANOVO OKNO naj bi se imenovala rubrika, v katerem bi mesečno podajal preglede dogajanj, aktivnosti in spoznanj o delu župana. Smatram, da je pravočasna in pravilna informacija eden od elementov medsebojnega povezovanja in pozitivnega razmišljanja. Informacije, povezane z mojim delom, bi podajal v kratki obliki: • Vsem občankam in občanom še enkrat želim, da bi v zadnjem letu tega tisočletja doživeli vse dobro v izpolnjevanju svojih osebnih želja, bili uspešni na vseh področjih dela, učenja, študija in zastavljenih ciljev ter da vas zdravje, radost in zadovoljstvo spremlja skozi celo leto. • Volitve so za nami. Prešteti so bili glasovi. Razprave, ocene in diskusije se počasi umirjajo. Čestitke ob izvolitvi za župana občine Borovnica z željo po uspešnem delu so prispele od vodstva države, občin, podjetij in posameznikov. Vsem se za čestitke in izkazano željo za uspešno delo iskreno zahvaljujem ter enako tudi za novoletna voščila. • Prenos stanja med županoma ali tako imenovana primopredaja še ni izvršena, ker gradivo na osnovi vprašalnika ni pripravljeno s strani bivšega župana, zato bom informacijo o preteklih obveznostih podal naslednjič. • Mesec december je za prenos oziroma zamenjavo županskih mest izredno neugoden. Poleg spoznavanja problematike in vsebine dela je tu še obveznost poslovnega dela - novoletnih obveznosti s sprejemi, gostovanji itd. • 21.12.1998 je bila 1. seja občinskega sveta, ki je potrdil rezultate volitev in delo občinske volilne komisije za svetnike in župana. S tem dnem sem uradno prevzel županove obveznosti. • Aktivnosti, ki so pomembnejše, so bile izražene v predstavitvah z gospodarskimi, družbenimi, društvenimi sredinami, katerim so bila podana videnja bodočega dela ter kaj bi od njih pričakovali za uspešno delo in dobro sodelovanje. • Turistično društvo je uspešno organiziralo pohod na Pokojišče na dan sv. Štefana, povezan z obiskom pri maši v pokojiški cerkvi ler obiskom kmečkega turizma pri Bizjaku v Ohonici. Skupno z lovsko družino so organizirali posilvestersko srečanje z "glasbo, ognjemetom in županovim kuhanim vinom", kije privabilo številne Borovničane na novoletni stisk rok z odkrito željo po vsem lepem in dobrem v novem letu. • Kulturno društvo je s svojim mešanim cerkvenim pevskim zborom in Štinglci izvedlo Božični koncert, odlična izvedba in usklajeni lepi glasovi povedo, daje treba to dejavnost podpirati in razvijati. Tradicionalni novoletni koncert s pevci iz Vrhnike in Horjula, komornega orkestra s solisti in solisti pevci, je z obiskom številnih občanov potrdil, da se podobnih predstav želimo. Zato vsem organizatorjem teh prireditev zahvala z željo, da svoje programe v letu 1999 ponovijo oziroma obogatijo in razširijo. • Društva, 27 jih je v Borovnici, so se skupno sestala, podana jim je bila želja po programskih razširitvah, čimprejšnih sklicih občnih zborov in pregleda dela z analizo preteklega leta. • Opravljen je bil ogled šole, vrtca, knjižnice in deloma zdravstvenega doma s ciljem, da se seznanim s prostorskim stanjem in informacijo o prostorski problematiki. Ta je v Borovnici na posameznih področjih problematična, kar bo potrebno upoštevati pri planiranju in programiranju. • Zbiranje stanja komunalne problematike je v teku. enako tudi gradiva za izvedbo analiz kot podlage za konstrukcijo proračunskih odhodkov. • Sneg v letošnji zimi je zahteval komunalne usluge - čiščenje in pluženje, kar so naši pogodbeni izvajalci dobro izvedli, brez večjih pripomb in enako si želim tudi v bodoče pri enakih snežnih situacijah. • V delu so medsebojni razgovori, povezani s pripravo gradiva za 2. redno sejo občinskega sveta. Imenovana in konstituirana komisija za mandatna vprašanja je pripravila predloge za ostale komisije in odbore po obstoječih statutarnih regulativah. • Izvršeni so bili novoletni obiski, skupno z društvom upokojencev, pri naših občanih v domu starejših občanov na Vrhniki in obiskal sem naši najstarejši občanki. • Vsakodnevni obiski poslovnih strank, občanov z različno problematiko, ustvarjajo dinamično in zahtevno delo. ki je zanimivo, kreativno. Cilj je, da se problematika okolja, želje občanov in predlogi - tudi kritični, čimprej zberejo, saj bodo pomoč analizam in nadaljnim usmeritvam pri reševanju programskih ciljev. • Pomembni so bili tudi razgovori z drugimi sredinami izven občine, saj bodo pripomogli, da v bližnji prihodnosti uredimo delo Upravne enote Vrhnika deloma tudi v Borovnici, da za starejše občane poskrbimo z oskrbo z delavci preko javnih del. Več prihodnjič. • Za nemoteno delo občinske uprave sem se odločil: uradne ure za stranke bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih, ure župana so praviloma s predhodno najavo ob vseh delovnih dneh oziroma prostem terminu. • Kolektivu občinske uprave se zahvaljujem za njihovo strokovno, skrbno - efektivnodelo in sprejem delovnih sprememb, ki so normalne pri prihodu nove osebe v delovno sredino. • Z delnim informiranjem mislim nadaljevati tudi v bodoče, morda bolj konkretno, če bo to narekovalo delo. Smatram, da je za prvo odpiranje županovega okna bilo napisano dovolj. ŽUPAN Alojz Močnik l.r. Na osnovi 7. člena o podeljevanju priznanj Občine Borovnica POZIVAMO občane, skupine, organizacije, podjetja, društva, zavode in druge pravne osebe, da predložijo predloge za dobitnike občinskih priznanj v letu 1999. Predloge posredujte v pisni obliki, s podatki o kandidatu in utemeljitvijo predloga, na Občino Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica. Priznanja se podelijo za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem področju ter na drugih področjih, prejmejo pa jih lahko posamezniki, podjetja, društva, zavodi in drugi. Slavnostna podelitev priznanj bo ob občinskem prazniku. Rok za posredovanje predlogov je 15.02.1999. OBČINA BOROVNICA KOMISIJA ZA OBČINSKI SVET MANDATNA VPRAŠANJA VOLITVE IN IMENOVANJA Ljubitelji kulture v borovniški kotlini Se Vam zdi televizija dolgočasna? Se težko pogovarjate z radijskim sprejemnikom? So Vaši zimski večeri enolični? Se Vam toži po starih časih? Iščete nove poti?! Vas zanima čarobna igra besed harmonija glasbe in telesa podoživljanje gledaliških zgodb otroško poigravanje... ostaja prostor za Vaše ideje! PRIDITE V PONEDELJEK 8. 2. 1999 OB 18. URI V SEJNO SOBO OBČINE BOROVNICA. Skupaj sedla, zapisala. Vam poslala ŠOTA S Straussom v novo leto MIKLAVZEVANJE V BOROVNICI Zakaj se je nekaj pred četrto uro, 5. decembra, zbrala množica ljudi pred OŠ Borovnica? OH, kako sem pozablijiv, v našo prijazno vas je prišel Miklavž s spremstvom in malho daril. Miklavž seje letos sprehodil mimo šole, da seje lahko ustavil pri najmlajših in jih pozdravil. Po njegovem odhodu so mladi igralci odigrali igrico Muca Copatarica. Z veliko truda smo priklicali Miklavža v dvorano, kjer je imel nagovor za vse prisotne. Ob izhodu je najmlajšim otrokom podaril darilo, pridne pohvalil, poredne pokaral. Miklavžev večer smo izpeljali MK Slap in mladi iz Borovnice. Še posebaj se zahvaljujemo: OŠ Borovnica. Občini Borovnica, ELLES. URH & CO. .Trgovina JURČEK. Vrtnarstvo Rah-ne. Vulkanizerstvo Molk. Ko-linska, Emona obala Koper, Frizerski salon Darinka, Frizerski salon Julka, Mesnica pod viaduktom, Kim-Vi in seveda vsem domačinom. Mk Slap Novoletni koncert v Borovnici je postal že kar tradicionalen, saj je bil letos že četrti po vrsti. Tudi tokrat sta bila glavna nosilca Komorni orkester Vrhnika, ki mu je dirigiral Marko Fabiani, in Mešani PZ Mavrica, katerega zborovod-kinja je Darinka Fabiani. Zboru so se letos pridružili pevke in pevci iz Horjula - Mešani pevski zbor PD Horjul s zborovodkinjo Asto Jakopič. Skupaj so izvedli dela Korsa-kova, Vivaldija, Saensa, Smetane, Mancinija in na koncu prvega dela dodali še praznični pridih s Fabia-nijevo priredbo tradicionalne skladbe Jingle Bells. Solistki prvega dela sta bili Maja Naversnik -violina in Alenka Naversnik - violončelo. Drugi del koncerta je bil posvečen 100. obletnici smrti velikega Dunajčana Johanna Straus-sa. Izvedli so njegova dela (ali odlomke iz del) Na lepi modri Donavi, Noč v Benetkah, Grom in blisk ter Netopir. Ob zboru in orkestru sta blestela solista tenorist Miran Žitko in sopranistka Pia Brodnik. Koncert je bil borovniški publiki všeč, tako da so »izploskali« še dodatno skladbo, ponovitev Netopirja in seveda že znani zaključni Straussov Radetzky marš. Koncert je povezoval Matko Zdešar iz I lor-jula, čeprav so poslušalci pričakovali domačo napovedovalko. Tudi letošnji novoletni koncert je, kot vse do sedaj, organiziral Mladinski klub Slap. Organizatorji se zahvaljujejo za pomoč sponzorjem, brez katerih takšnih koncertov ne bi bilo: Občina Borovnica, Osnovna šola Borovnica, Liko Vrhnika, IGZ Inženiring d.o.o., Elles d.o.o., Gostilna Most, Trgovina Kocka Borovnica & Vrhnika, Trgovina Jurček, Leples d.o.o. Borovnica in G-alles d.o.o. S tem koncertom se je pričelo novo koledarsko leto v borovniški kulturi in so se obudile stare razprave o dodeljevanju prioritet domači ali uvoženi kulturi. Goto- vo jc, da bi bilo bolj zanimivo obiskovati prireditve, na katerih bi nastopale mnoge in raznolike domače skupine ter bi bile gostujoče prireditve le dobrodošla osvežitev domačih. A domača ponudba jc zaenkrat bolj skromna, saj se le redko pojavi kakšna skupina, ki pripravi kaj novega in izvirnega. Še naš kosmati pes se naveliča jesti vedno enakega, sicer dobrega, mesa. Morda bi lahko to bilo povabilo in vzpodbuda novim in starim borovniškim skupinam, društvom. Vabljeni na novoletni koncert 2000. Naj bo nekaj posebnega. ps Božični koncert v Borovnici Mešani župnijski pevski zbor v Borovnici in moški pevski zbor Štinglc sta na glasno in odločno spodbudo pripravila na drugi dan letošnjega leta koncert v župnijski cerkvi v Borovnici, ki se je začel s sobotno večerno mašo, za katero je bil izbran program pesmi starejših slovenskih in tujih avtorjev iz 19. in 20. stoletja Riharja, Vavkna, Cveka, Dolinarja, Mava, Saint Saensa ter pesmi nekaterih neznanih avtorjev. To je bilo po nekaj letih prvič, da sta oba zbora nastopila na enotno zasnovanem večeru. Kljub hladnemu vremenu in hladnemu prostoru seje koncerta udeležilo precej poslušalcev, ki so zbrano prisluhnili pesmim in doživeli lepoto božičnega praznovanja tudi na ta način. Ce bo ustrezna spodbuda, se bodo lahko ti večeri še ponavljali. Že lani so januarja božični koncert pripravili člani moškega pevskega zbora sami in jc bila zamisel, da letos nastopita oba zbora. Večer se je končal s prijaznim srečanjem v župnišču: g. župnik jc povabil na kozarček, pevci pa so poskrbeli, da je bila podlaga Za omenjeni kozarček. ------JLl--------1 Borovniško drsališče VABILO! Vabimo vas, da se udeležite redne letne skupščine NK Borovnica, ki bo 29. 1. 1999 ob 18.uri v sejni sobi TVD Partizana. Športni pozdrav UO NK Borovnica VABILO Društvo upokojencev Borovnica vabi vse svoje člane na letni občni zbor, ki bo v soboto, dne 30. I. 1999 ob 17. uri v prostoru bivše gostilne ZALAR, Paplerjeva 2. VAB U EN I! 11. DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADINA IN GORE V soboto, 21. 11. je v Šempetru pri Novi Gorici potekalo 11. državno tekmovanje Mladina in gore. Borovničani smo imeli ekipo in pol. Eno ekipo so sestavljale: Saša Mevec, Petra Tihel. Mateja Gerdina in Ana Rot. Drugo ekipo pa sta sestavljala Urban Pavlovčič in Nastja Božič iz Borovnice in še dva prijatelja iz Križ. Naša mentorica je bila Alenka Petkovšek, ki nas je pripravljala na tekmovanje. Letošnja tema je bila: Hribi nad Novo Gorico - Po poteh prve svetovne vojne in pa vsakoletna Planinska šola. Tekmovanja seje udeležilo 95 ekip iz cele Slovenije. Pisali smo teste, pri katerih nas imajo zelo rade tiste nepogrešljive "minus točke". Prvih deset ekip seje uvrstilo v finale. Pred finalom so imeli koncert Čuki, ki so dobro poskrbeli za zabavo. Sedaj pa vam bom sporočila tisto, kar vas najbolj zanima; Kako sta se uvrstili naši ekipi: popolnoma borovniška ekipa se je uvrstila na 40. mesto, borovniško - kriška ekipa pa je zasedla 87. mesto. Kar O.K. a,ne? Na poti domov pa smo se ustavili še v Vipavskem hramu, kjer smo si privoščili štruklje in sadno kupo, tov. Alenka pa si je ogledala vinsko klet. Za to gostoljubje pa ni nihče plačal, saj ima tov.Alenka tam zelo dobre zveze. Kakšne, pa naj ostane skrivnost. Mateja Gerdina, 8.a OŠ Borovnica Hud mraz v drugi polovici decembra je marsikoga pregnal v zavetje toplih prebivališč in ven smo se odpravili le po nujnih opravkih. Prav ta mraz pa je vzpodbudil nekaj vrlih mož, da so po več letih ponovno pripravili priložnostno drsališče na starem igrišču osnovne šole. Očistili so sneg, potegnili gasilske cevi, večkrat pošpricali celo površino, uredili še električno napeljavo in že je bila drsalna ploskev nared. Drsalski navdušenci pa so žal lahko uživali le nekaj dni, saj je otoplitev kmalu stalila led. To pa še ne pomeni, da je za to sezono konec z drsanjem, saj prijatelji hokeja obljubljajo, da bodo še pripravili ledeno ploskev, če bo le mraz to dovoljeval. ps Turistično društvo se pripravlja na občni zbor Turistično društvo Borovnica pripravlja letni občni zbor v zadnji tretjini februarja, na katerem naj bi pregledali dosedanje delovanje ter izvolili novo vodstvo, čeprav letos ni vrsta za volilni zbor. To seje zgodilo, ker so nekateri člani upravnega odbora dobili nove zadolžitve v občinski samoupravi oziroma so bili izvoljeni v občinski svet, v katerem bo tudi prostor za turistično delovanje v kraju v okviru posebnega odbora za turizem, promocijo in informiranje, nekateri drugi pa bi radi zaradi preobremenjenosti odložili odgovorne funkcije v društvu. Kot je znano, je pohod na Pokojišče na Štefanovo zelo uspel in ugotavljajo, da se ga vsako leto udeleži ne le vse več Borov-ničanov, temveč tudi ljudi iz sodenjih kra- jev. Prav tako je društvo v sodelovanju z lovsko družino izpeljalo srečanje Borov-ničanov nekaj čez polnoči na novo leto, ki so si prišli zaželet srečo. Letos čakajo društvo številne naloge, kijih turističnim društvom nalaga tudi novi zakon o turizmu, kije bil sprejet lani poleti. Predvsem gre za konkretne zadolžitve, kijih imajo društva v kraju za promocijo turizma, olepševanje kraja in spodbujanje zavesti, kako naj bodo kraji urejeni, čisti in privlačni za obiskovalce ter tudi za domačine. Najbrž že marca pride v Borovnici predavat hortikulturni strokovnjak Slavko Zgonc. Natančen datum občnega zbora bo javno objavljen s plakati, ker je termin treba uskladiti z občnimi zbori drugih društev. Še ena uspešna zimska šola v naravi Učenci petih razredov OŠ dr.lvana Korošca iz Borovnice smo zimsko šolo v naravi preživljali od 14. do 18. decembra v Kranjski Gori. Nastanjeni smo bili v hotelu Alpina. Priprave na izvedbo celotnega programa smo pričeli že septembra. Učenci so bili razdeljeni v štiri homogene skupine. Ker je v Kranjski Gori obratovala le ena vlečnica, smo se štiri dni s smučarskim avtobusom vozili v Podkoren. Imeli smo srečo z vremenom. Bilo je oblačno, vmes je posijalo sonce, pa tudi premrzlo ni bilo, tako da otrok ni zeblo. Šole v naravi se nista udeležila dva učenca, eden iz zdravstvenih razlogov, enega pa starši niso pustili. In kako uspešno smo bili? Vsi učenci samostojno smučajo in se samostojno vozijo z vlečnico. Tudi skupina začetnikov seje tri dni vozila z vlečnico. Pohvaliti moramo osebje hotela, ker so nam kosilo vozili v Podkoren, tako da smo lahko smučali tudi popoldne. Vseh zastavljenih ciljev šole v naravi pa letos le nismo uspeli izpeljati. Na programu smo imeli tudi smučarski tek, ki pa ga zaradi pomanjkanja snega na tekaškem poligonu za hotelom Kompas nismo mogli izpeljati. V času popoldanskih in večernih aktivnosti smo si ogledali videokaseto o učenju smučanja, se sprehodili v naravi in si ogledali Kranjsko Goro, Jasno in Zelence - izvir Save Dolinke. Občudovali smo zeleno vodo in umetno narejeno ledeno skulpturo - goro in se dričali z lopat-kami na pobočju ob hotelu. Prvi in zadnji večer smo učencem omogočili ples v disku. Prostega časa so imeli učenci bolj malo. Izkoristili so ga za pisanje razglednic, pisanje dnevnika ali za pripravo ločk za zaključni večer. Za učence so skrbeli štirje vaditelji in dva razrednika. Z bivanjem in hrano smo bili za dovoljni. Ob. tej priložnosti se zahvaljujemo Svetu občine Borovni- ca in županu, gospodu Ocepku, saj so za izpeljavo šole v naravi iz proračuna namenili velik del finančnih sredstev. Upamo in želimo si, da bi bilo tako tudi v bodoče. Vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je šola v naravi uspela, še enkrat hvala. Kot vsako leto je tudi letos nastalo glasilo, ki ga sestavljajo prispevki učencev. Predstavljamo vam le delček le-tega. V ponedeljek smo se z avtobusom odpeljali v Kranjsko Goro. Med vožnjo smo gledali film. Po dveh urah smo prispeli na cilj. Že Napočil je drugi dan bivanja v Kranjski Gori. Najboljša skupina je dopoldne odšla na IIS progo. Bil sem zelo vesel, pa tudi strah me je bilo. Na progi smo preverjali, kakšno.je naše smučarsko znanje. Vsi smo srečno prismuča-li v dolino. Niti enkrat nisem padel. Bil sem vesel, ker bom sedaj lahko smučal ludi po progi, kjer vozijo naši najboljši smučarji. Luka Repar, 5.b Tudi v sredo smo se zbudili ob pol osmih. Pohiteli smo na zaf Končno na cilju. v šoli sem se odločila, da bom v sobi z Anamarijo in Darijo. Ko smo dobile ključ, smo pobrale prtljago in odšle v svoje novo domovanje. Najprej smo si vse ogledale in se zmenile, kje bo katera spala. Potem so nas razdelili v štiri skupine. Jaz sem bila v tretji. Imenovali smo se pingvini. Ko smo se že nekaj naučili, smo odšli na vlečnico. Prva vožnja mi ni uspela, a vsaka naslednja je bila boljša. Po smučanju smo imeli kosilo. Bita sem lačna, zato sem hitro vse pojedla. Nalo smo šli počivat. Ker nisem bila preveč utrujena, sem pisala kartice, '/.večer smo odšli na kratek sprehod po Kranjski Gori. Videli smo tudi hišo mladinskega pisatelja Josipa Vandota. Ob desetih smo trdno zaspali. Meta Šv/gelj, 5.b trk. Nato nas je avtobus odpeljal v Podkoren Naša skupina je imela simpatičnega vaditelja, zato smo z veseljem smučali. Velikokrat sem se peljal z vlečnico. Tega dne smo s smučanjem zaključili prej kot običajno. Po popoldanski malici v hotelu smo se odpravili na sprehod proti Zelencem, kjer izvira Sava Dolinka. Nekateri sošolci so se pozabavali z ledenimi svečami. Bilo je zanimivo. Utrujeni smo se vrni/i na večerjo. Nekateri so se odpravili v diskoteko, drugi pa smo gledali televizijo. Tadej Bizjak, 5.b Predzadnji dan. Zjutraj je bilo kot ponavadi. Zajtrk in odhod na smučišče. Smučali smo ves dan. Med smučanjem nas je Klemen Slojanovič posnel na kamero. Čas je hitro minil. Po večerji je bil na vrsti zaključni večer. Vsaka soba je predstavila svojo zabavno točko. Smejali smo se na ves glas. Napočil je čas za disk o. kjer smo se zabavali ob dobri glasbi in plesu. Po eni uri nas je tovarišica poklicala in morali smo v sobe. Po osvežujoči prhi smo se odpravili k zasluženemu počitku, kajti naslednji dan nas je čakala dolga pot domov. Teden v Kranjski Gori je minil, kot bi bil en sam dan. Anamarija Košir, 5.b Napočil je zadnji dan našega zimovanja. Še zadnjič smo odhiteli na smučišče v Podkoren. Imeli smo tekmovanje v veleslalomu. Razdelili smo se v štiri skupine. Z menoj so tekmovali še Luka, Katarina, Žiga, Beja. Borut, Sabina, Mario, Maja, Rok, Miha in Matevž. Vodil nas je Klemen Slojanovič. Imenovali smo se Profesionalci. Po prvi vožnji sem pristal na prvem mestu. Na vrhu je bil samo še en tekmovalec. Pognal se je na progo, a je zgrešil vratca in odstopil. Tako sem poslal zmagovalec naše skupine. Boštjan Pervinšek, S.b STROKOVNA EKSKURZIJA VRTCEV BREZOVICA IN BOROVNICA V LJUTOMERU Naš vrtec je majhen, zato se povezujemo z drugimi, da se strokovno in osebnostno bogatimo. Že od vsega začetka sodelujemo z vrtcem Brezovica, zato smo se dogovorili o skupnem obisku vrtca Ljutomer. Zakaj ravno k njim? Jeseni 1997 leta so bili oni na obisku na Brezovici in v Borovnici, sedaj smo jim mi vrnili obisk. Prvo soboto v oktobru smo se že navsezgodaj odpeljali z avtobusom proti Brezovici. Na ekskurzijo sta bila povabljena tudi oba župana. Postanek za prvo jutranjo kavico , nato pa naprej. Pred vrtcem v Ljutomeru nas je pričakala ravnateljica ga. Marija Pušenjak in župan g. Ludvik Bratuša. Po izmenjavi pozdravov in prigrizku, smo si ogledali vrtce v njihovi občini.ko si hodil iz sobe v sobo si poslušal samo vzdihe in želje Zakaj pa še pri nas nimamo tega. Vsi oddelki so opremljeni z enonad-stropnimi kotički. Ena enota je bila opremljena po arhitektovi zamisli .Tu smo videli, da se ti sredstva, ki so malo dražja povrnejo v funkcionalni izrabi vsakega centimetra prostora. Z nami je bil tudi župan. Ta vrtec bi si moral ogledati preden smo opremljali naša nova oddelka. Vsaka je odnesla idejo.verz, ki jih je bilo vsepovsod polno, prijateljstvo s seboj. S tem pa še ni bilo konec izleta. Prijazni gostitelji so nas vodili po Ljutomeru; kjer smo si ogledali njihove znamenitosti Mestno hišo. Muzej, cerkev ). V cerkvi smo poslušali orgelski koncert, nato nas je g. župnik povabil na prijeten klepet. Zanimivo je bilo v ljutomerski kleti, kjer smo poizkusili mlado vino, nato imeli pa še pravo degustacijo vin.Pot nas je vodila po vinski poti do Jeruzalema, kjer smo se poslovili od naše gostiteljice. Tudi mi smo se polni vtisov v prijetni vožnji vračali proti domu. Ravnateljica: Marija Ocepek LEVČKI BI SE RADI ZAHVALILI Zahvala velja vsem mamicam in očkom, ki ste nam podarili denar, da smo si lahko kupili nove igrače. Fantje so si izbrali Lego kocke, avtomobilsko garažo, avtomobile; deklice so si želele Duplo stanovanje, voziček za dojenčke, puzzle. Kupili smo še didakt ične igrače (Štiri v vrsto; Leze, leze polžek; žebljičke;...) Zelo ste nas razveselili s svojo radodarnostjo in nam polepšali in obogatili igralnico. Otroci, Joži in Mateja V VRTCU NAS JE PONOČI OBISKAL BOŽIČEK V torek. 