Leto THI. V Celju, dne 23. oktobra 1913. Št. 43. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je poSiljati na naslov: ,,Narodni List" v Celju. Reklamaoije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane ca celo leto 4 E, za pol leta 3 E, ca Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 v. NaroCnina se plaCnje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. Oglasi se rafunijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. Društveno življenje na Štajerskem v 1.1913. (Govoril na glavnem zboru Narodne stranke dne 5. oktobra v Celju dr. Lev Brunčko.) Grški učenjak Arhimedes je izrekel v starem veku krilate besede: „Dajte mi točko izven sveta, in jaz ga vam vzdignem iz tečajev." Le nekoliko izpremenjeno in modernim razmeram prikrojeno glasil bi se ta izrek danes: „Dajte mi društev, in jaz vam spreobrnem narod; dajti mi društev, in jaz vam povzdignem stranko." Kajti v društvih se zrcali in odigrava že danes vse javno življenje. Le poglejmo krog sebe in videli bomo, da je ves svet naravnost preprežen z društvi in da se zbirajo pristaši vsake še tako neznatne ideje, in najsibo ta gospodarskega, kulturnega ali političnega značaja, v društvih. In pri tem pogledu v svet opazili bomo imenoma še dejstvo, ki se mora posebno povdariti, namreč da imajo najbolj izobraženi, najbolj kultivirani narodi največ društev, tisti pa, ki le šiloma in polagoma hodijo za tekom časa, malo ali nič. Kaj sledi iz tega? Da tvorijo društva ono gonilno silo v modernem življenju, ki dela iz mrtvih žive, iz nezavednih zavedne in iz omahljivcev fanatike, ki žrtvujejo čas, denar in mnogokrat tudi zdravje ter ekzi-stenco za gotovo stvar, ki jim je k srcu prirasla. V društvih nahajajo ideje svojo k! i in meso, seveda le v takih, ki delajo in ne spe, in takih društev je treba nam Slovencem, posebej na Sp. Štajerskem, kot ribi vode. Naše šolstvo niti od daleč ne zadostuje več nalogam, ki jih stavi novodobni vstroj človeške družbe na posameznika. Prvič je itak že po številu tako pičlo, da ni noben čudež, ako imamo povprečno 8% ponekod celo 20—30% analfabetov; drugič pa, če je šola tudi dobra, že po učnem sistemu ne daja niti najmanjšega vpogleda v labirint gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanj, ki razburjajo danes svet. Demokratizacija javnega življenja nudi pa danes vsem slojem, kmetu kakor obrtniku, delavcu kakor trgovcu kar najobsežnejše pravice. Kako pa naj naš preprosti človek te pravice izrabi, če ni o njih poučen, če nima pojma o vprašanjih, pri kojih rešitvi naj sodeluje oni, kateremu je naklonil svoje zaupanje recimo n. pr. pri volitvi? Tu morajo poseči vmes društva in šoli odraslo mladino ter starejše može je treba peljati v čitalnice, v bralna in izobraževalna društva, v kmetijske podružnice, Sokola, obrtniška in trgovska društva in druge stanovske organizacije. Tam ima vsakdo na razpolago bogati duševni zaklad, knjige, časopise — te naj pridno prebira! Duševno obzorje se mu bo širilo, notrajna samostojnost bo rasla in iz kimavcev brez lastne volje in lastnega prepričanja bodo postali ponosni samostojni ljudje. Naš narod, posebno pa na Sp. Štajerskem, je bolj kot kteri drugi navezan na to, da vzgojimo iz vsakega posameznika treznega, samostoj-pega, izobraženega moža, ki bo vedel, komu odda pri volitvah svoj glas, ki bo po lastnem prev-darku in ne po tujem povelju odločeval o svoji, svojega stanu in svojega naroda usodi. Kajti, da pomeni volilni listek danes več kot navadni podpisani papir, o tem smo si menda danes že vsi na jasnem. Taka vzgoja pa je mogoča le v društvih; tam najde vsak družbo istega mišljenja, tam se bo ob priliki tudi pozabaval, razven tega pa slišal resna predavanja iz te ali one stroke, ki ga bodo bodrila k razmišljevanju in k samostojnemu prepričanju. Če spravimo naše ljudstvo le enkrat že tako daleč, da bo začelo po svoji glavi misliti, pa je za vselej odklenkalo klerika-lizmu. Zato pa še enkrat: dajte nam kar največ delavnih društev in naša stranka bo zmagovala, triumfirala pa bo tudi narodna ideja nad črnim in rdečim internacijonalizmom