15. 12. 1998, je bil v vrtcu MIŠ-MAŠ poseben dan. Noč, ki bo vašim otrokom, iz skupin LEVČKI, ŠKRATJE, MEDVEDJE, dolgo osta- la v spominu. Iz vseh skupin je bila udeležba zelo visoka. Delal seje že mrak. ko smo se otroci in tovarišice zbrali v naših sobah v vrtcu.. Otroci so v spremstvu staršev prinesli s seboj pižame, ljubkovalne igrače, da ne bi jokale osamljene doma. Okoli 19. ure nam je Pavla postregla z. večerjo. Vsem otrokom je zelo teknila. Po večerji smo imeli modno revijo v pižamah, tudi tovarišice smojih oblekle za tako priložnost, sledile so se otroške karaoke. Potem pa srno se odpravili k počitku, še pred njim pa smo otrokom prebrale zgodbico o Pikijevem čarobnem božiču. Otroci niso mogli zaspati, saj je bila želja posameznika, da se sreča z Božičkom, ko nam bo prinesel darila. Res se je oglasil, ko smo vsi sladko spali in sanjali. Oči otrok pa so žarele od sreče, ko smo zjutraj pod našo jelko zagledali ogromno škatlo. V njej so bila zložena darila. Vsi smo se zopet preoblekli v navadne obleke. Po čarobni noči je sledil zopet običajen dan. pa vendar v srcih vseh nas bo ostal zapisan kot nekaj posebnega. Kdo ve. mogoče bomo Božička počakali že naslednje leto?... Vzgojiteljica Jožica Suhadolnik NOVOSTI V KNJIŽNICI dr. MAR JE BORŠNIK BOROVNICA Včasih je nastala tudi živa kopica. PGD BREG - PAKO Vas vabi na VELIKO PUSTNO ZABAVO, ki bo v Gasilskem domu na Bregu pri Borovnici, v soboto, 13.02.1999 ob 20. uri PRIDITE V MASKAH! Pripravljamo: bogat srečelov - vse srečke zadenejo izbor najlepše in najbolj izvirne maske otroške maske bodo nagrajene posebej Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli gasilci, za dobro voljo pa skupaj z vami ansambel "Štrukelj' Na pomoč! STROKOVNA LITERATURA Ališič, M.: Skrivnost črnega vranca Badino, G: Jame in jamarji Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki ( ankarjev dom program sezone 1998/1999 ('olclough, B.: Ne kaj ješ - kaj te žene, da ješ! Eržen-Novak, M.: Mehurčki (ieorge, B.: Klasično krščanstvo Hiisch, T.: Skrivnosti odraščanja za fante Kaplan, M.: Zlati Bizanc Jenger, J.: Le Corbusier Kladnik, D.: Sto muzejev na slovenskem Korun, B.: V porečju Orinoka Kuhar, B.: Sto značilnih jedi slovenskih pokrajin Kroflič, R.: Avtoriteta v vzgoji Kroflič, R-: Med poslušnostjo in odgovornostjo Maltis, M.: Lunine bukve Middcleton. H.: Hrana in kalorije Mihelič, T.: Julijske Alpe, severni pristopi Novak, B., A.: Mit v sliki in besedi Novak, B.. A.: Zarja časa ParoutJc, M.: Mozart ljubljenec bogov Partljič, T: Pisatelj v parlamentu Peček, M.: Avtonomnost učiteljev nekdaj in sedaj Pionirji smo tudi mi - knjižničarji Platt, R.: V začetku Poti iz nasilja Prešernov koledar Schlenz. K.: Hura, očka bom! Schuster. G.: Skrivnosti odraščanja za dekleta Slovenski almanah 1999 Škrinjar, P.: Slovenski miti in legende MLADINSKO LEPOSLOVJE Baumgart, K.: Larina skrivnost Baumgart, K.: Tinček in zajček Bitenc, J.: Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu Dahl, R.: Čudoviti lisjak Gorup, D.: Straašen teden s čarovnicami Grosz, R, G.: Trije Miklavži Kipling, R.: Slonček Kobe, B.: Mule Macourek. M.: Zofka, ravnateljica živalskega vrta Makarovič, S.: Sapramiška Mal, V: Čarodejni novčič Mal, V: Ta grajski Mc Bratney, S.: Samo midva McKee. D.: Elmerjev dan McKee, D.: Elmerjeve barve McKee, D.: Elmerjevi prijatelji McKee, D.: Elmerjevo vreme Merrick, A.: Nekdo je potrkal Moret, B.: Medvedkova božična noč Novak, M.: Vile za vsakdanjo rabo Peroci, E.: Amalija in Amalija Rieger, A.: Liza in Pavle Scheffler, U.: Poljubček za sestrico Schiedel, G., J.: Sneženi mož Simmel, J.,M.: Mama ne sme zvedeti Snežak Srečko Vidmar, J.: Aknožer Wenniger, B., Tharlet, E.: Man-di in Nandi Zupan, D.: Onkraj srebrne mavrice Zupan, V: Plašček za Barbaro LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Burgess, M.: Džank Clark, M.H.: Še se bova srečala Coelho, P.: Priročnik bojevnika luči Detela, L.: Jantarska zvezda Flisar, E.: Potovanje predaleč Gaarder, J.: V ogledalu, v uganki Giono, J.: Mož, ki je sadil drevesa Hibbert, E.B.: Kmalu na svidenje Loriot. N.: Družinska zadeva MacCourt, F.: Angelin pepel MacLean, A.. Strah je ključ Mayle, P: Hotel Pastis Milčinski, F.: Preprosta ljubezen Milčinski, J.: Moje življenje z Ježkom Nooteboom, C: Rituali Polič. V: Ljudje v sodniških haljah Sheldon, S.: Nebo, polno zvezd Srčič. M.: Medsebojna samevan- ja Steel. D.: Izginil je Škrinjar, R: Pečina Zlobec, P: Spomin kot zgodba VIDEO KASETE Angeli na igrišču Bedak v uniformi Billy Bathgate Božiček Dobro jutro, Vietnam Društvo mrtvih pesnikov 11 nemogočih George iz džungle Gospod pokora Ljubim težave Metro Most na reki Kwai Mreža Na ribolov! Neverjetno potovanje Odkupnina Škrlatna plima Tina. Kaj ima ljubezen s tem? Zadnji ples Zet Železni mladenič Ženska - hudič CD Rudan. M.. V srce Terra Mystica: Carsica URE PRAVLJIC: 1.2. McBratney, S.: Samo midva Rieger, A.: Liza in Pavle Kipling. R.: Slonček 1.3. Baumgart, K.: Tinček in zajček Vsak ponedeljek ob 17.00 uri ŽUPANOVA BESEDA Vse vas imam še bolj rad! Zahvala /a čestitke in voščila Na začetku pisanja se najprej zahvaljujem vsem za izkazano pozornost ob izvolitvi ter voščila ob božiču, novem letu in prazniku svetih treh kraljev (kije tudi godovni dan naše družine). Tudi Vaša do sedaj najobilnejša voščila razumem kot zaupanje v moje in naše skupno delo. Tako kot pretekla leta. tudi v prihodnje potrebujem Vašo pomoč, saj je slika stanja prvih štirih let po zadnjih mesecih veliko bolj jasna. Seveda pa tudi v prihodnje ne bo nič lažje, saj je tudi to eno od znamenj prehodnih časov. Slovenija se mora pač prilagoditi ostalemu svetu tudi na področju lokalne samouprave. To pa pomeni slovo od starega načina in predvsem izboljševanje kakovosti medsebojnih odnosov. Poseben poudarek pa pomeni izgradnja medsebojnega zaupanja tako med sosedi, sodelavci, političnimi strankami kakor tudi med sosednimi občinami. \ ahim vas k medsebojnemu zaupanju V prvem mandatu smo uspeli narediti veliko predvsem zato. ker smo si zaupali med seboj, tako v večini sestavnih skupnosti naše občine kakor tudi v občinskem svetu, kjer pričakujem enakomerno porazdelitev svetnic in svetnikov v vseh treh odborih in predvsem njihovo delo v trajno skupno korist. Dela pa je veliko tudi na področjih, katera ne obremenjujejo proračuna. Mene ni strah prihodnosti! Po vsem preživetem še toliko bolje poznate moje delo. katerega ste tudi nagradili s ponovno izvolitvijo. Tudi zato si neprestano prizadevam za dobro in korist vseh. Jasno in odločno pa tudi opozarjam na slabosti in negativne ovire. Podpiram torej odprto in pošteno delo za napredek v trajno korist vseh ljudi, seveda pa svojih odločitev ne preverjam samo na občinskem svetu, ampak tudi z neprestanim upoštevanjem tudi Vaše volje. Obenem seveda vse skupaj usklajujem t zahtevami države. Priprave na anketo Zgoraj napisano velja tudi za Naš časopis, katerega želimo čimbolj približati Vašim željam. V ta namen bo izpeljana poizvedovalna anketa. Tudi za tovrstno sodelovanje se že vnaprej zahvaljujem. Še naprej si bom prizadeval za varno življenje vseh V ta namen se že oblikuje Svet za varnost državljank in državljanov, katerega bodo sestavljali ugledni ljudje - voditelji ustanov v občini. Izvira pa iz dobrih izkušenj tovrstnih povezav v minulih letih v obsegu kraja in župnije. Občinska uprava V predvolilnem času je letelo kar nekaj kritik tudi nad občinsko upravo. Vse sem pozorno prebral in sporočam, da smo večino tistih, ki so bile utemeljene, s skupnimi močmi tudi že odpravili. Razpolovili pa smo tudi dela na področju družbenih dejavnosti, kar naj bi pripomoglo k boljši koordinaciji društvenih prireditev in predstavitvi dejavnosti znotraj in izven občine. Ob tem izkoriščam priložnost in se zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem za razumevanje in sodelovanje pri omenjenih spremembah. Prav tako pa bom tudi v prihodnje vesel vsake kritike, seveda če bo dobronamerna in dana z namenom, da se delo še izboljša. Županove zahvale Smučarsko skakalnemu klubu Jezero za organizacijo in prizadevanje na področju urejanja skakalnice in smučišča v naši občini. Vsem. ki razumete spremembe časov in tem tudi pogumno sledite. Pismo svetnicam in svetnikom ob 2. seji občinskega sveta Spoštovani svetnice in svetniki. Na drugo redno sejo občinskega sveta občine Brezovica vas vabim takoj po opravljenem posvetu o lokalni samoupravi, ki je bil 13. januarja in na katerem smo dobili gradivo ter navodila za uskladitev občinskih aktov z novo zakonodajo. Vzorci upoštevajo tudi vseh šest novel Zakona o lokalni samoupravi, ki so bile sprejete po sprejemu prvega Statuta Občine Brezovica in še vse niso zajete v sedanjem statutu. Pristojni vladni predstavniki so svetovali obravnavo in sprejem aktov v prečiščenem besedilu in predlagali takšno prilagoditev razmeram v posamezni občini, ki bo težila k temu. da ne bo nihče prikrajšan v obsegu svojih pravic, ki so mu dodeljene tako s strani zakonodaje kakor tudi s strani volivcev. Prav tako so opozorili na racionalno delo in uspešnost občine, ki se kaže v izboljšanju kakovosti bivanja ljudi in ne v številu sej ali odborov občinskega sveta! Priporočili so tudi medsebojno sodelovanje, kot predpogoj tudi za vse nadaljnje delo. Pobudo za sklic seje je v pisni obliki 14. januarja podala tudi svetnica gospa Majda Božič in opozorila na nujnost sprejema sklepa o začasnem financiranju. Štirinajstega januarja pa je bilo tudi drugo srečanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki naj bi zbrala predloge za imenovanje 'začasne' pravno statutarne komisije za uskladitev statuta Občine Brezovica in Poslovnika Občinskega sveta občine Brezovica z novim zakonom o lokalni samoupravi. Na področju proračuna nas bremenijo obveznosti do prizidka k osnovni šoli. kar bomo seveda morali prednostno poravnati. Iz tega izvirajoče pa so druge obveznosti iz preteklega leta. Z novim zakonom o financiranju občin pa nam grozi še dodatna obremenitev, saj naj bi bil naš delež za prizidek k osnovni šoli Brezovica namesto 50 odstotkov kar 70 odstotkov. To pomeni, da se delež države zmanjša z 106 na 42.4 mi-Ijona. V letošnjem proračunu torej ne bo sredstev za naložbe! A kljub naštetemu sem prepričan, da bomo z medsebojnim sodelovanjem razrešili vse našteto in naredili tudi veliko tistega, kar je ceneje, a nič manj potrebno H ljudi. Vabim vas torej na drugo sejo. z željo, da bi z našim skupnim delom naredili kar največ dobrega in vsem koristnega. Saj smo prav zaradi slednjega šli na volitve in tudi bili izvoljeni. Vsem vse dobro! Mami Berti v slovo Letošnje božično-novoletne praznike smo na Brezovici zaključili na poseben način. Prav na dan Gospodovega razglašcnja - na svete tri kralje - smo se poslovili od kuharice Berte. ki je bila kot mati vsakemu obiskovalcu župnišča na Brezovici. In čeprav je slovo žalostno, so naša srca in misli prepojeni z njeno dobroto. Daje temu res tako. je potrdila tudi zbrana množica ljudi na pogrebu, katerega je vodil dekan gospod France Gorjup v spremstvu kar šestnajstih duhovnikov in kaplanov. Oh tem smo se zamislili nad dobrolo. ki jo vsak neprcslano nosi v sebi in je žal običajno opazna in priznana šele po smrti. Zato vabim vse, da bi nam tudi slovo ob smrti pomagalo videti dobro že v še živih ljudeh, to priznati in plemeni-titi ter tudi tako graditi medsebojne odnose in naravno ravnovesje. Bomo obeležili spomin na dva velika Slovenca? Prvi predlog je bil za preimenovanje dela Ulice Ivana Selana (na postaji od transformatorja do avtoceste) v Ulico Izidorja Molela. Za pisno mnenje sem zaprosil prebivalce lega območja, vendar je bilo večinsko mnenje odklonilno. Kot župan moram upoštevati mnenje večine, vendar pa sem mnenja, da pokojni umetnik akademski slikar gospod Izidor Mole zasluži trajen spomin v laki ali drugačni obliki. Pri tem pa nam bodo v veliko pomoč tudi vaši predlogi. V Notranjih Goricah, pri župnišču. pa se odločajo o imenu Jalnova pot... Odgovor v zvezi i telefonskimi priključki Od Telekoma sem prejel odgovor, da bodo v letu 1999 izgradili telefonsko omrežje in vključili nove telefonske priključke na območju telefonske centrale Brezovica ter v letu 2000 povečali telefonsko centralo in omrežje na Rakitni ter v Vnanjih in Notranjih Goricah. Na področju izgradnje domov za starejše Kljub intenzivnim prizadevanjem za premik dejavnosti z mrtve točke, smo v Radni na Brezovici izključno odvisni od države in bomo njihovo stališče objavili tudi v prihodnji številki Našega časopisa. V Vnanjih Goricah pa se dejavnosti premikajo po zgledu Doma Marije in Marte iz Logatca in seveda tudi v sorazmerju s prizadevanji pristojnih državnih in cerkvenih služb ter domačini. Pooblastilo /upanov /a zastopanje v zvezi z izgradnjo povezovalne ceste med Ir/askn. avtocesto. Notranjimi Goricami in Preserjcm Občine družijo skupni interesi za preusmeritve cestnega prometa s Tržaške ceste M10 na avtocesto na območjih občin Brezovica in Vrhnika na lokaciji Dragiv mer - tretja varianta ter povezovalna cesta od izvozov v Dragomerju do Notranjih Goric. Za dogovore s pristojnimi službami Darsa in drugimi pooblaščamo gospoda Janka Prebila iz občine Brezovica. Dolžnost pooblaščenca je. da nas obvešča o vseh pomembnih zadevah sprotno v ustnih ali pisnih oblikah. To pooblastilo ne zavezuje pooblaščenca za urejevanje zemljiških pravnih zadev. Podpisani: župan občine Brezovica Drago Stanovnik, župan občine Vrhnika Vinko Tomšič in župan občine Borovnica Alojz Močnik. Drago Stanovnik OBČINSKA UPRAVA Povzetek 1. seje občinskega sveta Prva redna seja občinskega sveta občine Brezovica je potekala v četrtek, 17. decembra 1998, ob 18. uri v sejni sobi Občine Brezovica. Župan, Drago Stanovnik, je prisotne novoizvoljene svetnice in svetnike Občinskega sveta občine Brezovica pozdravil ter jim zaželel dobro počutje in uspešno sodelovanje. Seja je potekala po formalnem dnevnem redu. Na prvem mestu je bila ugotovitev sklepčnosti, sledilo je imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sicer: Martin Golja, Marija Kregar, Marko Goršič, Stane Kirn in Srečko Vrčon. Po imenovanju so člani zapustili sejno sobo ter nadaljevali svoje delo v tajništvu Občine Brezovica. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je po vrnitvi poročala naslednje: -Za predsednika komisije je bil imenovan Martin Golja. - Komisija sije ogledala volilni material in ugotovila, daje delo volilne komisije potekalo v skladu z zakonom. - Komisija je občinskemu svetu predlagala potrditev mandata županu in občinskim svetnicam in svetnikom ter predlagala, da administrativna dela za občinski svet še naprej opravlja Ivanka Stražišar. - Komisija seje dogovorila za svoj prvi redni sestanek, in sicer 6. januarja 1999 ob 18. uri na Občini Brezovica. Po ugotovitvah komisije je Občinski svet potrdil mandate članom občinskega sveta in mandat župana, nato so bila razdeljena potrdila o izvolitvi. Naslednja seja občinskega sveta bo predvidoma konec januarja. Povzetek pripravila: Ivanka Stražišar Nasveti iz občinske uprave Ko vas obišče dimnikar se vsekakor najprej primite za gumb. V naši občini imajo koncesijo za izvajanje dimnikarske dejavnosti tri podjetja: v krajevni skupnosti Brezovica Dimnikarstvo Vič, dimnike v krajevnih skupnostih Vnanje Gorice in Notranje Gorice čisti Dimnikarstvo Ali), za področje krajevnih skupnosti Podpeč - Preserje in Rakitna pa je odgovoren Energetski servis iz Ljubljane. Ko prejmete obvestilo o obisku dimnikarja, ste ga po občinskem odloku dolžni sprejeti in mu dovoliti očistiti dimnik. Če vas na predlagani termin obiska ne bo doma, pokličete odgovorno podjetje, s katerim se dogovorite za nov termin. V primeru, da dimnikarske storitve odklonite in na vašem poslopju pride do požara ali druge tovrstne nesreče, posledice nosite sami. Ko se lotevate gradnje, obnove, prizidka, nadzidka... vam priporočamo, da se najprvo oglasite na Občini Brezovica, kjer vam vsak torek od 14. do 16. ure nudi strokovno svetovanje gospodarska družba MIS inženiring d.o.o. iz Ljubljane, telefon in faks 448-44, 447-033. - Za vas bo pridobila lokacijsko informacijo, ki je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije. Za predvideni poseg v prostor vam lahko izdelajo tudi idejne zasnove. - Po pridobitvi lokacijske informacije z vami sklenejo pogodbo o izdelavi lokacijske dokumentacije, ki bo vsebovala vsa potrebna soglasja in strokovna mnenja, tekstualne in grafične priloge ter potrebne strokovne izjave. Lokacijsko dokumentacijo izdelajo v roku 60 dni od pridobitve pozitivne lokacijske dokumentacije. - Po potrebi vam izdelajo tudi geodetski načrt sedanjega stanja in izmero sosednjih objektov, zakoličbene načrte, parcelacije zemljišč, določitev posestnih meja v naravi in druge storitve, potrebne za izpeljavo upravnih postopkov. - Pri MIS-u lahko naročite tudi izdelavo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Projekte vam bodo izdelali po konkurenčnih cenah, na voljo pa imajo tudi že izdelane tipske projekte. - Glede na dejstvo, daje zelo zamudno čakati pred vrati upravnih organov, vam hitro pridobijo vsa potrebna soglasja in strokovna mnenja, ki jih potrebujete za pridobitev upravnih dovoljenj (lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje ali enotno dovoljenje za graditev). - Z brezplačnim svetovanjem so vam na voljo v prostorih Občine Brezovica, vsak torek od 14. do 16. ure. Meta Kastelic Zupan se predstavi Vsem želim vse dobro! Vedno zaupam v ljudi in sem nanje tudi ponosen' Par stavkov življenjepisa Rodil sem sc 20. februarja 1961, ko! edini otrok takrat že 62-letnerrtU očetu, ki seje po smrti prve žene, že skoraj 60-leten, ponovno poročil predvsem z. namenom, da bi moja mali skrbela zanj na njegova stara leta. Očetovstvo gaje poživilo in mije še z večjim veseljem do življenja posredoval svoje bogate izkušnje. Čeprav smo kmetovali v revščini, je pogosto našel čas tudi za izlete in me tudi na ta način učil ceniti domovino. Umrl je pred dvajsetimi leti. malo pred mojo polnoletnostjo. Odraščal sem tudi v soseščini, kjer smo že kot otroci uživali naša prva zadovoljstva ob uspešno opravljenem skupnem delu. Vedno sem rad pomagal ljudem in skupnostim in povezoval različno mislece, tudi kot član krajevnih in župnijskih skupnosti. Pogosto pa smo se mladi iz vseh koncev Slovenije srečevali tudi na duhovnih vajah. Sem elektrotehnik in dvanajst let poročen z. Marto. Imava tri fante: Luka je star 9, Toni 6 in Janez 3 leta. V hiši živi tudi moja 76-letna mama - za sebe preskromna in zgarana od težkega dela in življenjskih preizkušenj. Vse imam zelo rad. Kakšen je bil volilni izid, ime in priimek ter stranka nasprotnega kandidata Od političnih strank meje podprla samo SLS, saj so bile očitno vse ostale stranke prepričane, da se samo s poštenim delom pač ne da zmagati, še posebej, če je to začinjeno z. lažmi. Še dobro, da volijo ljudje in ne stranke! Tako sem v obeh krogih zmagal v vseh krajih občine. V prvem krogu sem zbral 49,82 odstotka glasov, v drugem pa 62,61 odstotka. Velika zahvala gre našemu volilnemu štabu, upravnemu odboru strankine podružnice in SLS kot celoti! Pomemben je tudi podatek, da sem dobil več glasov kot pred štirimi leti! Moj protikandidat jc bil Marko Čuden iz LDS. Zakaj sem se odločil kandidirati V življenju sem najprej preskrbel sebe in lastno družino. Pri tem so mi veliko pomagali dobri ljudje različnih starosti. Po uresničitvi že omenjenih sanj se čutim večni dolžnik širši skupnosti. Izziv je tudi samostojna Slovenija! Od prvega dne dalje vračamo življenje med ljudi, v naselja in skupnosti. To sem torej že počel, preden so me ljudje prvič izvolili za župana pred štirimi leti. Tak si bom prizadeval biti tudi v svojem drugem mandatu. Tudi svoje delo usmerjam tako, da to čimbolj koristi prav vsem družinam. Delo za družine jc še kako potrebno, saj vsi dobro vemo, kakšno je stanje v družbi in da ne bo nihče naredil ničesar namesto nas. Kako ocenjujem volilno kampanjo Spomin na volitve je lep, čeprav sem prehodil podobno pot kot vodstvo naše stranke. Obrekovali so me v mnogih medijih, a so tudi meni dali možnost za pojasnitev laži in resnice, katero so novinarji tudi sami preverjali. Še posebej je bil odmeven moj odgovor v Mladini - v verzih. Vsem medijem se zahvaljujem za objektivno poročanje! Pri nas seje SLS ločila od vseh ostalih strank po tem. da gradimo na ljudeh in nc na lažeh in napadih. Tudi zato sem šel v volilni boj neobremenjen. Naše neprestano delo jc obrodilo sadove, tako da imamo lako SLS kot tudi župan kaj pokazati! Če to ne bi bilo dovolj, bi se tudi ponosno umaknil iz politike in naprej opravljal svoj poklic ali kaj drugega. Ali sem pričakoval takšen izid volitev Vedno zaupam v ljudi in sem nanje tudi ponosen, saj so modro ocenjevali štiriletno delo in niso nasedli lažem predvolilnega meseca, pa čeprav iz. ust nekaterih mojih najbližjih... v stranki in občini. Ljudje ostajamo isti. Delamo za vse ljudi, zato pričakujem podoben izid tudi v prihodnje. Potrebno je le odprto in pošteno delo. odprtost do vseh ljudi in povezovanje vsega dobrega v vsem skupno ter zatiranje slabega že tam, kjer nastaja. Kateri so problemi, ki so ostali nerešeni iz prvega mandata V prvem mandatu smo zgradili veliko več, kot bi kdorkoli pričakoval. Delali smo načrtno in sistematično, čeprav se tega nekateri sc sedaj ne zavedajo. Uredili smo cnoizmenski pouk, omogočili vsem prostor v vrtcih, uredili zdravstvo, ustanovili lastno javno komunalno podjetje, vzpostavili medobčinsko sodelovanje... Vse bi se lepo izteklo, če bi se tudi država držala podpisane pogodbe pri osnovni šoli. Tako smo dobili namesto 106 milijonov samo 10 milijonov. Najprej bomo torej morali poravnati stare dolgove iz. tega izhajajočih posledic. Istočasno pa bomo nadaljevali delo na ostalih, za proračun cenejših področjih razvoja prostora, podpori novih delovnih mest pri zasebnikih in bili tudi v prihodnje pozorni na starejše ter socialno šibke. Posebna skrb je namenjena družinam. Potem je delitvena bilanca, dve pošli, državna cesta - A(' Lukovica - Borovnica in Ig Cerknica, protihrupne ograje... Kakšen je trenutni položaj v naši občini Kot vedno in povsod imamo na voljo dve možnosti: skupno delo vsem v korist ali medsebojno prazno prerekanje. Za kaj se bomo odločili, bo pokazala tudi druga seja občinskega sveta, katero imamo prav danes, 21. januarja. Sam si seveda želim vsaj tako sodelovanje, kakršno je bilo v prvem mandatu. Je pa za nekatere težko že samo slovo od starega načina, odpiranje navzven, sodelovanje z vsemi, izgradnja zaupanja, pa naj si bo medstrankarsko, medsosedsko, medkrajevno, medobčinsko ali meddržavno... Načrti za naprej Dobro sc zavedam teže današnjega dne in se ne obremenjujem s preteklostjo in ne s prihodnostjo. Po svojih najboljših močeh in po zdravi pameti si prizadevam povezovati interese: vseh občank in občanov. Občinskega sveta, države, ki hoče naše različnosti tako povezati, da bi preživeli tudi v Fvropi. Vse to pa lahko uspe le v spoštovanju lastne družine, katera mi nudi oporo pri opisanih prizadevanjih. Za konec Vsako delo ima lepe in slabe strani. Lepe množimo in slabe Spreminjajmo v manj slabe! Seveda pa me v življenju spremljajo še mnoge obveznosti, katere vam razkrijem v prihodnje. Nekatere pa verjetno že poznate iz mojega dosedanjega pisanja v Slovenskih brazdah. Nanje sem ponosen, saj so kol album prehojene poti v samostojni Sloveniji. Ob tem se iskreno zahvaljujem vsem odgovornim. Čisto na koncu želim vsem vse dobro in Vas vabim, da spremljate naše delo tudi na internetu (http:// www.brczovica.si). Drago Stanovnik MERCATOR Mercator želi ostati dober sosed Okrogla miza o mladinski ponudbi v občini Brezovica V prejšnji šlcvilki sem na pobudo prebivalcev Poštne ulice na Brezovici predstavila problematiko parkiranja, nameravane gradnje 13 garsonjer in komunalne ureditve okolice trgovine. Takrat niso bili dosegljivi predstavniki Mercatorja, zato tokrat predstavljam njihovo plat zgodbe. Pogovarjala sem se z gospodom Jožetom Cvetkom, namestnikom generalnega direktorja Mercator-Optime. Kakšna je vloga vašega podjetja pri zapletu v Poštni ulici? "Mcrcator-Optima inženiring, d.o.o., je družba v stoodstotni lasti Poslovnega sistema Mercator. Po pogodbi opravlja za Mercator pretežni del investicijske dejavnosti. V konkretnem primeru smo želeli kar najbolj izkoristiti prvo oziroma podstrešno nadstropje, ki je bilo že od samega začetka namenjeno za uporabo. Po preverjanju, kakšna dejavnost bi najmanj »bremenila težke prometne razmere, smo se odločili za stanovanjsko gradnjo. Kakršnakoli poslovna dejavnost bi položaj samo še dodatno otežila, saj bi dostavni promet in stranke rtfočno povečali frekvenco prometa; gibanje stanovalcev pa se pretežno izključuje iz največjih frekvenc obremenitve trgovine." Kako, da na to niste mislili, ko ste gradili poslopje? "Za razmere, ki so bile takrat, ko smo trgovino gradili, je šlevilo parkirnih prostorov povsem zadostovalo. Nismo tudi pričakovali, da bodo svoja vozila tam puščali tudi uslužbenci pošte in drugi. To se sedaj lepo vidi v času, ko trgovina ne obratuje, saj je takral parkirišče vedno delno zasedeno. S sosedi trgovine, ustreznimi predstavniki in organi krajevne skupnosti in občine Brezovica smo več kot eno leto iskali najboljšo rešitev za vse prizadete stranke, saj Mercator kot "najboljši sosed" na drugačen način problema tudi ne bi želel reševali. Tretjega avgusta lani jc občinski svet tako potrdil nas skupni dogovor in dal soglasje k prometni ureditvi za izgradnjo stanovanj nad trgovino pod pogojem, da se dokupi približno 250 kvadratnih metrov zemlje za povečanje parkirišča in da parkirišče ostane 'javno' parkirišče, to je odprtega tipa. Pred kratkim smo odkupili 2X0 kvadratnih metrov zemljišča jugozahodno od trgovine, kar bo podvojilo dosedanje kapacitete parkiranja." Kaj pa boste naredili z greznico in cisterno? "Po načrtih se bo prostornina greznice več kot podvojila. Pomembno pa je, da se bo odstranila dosedanja zelenica med cesto in razkladalno klančino, s čimer se bo močno olajšalo manevriranje dostavnih vozil. S tem bo Poštna ulica mnogo manj obremenjena." Kaj menite o izjavi stanovalcev Poštne ulice? "Popolnoma razumem ogroženost sosedov, saj se nihče ne bi veselil, če bi se mu v sosesko nenadoma priselilo nekaj tujih ljudi. Pripominjam, da vsi stanovalci niso na naše namere gledali sovražno, večinoma so z nami poskušali konstruktivno sodelovati. Cilj vseh je, da bi se prometna situacija izboljšala za vse prizadete." Kaj pa pridobitev soglasij prebivalcev, ki jih omenja gospod Vrčon - predsednik odbora za okolje in prostor? "Menimo, da pozitivno soglasje občine Brezovica k prometni ureditvi ob izpolnitvi pogojev z. naše strani (dokup zemljišča in odprtost parkirišč) dejansko že predstavlja soglasje prebivalcev. Vsekakor pa bomo po pridobitvi soglasja za i/gradnjo stanovanj na njihovo željo še enkrat povabili sosede ter jim podrobno predstavili projekt. Želimo ostati v dobrih odnosih. Razumeti pa je treba, da je Mercator tržno naravnano podjetje, ki bo kupcem lahko nudilo najugodnejše pogoje nakupov v svojih trgovinah le, če bo tudi učinkovito gospodarilo; neizkoriščena stavba tega zagotovo ne bi predstavljala." Nekateri prebivalci so trdili, da sle jih skušali podkupiti. "No, temu pa res ne moremo tako reči. Sosedom smo ponudili odškodnino, da bi se problematika hitreje razrešila. V prid temu bi povedal, da smo poskušali parkirišča pridobiti tudi v krogu 200 metrov, povprašali smo tudi gasilski dom in občino, pa to ni bila sprejemljiva rešitev." In s kakšno dokumentacijo upravljate la trenutek? "Vložili smo zahtevo za enotno lokacijsko in gradbeno dovoljenje; dokler teh papirjev nimamo, se gradnje ne bomo lotevali. Kot pa sem že omenil: ko bomo zaključili z zbiranjem dokumentacije, bomo na pogovor ponovno povabili vse sosede." Še vedno nameravate iti v izgradnjo stanovanj? "Seveda, to je v celoti najugodnejša rešitev glede na okoliščine, čeprav bi z gradnjo poslovnih prostorov več zaslužili. Če se ne bi pričeli zapleti, bi bila gradnja potekala že v času obnove trgovine. Glavnina del bi bila tako danes že zaključena. Stanovanjske enote smo ponudili znotraj svoje firme. Vprašanje pa jc. koliko potencialnih kupcev je sedaj še zainteresirano za nakup, saj so se stroški doslej že močno povečali: z gradnjo novega parkirnega prostora, prestavitvijo greznice in cisterne ter drugih nujnih del." Ob trinajstih novih stanovanjskih enotah ne ho rešen noben stanovanjski problem v naši občini. Zakaj ne ponudite vsaj treh stanovanj v prednostni odkup našim občanom? "Z zavlačevanjem izgradnje bomo gotovo izgubili kakšnega potencialnega kupca, ki si je stanovanjski problem v tem času že rešil. Ob predstavitvi končne cene pa se glede na dosedanje stroške bojimo, da bi za tako ponudbo lahko oslale celo več kot tri enote." ... In še misel za konec. "Mercator želi ostati najboljši sosed. Vendar pa je pri sosedih tako, da so nekateri problemi skupni in jih je potrebno rešiti v obojestransko zadovoljstvo. V razrešitev te situacije in prometne ureditve smo vložili že veliko sredstev in zato pričakujemo tudi korekten odnos tako s strani občine kakor s strani prebivalcev, naših sosedov." Pogovarjala seje Meta Kastelic V decembru in prvi polovici januarja so mladi iz Društva podeželske mladine in njihovi simpatizerji zaključili z zbiranjem anket, s katerimi so svoje vrstnike povprašali po njihovih željah na področju mladinske dejavnosti. Odziv na anketo je bil zelo dober, saj smo dobili vrnjeno večino od 750 anketnih listov. Za petek, 12. februarja, pripravljamo v osnovni šoli Brezovica okroglo mizo o tej problematiki. Takrat bomo tudi predstavili rezultate ankete. Na okroglo mizo vabimo tudi starše, posebej pa pričakujemo, da se bodo vabilu odzvali župan občine Drago Stanovnik, svetniki občinskega sveta, predstavniki Zveze prijateljev mla- dine Slovenije, Zveze podeželske mladine Slovenije, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter vzgojni delavci in animalorji mladinskih dejavnosti v občini. V prihodnji številki vam bomo predstavili rezultate omenjene ankete in sklepe, ki jih bomo naredili na okrogli mizi Ob tej priložnosti se v imenu Društva podeželske mladine zahvaljujem vsem, ki so z izpolnjeno anketo pripomogli k začetku izboljševanja mladinske ponudbe. Zahvala velja tudi vsem sodelavcem na terenu, ki so opravljali anketarsko službo, ter mentorjem in vzgojiteljem, ki so anketne liste razdelili v svojih skupinah. Meta Kastelic OKROGLA MIZA O MLADINSKI PONUDBI V OBČINI BREZOVICA V petek, 12. februarja 1999, ob 18.00 v prostorih osnovne šole Brezovica. V župnijskem uradu Notranje Gorice nova kapela - Z mrzlimi zimskimi dnevi se shladi tudi notranjost cerkve. V Notranjih Goricah je župnik Jože Ovniček za čas zimskih mesecev v župnišču uredil majhen liturgičen prostor- kapelo, ki je primerna za manjše skupine. Med tednom se tako verniki k mašam in obredom zbirajo v toplih prostorih. (Meta Kastelic) ODGOVOR »Mladim« iz Notranjih Goric in bližnje okolice V decemberski številki Našega časopisa je bilo v Rubriki »Prejeli smo« objavljeno pismo z vprašanji o načinu delovanja MK Berda. Vrli pisci članka se niso upali niti podpisati, istočasno pa so se šli pritožiti g. županu, da jim MK Berda noče prepustiti svojih prostorov za novoletno zabavo. (ilede na to, da so bili pisci članka lanskoletni organizatorji novoletne zabave v dvorani KS Notranje Gorice, nam je bil jasen namen Nedovoljeno odlaganje smeti - Vodstvo Mercatorjeve trgovine na Brezovici nas je opozorilo, da se v njihov zabojnik, kije izključno namenjen odlaganju papirja, odlagajo nedovoljene smeti, od železa in gospodinjskih do manjših kosovnih odpadkov. Vse, ki svoje odpadke vozijo v njihov zabojnik, naprošajo, naj jih odlagajo v temu namenjene zabojnike v svojih ulicah. (Meta Kastelic) »zabave«. Že podatek da so lansko leto pobrali 350 vstopnic po 3.000.00 SIT. po zabavi pa pustili zadružni dom in okolico v zelo »razsutem« stanju, vam pove vse. Nihče od njihovih vrstnikov ni imel možnosti odločanja o delitvi dobička novoletne prireditve! Pisci članka do sedaj niso organizirali še nobene prireditve na kateri niso dobro zaslužili. Potrebe zabave mladih po zabavi preko celega leta pa so jim tuje. Lansko leto je skupina njihovih vrstnikov poizkušala organizirati zabavne večere v MK Berda. vendar so jim pisci članka s svojim objestnim obnašanjem in prinašanjem lastne pijače to onemogočili. M K Berda je že od spremembe zakona o društvih registrirano po novem zakonu, imamo svoja pravila, po katerih tudi delujemo. Sedež imamo v zadružnem domu KS Notranje Gorice - Plešivica kot vsa ostala legalna društva v naši vasi. Vse obveznosti do KS imamo vedno in vzorno poravnano, tako da je naše sodelovanje s KS in ostalimi društvi za vzor, kar lahko potrdijo tudi ostali. Vse mlade, ki so zainteresirani sodelovati pri delovanju M K Berda vabimo, da se udeležijo sestanka, ki ga organiziramo v petek, 29.01.1999, ob 19. uri v prostorih kluba. VABLJENI! MK BERDA Prejeli smo V vednost sovaščanom Po objavi članka v občinskem listu Naš časopis 0 problematiki na Poštni ulici glede zidave garsonjer nad Mercatorjevo trgovino na Brezovici pri Ljubljani so se začeli krajani zanimati, kaj se tukaj dogaja. Cilede tega bi rad pojasnil nekatere stvari. Dne 17. septembra 1990 je bilo s strani sosedov zdajšnje trgovine podpisano lokacijsko dovoljenje za gradnjo trgovine in mesnice z možnostjo izkoriščanja podstrešja. Krajevna skupnost je imela takral možnost izkoriščanja podstrešja za poslovne dejavnosti, vendar je ni izkoristila. Oktobra 1997 pa so začeli s pripravo na adaptacijo trgovine. Istočasno so začeli z deli tudi na podstrešju. Izvedeli smo, da mislijo zgraditi 13 garsonjer. Na našo pritožbo je inšpekcija dela ustavila. Mi pa smo bili 19. januarja 1998 prvič vabljeni na sestanek tla krajevno skupnost, kjer smo iz- vedeli nekaj podrobnosti, med drugim tudi, da se bo gradilo osem (8) stanovanj. Na drugem sestanku, 27. januarja 1998, smo od predstavnikov Mcrctorja izvedeli, da gradijo garsonjere (13) za svoje otroke "študente", Po dokazovanju, da ni dovolj parkirišč, pa tudi kanalizacija ni urejena, so nam zastopniki krajevne skupnosti obljubili pomoč, ki pa smo jo od njih tudi Upravičeno pričakovali, saj zalo smo jih i/volili, da bodo delali v dobro krajanov. 2e 12. junija 1997 je bilo na občini Vič s strani občine Brezovica podpisano soglasje za izgradnjo garsonjer s pojasnilom, če se s tem strinjajo sosedje podpisniki lokacijskega dovoljenja iz leta 1990. Za to soglasje pa smo izvedeli sele 12. februarja 1998, kar je več kot šest (6) mesecev pozneje. Tega dne smo bili klicani na občino Vič za podpis soglasja, česar pa nismo storili, saj se s prikazano prometno ureditvijo nismo strinjali. Po skupaj štirih sestankih na krajevni skupnosti z obljubami v našo korist sov juniju 1998 ponovno dali soglasje, 2. decembra 1998 pa smo ponovno prejeli nov načrt prometne ureditve v razmislek in podpis. Ta načrt pa še poslabša prometni režim na Poštni ulici. Pri izvozu na Podpeško se zaradi novih parkirišč zoža Poštna ulica. Okrnjena je celo dostava k trgovini, saj je odvzeto eno nakladalno-razkladalno mesto na klančini (prej 2. sedaj 1 mesto) in tO pri vedno večjem prometu v trgovini. Dostava se prične že pred šesto uro zjutraj. Mislim, da imamo pravico do nemotenega izhoda in prihoda na svoje domove. Sredi novembra pa so tudi ostali stanovalci Poštne ulice poslali na Občino Brezovica pismo s pritožbo, na katerega pa še ni odziva. Franci Rakovcc Poštna ulica 1 1351 Brezovica Podpora stanovalcem iz Poštne ulice na Brezovici Najprej vam čestitam za pokončno držo, da se ne pustile pod- kupovati. Kot stalna stranka Mereatorjeve trgovine na Brezovici vas še kako razumem, da ste proti stanovanjem nad trgovino, kamor stanovalci res ne sodijo. Vztrajajte še naprej, upam. da tudi s podporo naše občine in spodporo vseh krajanov, saj to ni problem ene same ulice, ampak vseh. Pa lep pozdrav Majda Dvajset let mladinskega kluba Berda Redke stvari, ki so dobre, trajajo dolgo. Med te prav gotovo spada tudi mladinski klub Berda. saj smo v decembru praznovali dvajset let Berde. Začetek sega v čase bivše Jugoslavije, ko smo mladi v krajevni skupnosti Notranje Gorice dobili podstrešne prostore, katere nam je dala v uporabo krajevna skupnost, in prav na tem podstrešju je počivala berda, star inštrument, kate- rega so uporabljali naši starši še pred drugo svetovno vojno. Takoj je bilo jasno, kako bomo poimenovali prostor, katerega smo dobili - Berda naj bo. Postali smo vse: zidarji, tesarji, električarji, mizarji... in za novo leto 1979 smo imeli kaj pokazati. Zgradili smo si prostor, v katerem smo se družili ter zabavali. Poleg naše mladostniške zagnanosti smo imeli tudi vso podporo takratnega vodstva krajevne skupnosti, ki nam je kljub kateri napaki stalo ob strani in nas spodbujalo. Skoraj ni mladega človeka iz našega kraja in širše okolice, ki v vseh teh dvajsetih letih ne bi preživel kar nekaj lepih trenutkov v Berdi. Lepi so spomini na vse zabave, delovne akcije, izlete in koncerte, katere smo organizirali. Vseskozi smo prostore sami obnavljali in jih dograjevali z. lastnim delom in denarjem. Skupaj smo hodili spodbujat naše športnike v Kranjsko Goro, Planico in v Sarajevo na zimske olimpijske igre. Dobro smo sodelovali z vsemi društvi v naši vasi in takega sodelovanja si želimo še naprej. Še posebno dobre odnose imamo z osnovno šolo Notranje Gorice, za katero so prostori Berde vedno odprti za njihove dejavnosti. Mnoge generacije osnovnošolcev iz naše občine so imele valeto prav v Berdi. Naši krajani pa vedno nestrpno pričakujejo praznovanje prvega maja, saj člani Berde že po tradiciji pripravimo kresovanje s pasuljem. Ob prehodu iz socialistične ureditve v demokratično smo iz OO ZSMS ustanovili društvo, katero še naprej opravlja osnovni namen Berde. Berda bo še naprej namenjena mladim, pa čeprav bi nekateri želeli drugače. Člani Berde se bomo maksimalno potrudili, da bodo imeli mladi še naprej prostor, kjer bodo lahko interesno delovali in se zabavali, pa še starši bodo vedeli, kje so njihovi otroci. Zato smo vsi polni upanja, da bomo s ponosom vsako novo leto ugotovili, da je Berda zopet leto starejša. Marko Čuden POPOTOVANJE V PERU Čez drn in strn po inkovski deželi i Piše Edvard Rozmane Mire, Igor in Edo smo sestavljali majhno družbico treh vrhniških alpinistov, ki seje nekega junijskega dne odpravila v deželo Andov. Za cilj smo si izbrali vrhove v Cordilleri Blanci, ki uživa sloves najpriviačnej-še verige Andov. Sleme gorovja se vleče prek 180 km daleč, mnogo vrhov pa je višjih od 6000 m (20). Špansko ime Cordillera Blanca pomeni v slovenščini Bela veriga. O izvoru imena seveda ni dvoma, treba sije le ogledati bleščečo verigo ledenih vrhov. Tako smo popoldne 9. junija na Brniku pri pultu slovenske Adrie oddali naše transportne vreče. Nekoliko sem bil na trnih, saj mi nikakor ni uspelo zmanjšati težo prtljage na 20 kg. ki jo dovoljujejo letalski predpisi. Prijazna uslužbenka me je rešila iz zadrege, saj je nama z Miretom popravila težo prtljage na letalskih kartah na 25 kg, s čimer smo rešili mojih 10 kg viška. Dodatnih 5 kg teže nama je pri vrnitvi prišlo še kako prav, saj seje v tem času nabralo še nekaj izdelkov s perujskih stojnic. Ze naslednji hip smo po ozvočenju zaslišali naša imena; pozivali so nas. naj se nemudoma zglasimo pri rentgenologu. V naslednjih minutah smo se morali posloviti od kartuš s plinom, ki smo jih naivno skrili med prtljago, saj le-te na letalu niso dovoljene. Kmalu mi je bilo tudi jasno, zakaj sta prijatelja imela mnogo lažje transportne vreče. Dobršen del plezalne opreme (cepine, ledne vijake, vponke, sisteme ...) sta imela kar pri sebi kot osebno prtljago, tako da je pri prehodu letališke kontrole pošteno piskalo in ju je gospod policaj poprosil, naj vso "kovačijo" lepo oddata v transportne vreče. No. kljub vsem zapletom smo bili pravočasno na krovu. V Frankfutu smo presedli v večji Lufthansin airbus A 340 in po 12 urah leta na ameriška tla stopili v Sau Paulu. Mesto Sao Paulo je z 20 milijoni prebivalcev največje mesto v Južni Ameriki. Dežela Sao Paulo pa je industrijski motor, ki poganja brazilsko ekonomijo. 