ter nad ostudno iredento. V tem pogledu se dosti trudi naša „Zveza narodnih društev na Sp. Štajerskem". Kot organizacija nepolitičnih društev deluje intenzivno na izboljšanje naših političnih razmer v znamenju napredka in stroge narodnosti. „Žveza n. dr." je močan steber v gradbi, ki jo stavi Narodna stranka na Sp. Štajerskem. Povemo to odkrito, kajti dovolj smo že močni in dovolj utemeljena je naša nada v uspeh našega dela, da lahko govorimo brez vizirja! Blizu 120 društev je včlanjenih v tej zvezi s približno 500 časopisi, 30.000 knjigami in premoženjem krog 150.000 K. Lepo krdelce 6000 članov moškega in ženskega spola se zbira pod okriljem teh društev. Življenja v njih je bilo v zadnjem času»vrlo živahno; vršilo se je nad .300 gledaliških predstav, veselic, koncertov, ljudskih predavanj in izletov. Krog naših somišljenikov se vedno bolj širi, da bi se le širilo obenem število sotrudnikov, delavcev! Je nehvaležno narodno delo, res; treba je mnogo samozatajeva-nja in požrtvovalnosti, toda „ne samo, kar veleva mu stan — kar more, to mož je storiti dolžan". Prav naroden je le tisti, ki za narod dela in se zanj žrtvuje — pravi sloviti Masaryk. Skušnja pa nas uči, da delajo narodno in v javnem življenju sploh le tisti, ki so od mladih nog takorekoč v društvih in tuintam ne drže rok križem. In delavcev nam je treba, trdnih, žilavih, vstrajnih delavcev, sicer nas bo klerikalna slana pomorila! Le poglejte jih, kakor mravlje so pridni, od škofa do zadnjega mežnarja vse dela, se peha, agitira, predava itd. koliko pa je še pri nas Inteligence, po mestih in po deželi, ki se prišteva sicer med nas, ne gane pa niti z mezincem. Ni žalibog tako popolnoma neutemeljen očitek iz kmečkega peresa v eni izmed zadnjih številk »Narodnega Lista", da smo gospodska stranka! Mi iščemo vse premalo dotika z ljudstvom, in ono vidi zato v naši stranki nekaj tujega, vidi v njej le meščanski element. To mora prenehati. Inteligentje, zdemokra-tizirajte svoje nazore in z njimi svoje vedenje ter ven med ljudstvo, tudi če ni volitev! Pridobivati moramo neprestano novih pristašev, novih članov in članic za naša že obstoječa društva, ustanavljajmo pa tudi nova ognjišča, kajti čim obsežnejša, čim detajliranejša, tem trdnejše bodo korenine Narodne stranke. Izlasti si skušajmo pridobiti mladino vseh stanov. Izrabiti je treba vsako malo veselieo ali društveni sestanek za malo gospodarsko ali kako drugo predavanje; mnogokrat in mnogokje stori isto kratek nagovor, le da ljudstvo čbveka spozna. Govorjena beseda več zaleže kakor tiskana. In če pravimo širite »Narodni List", reči moramo Istotako, povečajte krog svojih govornikov. Pa še nekaj naj omenim: diferencijacija duhov je že po vsem Slovenskem popolna, dva tabora sta: napredni in klerikalni, skupno delo je iz krivde naših strankarskih nasprotnikov nemogoče. In vendar se še nahajajo društva, ki hočejo vzdržati flksijo skupnosti, ki je ni. So to predvsem naše večje Čitalnice po mestih, istotako nekatera dramatična društva. Teh še vedno pogrešamo v naših vrstah in Z. n. d. še vedno zaman čaka na njihov pristop. Pustimo vendar že enkrat tiste malenkostne provincialne prepire in tudi antagonija med posameznimi mesti ni na mestu! Če je že narod razcepljen, ne vidim v tem še tako velikega zla, kakor če se cepijo ljudje istega mišljenja. Le v organizaciji je moč, in tradicije pokopljimo v preteklosti. Brez razlike na stan, rojstvo in premoženje se združujmo, čut skupnosti naj preveva naša srca, in ko bomo v tem znamenju štrli glavo zločestemu sovragu, ki sedaj davi vsak naš pokret, bomo lahko, zvesti svojim načelom, vzkliknili: Napredek in prosveta, to naša bo osveta! Štajerski deželni zbor. Minolo soboto zvečer je bilo to tako nenadno zvarjeno oktobersko zasedanje štajerskega deželnega zbora končano. Poteklo je z malimi spremembami natančno tako kakor je vlada sporazumno z nemško večino program že vnaprej določila. Kakor se bode marsikdo spominjal, je mariborski klerikalni list »Straža« še v pondeljek dne 6. oktobra skrajno ostro napadel namestnika zaradi pravkar