30 od 50 največjih brazilskih podjetij je v Sao Paulu, prav tako 50% nacionalne industrije. Na Guarulhos, ki je eno izmed treh letališč za Sao Paulo (30 km zahodno od centra), smo pristali ob 5. uri zjutraj. Tako smo lahko prvič doživeli, kako je noč skoraj v trenutku prešla v dan. Drug druge- mo v mesto. Z avtobusom, ki ni prav nič poceni (10 $), smo se zapeljali do trga Prace da Republica v centru mesta. Med vožnjo smo opazili nekatere probleme hitrorastočega mesta, od prometne prenatrpanosti, onesnaženja, stanovanjskih problemov idr. V centru smo se sprehodili po bližnjih ulicah in prvo. kar nam je Miro in Igor med recuayjskimi "vrtnimi palčki" v huaraškem muzeju ga smo trepljali po rami in se čudili temu. za nas tujemu pojavu. Značilnost tropskih dežel je namreč vse leto enako dolg dan. Traja 12 ur in se skoraj v trenutku sprevrže v noč. Ker smo imeli nadaljnji let za Peru šele zvečer, smo se odločili, da gre- padlo v oči. so bili - poleg mnogih nebotičnikov - številni oboroženi varnostniki, ki so stali pred vhodom v vsako malo večjo trgovinico, banko, agencijo itn. Ko smo v bližnjem parku malce posedeli, nam je bilo kmalu jasno zakaj; nedaleč stran 25 let MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO CITROEN— MERIAK 6 k I Ali PR0DAJA V0ZIL AIIT A 71 A I (JN POSREDOVANJE PRI PRODAJI A I/Tli V« M VII VOZILA NA ZALOGI flf I V Drenov Grič 99, pri Vrhniki; tel.: 753-807, 751-007 Za vsa vozila letnik 1998 vam nudimo ugodne pogoje Vozila SAX0 in XSARA pa po ugodnih kreditnih pogojih (T+3) Sprejemamo naročila za BERLINGO s štirimi vrati (nov model 1999) Tudi v letu 1999 z vami VOZILA CITROEN smo jasno slišali več strelov. Prav gotovo v gromnem človeškem mravljišču, kot je danes Sao Paulo, kriminal ni neznanka. No, morda vse le ni bilo tako resno in smo slišali le slepe nabojiekakega domačega nogometnega zagreteža, saj seje tisti dan v Franciji pričelo svetovno prvenstvo v nogometu, Brazilijo pa je čakala prva tekma. Na turističnem uradu so nas med drugim poučili, da je na bližnji aveniji ogromen ekran, na katerem lahko spremljamo tekme ves čas prvenstva. Ko smo v trgovini kupili nekaj sladkarij, smo zraven dobili še brazilsko zastavico. Da je nogomet res šport številka l v Braziliji, smo dokončno spoznali popoldne, ko smo se vračali z ogleda kačje farme in muzeja Butanta. Mestne ulice so bile dobesedno opustele, saj je večina prebivalcev spremljala prvo tekmo med Brazilijo in Škotsko. Iz. tistih nekaj avtomobilov, ki so ostali na ulicah, so vihrale brazilske zastave, njihovi lastniki pa so neutrudno hupali. Konca nogometne evfo-rije ni bilo niti na letališču, kjer je vse od potnikov do osebja zavzelo prostore okoli TV ekranov. Kratek obisk Sao Paula jc bil tako končan, mi pa smo na brazilskih krilih družbe Varig nadaljevali pot proti 8 milijonski perujski prestolnici Limi. Po dobrih petih urah leta i/, zahodne na vzhodno obalo Latinske Amerike, smo pristali na limskcm letališču, ki nas je presenetilo s svojo urejenostjo. Samo mesto Lima pri marsikaterem obiskovalcu ve\ja za zamazano in razvlečeno. K vtisu zelo pripomore garua, meglena plast, ki prekriva mesto večino dni v zimskih mesecih, to je od maja do novembra. Še preden smo si dodobra oprtali vso prtljago, sta k nam pristopila moški in ženska, ki sta nam prek svojih agencij ponujala prevoz v mesto, poceni nastanitev idr. Ker smo mi kljub pozni uri računali, da nam bo uspelo prenočiti na avtobusni postaji, od koder bomo zjutraj nadaljevali pot za Huaraz, sla se malce nejevoljno poslovila. Tega pa so bili še kako veseli vozniki taksijev, med katerimi seje razvil ogorčen boj za tri otovorjene gringe. Seveda pa seje bilo, preden smo sedli v taksi, potrebno dogovoriti za ceno in čeprav smo bili še precej nevešči v barantanju, ki je v Peruju nekaj vsakdanjega, smo se glede na količino prtljage dogovorili za kar primerno ceno. Vožnja s taksijem pa je bila poglavje zase. Vozili smo sc po na pol osvetljenih ulicah, okolica pa se nam ni zdela nič kaj prijazna. Pri tem smo z. ugasnjenimi lučmi vsaj dvakrat prevozili rdečo luč na semaforju. Ko pa smo že bili v središču mesta, se voznik kljub poprejšnjim zagotovilom nikakor ni uspel spomnili, kje ločno je avtobusno podjetje Rodriguez. Na pomoč smo mu priskočili z načrtom mestnega centra v našem vodniku. Kljub vsemu pa je za pot povprašal še polica- ja. Naj povem, da v Peruju večina mest oz. krajev nima osrednje avtobusne postaje, ampak imajo različna avtobusna podjetja svoje prostore razporejene po nekaterih mestnih ulicah. Naši dvomi so se kmalu potrdili, saj jc bila malce čez 23"" uro postaja že zaklenjena in ko smo po 10 minutah trkanja na velika železna vrata že malce obupovali, se je le odškrtnilo majhno okence. Kljub našemu neznanju španščine smo bili očitno dovolj prepričljivi, da nas je možak na oni strani spustil noter in nam dovolil prenočiti na klopeh v borni čakalnici. Spanec je bil tisto noč bolj rahel, saj seje okoli nas ves čas motala sestradana mačka. Ko so zjutraj pričeli prihajati prvi potniki, se nam jc pričela odkrivati barvitost tamkajšnjih ljudi. Približno polovica perujske populacije je namreč Indijancev, tretjina mešancev, okoli 12 % belcev, 5 % črncev in manjši odstotek Azijcev. Raznoterost sledi iz burne polpretekle zgodovine perujske države, saj je bila skoraj tri stoletja španska kolonija. Pred prihodom Špancev je lam cvetela In-kovska država, zadnja velika indijanska civilizacija v Južni Ameriki, ki je v času polnega razcveta štela K) do 15 m i I i j. prebivalcev. Segala je od zdajšnje Kolumbije in Ekvadorja na severu do (ila in Argentine na jugu. Čeprav se zdi. da je bila inkovska družba kljub strogosti trdna, sta se po smrti vladarja Inka Huavna Ca-paca (1493-1525) za oblast spopadla njegova sinova Huascar in Ata-hualpa. Zmagovalca Alahualpo so 1. 1532 s prevaro ujeli in potem umorili španski osvajalci na celu s konkvi-stadorjem Franciscom Pizzarom (ok. 1475-1541). Brez voditelja seje inkovski imperij sesul skoraj brez odpora. Tako se je začelo dolgo obdobje izkoriščanja in propadanja indijanskega ljudstva. Na račun deset-tisočev inkovskih potomcev, ki so pomrli v perujskih in bolivijskih rudnikih, so rasla mesta v Španiji. Ker so Indijanec močno zdesetkale še različne kužne bolezni, ki so jih s seboj prinesli beli priseljenci, so bili Španci prisiljeni uvažali črno delovno silo iz svojih afriških kolonij. Ko so bili 1.1821 Španci pregnani, ni bilo Indijancem v Peruju nič boljše, saj so se ves čas tako rekoč do danes na oblasti menjavale vojaške hunte in civilne vlade, od katerih nobena ni zmogla uravnovesiti gospodarstva. L. 1990 je bil na predsedniških volitvah izvoljen sin japonskih priseljencev Albcrto Fujimori, ki jc aprila 1.1992 razpustil parlament ler se polastil ogromnih pooblastil; tako namerava izpeljati gospodarske spremembe in obračunati z. različnimi gverilskimi skupinami. V kolikšni meri mu bo to uspelo, bodo pokazale skorajšnje nove volitve, če bo lahko kandidiral v tretje, saj je to v nasprotju z. ustavo. Pripadniki različnih ras živijo danes v Peruju v prikupnem sožitju in nikjer ni opazili rasnega razlikovanja. Kljub temu pa ni mogoče prezreti dejstva, daje Indijanec vendarle v podrejenem položaju; do večje enakopravnosti mu manjka predvsem izobrazbe. Velika večina Indijancev živi skromno življenje campesinov (poljedelcev) in njihov način obdelovalna skope andske zemlje se od inkovskih časov ni dosti spremenil. Kljub vsemu sc ravno v Peruju kažejo prva znamenja, ki dajejo slutiti ponoven kulturni in tudi siceršnji vzpon rdeče rase. Tu so! Nove, še nižje cene vseh modelov. Atos Accent 1.344.000 SIT 1.393.000 SIT Lantra Coupe 2.130.000 SIT 2.439.000 SIT Sonata Galloper 3.456.000 SIT 3.478.999 SIT H1 2.219.000 SIT Zdaj veš! t i / p D -pUU'BIJll V primeru popravila vašega vozila v naši ktiroscrijski delavnici vam nudimo najem nadomestnih vozil po zelo ugodnih cenah. Plačali; najemnino treh dni, ee pa vozilo v tem času nI gotovo, lahko nadomestno vozilo brezplačno uporabljate do dokončnega popravila. Realko vam za to priložnost nudi naslednja vozila: ► Renault Tvvingo, ► Renault Megane (,'lassic: in ► Renault Masten (V kolikor popravljenega vozilu ne prevzamete, plačate dodatne dneve najema po veljavnem ceniku.) Avtohiša REAL k\grak\do zaupanja Avtohiša REAL d.d., Vodovodna 93, IJURIJANA prodaja: 18 91310, servis: 18 91357 AVTO CENTER Jelovškova 6, V K11M k A, prodaja: 755 7211, servis: 755 Zlil 'M Realko vedno na vaši strani - karoserijske dela\ niče RENAULT ŽIVE JASLICE V LIGOJNI Okoli 120 domačinov pritegnilo prek 5000 obiskovalcev Tudi letos je Kulturno društvo Ligojna pripravilo prikaz ŽIVIH JASLIC na prostoru kamnoloma Peske v Mali Ligojni. Izvedli so šest predstav, ki si jih je ogledalo prek 5000 obiskovalcev ob blizu in daleč. Tako je bila Ligojna v času prikaza "živih jaslic" praktično zasedena s številnimi avtomobili različnih registrskih oznak. Na vseh predstavah je sodelovalo 120 krajanov od najmlajših pa do najstarejših, praktično celotna Ligojna. Vsi obiskovalci so se najprej zbrali pri gasilskem domu, kjer je bil pozdravni nagovor z napotitvijo predstave, nakar so se obiskovalci po poti, osvetljeni z vrtnimi ognji in baklami, napotili na prireditveni prostor. Prireditev jc bila napovedana z naslednjim besedilom: "Na betlehemskcm nebu je nekega davnega časa zasijala zvezda nenavadnega sija in oblik. Žarela je nova zvezda nad skromnim zavetiščem, nad revnim hlevcem in novorojenca v jaslih označila za božjega sina. Trume ljudi so se vznemirjeno zgrinjale okrog jasli. Eni so spraševali: Kdo je to? Drugi so odgovarjali: To je prerok, odrešenik, novi kralj. Dragi obiskovalci, ta prostor okrog Jezusovih jasli je še vedno poln, ta avditorij je še vedno živ, le čas je napolnil z novimi gledalci." Obiskovalci so se nato ustavljali pri pastirskih ognjih, kjer so z vso družino opravljali številna, značilna kmečka dela in opravila. Vsi skupaj pa so se ustavili pred hlevcem, kjer sta Marija in Jožef v jasli položila novorojeno dete. Vse pastirske skupine oziroma družine so pred jasli prinašale pastirske darove, pač tisto, kar so ob ognju naredili in pridelali. Prav darovi pastirjev so bili sad naravnih dobrin, narejeni na njihovih orodjih, tisto pač, kar jim je bilo tisto noč pri rokah. Tako so v jaslice prinesli ovčjo kožo, spredeno volno, pletene rokavičke in nogavičke za Jezuščka, latvico mleka, suho sadje, orehe, sat medu, jagenjčka, jabolka, naročje drv in še in še. Vsa darila pa so prinašali v preprostih kmečih posodah, culicah, peharjih, košarah,... Seveda skromno in od srca. Na koncu je sledil še prihod svetih treh kraljev na živih konjih, ki so se poklonili novorojenemu Stvarniku. Ti, ki so bili bogatejši, pa so dete ohsuli z zlatom, kadilom in miro. Celotno prireditev, ki je trajala nekako eno uro, so spremljale pesmi, posvečene božičnemu času, ki jih je zapel mešani pevski zbor Ligojnčanov in Drenovčanov. Sedaj pa si "žive jaslice" v Ligojni oglejmo še v sliki. S.S. Množični prihod obiskovalcev iz centra vasi Ligojna na prireditveni prostor PESKE v Mali Ligojni. Pastirice so neutrudno pletle volno. Mladi pastire i si kurijo in obenem čuvajo čredo ovac. * Tudi perilo je bilo treba oprati. Ob zimskih večerih so ljudje najraje plclli kose in peharje. /.a hladne zimske dni si je treba pripraviti tudi drvu. Skupina pastirjev je prineslu darove in se priklonila detetu. Mariji in Jožefu. 4. Tapetništvo Malovrh. Vel. Ligojna 5. Trgovina Anže Stržinar, Vrhnika 6. Komunalno podjetje Vrhnika 7. Nova Ljubljanska banka - enota Vrhnika 8. AVTOTRADE d.o.o.. Sinja Gorica 9. RAM d.o.o.. Vrhnika 10. Mizarstvo Pavel Rozmane. Vrhnika 11. Trgovina TOMI. Vrhnika 12. Trgovina OREL. Vrhnika 13. MOGOTA Bistra 14. Trgovina DG 96 d.o.o.. Drenov Grič 15. Elektromehanika Janez Grom, Vrhnika 16. Žagarstvo Anton Furlan. Verd 17. Prevozništvo Franc Plestenjak Zahvalo pa smo dolžni tudi krajankam in krajanom Li-gojne ter drugim, ki so kakor koli pripomogli pri izvedbi leteti, kajti brez njihove pomoči jaslice prav gotovo ne bi uspele. Posebno se zahvaljujemo vestnim gospodinjam in gospodarjem iz Ligojne za vsakodnevno oskrbo s toplim čajem, špehovko in pecivom, prav tako vsem lastnikom živali, ki so bile prisotne v jaslicah, elektrikarjem za nemoteno oskrbo z elektriko in ozvočenjem, redarjem, članom GD Ligojna. darovalcem lesa in drv, vsem. ki so pomagali pri pripravi drv in terena, ter radijskim postajam in župniščem za objavo terminov prireditve in še bi lahko naštevali. Seveda se zahvaljujemo tudi številnim obiskovalcem naše prireditve in upamo, da se vidimo tudi v prihodnjem letu. KUD Ligojna Ml) in vaščani Ligojne hkrati sporočamo, da so trditve v zadnji številki Nas.-ga časopisa pod naslovom Naj sc ne pozabi - neresnične. Množica obiskovalcev pred hlevčkom. KUD Ligojna se za izvedbo živih jaslic v Ligojni zahvaljuje SPONZORJEM: 1. DVIG d.o.o.. Sinja Gorica 2. 1.1 KO les. Verd' 3. MITA d.o.o.. Domžale Lepe jaslice v Dragomeru Na sliki so jaslice krajana Dragomera Stanislava Kavčiča. Ob obisku nam je povedal, da jih z ženo Jožico vsako leto skrbno pripravita ler jih tudi iz leta v leto izbohšujeta Pastirjeva družina opravlja različna pastirska opravila. Najmlajši pastirci so pred jasli prinesli tudi jagenčka. hoj. AVTOTRADE NA ZALOGI IMAMO SE NEKAJ VOZIL letnik 1998 • po izredno ugodnih cenah • možnost kredita do 5 let • leasing FIAT SEICENTO FIAT BRAVA Jaslice od Brezovice do Rakitne Tudi letos po naših cerkvah in domovih občudujemo jaslice, ki so jih družine, mladinske skupine ali celo posamezniki skrbno in vsak na svoj način postavili v prostor z namenom, pritegniti pozornost na Novorojenega in mu tako dati mesto, ki mu pripada. Prav zanimivo se je pogovarjati z različnimi postavljalci, ki hitijo v eni sapi pripovedovati prigode ob nastajanju jaslic ter seveda o najzanimivejši sestavini njihove stvaritve, pa naj bo to tekoča voda, hribi, jezero, pokrajina... I kipa Našega časopisa je s fotografskim objektivom obiskala tiste najbolj zanimive, tudi zaradi svoje velikosti, ki so postavljene v naših cerkvah. Katere so najizvirnejše, pa seveda presodite sami. Redni smučarski avtobus Brezovica: Brezoviške jaslice so letos za spoznanje večje kakor lani. \ameščene M pod stranskim oltarjem in sliko Betlehema. Figure so obnovljene, sveže jih je prepleskala Hedvika Kotar. Božično praznovanje na Brezovici je poleg liturgičnih slovesnosti popestril tudi božični koncert. I 'nanje Gorice: Jaslice v vnanjški cerkvi sta postavila ključarja v svojima družinama. Postavljene so pred glavnim oltarjem na podstavku. Sveta družina je nasla zavetje v votlini, seveda pa ne manjka tudi pastirskih ognjev in jezera. Notranje Gorice: Mladinska skupina je jaslice letos postavila na mostišče. Izdelovali so jih dva dni. namesto pastirjev so na pomole postavili kosmate mostiščarje, po velikem jezeru pa plavajo drevaki. Z novozapadlim snegom so se izboljšale tudi razmere na slovenskih smučiščih, tako da bodo za vse 'smukaželjne' tudi letos organizirani smučarski dnevi. Prvi bo na vrsti v soboto, 23. januarja, na Soriški planini. Letos jih v razponu 14 dni predvidevamo vsaj štiri, seveda če bodo to dovoljevale snežne razmere in če bo zadovoljivo število prijav. S turističnim središčem Soriška planina smo sklenili ugoden dogovor, za prevoz pa bo skrbel Benotours iz Podpeči. Za pomoč, to je varstvo in vodenje na smučišču, potrebujemo še nekaj izkušenih smučarjev, zato vabim, da se ti čimprej javijo pri meni. Vodjem skupin bosta na voljo brezplačna smučarska karta in manjša nagrada. Na smučanje so povabljene tudi družine. Avtobus bo ob 7. uri odpeljal iz Podpeči (Benotours), ustavil pa bo tudi na Brezovici pred poslopjem občinske uprave. Če se po oddani prijavi in plačilu odjavite, bomo zadržali polovico denarja, zaradi tehničnih stroškov. Torej, smučali se bom«: 23. januarja, 6. februarja, 20. februarja in 26. februarja. Cena s prevozom in celodnevno smučarsko karto je sledeča: - za otroke do 14 let 2.000 SIT, - za vse starejše 3.000 SIT. Vrnemo se predvidoma ob 17. uri! Prijave s plačili zbira Meta Kastelic, na Občini Brezovica (telefona 061/653-223 in 041/ 638-438). Lep smučarski pozdrav! Meta Kastelic Novosti Kulturnega društva Rakitna Vsako leto Kulturno društvo Rakitna dokazuje, da se ne misli ujemati v ustaljene kalupe delovanja. S tem ne mislim, da naše tradicionalne prireditve niso zanimive ali kakovostne, temveč mislim, da se zavedamo, da je treba s časom naprej, kakor je tudi treba delati z najmlajšimi in mladimi. Poleg tega. da držimo kulturo pokonci na naši planoti, želimo biti tudi poleg vzgoje mhidih v odrasle ljudi, ki bodo znali ceniti trud in prenašati svoje znanje in veselje med ostale ljudi. Tako smo v decembru poleg že ustaljenega dogajanja začeli s kar dvema novima projektoma: pravljičnimi uricami in likovnimi delavnicami ter ponovnim izhajanjem Našega kraja. Slednjega jc že leta nazaj izdajal naš pokojni guru kulture in združevanja ljudi v Rakitni Janez Klemene. Njegovo delo je bilo tako plodno in uspešno, da nam je lahko vzor in spodbuda za delovanje. Eno njegovih večjih del je bil gotovo krajevni časopis Naš kraj, ki je posredoval kroniko za nazaj, predstavitve društev, problemov in problematik, ki so bile v tistem trenutku aktualne. Kot že rečeno, je bil njegov prispevek kakovosti življenja v vasi tako močan, da ima še danes vpliv tudi na nas mlade, ki poskušamo nekaj njegovih del nadaljevati. Zato smo se zopet zavzeli za izdajo Našega kraja, ki bo (če bodo to dopuščali denarne možnosti in volja ljudi, ki bodo pomagali) izhajal dvakrat letno: pred no- vim letom in pred letnimi počitnicami. Prinašal bo tako prispevke krajanov kakor prispevke društev, kronike, prispevke najmlajših, slikovno gradivo... Ker smo v odboru mladi, ki imamo veliko svojih obveznosti (predvsem študij, vsi pa smo prav tako dejavni člani kulturnega društva), imamo na voljo le prosti čas, ki nam ga te obveznosti dopuščajo, zato smo se odločili za to frekvenco izhajanja. Seveda pa vabimo medse vse, ki bi bili pripravljeni kakorkoli prispevati k časopisu. Prav tako pa bi bili veseli denarnih prispevkov, saj se kljub temu, daje nase delo prostovoljno, torej brezplačno, stroškom (tisk) pač ne moremo izogniti. Druga novost letošnjega leta p;i so pravljične urice in likovne delavnice, ki smo jih pripravili v decembru vsako soboto v knjižnici in kulturnici. od januarja pa do konca aprila pa bodo potekale vsako drugo in četrto soboto v mesecu. Namenjene so tako najmlajšim otrokom (predšolskim) kakor tudi že šolskim, saj imamo program pripravljen za vsako stopnjo posebej. Namen teh dejavnosti je spoznavanje knjige in knjižnice, ki jo kraj ima, vključevanje otrok v kulturno dejavnost, spoznavanje otrok med seboj tudi izven vrtca in šole,... Program je zasnovan tako, da začnemo s pravljico oziroma zgodbico, o kateri se pogovarjamo, sledijo pa delavnice, ki so povezane s časom, v katerem smo (na primer z adventom, pustom, materinskim dnevom....), in v katerih spoznavamo različne tehnike in gradiva. Otroci, ki so se do sedaj udeležili lega programa, so bili zelo zadovoljni, in prav lepo smo se zabavali skupaj. Naše pravljičnike bomo razveseljevali še 23. januarja, 1.3. in 27. februarja. 