rešenega delovnega načrta za deželni zbor, češ, da je v njem premalo dano Slovencem za triletno ob-stukcijsko stradanje in da zasleduje le namen pomagati nemškemu deželnemu odboru iz denarnih težkoč — a še isti dan popoldne je dr. Korošec v Gradcu odobril vse kar so hoteli imeti Nemci in namestnik. Strah pred volitvami je bil večji kot odločen nastop za nameravane slovenske pridobitve. Dr. Korošec je dobro vedel, da bi volilci napodili njega ini njegove kimovce, ako bi prišel zopet čisto praznih rde iz Gradca. Zato bolje nekaj ko nič — in povrh še volitev ne bo! No in v desetdnevnem zasedanju deželnega zbora se je omenjeni namestnikov delovni načrt skoraj brez spremembe rešil: Slovenci dobe meščansko šolo v Žalcu, eno od treh predlaganih in eno od 10, ki bi jim šle; dežela prispeva za gospodinjsko šolo, ki se ustanovi na državne stroške za kmečke deklice v Št. Jurju ob J. ž., letno 1000 K, deželna doklada na pivo se zviša za 2 K pri 100 litrih; najme se nova deželno posojilo v znesku 10 miljonov kron, da se pokrijejo dolgovi, katere je napravil v obstrukcij-skem času deželni odbor brez dovoljenja poslancev; učitelji in kateheti dobijo za prihodnje leto 1,200.000 K draginjske doklade; odobrijo se razni novi mestni davki za Gradec; če bo kedo deželi Štajerski še kaj zaupal, se najme novo posojilo za iz- J =="PodPužnica Ljubljanske kreditne banke v Celju = Delniška glavnica 8 miljonov kron. Rezervni zaklad 1 mlljon kron. 'A Centrala v LJubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune. Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5%, večje vloge proti odpovedi po 51/2%. Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. es 50-38 NARODNI obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. ■ak JiH plačilo zaostalih deželnih cestnih doneskov, ki jih imajo dobiti okraji; brezobrestna posojila za vinograde se bodo od Novega leta m4 naprej zopet dobivala, — Če bo dala ^žagS^caj denarja. Pripomniti je treba, da je tudi ustanovitev meščanske šole v Žalcu vezana na denarno pomoč od države ali pa na zvišanje deželnih doklad. Malo poniževalna je ta določba z ozirom na to, da so štajerski Nemci z meščanskimi šolami že preobloženi in da še obenem z nami dobe nove! Pridobitve za ustavitev obstrukcije so vobče prav neznatne, če se primerjajo s širokoustnimi obljubami klerikalcev, ki smo jih čuli na shodih in brali teden za tednom v klerikalnih listih. Nič se ne ločimo od Gradca, temveč ostanemo z njim še lepo nadalje v zvezi. Veseli nas, da se je nekoliko pomagalo učiteljstvu in katehetom, a treba je pribiti, da tega priboljška za učiteljstvo niso zahtevali klerikalci, temveč predlagala ga je v sporazumu z Nemci vlada. Zadovoljni smo pa lahko, da se je posrečilo edinemu našemu poslancu dr. Kukoveu doseči stalno letno deželno podporo za pletarsko šolo pri Sv. Barbari v Halozah, ki, je tako velika kakor deželna podpora za novo gospodinjsko šolo v Št. Jurju ob J. žel. Dr. Kukovca tudi ni vezala nobena pogodba z vlado in Nemci, zato je lahko prosto nastopil in tudi prosto obsodil dosedanje deželno gospodarstvo. Njegov govor o novem deželnem posojilu je vzbudil občno pozornost. Veliko se v tem zasedanju za Slovence res ni pridobilo, bilo bi lahko več, ko bi ostali klerikalci bolj trdi. Pa nekaj je in moramo se zadovoljiti vsaj s temi drobtinicami. V naslednjem še podamo kratko poročilo o sejah deželnega zbora, kolikor jih je bilo od srede do sobote. • V sredo dne 15. oktobra je pričela seja ob pol 11. uri dopoldne. Zanimiva je ta seja radi tega, ker je trajala 22 ur, do 8. ure v četrtek zjutraj. Socijallstični poslanci so se borili do'zadnjega proti zvišanju doklade na pivo za 2 K pri hI. Štirje po-stanci nemškega centruma in slovenski naprednjak dr. Kukovec so bili sicer s socijalisti vred mnenja, da se naj da učiteljstvu draginjska doklada brez podraženja piva, a obstrukciji se niso pridružili, ker bi ostala potem pomoč učiteljstvu res samo na papirju. Klerikalni poslanci so le deloma glasovali proti dokladi na pivo, drugi so se odstranili. V četrtek proti pol 