13. in 27. marca ter 9. in 27. aprila, nadaljevali pa bomo spel v novembru. Vabilo velja vsem otrokom, predšolskim in šolskim. Ob koncu naj napovem še, da se trudimo iti v korak s časom, to pa pomeni, da bomo imeli (upamo, da v roku mesecu ali dveh) svojo domačo si ran na internetu. kjer se bo Kulturno druŠtVO Rakitna predstavilo po odsekih, ažurirali bomo program prireditev, ohveščali bomo o novostih, predvsem pa se bomo predstavili na tak način vsem, ki tako ali drugače spremljajo nase delovanje. Naslov vam bomo sporočili naknadno. , Zaradi svoje volje in veselja vam poleg že navedenih pripravljamo še naslednje prireditve in dogodke: proslavo ob materinskem dnevu, igro dramske skupine Eenoritisi (Alenka Kova-čič), čistilno akcijo, potopisna predavanja, sejem rabljenih oblek in knjig skupaj z nastopom skupine Jaspis (ki žal še ni zagotovo določen zaradi obilice študijskih obveznosti vseh sodelujočih) in prav gotovo vas čaka še kakšno presenečenje. Na vse prireditve lepo vabljeni! Bodite pozorni na vabila in plakate, ki vas bodo obveščali o datumih. Alenka Kovačič Veseli december na Rakitni V mesecu decembru smo v Kulturnem društvu Rakitna želeli razveseliti naše najmlajše. Na Miklavžev večerje otroke obiskal Miklavž, v spremstvu angelčkov in hudičkov ter jih skromno obdaroval. Otrokom bo gotovo ostal v nepozabnem spominu. Miklavž.evanje pripravlja dramska skupina Lenoritisi s pomočjo Boštjana Debevca. Tradicionalno pa je otroke obiskal tudi Dedek Mraz. Lutkovna skupina pod vodstvom Barbare .le-rina je zaigrala igrico z naslovom Zvezdica Zaspanka. Otroci so igri- Rakitna: Rakiški župnik Peter Šetina postavlja jaslice z veliko ljubeznijo, tako tudi letos. Sestavljene so iz korenin, figure pa so različnih velikosti in izdelovalcev. Prvotne podobe so bile med vojno uničene, zato je gospod Su-hadolnik izrezljal nove kipce. Nekaj kipcev je prinesel tudi gospod Lojze, tako da imajo kar pisano zbirko, nam je povedal župnik. co sprejeli z. navdušenjem, seveda pa so bili v napetem pričakovanju, koje prišel Dedek Mraz z darili. Teh so bili še posebno veseli. V tem mesecu so si ogledali tudi lutkovno predstavo Kdo bo napravil Vidku srajčieo, ki jo je zaigralo kulturno društvo VnanjeGorice, Božično-novoletne praznike nam je s samostojno slikarsko razstavo polepšal Jože Matjašec. Kulturno društvo Rakitna želi predstaviti likovne ustvarjalce, ki delujejo v naših ali bližnjih krajih. V našem kraju že nekaj let opravlja svojo delovno obveznost Jože Matjašec. ki se poleg službe ukvarja še s slikanjem. Zaposlen je v mladinskem klimatskem zdravilišču kot višji medicinski tehnik in je sodelavec kar nekaj Rakičanov. Intenzivneje se s slikarstvom ukvarja od leta 19X9. To je bila njegova četrta samostojna razstava, skupinsko pa je razstavljal že desetkrat. O slikarju je spregovoril likovni kritik prof. Mirko Julcršek. V svojo sredino smo povabili folklorno skupino Rožmarin kulturnega društva Vnanje Gorice, folklorna skupina nam jc z. besedo in plesom na svojstven način polepšala ta prednovoletni čas. Predstavili so nam gorenjske in belokranjske plese. Zahvaljujemo pa se jim, da so se odzvali našemu povabilu. V kulturnem delu je sodeloval tudi naš harmonikar Miha Debe-vcc. Ponosni smo nanj. daje ponesel ime našega kraja izven domovine. Rezultat vseh njegovih nastopov sta poleg številnih pokalov tudi samostojna kaseta in zgoščenka / naslovom Mladi virtUOZi Miha Dcbevcc. Tudi njemu se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje. Hvala tudi vsem, ki ste poskrbeli za prijetno počutje po razsluvi. Pri dosedanjem delovanju kulturnega društva Rakitna so nam poleg Občine Brezovica vseskozi pomagali tudi darovalci. Prireditve in kultura bi brez. te pomoči ter požrtvovalnosti in kulturi predanih posameznikov, ki se odpovedujemo vsem stroškom in svojemu prostemu času. popolnoma zamrle, kar pa bi bila velika škoda za vas, ki je oddaljena od kullurnih središč. Za sodelovanje, denarno podporo, za razumevanje naših zamisli in uresničitve le-teh se najlepše zahvaljujem gospodu Janezu Mik-liču, strokovnemu delavcu Občine Brezovica. Tudi vnaprej si želimo takšnega sodelovanja. V imenu kulturnega društva Rakitna želim vsem zdravo, srečno in uspešno novo leto. Nevenka Bezek, predsednica KI) Rakitna Preserje: Božično vzdušje so poleg juslic in božični, c obogatili v Preserju prizadevni mladinci. Dobro je bil obiskan tudi koncert, ki so ga pripravili člani Podpeškega okteta skupaj z otroškim zborom iz Preserja. Metu Kustelic in Jernej /dešar Prireditve na Rakitni v februarju -6. februarja ob 18. uri v osnovni šoli Rakitna: OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE. Razstavlja akademski slikar Veljko 'Iomari. Pozdravni govor: Peter Kovačič. Kulturni program: solo pevci iz razreda Egona Bajta glasbene šole Franc Sturm, Ljubljana, mešani pevski zbor Rakitna pod vodstvom Jelke Kovačič, Alenka Kovačič. - 14. februarja ob 16. uri v osnovni šoli Rakitna: maSkarada. - 27. februarja ob 16..30 v osnovni šoli Rakitna: LUTKOVNA PREDSTAVA KO SE PTIČKI ŽENIJO. Igra lutkovna skupina Japanke kulturnega društva Rakitna, ki jo vodi Martina Kržič. Na vse prireditve ste vljudno vabljeni! Kulturno društvo Rakitna Božični koncert obogatil praznovanje Mladi in mediji (p: dan se vas je ogrnila t svet sijaj in zdaj na njem svetloba oken se zrcali. V skrivnosten molk sla se zavila vrl in gaj ii v hlevu pritajena sopejo živali Olrmi so se liho zgnetli v kol za peč. na beli mizi Bog počiva sredi kruha, nocoj še Mara mati ni šla r mrakom leč In r kuhinji sc kaša ■ jed božična - kulta... lako sc jc glasila pesem Ivana ( 'ampe, ki jo je na začetku prebral povezovalec koncerta Boštjan Ko-privec. Vstopna skladba - Haydnova Missa Brcvis - je povezala tri nastopajoče zbore: goste iz Tržiča (Cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik) ter domača zbora (Ženski pevski zbor Brezovica in Župnijski pevski zbor Brezovica). Instrumentalno spremljavo je tudi letos vešče odigral Komorni godalni orkester, sestavljen iz. glasbenikov RTV orkestra, slovenske Opere in Glasbenega ateljeja Tar-tini. Pevski zbori so se samostojno Predstavili s po štirimi skladbami, Iri pa so odpeli skupaj. Instrumentalisti so med koncertom odigrali tudi dve svoji deli. Bogata in raznolika mavrica božičnih pesmi je spodbudila občinstvo k navdušu-jočemu aplavzu, ki seje stopnjeval vse do zaključka, ko so zbori odpeli še dodatek. Do zadnjega kotička polna cerkev je pokazala, da ljudje radi prisluhnejo tudi tovrstni kulturni ponudbi, ki zahteva veliko priprav tako nastopajočih kot pripravljavcev. Lep odziv poslušalcev pa Poročilo z državnega parlamenta 'zaceli' vse napore in da moči še za nove projekte v prihodnosti. Zato moja zahvala najprej velja vsem, ki znajo ceniti delo kulturnih in drugih delavcev ter se pogosto odzivajo na vabila prireditev. Veseli smo bili obiska predstavnikov Ministrstva za kulturo in drugih vidnih delavcev na kulturno-umet-niškem področju. Svojo naslednjo zahvalo pa namenjam vsem trem zborovodjem in njihovim zborom ter orkestru, ki so v božični koncert vložili največ dela. Hvala Vitu Primožiču, Sonji Sojer, Mariji Jakomin. Marti Bitt-nerin Romeu Druckerju. Koncert je lepo povezoval Boštjan Ko-privec, za snemanje in ozvočenje je skrbel Slavko Jesih, obema lepa hvala. Veliko je bilo še drugih pomočnikov, ki so skrbeli, da jc koncert lepo uspel in da je bila tudi pogostitev lepo pripravljena. Vsem, ki tukaj niso poimensko napisani, iskrena hvala. Izkupiček, ki smo ga skupaj zbrali, je v skladu za nove orgle. Konec januarja se bo prvič zbral odbor, ki bo vodil ta projekt. Na ta račun pa si obetamo še veliko nastopov, ki bodo posredno obogatili tudi kulturno dogajanje na Brezovici in v drugih krajih naše občine. Moja želja je, da se nanje odzivate v čim večjem številu in tako tudi vi pomagate k spodbujanju kulturne dejavnosti v naši občini. Vsem želim veliko kakovostnih prireditev v letu 1999. Društvom, ustvarjalcem in posameznikom, ki se trudite za kulturni razcvet, pa se zahvaljujem za vloženo delo in vam želim obilo ustvarjalnih zamisli tudi v prihodnje. Meta Kastelic Kulturno društvo Rakitna prireja ob slovenskem kulturnem prazniku OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE Razstavlja akademski slikar Veljko Toman. Otvoritev razstave bo v soboto, 6. februarja 1999, ob 18. uri v osnovni šoli Rakitna. Pozdravni govor in predstavitev slikarja bo imel profesor Peter Kovačič. V kulturnem delu sodelujejo solo pevci iz razreda profesorja Egona Bajta glasbene šole Franc Šturm, Ljubljana, mešani pevski zbor kulturnega društva Rakitna pod vodstvom Jelke Kovačič ter Alenka Kovačič. Razstava bo odprta tudi v nedeljo od 8. do 16. ure. Vljudno vabljeni! Ciklus gvašev Veljka Tomana / njegovega potovanja po Poljski in predvsem po mestu Krakovv pomeni poseben slikarski doživljaj. Slikar nam z likovno govorico pričara svoje osebno umetniško doživetje Poljske in kraljevskega mesta Krakovv, ene najstarejših evropskih prestolnic in škofovskega mesta sedanjega papeža Janeza Pavla II. Ta govorica se ne OSredotOČa na realno odslikavo videnega, pač pa podaja umetnikov vtis in doživetje upodobljenega kraja. Toman kot abstraktnemu slikarju zvest likovnik se ludi tokrat izpoveduje predvsem z izvirno barvno kompozicijo in bogatim koloritom, pri čemer pa upošteva tudi govorico risbe, tako tla so kraji, kijih ujame na papir, prepoznavni. Zato predstavlja ciklus podobo Poljski in Krakovvu tudi za občinstvo odličen slikarski potopis, lako kot je za glasbenika naj-odličnejše sredstvo izpovedi harmoničnost glasbe, je za slikarja gotovo barvna kompozicija. Kakor daje harmoničnost določeni glasbeni kompoziciji prepoznavno dušo, jo daje barva sliki. In Veljko Toman se je potrdil kol prvenstveno kolorist, torej slikar, ki svojo umetniško izpoved gradi na barvni kompoziciji, tudi v svojih krakovvskih pcjsaž.ih. V teh izpovedih je spel svež. očarljiv in izpovedno bogat. Krakovvski pejsazi nudijo torej pristen estetski užitek. Toda Tomanovi krakovvski gvaši so več kot slikarsko odlične popolne skice in več kot intimna slikarska izpoved osebnega doživetja pokrajine in mesta. V njih začutimo samo dušo te dežele in starodavnega kraljevega mesta srednjeveške Poljske. Kdor pozna Poljsko in Krakovv bolj intimno, ne zgolj turistično, bo v teh podobah začutil la globlji obraz, dežele in mesta. Prav ta obraz, ki nagovori obiskovalca. ne le njegovo zvedavo oko ali po potniški interes, je slikar vešče ujel v svoj copic. Ko zarisuje gmote zgodovinskih zgradb, kraljevi dvorec Wawel ali katedralo, obzidje ali mestni park. upodablja prav dušo poljske zgodovine in kulture, ki sla zjedreni v starem Krakovvu. Te upodobitve govore, da je ta zgodovina v zavesti Poljakov se vedno Živa, da šc vedno oživlja dušo poljskega naroda in hrani njegovo kulturno zavest. V tem smislu ima za nas Slovence še dodatno sporočilo, tudi kol opomin, kakšen je naš intimni odnos do lastnega zgodovinskega izročila. (Peter Kovačič) Biografski podatki Veljko Toman, rojen 29. decembra 1944 v Splitu, je otroštvo preživel v Vrbju pri Žalcu. Barve so ga že zelo zgodaj očarale. Po mi ed-nji šoli za oblikovanje je leta 1971 na Pedagoški akademiji v Ljubljani diplomiral iz slikarstva in na isti šoli končal študij restavratorslva na tretji stopnji. Sedaj živi in dela na Rakitni. Prvi samostojni razstavi v letu 1973 je sledilo še 110 takih po domovini in na tujem. Sodeloval jc tudi na 165 skupinskih predstavitvah. Udeležil seje mnogih slikarskih kolonij ter humanitarnih akcij za paraplegike. slepo mladino, za pomoč socialno ogroženim, prizadetim v potresu. Zadnjih petnajst let vodi poletne likovne delavnice za mlade ter sodeluje pri izobraževanju iz reslavralorstva. Za svoja dela na likovnem področju je prejel že 47 nagrad in priznanj. B O B R Č E K Prosim za odgovor! Dragi sovaščani! Po volitvah za nove člane občinskega sveta in župana je pri nas doma vse drugače. Učimo se, kaj je občina, lokalna samouprava, kaj po novem pomeni, da vodi občinski svet župan. Zame nimajo več toliko časa kot prej; tudi razložiti mi ne morejo stvari, ki jih ne razumem. Zato bi se rad pogovarjal z vami - moji Brezovičani. Tokrat me zanima, zakaj je bila udeležba na volitvah za občinski svet in novega župana tako nizka. Zakaj niste prišli vsi? Čakam na vaše odgovore. Več o sebi pa vam povem prihodnjič. Vaš Bobrček P. S. Odgovore in svoja vprašanja pošljite na "Uredniški odbor", Občina Brezovica, s pripisom "za Bobrčka". Na 9. nacionalnem otroškem parlamentu je občino Brezovica in ljubljansko pokrajino zastopala učenka 8. razreda osnovne šole Brezovica Kristina Božič. V veliki dvorani državnega /bora je prebrala naslednje sklepe oziroma zahteve, ki so rezultat anket, ki so bile izvedene po osnovnih šolah v Ljubljani in okolici: Televizija: - Uporaba slovenskega knjižnega jezika in ne narečnih po-pačenk. - Več izobraževalnih oddaj v pravih terminih. -Več potopisov in privlačnih dokumentarnih filmov iz sveta in narave. - Manj filmov z nasilno vsebino. - Več kontaktnih oddaj, kjer bodo sodelovali mladi. - Manj političnih razprav in prispevkov. - Manj reklam, predvsem pa naj te ne prekinjajo filmov ali športnih prenosov. -Več sinhroniziranih filmov, ki bi tudi slepim in slabovidnim omogočali spremljanje filmov in tujih oddaj. - Manj 'limonadnih' nadaljevank, ki ne odslikavajo resničnega življenja. - Novinarska poročila naj ne bodo obarvana z mnenji novinarjev. - Mladi sami naj s pisnimi predlogi sodelujejo pri oblikovanju televizijskih oddaj. - Uvedba otroškega dnevnika, ki bi bil pred navadnim dnevnikom in bi vseboval tudi razpravo današnjega parlamenta. Radio: - Dnevno naj bo vsaj ena kontaktna oddaja namenjena mladim, teme naj bodo mladim zanimive. - Oddaje za mlade naj bodo v času, kojih ti lahko poslušajo, in na najbolj poslušanih radijskih programih. - Urnik jutranjih oddaj naj bo prilagojen novemu načinu življenja. " - Glasba naj ne bo prekinjena z govornimi prispevki. Časopisi in revije: - Več revij, ki bi imele zabavno, razvedrilno in informativno ter izobraževalno vsebino. - Mladim ne bi smele biti dostopne revije s pornografskimi slikami, ki jim izkrivljajo nastajajočo podobo medsebojnih odnosov. - Reviji Pil in Smrklja nista vselej primerni za populacijo otrok, starih od 10 do 12 let, zato bi bilo zanje potrebno oblikovati novo revijo. - Revije za mlade so občutno predrage. - Več kotičkov za mlade v dnevnih časopisih. - Revije za mlade naj bodo izvirne in naj se ne ponavlja vsebina tujih revij. - Časopisi in revije naj bodo tiskani na recikliranem papirju. - Mladi Ljubljane in njene okolice si želijo svoj časopis, ki bo govoril o njihovih dosežkih in se soočal z njihovimi težavami. Kino: • - Sinhronizacija vseh filmov v enem ljubljanskem kinematografu, s čimer bi omogočili spremljanje filmov tudi slepim in slabovidnim. - Za otroke in mladostnike naj bo cena karte znižana za polovico. - Pravila o obnašanju v kinu naj bodo natisnjena na vstopnici. - Opozorila o primernosti fil- ma za določeno starost naj bodo jasno in vedno navedena - tudi v oglaševanju filma. Video: - Videoteke otrokom ne bi smele izposojati erotičnih in nasilnih filmov. - Najemnina za videokasete je predraga, zato naj se vsaj za otroke zniža. - Termin za ogled filma je prekratek, zato naj se podaljša. Računalniki: - Za nove uporabnike inter-neta naj bi Arnes poskrbel za uvodni tečaj uporabe interneta ter otrokom in mladostnikom posredoval nasvete, kaj in kje je priporočljivo spoznavati. - Potrebujemo računalniški program, ki bi mlade poučil o uporabi računalnika z interne-tom. Mediji so za mlade mamljivi spremljevalci vsakdanjosti in odraščanja. Sama prepoved ne učinkuje tako, kot bi si želeli. Z mladimi seje treba o vseh zvrsteh programov, člankov, filmov in podobnega pogovoriti in jim pomagati, da bodo znali postaviti mejo med filmskim in resničnim življenjem. Mladi potrebujemo vzgojo za medije, ki nas bo vodila med slabimi in dobrimi ponudbami različnih medijev. Pripravila: Kristina Božić, osnovna šola Brezovica Nesreča nikoli ne počiva Na božični večer sta odšla mami in oči v zakonsko skupino. Otroci pa smo šli spat, lako kot vsak večer. Spimo na pogradu. Janez spi spodaj, midva s Ponijem pa na vrhu. Ob pogradu je tudi omara, na kateri smo imeli nočno svetilko. Po napornem dnevu, začetem s pol-nočnieo, smo hitro zaspali. Ponoči pa mi je, ne vem, kako, svetilka padla v posteljo in se prižgala. Pri tem je odpadel pokrov, tako da je žarnica dvakrat prežgala mojo odejo in še Tonijevo. Še dobro, da sem se zbudil, predenje zagorelo! Ves omotičen sem postavil nočno lučko nazaj na omaro in jo ugasnil. Potem pa sem čakal v postelji in razmišljal o nesreči, kmalu sta prišla domov mami in oči in povedal sem jima, kaj se je zgodilo. Nič nista bila huda, nasprotno, bila sta vesela, da smo jo tako poceni odnesli, saj hi se lahko vsi trije zadušili in hiša hi zgorela z nami vred. V naslednjih dneh srno kupili novo, varnejšo luč in nove odeje, stare pa smo dali zašiti. Ta spis je nov dokaz, da nesreča res nikoli ne počiva. Luka Stanovnik Sportno-kulturni teden V času zimskih počitnic na oddelku za družbene dejavnosti pripravljamo program, ki bo popestril počitniške dni tako počitnikarjem kakor tudi vsem ostalim, ki si želijo raznoliko preživeti zimske dni. Naštejem naj le nekaj zanimivosti: izlet z jamarskim društvom, smučanje, fotografski tečaj, kinopro-jekcije, potopisno predavanje. Natančen razpored dejavnosti si poglejte v priloženi preglednici. Vabimo tudi animalorje in vse, ki bi želeli pomagati pri organizaciji tega projekta. Veseli bomo vsakega. Prosim, da se mi javite po telefonu 061/653-223 ali 041/638-438 oziroma osebno v prostorih Občine med 8. in 15. uro. Razpored prireditev in dejavnosti v okviru športno-kulturnega tedna (od 20. do 27. februarja 1999): Sobota, 20. februarja 1999: - čez dan smučanje, - ob 19. uri kinopredstava v dvorani v Vnanjih Goricah. Nedeha, 21. februarja 1999: - popoldne izlet. Ponedeljek, 22. februarja 1999: Čez dan foto tečaj. - ob 19. uri potopisno predavanje Kuba in njen jamski svet gospoda Iztoka Trčka v dvorani v Vnanjih Goricah. Torek, 23. februarja 1999: - čez dan izlet z jamarji. - ob 19. uri srečanje s priznanimi slovenskimi umetniki v dvorani v Vnanjih Goricah. Sreda, 24. februarja 1999: - čez dan ustvarjalne delavnice pod umetniškim vodstvom, -ob 19. uri kinopredstava v dvorani v Vnanjih Goricah. Četrtek, 25. februarja 1999: - čez dan ustvarjalne delavnice pod umetniškim vodstvom. - ob 19. uri potopisno predavanje Antarktika gospoda V i k i j a Grošlja v dvorani v Vnanjih Goricah. Petek, 26. februarja 1999: - čez dan izlet v gore. - ob 19. uri kviz v dvorani v Vnanjih Goricah. Sobota, 27. februarja 1999: - čez dan priprava mladinskega večera, -ob 19. uri predstavitev kulture mladih (razstava ustvarjenih del) v dvorani v Vnanjih Goricah. Meta Kastelic Opozorilo na poškodbo ceste Pod Supotom V Vnanjih Goricah je poškodovana cesta Pod Supotom. Petdeset metrov od križišča s Podpeško cesto se spodsipa spodnji del cestišča! Občina in Krajevna skupnost Vnanje Gorice vabita k sodelovanju pri razrešitvi nastalega problema vse lastnike obmejnih zemljišč in uporabnike ceste. Do razrešitve že pred leti nastalega problema pa je na omenjenem odseku omejen promet in uporaba ceste na lastno odgovornost. Občina Brezovica in Krajevna skupnost Vnanje Gorice Otroški parlament občine Brezovica Na osnovni šoli Brezovica smo se 1. decembra 1998 zbrali učenci osnovnih šol Preserje in Brezovica. Na naš otroški parlament smo povabili ravnatelja obeh šol. župana Draga Stanovnika ter predstavnico medobčinskega središča za kulturo Meto Kastelic. Najprej sta mentorici šolskih parlamentov obeh osnovnih šol. Polona Raušl in Jasna Beltram. predstavili rezultate ankete Mladi in mediji. Ugotovili smo, da mladi veliko časa preživijo pred televizijo (nekateri lahko gledajo karkoli in kadarkoli). Priljubljeni so programi komercialnih televizij, in sicer zlasti akcijski filmi, grozljivke ter nadaljevanke (redno jih gleda 45 odstotkov vprašanih). Učenci so imeli na medije kritične pripombe - te je izvoljena predstavnica občine Brezovica Kristina Božič že naslednji dan prenesla v Ljubljano na pokrajinski parlament. Na dnevnem redu je bila tudi točka Otroci sprašujejo - odrasli skušajo odgovoriti. Učenci so se na srečanje z odraslimi dobro pripravili v svojih razrednih skupnostih in doma s starši. Otroški parlament je preraščal v buren zbor občanov, ki se ni hotel zadovoljiti s približnimi rešitvami. Preserčani so izpostavili: - željo po večjem številu športnih tekmovanj z ekipami drugih osnovnih šol, - obnovitev kinodvorane v Podpeči, - razsvetljavo na področju Jezera, Preserja ter v okolici železniške postaje. - problematično prometno točko, kjer se cesta z Rakitne zoži -urediti je treba vidne opozorilne oznake, - problem avtobusne postaje -ljudje se zadržujejo v stanovanjskih prostorih in tam vedrijo (predlagajo postavitev hiške za čakanje, šoferji avtobusov pa naj ne bi avtobusov vžigali pred stanovanji, ker so izpušni plini in hrup moteči), -željo po skupnem prostoru (klubu), kjer bi se učenci zadrževali v prostem času ob športu in zabavi. Učenci s podružnične šole Notranje Gorice so tudi v imenu staršev in učiteljic povedali, kaj si želijo: - osemletno osnovno šolo, - povečano telovadnico, - prostornejšo garderobo, - večnamenski prostor na podstrešju šole, - večji parkirni prostor, - sproščeno igrišče pred šolo, - računalniški krožek in računalniško učilnico, -več športnih dejavnosti na šoli, - zaščito pred skalami pred šolo z varovalnimi mrežami, - prestavitev postajališča šolskega avtobusa k odcepu za Žab-nico (zaradi varnosti), - ureditev športnega parka Jama (popraviti igrala), - pitno vodo, - večjo in bolj založeno trgovino, - zaščito pred potepuškimi živalmi, ki jih je čedalje več (opozoriti lovsko društvo). Učenci osnovne šole Brezovica so spraševali in predlagali: - v osnovni šoli ure športne vadbe za dekleta, - računalniški krožek za osmo-šolce, - enoten hišni red za izvedbo šolskih plesov, - bolj pestre športne dneve, - ureditev športnega igrišča na Postaji, kjer trenutno razpadajo igrala, postavljena pred leti, - postavitev košev pri balinišču v Radni, - organizirane zimske dejavnosti (smučarske avtobuse), saj je smučanje priljubljen, a drag šport (skupinski popust), - varne prehode čez Tržaško cesto (zlasti pri gasilskem domu in pri cerkvi). Odrasli so poslušali, kimali, se spogledovali in poskušali odgovoriti zagretim 'parlamentarcem'. Marsikaj bo treba upoštevati, o marsičem temeljito premisliti. Če beseda župana, ravnateljev in drugih odgovornih odraslih kaj velja, bomo ugotavljali drugo leto. ko se spet dobimo na občinskem parlamentu - takrat na osnovni šoli Preserje. Prebrali bomo letošnji zapisnik in 'odkljukali', kar smo dosegli. Zapisali: Kristina Božič in Polona Rauš Dragi otroci! Se radi zabavate in preživljate svoj prosti čas s svojimi prijatelji? Se želite družiti med seboj tudi v času, ko ni vrtca ali šole'.' Študentka pedagoške fakultete, Urša, in vzgojiteljica predšolskih otrok, Ida, vas vabiva na Sončkove ustvarjalne delavnice. Program delavnic je namenjen otrokom v starosti od 6 do 8 let in je oblikovan tako, da bi se skupine otrok pod strokovnim vodstvom skupaj igrale, pogovarjale, pele in plesale ob spremstvu kitare in kaset, risale in oblikovale raznovrstne izdelke na teme strpnost, sprejemanje drugačnosti, prijateljstva, miru, domišljije in narave. Včasih bodo na obisk prišli tudi zanimivi gostje ali pa bomo šli vsi skupaj na kak krajši potep. Skratka, ne bo nam dolgčas. Da pa ne bo vse tako kot ponavadi, so na delavnice vljudno vabljeni tudi vaši starši, dedki ali babice in drugi, kdor se pač želi pozabavati z nami. Delavnice se bodo odvijale dvakrat mesečno v terminu, ki bi večini najbolj ustrezal. Vse podrobnejše informacije bova objavili v naslednji številki časopisa. Če te takšne vrste zabava zanima, hitro izpolni priloženi kuponček in ga pošlji na naslov: Urša Bučar, Malovaška 25. 1351 Brezovica. K sodelovanju pa vabiva tudi vse tiste, ki bi jih zanimalo vodenje takšnih delavnic. Tudi vi pošljite na isti naslov krajšo predstavitev sebe. priložite naslov in telefonsko številko ter inter-netni naslov, če ga imate, ali pa pokličite na telefonsko številko 654-494 (Urša) oziroma 654-551 (Ida). Upava, da se boste odločili za sodelovanje, tako otroci kakor tudi tisti, ki bi pomagali pri vodenju. Vsi ste vljudno vabljeni - in naj vas sonček spremlja v vaših srcih! Urša in Ida Sem............................................................... in bi rad(a) obiskoval(a) Sončkove ustvarjalne urice. Moj naslov je: Telefon:............................................................ Ime staršev:...................................................... Podpis staršev:................................................. Termin, ki bi nam ustrezal: 1..................................................................... 2...................................................................... Nagradni obisk vojašnice na Vrhniki Enaindvajseti december 1998 -nagradni obisk vojašnice na Vrhniki za učence osnovne šole Brezovica. Ne za vse, le za tiste srečneže, ki so bili izžrebani. Kajti po informativnem dnevu o varnosti, na katerem seje predstavila tudi vojska, smo učenci od 5. do 8. razreda morali odgovoriti na vprašanje v zvezi z vojašnico na Vrhniki. Iz vsakega razreda so kasneje izžrebali oziroma izbrali po tri učence, ki so se, malo pred božičnimi počitnicami, udeležili težko pričakovanega obiska. Sneg je škripal pod nogami, mraz lezel v kosti in neutrudne snežinke so padale z neba. Morda se sliši romantično, a če si zraven naslikaš še hladne, neosebne, sive stavbe, postane slika prav vojaška in nič romantična. Najprej so nas poučili o tem, kam smo pravzaprav sploh prišli in kaj vse se tu skriva. Da pa ne bi izgledalo čisto vse kot v šoli, so nas vrgli nazaj na cesto in marš v bunkerje. Zaradi snega smo ostali prikrajšani za vožnjo s tanki. Vsekakor pa so se potrudili in pustili razigranim 'pamžem' splezati v notranjost tankov in nam razložili nekaj osnovnih stvari o njih. Ker pa bi bilo to, če bi dolgo trajalo, kar prenaporno, so nas spet spodili na sneg - gnali vse do bivalnih prostorov vojakov. Ti so kakor iz filmov: belo-sivi pogradi, brezhibno pospravljeni, majhne omare ter na dobro vidnem mestu dnevni red. V učilnicah pobriti učenci-vojaki, precej dobro vzgojeni, ni kaj. Malice pa imajo skoraj boljše kot mi v šoli. Bilo je lepo, nova izkušnja, novo znanje. A biti vojak ni mačji kašelj. K risi i na Božič, osnovna šola Brezovica Foto: M. Kastelic Betlehemska lučka sveti tudi v slovenskem parlamentu Zadnji torek pred božičem sem se prebudil v posebnem pričakovanju. Komaj sem čakal na popoldan, ko bom lahko nesel betlehemsko lučko miru v državni zbor. Hitro sem se oblekel in odpravil v šolo. Čas je hitro tekel tako v šoli kot tudi pri mami Marici. Popoldan sem se preoblekel v skavtski kroj in že nas je oči skupaj z Janezom in Tonijem odpeljal v Ljubljano. Med potjo smo pobrali še Marušo, Nežo in Markota. V pasaži Maksimarketa so nas pričakali naši skavtski voditelji ter tabornice in taborniki iz raznih krajev Slovenije. Skupaj smo odšli v garderobo in pripravili program. V parlamentu so nas sprejeli predsednik državnega zbora in mnogi poslanci. Prisluhnili so našemu programu, gospod Janez Podobnik pa se je zahvalil za lučko miru in vsem zaželel lepe praznike in srečno novo leto. Po končanem programu smo se odpeljali v Rožno dolino,.v Barbarino stanovanje, na čaj. Po zanimivem pogovoru smo odhiteli domov in z zanimanjem gledali poročila, saj so nas tudi snemali za televizijo. Prvi obisk parlamenta mi bo ostal v lepem spominu. Zahvaljujem se vsem, ki ste me izbrali za ta podvig. Luka Stanovnik Skavti Raznašanje lučke miru po hišah V četrtek, 24. decembra 1998, smo skavti raznašali lučko miru. Z bratom sva bila zadolžena za raznašanje po delu Vnanjih Goric. Skavti smo se ob treh popoldne zbrali pri družini Rotar. Starejša skavti-nja nam je razložila pravila in razdelila nalepke, ki so se nalepile na svečko. S seboj smo imeli tudi svečke, če je kje ne bi imeli in bi jo želeli kupiti. Nato smo se napotili do prvih hiš. Pri večini hiš so naju bili zelo veseli, saj so luč miru pričakovali, pri nekaterih pa so naju tudi zavrnili in hitro odslovili. Vendar je bilo teh malo, zato sva z bratom luč miru nosila z veseljem. Ljudem sva zaželela, naj jim luč miru prinese mir in veselje v božičnih praznikih in v novem letu. Maruša Zore Foto: M. Kastelic KAMNOSESTVO SVETE s.p. Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov. • Lučke in vaze. Izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov. • Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru. Delovni čas od 7. do 17.ure Kumnoseštvo Svete s.p. Jezero 97 1.152 Preserje Tel./faks: 061/631 294 JANUAR 1999 DOBROVA - POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 21 ŠENTJOŠT NOVO LETO - NOV ZAČETEK Iskanje resnice Drastični obračun močno komunistično centralizirane nove Jugoslavije z domačimi političnimi nasprotniki ( domobranci jpo/c končani vojni je prinesel sorodnikom žrtev neizmerne duševne bolečine. l'o osamosvojitvi Slovenije seje marsikomu zdela poprava teh krivic stvar končne realizacije, toda čas je prinesel na oblast ljudi kontinuitete, ki s svojim ignorantskim odnosom hočejo še danes verjeti v naučeno resnico. Pred desetimi leti, 6.1.1989, so se v Šentjoštu v kulturnem domu sestali Janez Janša, Spo-menka Hribar, France Bučar, Jože Snoj, Ivo Urbančič in Ivan Borštnar. Takratna tema pogovora je bila o popravi krivic in o spravi, ki sojo takrat videli bolj dosegljivo, kakor pa danes. Neki takratni dnevnik je srečanje označil kot "srečanje v gnezdu belogardizma " . Letos natanko po desetih letih so sc isti ljudje ( razen Borštnarja ) zopet zbrali v Šentjoštu. Število prisotne publike, predvsem starejše, je jasno odražalo, da jim sprava ni neka postranska zadeva, saj so navsezadnje bili ravno oni žrtev krivic. Teh se vsekakor bolje spominjajo kot pa takrat vodilni funkcionarji svojih povojnih dejanj. Od leve proti desni: Jože Snoj, Janez Janša, Spomenka Hribar, dr. Ivo Urbančič in dr. France Bučar. Kol je povedal France Bučar se jasno zaveda, da bi lahko bila speljana lustracija takoj po osamosvojitvi .vendar pa zaradi takratne nespretnosti vlade stvar ni bila izvedena. Večina diskusije na srečanju se je vrtela okrog Resnice.Tezo, da je Resnic več (partizani so se borili samo proti okupatorju, domobranci pa samo proti komunizmu) je neprestano zagovarjala Spomenka Hribar. Razklanost v slovenstvu po njenem teče žc od protestantizma, liberalcev in klerikalcev pred vojno. To misel so sogovorniki jasno zanikali, saj naj bi razklanost slovenskega naroda po- vzročil ravno komunizem s svojim razrednim bojem in na podlagi tega zganjal teror med vojno in po njej. Zoper tezo Spomenke Hribar o več resnicah je Janez Janša ostro protestiral, saj povojne usmrtitve brez sojenja ne bi smele biti stvar interpretacije, temveč so usmrtitve dejstva, zločini in resnica. Kot je bilo mogoče iz razprave razbrati, je v Sloveniji še vedno več resnic kot trdi g. Spomenka Hribar in na tak način ne more priti do sprave, ki pa je nujna, da bo Slovenija v resnici svobodna . Gašper Tominc POI HOGRAJSKO PLANINSKO DRUŠTVO BLAGAJANA IZLET NA NANOS Za izlet na Nanos nas je čakala vznemirljiva vremenska napoved: Jasno bo, na Primorskem bo pihala burja. Za nas Kranjce, sicer vajene tudi grdega vremena in snežnih metežev, je bil zato to izlet, poln pričakovanja. Kako je pravzaprav na Primorskem, kadar je hurja? Pa še nekaj nas je vabilo. Nekako blizu nam je ta hrib. Velikokrat smo sc že vozili pod njim, ko smo šli na morje in si iz pregretega avtomobila želeli v čisti vetrovni gorski zrak. Na postajališču pod Nanosom je bilo le nekaj avtomobilov. Oblekli smo se, kot da gremo na Mont Lverest. Pri veliko pohodnikih so le oči kukale v svet, drugo pa je bilo varno spravljeno pred vetrom. Proti vrhu smo odšli po daljši, manj strmi poti. Nenavaden pogled seje izpod Nanosa odprl proti Vipavski dolini in hribom za njo. Prostrani gozdovi z golim drevjem zamolkle sivkasto rjave barve so dajali vtis puščave. Položni hribi so metali svojo senco na doline in svoje nevelike sosede. Cerkve sv. Hieronima na pla-notastem vrhu nekateri sploh niso videli, ker se zaradi burje, ki nas je z močnimi sunki sprejela na planoti, niso ozirali okrog sebe. Kolona se je zredčila. V manjših skupinah, kdo pa tudi sam, smo se borili proti vrhu. Vsak si je izbral svojo držo, da seje lahko branil pred silovitimi sunki burje. Zemlja je bila trdno zmrznjena. Včasih nas je kar malo pre- stavljalo, nam pomagalo, da smo pospešili korak, nam vzelo sapo, pa nas spet prisililo, da smo v korak morali vliti več moči. Vmes pa je bučalo in zavijalo. Prišli smo do koče, okrog katere je bil led pokrit s plastjo snega. Bučanje je bilo tu še gromke-jše, saj se je veter lovil v številne krožnike raznih anten in drugih aparatur oddajnika. Kot ponavadi v lepem poletnem vremenu, smo spregovorili običajno vprašanje, ko človek pride do koče: »A bomo zunaj?« in z olajšanjem vstopili v planinsko sobo, kjer nas je prijazno počakal oskrbnik koče iz domačega planinskega društva. Potem so prihajali še drugi, eden je bil bolj rdeč kot drugi. Burja nas je kar ožgala. Vračali smo se po poti, ki ni bila tako vetrovna in pelje po gozdu. A na planoti pod gozdom seje spet začel bur-jin ples. Spet smo bili skoraj neprepoznavni. Nekateri so si tudi čez obraz potegnili luknjičaste pletene šale. Nekako seje že videlo skoznje. Ugotavljali smo lahko, kako zanimivo je hoditi skoraj leže in ne pasti. Na položnem pobočju, kjer je cerkev sv. Hieronima, do koder naj bi pripeljal avtobus, smo nekateri nagonsko zavili k njej. V njenem zavetju je bilo malce lažje dihati. A smo se zmotili. Avtobus nas je pričakal malo nižje, na prijazni ravninici. Opazovali smo borovce. Ni jih veliko. Kolikor jih burja pusti rasti. so lepo rastoči, zdravo zeleni, močni in trdno zasidrani v tleh. Drugačni pač v tej divji naravi ne morejo biti. Če bi tukaj živeli ljudje, bi bili Irdnega značaja, vztrajni in pogumni. Avtobusa smo bili kar veseli. Naš cilj je bil Štanjel na Krasu. Tam smo se podprli z domačim kruhom, domačim pršutom in domačim vinom. Kulturnoizobraževalna žilica pri nekaterih nikoli ne zamre - za to je bila pravšnja tipična kraška vas z odmevi beneške arhitekture. Gospod Vane je bil tako kot v avtobusnih nagovorih neizčrpen vir vsakovrstnega znanja, ki ga je nesebično razdajal. Škoda, da tako lepa vas s čudovitim parkom ni dokončno urejena. Gotovo bi bila vredna ogleda tudi stalna zbirka slikarja Lojzeta Spacala. Ko smo se vračali v avtobus, je na večernem obzorju nenavadno veliko sonce vijoličasto rdeče padalo v morje. Nepozaben pogled. Noč nas je že lovila, zato smo le v polmraku opazovali kraško pokrajino s Kosovelovimi borovimi gozdovi. Avtobus je hitro požiral kilometre. Peljali smo se pogret v pograjski turistični dom. Juha je bila prav okusna, kruh pa je prav po domače dišal. Izlet na Nanos pa je spet dodan k že kar obsežni zbirki lepih spominov na planinske izlete. Pa še nekaj! Kar zadovoljni smo, da na Kranjskem ni takega vetra. Milka Bokal Prenova kulturnega doma v Šentjoštu Vsakdo dela ob koncu leta obračun za preteklo leto in obenem na podlagi tega ustvari načrt za naslednje leto.Tudi Kulturno društvo Šentjošt ni v tem oziru prav nobena izjema. Po tehtnem premisleku so se odločili za temeljito notranjo obnovo, s katero ne le da bi dosegli večjo prijaznost dvorane, temveč tudi povečali njeno uporabnost in varčnost. Verjetno je največje delo bilo opravljeno, koje Matjaž Kršmanec iz Horjula prebelil dvorano.Toda tudi oder je potreben korenitega popravila, saj je njegovo osnovno leseno konstrukcijo že močno načel zob časa. Obenem pa se bodo tudi prebrusile in po-lakirale odrske deske. Nad samim odrom so postavili podest, katerega je napravil Klemen Demšar brezplačno. Seveda pa brez zanesljivega dostopa na oder ne gre, v ta namen bodo izdelali nove stopnice, ki bodo nadomestile stare. Tudi razne HI-FI naprave in različni kostumi bodo poslej na varnem v novih omarah. Tam kamor gre pa še cesar sam pa so namestili nove pi-soarje na avtomatsko spla-kovanje. Na balkonu, ki se dviga nad dvorano, bodo končno pritrdili stare stole iz Drame, navsezadnje pa bo potreben tudi napis na fasadi Kulturnega doma. Finančno podlago za omenjene cilje črpa društvo iz svojih zalog in iz občinskega proračuna. Društvo je trenutno aktivno na več področjih. Vodita se dva pevska zbora : otroški in odrasli. Žal se je folklorna skupina močno razredčila in iz dveh skupin je nastala le ena - starejša.V tem letnem času je še posebej aktivna ravno gledališka skupina v igri Razvalina življenja. Velika večina teh igralcev tudi redno nastopa v okviru raznih proslav in prireditev, kjer za boljše vzdušje pripravijo krajše dramske vložke ( skeče). Impro gledališče, ki je zopet začelo aktivno delovati, naj bi zapolnjevalo letni kulturni koledar v društvu, če ne bo drugih gostovanj, ki pa jih ni po besedah društva ravno zaradi premajhnega števila obiskovalcev. Ob tej priložnosti društvo apelira na vse, ki bi kakor koli želeli sodelovati v društvu.da bo urnik vaj in dodatnih sporočil visel na vratih kulturnega doma Šentjošt. Gašper Tominc Nered ki vlada ob obnavljanju dvorane. MIKLAVŽ V POLHOVEM GRADCU Večina otro,k gotovo že ves november nestrpno pričakujejo god svetega Miklavža. Napisati je treba pismo, ga postaviti na okensko polico in se truditi, da bi bili vredni za izpolnitev zapisanih želja. Pri nas že nekaj let v okviru KD Pograjski slavčki pripravljamo praznovanje na večer pred sv. Miklavžem. Letos smo se naučili kratko igro s poučno vsebino. Pokazala naj bi, kako nevarno je preklinjati, biti predrzen in jezikav. To lahko nevede pride v našo navado in tako se ujamemo v nevarno zanko. Hudo je tudi, če je človek len, če mu je vse brez zveze in se mu ne ljubi nič pametnega storiti. Otrok začne opuščati delo, šolo in molitev, izginja spoštovanje do staršev... Ce znamo trezno razmišljati, se tega pravočasno zavemo in se lahko potrudimo biti boljši. To je težko izvedljivo brez Božje pomoči. Človek potrebuje razsvetljenje, da uvidi, kam vse to pelje. Šele takrat začne razmišljati drugače. V pospravljanju, učenju, pomoči bližnjemu naposled najde tudi veselje. Ob koncu igre nastopi Miklavž v spremstvu angelov. Najprej spregovori z igralci in jim za spodbudo k dobremu da nagrade. Nato pa nagovori vse druge otroke v dvorani. Povabi jih, da skupaj zmolijo molitev Angel varuh in jim s svojimi pomočniki razdeli pripravljena darila. Igrali so: Miha: Blaž Janša Katka: Milena Povše Anže: Andrej Janša Lucifer: Lenart Rihar Hudobin: Vili Koprivec Potepin: Štefan Trobec 1. angel: Nadja Prosen 2. angel: Metka Rihar 3. angel: Suzana Povše Zahvaljujem se vsem. ki ste omogočili to prireditev; to ste bili: Svet KS Polhov Gradec, Trgovina Blagajana, Župnija Polhov Gradec, Ko-linska, Avtokleparstvo Janez Kovač. Milan Trnovec. Janko Trnovec. Elektroinstala-cije Anton Pečaver, Čebelarstvo Božnar, Tekstil Beti, Gostilna Pratkar, Frizerski salon Anica Peklaj. Frizerski salon Marta Grkman, Avtokleparstvo Franci Laznik, Toni Trnovec. Posebna zahvala pa velja gospodu Miklavžu, vsem igralcem, pevskemu zboru pod vodstvom Katarine Tominec, sodelujočim pri režiji, maskiranju, pripravi kostumov in pri postavitvi scene. Andrej Malovrh. 22 naš Časopis DOBROVA - POLHOV GRADEC JANUAR 1999 Ti kar rezgetaj konjiček moj in Sv. Štefan ti bo vse odpustil Brezje, kako znano mi zveni ta beseda in kako domače se človek počuti ko stoji pred vrati Štefanove domačije, ki ji domačini pravijo kar pri Gorjupu. Le malo je takih domačij, sem potiho-ma govoril samemu sebi, ko sem v soboto 26.12. na dan svetega Štefana stal pred široko odprtimi vrati domačije in nasmejanimi obrazi otrok, ki so se podili okoli konj. Majhna deklica, prav nič večja od mojega jahalnega škornja je na dvorišču vlekla za ušesa enega od psov in v glasen smeh me je spravil glas njene mame, ki ji je vpil skozi množice zbranih ljudi; Katka, pazi da te ne bo brcnil! Nenadoma pa je glasno smejanje prekinila smrtna tišina in sedemindvajset jezdecev se je ponosno zravnalo in snelo svoje kape in klobuke z glav. Tudi sam sem sledil staremu običaju in že so v meni odzvanjale besede župnika, ki je krstila naše konje. Prisluhnil sem njegovim besedam in prav rad se bom spominjal, koje vsem konjem odpustil njihove grehe in jim zaželel veliko sreče v letu ki prihaja. Odpustil grehe, mar to pomeni, da mu je za vse padce, ki mi jih je namenil odpuščeno in da z novim letom začneva ponovno? Nekaj časa sem še razmišljal o konjskem odpuščanju, ko je povorka jezdecev že krenila od gostilne do gostilne. Tudi sam sem se takoj prik- ljučil, saj bojda tudi to veleva in nalaga jezdecu običaj. Med praznovanjem pa so me misli odnesle še veliko dlje in začel sem se spraševati, če je res konj zrcalo duše jahača. Konju se je potrebno približati s spoštovanje, s pripravljenostjo biti pošten do samega sebe. Konj je namreč zmožen spregledati vse naše maske in nas vidi v pravi luči. Vidi nam v dno duše, prepozna zahrbtnost in laž, strah in prepotentnost, potolčenost in hvaležnost ter nam nameri tisto mero spoštovanja in pozornosti, ki pripada našemu značaju. Zrcalna slika, ki nam jo kaže konj, so tako naše notranje moči kot pomanjkljivosti in slabosti. In vendar ta konj zvesto služi, ko se na njem učimo in z njim dosežemo harmonijo. Kot bi trenil sem se znašel pred domačim hlevom in še en dan preživet s svojim najbolj zvestim prijateljem je mimo. Tradicionalni blagoslov konj je za menoj in vesel sem, da imamo v našem kraju vedno več konjskih duš in njihovih privržencev. Počasi so se mi zapirale oči in pogrezal sem se v spanec, ko sem zaslišal konjski rezget. Takrat sem si zaželel, da bi na sveto noč tudi v našem hlevu živali spregovorile. Tako rad bi mu prisluhnil, mar vi ne? Kurja vas: Prebivalci Kurje vasi. Suhega doma, Planine, Butaj nove in Ljubljanice so pred nedavnim dobili dolgo pričakovane zabojnike za smeti. V Kurji vasi so prostor, namenjen zabojnikom, nekateri še. posebej uredili, (gt) Sentjošt: Cestni odsek Kurja vas ■ Sentjošt je končno dobil epilog. Cestišče, kije bilo prej zelo zanemarjeno, je sedaj korenito prenovljeno. Zaradi razširitve cestišča sedaj morebitno srečanje dveh vozil ne povzroča težav, (gt) Gašper Tominc POROČILO 0 17,11)11 VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE HORJUL Občinska volilna komisija Občine Horjul na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/9.1, 7/94. 61/95, 70/95. 20/98) objavlja naslednji izid glasovanja za volitve članov občinskega sveta Občine Horjul. 1. Po posameznih volilnih enotah so kandidati dobili sledeče število glasov: Volilna enota št. I Enota obsega naselja: Horjul, Ejubgojna Od skupnega števila 956 volivcev, je v volilni enoti volilo 624 volivcev, kar znata 65,27% vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic:! I glasov dele/. Si. Ime in priimek Predlagatelj 77 4.5% 1 Marjan LEŠNJAK SDS ■ Socialdemokratska stranka Slovenije 167 9.8% 2 Valentin GABROVŠEK SKD - Slovenski krščanski demokrati 71 4,2% 3 Anton HROVAT SDS-Socialdemokratska stranka Slovenije 77 4,5% 4 Tadej MUHA Aleksander (epon in skupina volivcev 166 9.7% 5 Iva PREBIL Stanko Kavčič in skupina volivcev 152 8,9% 6 Malko ZDEŠAR Stanko Kavčič in skupina volivcev 310 18.2% 1 Ivan ROŽNIK Zbor volivcev 110 6,5% 8 Marko KONČAN Zbor volivcev 82 4.8% 9 Marija SEČNIK Zbor volivcev 6K 4,0% 10 Igor Juri KONČAN Stanko Kavčič in skupina volivcev M 5,2% II Andrej TRČEK SKD - Slovenski krščanski demokrati 135 7,9% 12 Tomaž GABROVŠEK SKD - Slovenski krščanski demokrati 200 11.7% 13 Anton ZDEŠAR SLS - Slovenska ljudska stranka 1703 100,0% Volilna enota št. 2 Enota obsega naselja: Korenn nad Horjulom Od skupnega števila 72 volivcev, je v volilni enoti volilo 43 volivcev, kar znaša 59,72% vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic:2 glasov dele/. Št. Ime in priimek 41 100% 1 Jože MAROLT 41 ioo% Predlagatelj SLS - Slovenska ljudska stranka Volilna enota st. J Enota obsega naselja: U-snn Brdo Od skupnega števila 73 volivcev, je v volilni enoti volilo 39 volivcev, kar znaša 53.42%, vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic:0 glasov delež Št. Ime in priimek Predlagatelj II 28% I Bernard ZDEŠAR SLS - Slovenska ljudska stranka 28 72% 2 Andrej POTREBUJEŠ Zbor volivcev » 100% Volilna enota st. 4 Enota obsega naselja: Podolniea Od skupnega števila 152 volivcev, je v volilni enoti volilo 104 volivcev, kar znaša 68,42%, vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic:4 glasov delež Št. Ime in priimek Predlagatelj 59 59% I Franc VERBIČ SKD • Slovenski krščanski demokrati 41 41% 2 Stanislav ŽVOKELJ SLS - Slovenska ljudska stranka 100 100% Volilna enota st. 5 Enota obsega naselja: Samotorira Od skupnega števila 58 volivcev, je v volilni enoti volilo 38 volivcev, kar znaša 65,51% vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic:!) glasov delež Št. 12 32% I 26 68% 2 38 100% Ime in priimek Predlagatelj Anton SEČNIK SKD - Slovenski krščanski demokrati Anion GERJOLJ Sl.S - Slovenska ljudska stranka Volilna enota št. A Enota obsega naselja: Vr/.dcnec Od skupnega števila 355 volivcev, je v volilni enoli volilo 181 volivcev, kar znaša 50,98%, vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic:0 glasov delež Št. Ime in priimek Predlagatelj 78 25%, I Dana PETROVČIČ Zbor volivcev 83 27%, 2 Helena ROZMAN PIŠEK Sl.S - Slovenska ljudsku Stranka 150 48% 3 Alei VRHOVEC Zbor volivcev .111 100",, \olilna enota st. 7 I nota obsega naselja: Zaklanec Od skupnega števila 155 volivcev, je v volilni enoti volilo 146 volivcev, kar znaša 94.19%, vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic:7 Slasm dele/ Št. Ime in priimek Predlagatelj 25 18% I Ivan ZDEŠAR SLS - Slovenska ljudska stranka 114 82% 2 Marko KF.RŠMANECSKD - Slovenski krščanski demokrati 139 100%, Volilna enota št. K Enota obsega naselja: Ža/.ar Od skupnega števila 107 volivcev, je v volilni enoti volilo 95 volivcev, kar znaša 88.78%, vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic: I glasov delež Št. Ime in priimek Predlagatelj 40 43% I Franci TRČEK SKD - Slovenski krščanski demokrati 54 57% 2 Anton MALOVRH SLS - Slovenska ljudska stranka 94 . 100% dani občinskega sveta Občine Horjul, izvoljeni na volitvah 4. decembra so: št. vol. en Ime in priimek Predlagatelj 1 1 Ivan ROŽNIK Zbor volivcev 2 1 Anton ZDEŠAR SLS- Slovenska ljudska stranka 3 1 Valentin GABROVŠEK SKD - Slovenski krščanski demokrati 4 2 Jože MAROLT SLS - Slovenska ljudska slranka 5 3 Andrej POTREBUJEŠ Zbor volivcev 6 4 Prane vhrbič SKD - Slovenski krščanski demokrati 7 5 Anton GFRJOl.J SLS - Slovenska ljudska stranka 8 6 Alei VRHOVEC Zbor volivcev 9 6 Helena ROZMAN PIŠEK SLS - Slovenska ljudska stranka 10 7 Marko KERŠMANEC SKD - Slovenski krščanski demokrati II 8 Anton MALOVRH SLS - Slovenska ljudska stranka Horjul, 20. dec. 1998 t 'lani: Saša Pušnar l.r. Davorin Sečnik l.r. Simon Čadcž l.r. ( >Ik inska volilna komisija Občine Horjul Predsednik: Vladimir Simič l.r. POROČILO O IZIDI1 VOLITEV ZA ŽUPANA OBČINI IIOk.ll L Občinska volilna komisija Občine Horjul na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94. 61/95. 70/95. 20/98) objavlja naslednji izid glasovanja /a volitve župana Občine Horjul. I, Od skupnega števila 1928 volivcev, je v občini volilo 1270 volivcev, kar znaša 65.87%, vseh volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic:57 Od 1270 volivcev je za župana volilo 1212 volivcev, to je 95.43%. Za župana Občine Horjul je izvoljen Danici PORTUNA, roj. 21.7.1950. Zaklanec 41. Horjul. POGOVOR Z NOVIM ZUPANOM OBČINE HORJUL Vsi pogoji za samostojno, uspešno občino Daniel Portuna je na decembrskih volitvah v občini Horjul postal njen prvi župan. Z njim smo sc pogovarjali in mu postavili nekaj aktualnih vprašanj. Postali se prvi župan ene najmlajših občin v Sloveniji, zato vas prosim, da nam Občino Horjul predstavite malo pobliže. Resnično je Občina Horjul najmlajša občina v Sloveniji, ker so volitve potekale en mesec pozneje kot v vseh drugih občinah. Zato se lahko pohvalimo, da smo najmlajša občina v Sloveniji. Občina Horjul je nekdaj že obstajala, zato smo lahko veseli, da smo jo dobili nazaj, saj je. dolgoročno gledano, to najboljša rešitev za hitrejši razvoj in boljše zadovoljstvo občanov. Ilorjulska občina je geografsko zaokrožena celota, zato imajo v pretežni meri vsi občani enake interese. Občina Horjul šteje približno 2600 prebivalcev in obsega 9 naselij: Horjul. Ko-rcno, Ljubgojno, Lesno Brdo, Podolnico, Samotorico, Vrzde-nec, Zaklanec in Zažar. Imamo osemletno osnovno šolo s 16 oddelki, vrtec z jaslimi, pošlo s hranilnico, zdravstveni dom, knjižnico, trgovine, dobro gostinsko ponudbo, kmečki turizem itn. V okviru naše (are Horjul, ki pokriva pretežen del občine, razen naselja Zažar, ki spada v faro Podlipa, imamo zelo znamenito cerkev sv. Kancijana na Vrzdcncu in turški tabor okrog cerkve sv. Urha nad Za-klancem in Podolnico. Lahko se pohvalim, da imamo v naši občini izredno aktivno Kulturno-prosvetno društvo, ki dosega lepe uspehe tudi zunaj naše občine in celo v tujini. Poleg tega imamo pet dobro usposobljenih (iasilskih društev. Športno društvo. Planinsko društvo itn. Skratka, imamo vse pogoje za samostojno, uspešno občino. Imeli ste tudi že prvo konstitutivno sejo novega Občinskega sveta. Kako ste doživeli to prvo sejo, ki ste jo in boste še naprej vodili? Dne 23.12.1998 smo imeli konsitutitvno sejo, na kateri smo že potrdili začasno občinsko upravo, dokler se ne bomo popolnoma ločili od prejšnje občine. Vesel sem, da imamo med svetniki tudi predstavnico ženskega spola. Sicer sem zadovoljen s sestavo Občinskega sveta in sem prepričan, da bomo dobro sodelovali v zadovoljstvo občanov. Kakšne prednosti in sploh kaj bo nova občina nudila občanom, ki so sedaj morali hoditi na sedež že bivše občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec? Bistvo nove lokalne samouprave je, da se občina približa občanom pri reševanju vsakdanjih problemov ter da jih poskuša čimprej na najbolj racionalen način rešiti. Tu mislim predvsem na reševanje komunalnih problemov (vodovodi, kanalizacija, ceste, javna razsvetljava, pokopališča itn.), otroško varstvo in prevoz otrok v šolo, razvoj vseh društvenih dejavnosti, čuvanje okolja itn. Vsekakor bo občanom naše nove občine odpadla pot do Dobrove, ki sojo morali opraviti v prejšnji občini. Sedaj bodo vse storitve, ki so v pri- stojnosti občine, lahko opravili na sedežu občine Horjul. Druge storitve, ki so v pristojnosti države (osebni dokumenti, gradbena dovoljenja, davčne zadeve, vojaške zadeve itn.) pa bodo še naprej opravljali v Ljubljani kot doslej. Sedaj ste samostojna občina, kako vidite strategijo razvoja? Strategijo razvoja naše občine bi razdelil na dva pomembnejša segmenta, in sicer na prosvetnega in na komunalnega. Na prosvetnem področju se bo treba pripraviti na devetletno osnovno šolo, kar je povezano z določenimi investicijami. Na komunalnem področju pa bomo dali prednost varstvu okolja. Tu mislim predvsem na dokončanje kanalizacijskega sistema v Horjulu, začeti pa bomo morali razmišljati o ureditvi kanalizacijskih sistemov v strnjenih naseljih naše občine. Naslednja izredno pomembna naloga bo izgradnja mrliških vežic. Za Horjul bo treba poskrbeti, da bi jo dobila v čim krajšem možnem času, druga naselja pa pozneje. Obnoviti in asfaltirati bo treba lokalne in krajevne ceste, tako da bodo vse vasi v občini povezane z asfaltno cesto. Posebno pazljivo se bo treba lotiti obnove republiške ceste skozi Horjul zaradi prostorske stiske za pločnike in avtobusno postajo. Poleg navedenih dveh segmentov pa bo treba skrbeti za dolgoročni razvoj gospodarstva in podjetništva ter drugih društvih dejavnosti, kot so gasilstvo, turizem, kultura in šport itn. Predvsem za športno dejavnost bo potreb- no razmišljati o novi lokaciji, saj sedanja ob pokopališču ni primerna za športne aktivnosti. Glasilo Naš časopis sedaj pokriva pel občin in kje vidite najboljše povezave oziroma stične točke, ki bi bile najugodnejše za vaše občane? Iz pogovorov z občani sem prepričan, da se je Naš časopis v preteklih letih vživel v vsako družino oziroma posameznika Menim, daje ravno Naš časopis najboljša povezava med občani naše občine in občani sosednjih občin, saj prek njega dobimo razne informacije, ki nas zanimajo. Ko smo pa ravno pri Našem časopisu, nas tudi zanima vaš pogled na izhajanje ter na oblikovanje vaših, llorjiilskih strani? Nimam nikakršnih pripomb na izhajanje Našega časopisa, bi pa pozval na naše občane, naj s prispevki sodelujejo na Horjul-ski strani Našega časopisa, saj veliko aktivnosti poteka v društvih, prosveti, delovnih organizacijah, vaških okoljih itn. Prav je, da o tem seznanimo tudi druge občane. Tako bomo še bolj z zanimanjem brali Naš časopis. Ob koncu razgovora vam tudi čestitamo ob izvolitvi za župana Horjula ter vas prosimo za zaključno besedo za naše in vaše bralce le-tega. Vsem volivkam in volivcem se najlepše zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi ga izkazali na volitvah. Prek 95% podpora me še dodatno obvezuje, da bom pri svojem delu opravičil Vaše zaupanje. Simon Seljak Božično-novoletni koncert Učenci Glasbene šole Vrhnika, ki obiskujejo Oddelek glasbene šale v Horjulu, so v Osnov ni šoli Horjul pod vodstvom svojih učiteljev pripravili koncert. Nastopili so prav vsi učenci in pokazuli. tesa vsega so se naučili. Koncert je bil dobro obiskan. Največ je bilo staršev učencev, ki obiskujejo glasbeno solo. 1'redstuvili so se luko solisti kol pianisti, flavtisti, harmonikarji in trobentač. Za konec je zaigral še harmonikarski orkester, dopolnjen še z drugimi instrumenti, ki je pod taktirko Aniona 1'ucihurju požel buren aplavz- Ihto: Nastopajoči glasbeniki na novoletnem koncertu v Horjulu Nastop igralca in pesnika Toneta Kuntnerja Prosvetno društvo Horjul je ob osemdeseti obletnici smrti Ivana Cankarja v dvorani prosvetnega doma v Horjulu organiziralo slavnostno prireditev, na kateri je nastopil Tone Kuntner z monodramo Moje delo je knjiga ljubezni - odpri jo, domovina, ki je v dramsko celoto sestavljen izbor iz Cankarjevih proznih in dramskih besedil. Mojstrsko dramsko izvedbo si je žal ogledalo le malo gledalcev, ki so na koncu umetnika nagradili z dolgim aplavzom. Foto: Tone Kuntner na odru prosvetnega doma v Horjulu Horjul, 20. dec. 1998 Člani: Saša Pušnar l.r. Davorin Sečnik l.r. Simon Cadež l.r. Občinska volilna komisija Občine Horjul Predsednik: Vladimir Simič l.r. Za bolj urejeno okolico prosvetnega doma Več članov Pevskega zbora Horjul. Folklorne skupine Klas in dramske sekcije je prijelo za krampe in lopate, samokolnice in valjar ter tako v nekaj dneh s prostovoljnim delom še pred snegom položilo tlakovce okoli prosvetnega doma v Horjulu. Ze prej so obnovili vso dvorano z odrom in tako zagotovili prostore za uspešno delo vseh kulturnih skupin pa tudi za videz samega prosvetnega doma. Foto: Horjulski kulturniki, ki urejajo okolico prosvetnega doma. Po petdesetih letih Horjul spet samostojna občina Z referendumom so se krajani Horjula in okolice odločili, da žele svojo občino, v kateri bi sami gospodarili in s svojim trudom doprinesli k izboljšanju gospodarstva, komunalnih zadev in splošnega osebnega standarda občanov. Čeprav so na referendumu z veliko večino izrazili željo po lastni občini, je bilo kar precej ovir s strani države. Šele koje ustavno sodišče Slovenije dvakrat odločilo, da imajo Horjulci prav, so bile dvajsetega decembra občinske volitve, na katerih so krajani izvolili enajstčlanski Občinski svet in župana občine. kljub zelo slabemu vremenu je bila udeležba na volitvah v primerjavi z drugimi občinami dokaj dobra, 65,87 %. Spodbudno je, da za volilno kampanjo ni bilo porabljenega nobenega denarja. Na volitve je opozarjalo le nekaj razglasov za kandidate v občinski svet in župana. V prejšnji občini Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, v kateri je bilo petindvajset svetnikov, ni bilo nobene ženske, v seda- njem Občinskem svetu pa med enajstimi svetniki sedi tudi svetnica. Prva seja Občinskega sveta Horjul je bila triindvajsetega decembra in so se je udeležili vsi člani Občinskega sveta in župan. Predsednik občinske Volilne komisije Horjul, gospod Vladimir Simič, je potrdil mandate in naštel novo- izvoljene člane Občinskega sveta in župana. Na seji so sprejeli sklep, da je treba čimprej razdeliti premoženje prejšnje občine, da prične nova občina samostojno delovati. Imenovana je bila začasna občinska uprava, ki že deluje, in sicer so uradne ure v ponedeljek od 11. do 13. ure in v četrtek od 17. do 19. ure. Novoizvoljenim članom Občinskega sveta pa tudi županu želimo občani veliko delovnih uspehov za dobrobit Horjula in vasi, ki sodijo v novo občino Horjul. France Brus Sedet Občine Horjul je na naslovu Horjul 57, telefon: 749 146. Prva seja Občinskega sveta Horjul lolilni odbor na predčasnih občinskih volitvah v Horjulu, ki se jih je udeležilo štirinajst občanov. Praznično vzdušje na dan volitev v Horjulu H> 1 Volišče in volilni odbor v Podolniei Na volišču v Žažarju Mačka v jaslicah Pred leti seje domača mačka splazila kar v sam hlevček v jaslicah. Kot bi občutila, da tja ne sodi. si je letos našla prostor za tremi modrimi, ki nimajo seboj niti slona niti kamele, zato sije v svoji mačji glavi domislila, da jim bo nadomestila tovorne živali. Svoje sta seveda prispevala mehak mah in topel radiator v ozadju, ki prav prijetno greje. Kako udobno se je namestila brez škode za druge figure v jaslicah, zgovorno kaže fotografija. France Brus, Horjul Noč čarovnic in strahov Vzgojiteljici Marinka in Vanja sta v horjulski vrtec pripeljali dvainštirideset buč. ki so se jih pod njunim vodstvom lotili obdelovati njuni varovanci. Rezali so, čistili pečke in postorili še marsikaj, da so pod njihovimi prsti nastale najrazličnejše oblike glav. V le-teh so zvečer prižgali sveče in jih razstavili na dvorišču vrtca. Na ogled so povabili starše in druge krajane, ki so si v tisti noči čarovnic ogledali strahove - izdelke svojih otrok. Na fotografiji: Groteskni strahovi na razstavi v horjulskem vrtcu v noči čarovnic F. B. Prednovoletno srečanje upokojencev v Štorovju Društvo upokojencev Horjul je za svoje člane v Štorovju pn Ivančni Gorici organiziralo prednovoletno srečanje, ki se gaje udeležilo osemi-npetdeset članov. Srečanje je potekalo v izredno prijetnem vzdušju, ob prijetni glasbi, organiziranem srečelovu, družabnih igrah in okusni Icr obilni večerji. Ob prijetni glasbi so se upokojenci prijetno zavrteli v ritmu valčkov in polk, pa tudi ob melodijah večno mladih melodij, ki so jih spominjale na mlada leta. Vračali so se nadvse zadovoljni in že težko čakajo na bližnje podobno srečanje. Foto: Horjulski upokojenci v Štorovju. Sejem športne opreme V prostorih osnovne šole v Horjulu so sredi decembra organizirali sejem rabljene športne opreme. Učenci so prinesli kar nekaj smuči, smučarskih čevljev, rolerjev, drsalk in druge športne opreme, ki je bila naprodaj po izredno ugodni ceni, zato je kar nekaj opreme zamenjalo lastnike. Foto: S sejma športne opreme Veselo silvestrovanje v Zaklancu Gostilna Škof v Zaklancu je tudi letos pripravila v svojih prostorih silvestrovanje, ki so se ga udeležili predvsem krajani iz bližnje okolice. Gosteje zabaval Ansambel Kristjan iz. Ivančnc Gorice z dobro pevko. Organizatorje moramo pohvaliti, da so poskrbeli za bogato obloženo mizo in dovolj prostora za ples, ki gaje na takem praznovanju navadno vedno premalo. Vodja ansambla jc goste zabaval z organiziranimi družabnimi igricami, tako daje večina vztrajala vse do ranega jutra. Foto: silvestrovanje v Gostilni Škof v Zaklancu. Turistični kažipot tudi na Samotorici Izletniki, ki prihajajo na Samntorico nad Horjulom so se lahko do nedavna orientirali le po redkih zasilnih smerokazih in planinskih transverzalnih žigih. Zdaj pa so Samotor-čani na razpotju tik pred vasjo namestili pravcati turistični kozolčck z vsemi polebnimi smerokazi, tako do posameznih kmetij, kakor do okoliških planinskih točk. B. V. JANUAR 1999 REPORTAŽE naš Časopis 25 Nekaj ložanske zgodovine Cirič. na katerem stoji cerkev svetega Janeza Krst-nika, zavetnika soseske Log. seje včasih imenoval Boršt. Naša podružnica spada pod župnijo Brezovica, kamor spadajo še Dragomer, Vnanje Gorice in včasih tudi Notranje Gorice. Župnija na Brezovici je bila ustanovljena leta 1703. do takrat pa so spadale Brezovica in vse ostale podružnice pod župnijo Sveti Peter v Ljubljani, ki je bila najstarejša župnija na Kranjskem. Vsa brezoviška ravan, ki spada pod brezoviško župnijo (Brezovičanje ji rečejo mah), pa je del velikega Ljubljanskega barja. Vsa ta ravnina je bila nekdaj jezero. Najstarejši prebivalci kranjske dežele so živeli na tem kraju. Imenovali so se mostiščarji. O njih je pisal pisatelj Janez Jalen v knjigah Bobri. Kdaj jc to jezero izginilo in so mostiščarji zapustili svoja bivališča, se ne ve, vendar zgodovina poroča, da leta 476 po Kristusu ze ni bilo več jezera. Ostalo pa jc močvirje dolga stoletja. Zemljo so lahko obdelovali samo po gričih in vzpetinah in krma, ki jc rasla na močvirju, je bila zelo slaba. Zgodovinarji pišejo, da so že leta 1554 začeli razni strokovnjaki delati načrte za izsušitev barja. Vse pa je ostalo pri načrtih, dokler ni leta 1762 takratni upravitelj Zorn (Corn) prosil cesarico Marijo Terezijo, naj mu prepusti 215 oralov barskega sveta, da bi ga na lastne stroške izsušil. Imel jc težave z lovci nemškega viteškega reda, ki so žc od nekdaj imeli pravico nastavljati mreže divjim racam, po izsušitvi pa le ne bi več prihajale. Kljub težavam jc začel in delo je bilo dokončano 1781. leta. Corn je dobil za svoje delo pohvalo in zlato kolajno, barje pa jarek, ki se še danes imenuje Cornovee. Pozneje je v Ljubljani nastal še Gruberjev kanal, kopali so še manjše jarke in barje je postajalo vedno bolj trdno. Leta 1829 so prvič na Barju sejali žilo. Ljudje so si s to pridobitvijo zelo izboljšali svoje življenje, saj so bili večinoma kmetje in zemlja jim je pomenila edino bogastvo. Tudi za ložanske kmete je bila to velika pridobitev, saj imajo veliko zemlje na 'mahu'. Živeli so od zemlje, nekaj jim jc prinašal gozd. mogoče jim je bil dodaten vir zaslužka cesta, ki je šla skozi Log. Zelo malo jih jc imelo kakršnokoli službo. Bili so pridni, pomagali so drug drugemu, živeli so z naravo in z velikim zaupanjem v Boga in njegovo p3 GOZD LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO: PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO les na kamionskih cestah In na panju Zagotavljamo plačilo lesa v naslednjih rokih: hlodovina iglavcev in listavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v roku enega tedna. Točnost in kakovost odpreme zagotovljena. Informacije: GOZD LJUBLJANA d.d. Tržaška cesta 2, tel. 12 53 130, telefaks 210 729 KONTAKTNA OSEBA: Vodja odkupa Peter Martinšek. inž.gozd. Pavšičeva 31, Logatec, mobitel: 0609 632 263 Lokalni odkupovalec: Boštjan Soklič, Švigljeva 9, Borovnica Telefon: 746 242, mobitel. 0609 653 436 OBVESTILO Notarka Albina Krašovec obveščam občane, da bom v času od 22.2.1999 do vključno 26.2.1999 na rednem letnem dopustu. V času moje odsotnosti me bo v moji pisarni na Vrhniki, Tržaška cesta 12, nadomeščala gospa Darinka Intihar, notarka iz Cerknice, in sicer vsak dan od 12.30 do 13.30 in v petek od 12.30 do 13.00. Hvala za razumevanje! BIOBRAZDA PROIZVODNJA IN SEMENARNA Dragomer, Pod Lovrencem 1 tel.: 061/654-580 Odprto vsak dan od 8 do 19.ure, sobota od 8 do 13.ure Pomlad že trka na vrata zato imamo pri nas že vse na zalogi in vas pričakujemo: - vse vrste semen, semenski krompir UVOZ, - vse vrste gnojil, orodij, zaščito, - veliko izbiro pvc lončkov in korit - okrasne keramike, sobnih lončnic - vse za male živali krmila, pesne rezance, oves, ječmen, koruzo, drobljenec, pšenico itd... - mešanice prsti, šotne lončke in platoje - sadike sadnega drevja, grmovnice, čebulnice IN ŠE VELIKO DRUGEGA - UGODNE CENE -MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV! 3Hi *—* Telefon: 125-42-04 d.o.o z dobrim imenom Tržaška 2 - Ljubljana Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 17. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBOI NUDIMO MOŽNOST KREDITA NA 6 AL112 MESECEV IN PLAČILO NA 4 ČEKE ZA A, B in F kategorijo. - tečaj CPP organiziramo dvakrat mesečno na Tržaški 2 - v januarju in februarju bo tečaj CPP 25.1. ob 17.uri, 9.2. ob 18.uri, 22.2. ob 17. uri - organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom - nudimo izposojo literature - dijaki in študentje imajo posebne ugodnosti V vašem kraju organiziramo tečaj iz varstva pri delu s kmetijskim traktorjem. JERSI ■v C VULKAN IZERSTVO TRGOVINA AVTOOPTIKA ZAVORNI SERVIS JERNEJ JERŠINOVIČ s.p. Tel./Faks061 / 753111 VOLJČEVA 11 61360 VRHNIKA NUDIMO VAM: • ročno pranje vozil • vse vrste čiščenja vozil • globinska čiščenja • poliranje vozil (po 3M postopku) • popravila plastičnih odbijačev (varjenje plastike) • servisiranje in zamenjava zavornih sistemov • avtooptika OB SREDAH VAM NUDIMO BREZPLAČNO TESTIRANJE ZAVOR Po ugodnih cenah dobite tudi avtoplašče za osebna in tovorna vozila - z montažo Odprto imamo: vsak dan od 8.00 do 13.00 od 15.00 dO 19.00 v soboto od 8.00 do 16.00 iradlo mirhiriika tel: 061/757262, tel/fax: 061/757261 OPTIK BRANKA JELOVČAN s. p. STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA Tal.: 061/756-105 • IZDELAVA VSEH VRST OČAL NA RECEPT IN PO IZBIRI. • KONTROLA VIDA Nov delovni čas od 9. do 12.ure in od 13 do 17.ure Sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 18.ure Sobota zaprto! Novo na Vrhniki! Ponudba RAY BAN sončnih očal in tekočin za kontaktne leče RUMENIC TELEFON 061/755-545 GSM 041/722-001 DRENOV GRIČ 170, VRHNIKA OPRAVLJAMO: DELAVNI ČAS: - servisiranje od 8. do 17. ure - mehanična popravila sobota od 8. do 12. ure - priprava za tehnični pregled - popravila zavor - avtovleka SE PRIPOROČAMO/ Nfi pot. TRGOVINA ZA CENTRALNO KURJAVO IN VODOVOD SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV TRŽAŠKA 513 a, 1351 BREZOVICA Tel.: 061/654-630, 654-598 - FAKS: 061/654-630 Trgovina je odprta: vsak dan: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure UGODNE CENE ZA: LTŽ PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE, OLJNE GORILNIKE, SANITARNO KERAMIKO, ENOROČNE ARMATURE ARMAL IN DRUGO ZA VODOVOD TER CENTRALNO OGREVANJE. DODATNA PONUDBA: • LAMINATI KERAMIČNE PLOŠČICE REAN inženiring, d.o.o. 1357 NOTRANJE GORICE (II) Podpeška cesta 236 Y mm OCTAVIA - ŽE OD 1.946.550,- SIT (MPC) AVTOMERKUR PSO Bežigrad Samova 14, 1000 Ljubljana, telefon 061 303 0/0. P1ETA Pogrebna služba FRANCI TRŠAR; Gabrče 9 Vrhnika Telefon:754 - 109, 752 -894 0609 628 - 257 rz/f/rr/zm/ Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 • VELIKA IZBIRA • SVEŽEGA CVETJA Pričakujemo vas! POGREBNE STORITVE rib naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam - pevci, glasba - venci, cvetje, sveče - urejanje grobov - urejanje dokumentacije - prevozi v pogrebnem spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, mobitel 0609 637 617 V 90. letu starosti je tiho odšel k večnemu počitku ata. dedek in pradedek Albin Remškar /. Brezovice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom ter znancem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala snahi za nego ob njegovi bolezni. Hvala g. župniku /a njegov obred, pogrebcem, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec. Vsi njegovi sin Albin /. družino, hči Ani z družino ter sedem vnukov in enajst pravnukov Brezovica, Lesno Brdo ZAHVALA ob prerani smrti našega dragega ata Staneta Suhadolnika iz Zabočcvega pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za pisno in ustno izrečeno sožalje, cvetje, sveče in denar, ki ste ga darovali v dobrodelne namene. Hvala g. župniku za pogrebno svečanost, pevcem, trobentaču, gasilcem in pogrebcem. Posebna zahvala vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnji poti. žena Angela in hčerke /. družinami Zabočevo, 13.1.1999 Praznina boleča, samota povsod. kjer te išče srce! A kumor pogledam, me sprcmljaji) tvoje pridne roke. ZAHVALA Ob nenadni in boleči i/gubi našega moža. očeta in dedija Janeza SLOVŠA iz Samolorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter vsem, ki sle nam stali v težkih trenutkih ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče. Lepa hvala g. patru Marjanu za opravljeno pogrebno svečanost, pevcem in pogrebni službi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. žena Marinka, sin Jani z družino Samolorica, 12.1.1999 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in pradedka Janeza Surca, upokojenca HJV. Pogreb jc bil 7.jan.l999 na Vrhniki. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, kolegom, znancem, vodstvu IUV za poklonjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala tudi g. Podbevšku za lepo opravljeno pogrebno mašo, pevcem in organistu ter Pogrebnemu podjetju Vrhovec. Žalujoči: žena Francka, otroci Janez, Majda, Betka in Minka t, družinami, vnuki in pravnuki Vrhnika, Medvode, Tržič Srce trnje več ne bije. bolečin več ne trpiš, nam pa iahsl srce trga, solza lije iz oči. Zahvala Nastala je velika praznina, ki je ni mogoče zapolniti. Smrt nam je nepričakovano vzela našega ljubega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica Petra Gregorca iz \ nanjilt Goric, Požarnice 5 Ob tem tragičnem dogodku se iz srca zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter ga tako število pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospe in gospodu Tršarjevima za pogrebne storitve, pevcem z Dobrove za ganljivo zapete pesmi in gospodu kaplanu za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji Ob smrti naše drage Marije Vidmar Vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali in sočustvovali ob njenem odhodu, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA ob smrti drafic^i brata, svaka in strica Viktorja ZAKOVŠKA-Doreta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Primožu Rusu, dr. Heleni Rožmanc-Drašler, prof. dr. Alešu Zemvi, prim. dr. Francu Maroltu za zdravljenje in pomoč med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se g. župniku in pevcem za lep cerkveni obred. Velika zahvala Lovskim družinam Brezovica, Vrhnika, Horjul in Dobrova za spremstvo na zadnji poti. Hvala za lepe poslovilne besede g. Francu Gostiši in g. Stanetu Čudnu ter hornistom. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrhovec. Sestri Roži in Mirni, svak Jože, nečaki in nečakinje Bevke, 24.12.1998 Zahvala Gospod je moja luč in moja rejilev (Psalm 27) V 88. letu starosti nas je zapustila na|a draga mama. babica, prababica in teta Marija Japelj Kranceljnova mama iz Vnanjih Goric Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani in nudili nesebično pomoč. Iskrena hvala dr. Ksenji Jeras in patronažni sestri Tatjani Alič za nego in tolažbo. Hvala za vse izručeno sožalje v tem težkem trenutku in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Janezu Kompare in pogrebnim storitvam Vrhovec za pogrebni obred. Sorodniki Brezovica, 19. januarja 1999 Pomlad na vrl bo naš pri/la in čakala, da prideš H. Sedla bo na rožna lla in jokala, ker tebe ni. Zahvala ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage mami in stare mame Frančiške Perko rojene Peršin Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti, za vsa izrečena osebna in pisna sožalja. za darovano cvetje in sveče. Zahvala družini Pctrič za nesebično pomoč. Posebna zahvala tudi duhovnikoma gospodu Alojzu Kožarju in gospodu Vinku Malovrhu za poslovilne besede in lepo opravljeno pogrebno svečanost. Hvala tudi pogrebcem, pevcem in pogrebni službi Vrhovec. Še enkrat iskrena hvala vsem. Vsi njeni Dolenja Brezovica, december 1998 "Zdaj utihnil je tvoj glas, za vedno sklenile ttojt pridne M roki: po plačilo večno odšlo Ivoje dobro je srce." Zahvala Ob nenadomestljivi in boleči izgubi načega dragega moža. očka in ata Silvestra Jazbinška v teh težkih dneh stali ob!«1 JataricifdJV/Ciihvaa^ivi^ios^TKirinktTJ izražena sožalja. vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki stega pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem in pogrebni službi Pieta. Vsi njegovi Notranje (iorice t' ZAHVALA Ob smrti drage mame. babice, prababice in sestre Ane Butko 1929- 1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena osebna in pisna sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala Društvu invalidov in Domu upokojencev za njeno nego in skrb. Zahvala tudi PGD Vrhnika, IUV, župniku in Pogrebni službi Vrhovec ter pevcem in trobentačem. Hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili k zadnjemu počitku. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: sin Branko in hčerka Marica z družinama ter drugo sorodstvo Vrhnika, december 1998 ZAHVALA V torek. 29. decembra 1998 smo. se poslovili od našega dragega dr. Petra HABIČA sorodniki, prijatelji, sodelavci, kolegi, jamarji, smučarji, sošolci, sosedje in znanci. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje in sveče ter za darove v dobrodelne namene. Prisrčna hvala akademiku prof. dr. B. Stanovniku in prof. dr. J. Kunaverju za izbrane besede o življenju in delu našega Petra. Za lep pogrebni obred se zahvaljujemo duhovnikom g. dekanu V. Podbevšku. msgr. V. Pirihu, g. P. Krečiču. g. B. Troštu in g. A. Dobrovoljcu. Hvala prijateljem jamarjem, ki so ga pospremili in mu svetili na zadnji poti, Oktetu Raskovec za ubrano petje, organistu in trobentaču ter g. A. Vrhovcu za skrbno pripravljen pogreb. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoče: Marija, Mojca, Špela, Helena Postojna, 4.1.1999 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega ata Vincenca OBLAKA iz Črnega vrha 13 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh. Hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče, kakor tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Marku Tomšiču, sestram in medicinskemu osebju Nevrološke klinike KC Ljubljana, as. mag. dr. Viktorju Šviglju, patronažni sestri g. Sonji Jankovec, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru Črni vrh in gasilcem PGD Črni vrh. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Črni vrh, Vnanje Gorice, Žiri, Komanija, Babna Gora, 1998 ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in dedka Izidorja KOGOVŠKA iz. Brezij pri Dobrovi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter dr. Piršičevi in sestri Metki iz Zdravstvenega doma Horjul ter osebju Hematološke klinike v Ljubljani, ki so mu pomagali pri zdravljenju njegove bolezni. Hvala tudi Gasilskemu društvu Brezje in Športnemu društvu Brezje za venec in poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in izrekli globoko SOŽalje. Hvala gospodu župniku, pevcem in gospodu Vrhoven za lepo opravljen pogrebni obred. Lepa hvala vsem, ki stega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Brezje, januar 1999 ZAHVALA §šmmm% ZAHVALA j t Ob smrti našega ata Ob smrti dragega moža. očeta, deda, brata in strica i 1 Jožefa Krašovca Cesarjevega ata z Vrhnike Nika Majerja Lepo se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Vrhnika za vso oskrbo. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Podbevšku za opravljen obred. Oktetu Raskovec za zapete pesmi in Pogrebni službi Vrhovec. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala župniku g. Podbevšku. pevcem Kvarteta Raskovec, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi poslednji poti. Bil je naš in radi smo ga imeli! Vsi njegovi Vsi njegovi Vrhnika, 31.12.1998 Na Vrhniki, 3(1. dec. 1998 Bila si navdih moje mladosti, sreča zrelih dni. Ne, li t meni ne moreš umreti, /ivis v lepoti spominov starosti. Hvala li. Ob smrti naše ljube Magde Ogorelec izrekamo globoko zahvalo vsem, ki sle ji pomagali v boju s kruto boleznijo in vsem. ki sle jo pospremili na zadnji poli in nam v težkih trenutkih izrekli sožalje in darovali cvetje. Hvala govornikoma za poslovilne besede. Mož Smiljan, mama Marija kokot, otroka Primož in I jasa z družinama, sestra Alenka z družino, tasca (destina in tela Kla Brenčič ZAHVALA V 81. letu starosti je tiho odšel k večnemu počitku Anton Zalar upokojeni pismonoša Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč ter izrečeno sožalje. cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo dr. Piršičevi. g. župniku, pogrebcem. pevcem in pogrebni službi Vrhovec. Še posebna hvala Mariji Pctkovšek za vsestransko pomoč. Hvala vsem. ki ste ga imeli radi in ste cenili njegovo delo. Vsi njegovi Blagor žalostnim, ker bodo potolateni. I i: Matejevega evangelija) ZAHVALA Za vedno je zaspal in se od nas poslovil naš dragi mož in ata Andrej ZALAZNI K Končalo seje njegovo trpljenje, ki mu gaje povzročila huda bolezen. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste mu v času njegove bolezni pomagali in ga obiskovali ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi za vsa izrečena sožalja, za besede tolažbe, bile so nam v veliko oporo, hvala za vse darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Cukjatiju, g. dekanu Podbevšku za lepo opravljen pogrebni obred, gasilcem PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. govorniku Antonu Jevšku. pevcem Okteta Raskovec. posebna zahvala pa velja g. Vrhovcu za pogrebne storitve in g. Marinčiču za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Ana, otroci Stane. Silva. Miran. Ana in Andreja i dru/inarni Drenov (irič, Vrhnika, Notranja Gorice, 16.12.1998 ZAHVALA ža vedno je zatisnil svoje trudne oči in odšel od nas naš dragi mož, očka, ata, brat. stric in svak Ivan Petrovčič - Marinovcov z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih dneh. Hvala vsem za izrečena sožalja. cvetje in darovane sveče ter spremstvo v njegov poslednji dom. Lepa hvala ižanskim pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta Jožeta Pleskoviča z Vrhnike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in darovanje cvetja in sveč. Zahvala tudi sodelavcem Borlesa za pomoč, lUV-konfekcija. Komunalnemu podjetju in Prešernovi družbi za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvala tudi g. župniku za poslovilni obred, trobentaču in g. Vrhovcu za vse pogrebne storitve. Žalujoči: žena Mari, sin Lado in hčerka Sonja Vrhnika, IS. januarja 1999 ZAHVALA Ob smrti drage mame Marije PRISTOPNIK roj. Oven se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Zahvala tudi duhovnikoma g. župniku Kapšu in g. župniku Golobu z Dobrove, Pogrebni službi Vrhovec ter pevcem. sin Franci Blatna Brezovica, 14.1.1999 VRHNIŠKI BARMAN1 V LETU 1998 Na Portugalskem promocija Vrhnike Ob pregledu številnih aktivnosti ter turistični promociji Vrhnike v letu 1998 so veliko pripomogli tudi vrhniški barmani, ki širom sveta dosegajo pomembne rezultate. V začetku novembra je delegacija slovenskih barmanov sodelovala na svetovnem prvenstvu in obenem na 47. mednarodnem srečanju barmanov sveta na Portugalskem. Delegacija je bila sestavljena tudi iz treh Vrhni-čanov, in sicer tekmovalcem Klemenom Popitom in predstavnikoma Zveze barmanov Slovenije: Alešem Ogrinom in Francijem Piskom. Delegacijo je vodil njen predsednik, Ljubljančan Dušan Vrtovec. V tekmovalnem delu je v kategoriji AFTER DINER Klemen Popit zasedel odlično četrto mesto in potrdil resnično dobro znanje in mešanje pijač. Delegacija slovenskih barmanov je na 47. mednarodnem kongresu vložila kandidaturo za organizacijo 50. svetovnega srečanja bar- manov v letu 2001. Čeprav so vsi upali na uspešno rešitev, seje kongres odločil, da bo odločitev preložil na leto 1999. Tako lahko že letos pričakujemo pozitivno odločitev, kar bi bilo za Slovenijo res veliko priznanje. Vsi Vrh-ničani so na Portugalskem imeli veliko propagandnega materiala ter tako Vrhniko promovirali v daljni zahodni deželi. Naj naštejemo še nekaj uspehov vrhniških barmanov v letu 1998. Maja se je Aleš Ogrin udeležil Donavskega pokala v Avstriji. V ocenjevanju strokovnega dela je premočno zmagal. Prav tako se je v maja Božo Koz-lovič udeležil odprtega prvenstva (leske ter izmed 30 barmanov pristal v zlati sredini. Septembra je bilo mednarodno prvenstvo Hrvaške na Rabu. Pokala Raba sta se udeležila Aleš Ogrin in Draga Osmanagič. kjer je bil Aleš drugi, Draga pa četrta v kategoriji kratke pijače. Božo Kozlovič je Slovenijo zastopal na pokalu Dubrovnik ter zasedel odlično tretje mesto v long drink napitku ter tretje mesto v skupni uvrstitvi. Konec oktobra pa so vsi štirje vrhniški barmani sodelovali na gostinskem zboru Slovenije v Rogaški Slatini. Zlate medalje sta prejela Klemen Popit in Božo Kozlovič, Draga Osmanagič pa je prejela srebrno medaljo, vsi za strokovno pripravo mešanja pijač. Aleš Ogrin pa je sodeloval kot strokovni ocenjevalec. Na koncu naj še dodam, da bi uspešni vrhniški barmani želeli v letu 1999 ob Argonavtskih dnevih v juniju organizirati festival najboljših slovenskih mešalcev pijač. To bi bilo prvo tovrstno srečanje na Vrhniki. Naj se poslužim še nekaj reklame v korist barmanov. Številne koktejle lahko dobite v gostinskih objektih, kjer le-ti delajo: Aleš Ogrin in Božo Kozlovič v pizzeri-ji in gostilni Boter, Klemen Popit v novem Hotelu Mantova in Draga Osmanagič v BJ PUBU na Vrhniki. S.S. Izžrebali nagrade Novoletne križanke V uredništvo smo prejeli REKORDNO ŠTEVILO rešenih novoletnih križank. Prejeli smo jih zelo blizu 1000, kar nam je v veselje, da bralci berejo časopis ter da se je "prijel" tudi v vseh drugih občinah: Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in Brezovica. Izžrebali smo prve tri pravilno rešene, katerih lastniki pa so: 1. nagrada: 20.000,00 SIT Dušan Verbič, Stara Vrhnika 29, Vrhnika 2. nagrada: 10.000,00 SIT Roman Šuštar, Pot za stan 14, Brezovica 3. nagrada: 5.000,00 SIT Boštjan Vidmar, Kotna pot 8A, Dragomer Dodatno pa smo izžrebali še šest pravilno rešenih križank, katerih nagrajenci prejmejo: * knjigo Vrhnika prečuden kraj -Albina Poglajen, Brigadirska 1, Vrhnika -Teja Židanek, Podpeška 252, Notranje Gorice - Metka Malovrh, Žažar 14, Horjul * kaseto Ženskega pevskega zbora Goncinite: - Franc Kozina, II. Emila Adamiča 17, Dobrova - Milena Gerdina, Breg 16, Borovnica - Joži Bizjan, Polhov Gradec 86, Polhov Gradec Vsem izžrebancem iskreno čestitamo. Vse dobitnike denarnih nagrad pa prosimo, da v uredništvo sporočite svoj točen naslov, matično in davčno številko ter številko žiro računa. S.S. Nagradna križanka Horjul Horjulci SO si z lastnim referendumom izglasovali svojo novo občino, na decembrskih volitvah pa še svoje vodstvo - župana in seveda svetnike. Kol najmlajša občina bodo morali precej truda vložiti v delovanje in aktivnosti svoje samouprave, ki so si jo gotovo zaslužili. V Našem časopisu smo kraj Horjul doslej spoznavali v okviru bivše občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, od sedaj naprej pa na samostojnih straneh. Zato vam predstavljamo nagradno križanko HORJUL, za katero smo v uredništvu pripravili Iri denarne nagrade: L nagrada: 12.000,00 SIT 2. nagrada: 8.000,00 SIT 3. nagrada: 6.000,00 Sli. Rešene križanke pošljite do 15. februarja 1999 na naslov: Uredništvo Naš časopis, Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika, in sicer v ovojnici /.obveznim pripisom NAORADNA KRIŽANKA. Pa veliko sreče pri reševanju. S.S. Delegacija slovenskih barmanov pred odhodom na Portugalsko; prvi z leve je tekmovalec Klemen Popit, prva z desne pa sta (lana delegacije Franci 1'isek in t les Ogrin. NOVO-V LOKA CENTRU-NOVO OPTIKA ERJAVEC Tadej Erjavec, s.p. LOKA CENTER ROBOVA - VRHNIKA TEL: 061/751-510 VAM NUDI NAJCENEJŠE USLUGE PRI IZDELAVI OČAL IN RAČUNALNIŠKI KONTROLI VIDA • do meseca aprila je kontrola vida brezplačna • velika izbira okvirjev • vse obstoječe vrste stekel • sončna očala svetovnih proizvajalcev • brezplačna manjša popravila očal Delovni čas: od 12 do 18.ure, sobota od 9 do 13.ure GSM: 041/690-054 Imamo tudi poslovalnici: • v Cerknici, Tabor 42; tel.: 061/793-775 • vGrosuplju, Stranska pot 1; tel.: 061/761-760 N VS (" \SOPIS izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-llorjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone .lanežič (odgovorni urednik), Simon Seljak (novinar in organizator) Naslov uredništva: N AS ČASPIS, Tržaška cesta I, 1.360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: oh ponedeljkih, sredah in petkih od HI. do 1L ure. Telefon uredništva: (061) 756-224 ali h.c. : 755-121. int. 222 in 291. Telefaks: (061) 755-158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 6.31-567. Elektronska pošta: Anton.Janezic @ siol.net. Pokličete nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve / vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SlT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASPISA, pomagali vam jih lwom (udi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je NAŠ ČASOPIS informativni proizvod, /.a katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava: Tomograf, s.p., Novo mesto. Filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: Delo-TČR, d.d., Ljubljana.