7. uri zjutraj je bila socijalistična ob-strukcija premagana in doklada na pivo s 50 glasovi nemških nacijonalcev in nemških klerikalcev sprejeta. Potem se je soglasno sklenilo dati učiteljstvu že večkrat omenjeno draginjsko doklado. V tej seji se je tudi izvolilo za namestnika deZ. odbornika dr. Verstovška dr. Jankoviča. Deželni glavar grof Edmund Attems je vztrajal celih 22 ur pri tej seji na svojem prostoru, samo, da bi morebiti ne prišlo predsedstvo za nekaj časa v roke njegovemu namestniku dr. Jankoviču. Ob 6. zvečer pa je bila v četrtek zopet seja. Dovolilo se je deželnemu odboru, da lahko vbodoče odobri občinske doklade do 300% sam brez cesarjevega potrdila. Nadalje se je sklenil zakon glede pobiranja davščin za vodovode in o graški deželni realki. V razpravo je prišel iz odseka v zbornico predlog o novem deželnem posojilu v znesku 10 miljonov kron. K besedi se je oglasil znova dr. Kukovec in naglašal, da ne gre prej dovoliti posojila, dokler ni deželno gospodarstvo popolnoma pojasnjeno. Tudi je treba prej preštudirati proračun, ko se bo najelo novo posojilo. Odgovai-Jal je na Kukovčeva in socijalistična izvajanja prav obširno o tej stvari deželni odbornik dr. Kaan, ki je za dr. Linkom deželni finančni minister. V tej seji je bila še sprejeta sprememba zakona o deželnem zdravilišču za jetične. V petek je imel deželni zbor zopet dve seji in sicer eno od 10. are dop. do 3. popoldne, drugo pa zvečer. Dopoldne se je razpravljalo o gospodinjski šoli v Št. Jurju ob J. ž. Nemški nacijonalec Wastian je nastopil v svoji znani sovražnosti zoper Slovence ter dokazoval, da take šole ni treba, 'da ni za njo pogojev in da se zida na račun Nemcev v prid Slovencem. Dr. Kukovec je prišel ob ti priliki z Wastianom ostro navskriž, očital mu je izzivanje Slovencev in ga opomnil zlasti na nepotrebnost »Studentenheimov« po Spodnjem Štajerskem. Tudi ptujski Ornig je govoril proti ustanovitvi. Za ustanovitev šole je govoriLdr Jankovič in deželna odbornika grof Attems iiifcnHagenhofer. Predlog za ustanovitev, o katerem itev poročal Pi-šek, je bil potem z veliko večino sprejet. S tern je šola za&gurana. Socijalistični ptedlog za spremembo občinskih volilnih redov v mestih Mariboi, Celje in Ptuj je bil v tej seji vložen in se ga je odkazalo odseku. Odobrilo se je razdelitev občine Št. Jakob v Slov. gor. V večerni sejivse je odobrilo samo nekatere visoke občinske in okrajne doklade. V soboto sta se istotako vršili dve seji. V dopoldanski je bila na vrsti razprava o ustanovitvi več novih meščanskih šol, med njimi ene v Žalcu. K besedi se je oglasil izmed slovenskih poslancev prvi dr. Kukovec in je v obširnem, lepem govoru naglašal, da se z ustanovitvijo te šole ne bode dalo Slovencem nobene koncesije, ker izpolni dežela z njo samo že davno prevzeto obveznost. Na podlagi številk iz uradnega izkaza o ljudskem in meščanskem šolstvu na Štajerskem je dokazoval govornik Nemcem, da bi morali imeti Slovenci že 10 meščanskih šol na Spodnjem Štajerskem, ako bi hoteli vsaj v istem razmerju napredovati kot Nemci. Ti jih imajo danes na Štajerskem že 40! Predlog za ustanovitev meščanske šole v Žalcu je že star, vložil ga je že pred 10 leti dr. Hrašovec in že leta 1904 se je izrekel deželni šolski svet za njo Potem se je stvar zavlačevalo do let 1908 in 1909, ko sta dr. Hrašovec in dr. Kukovec znova vložila predloge za ustanovitev slovenskih meščanskih šol. L. 1909 je na to deželni odbor ustanovitev teh obljubil, ko bodo dana na razpolago denarna sredstva. Ako se torej ena meščanska šola s slovenskim podučnim jezikom sedaj ustanovi, je to res najmanj, kar se nam more dati. Na koncu svojega govora je dr. Kukovec sijajno zafrkoval mariborskega Wastla-na, ki se je zaradi žalske meščanske šole zaletaval v Slovence. Za predlogo o meščanski šoli, ki je bjfeisprejeta, se je sklenilo, da se bod.fi .(jajfl)a od Hdvfega leta naprej zopet brezobrestna ;noSPiila, če pride od države kaj denarja; davka o prirastku zemljiške vrednosti (gre tu za stavbišča po mestih in industrijskih krajih) se ni sprejelo. Zvečer se je sklepalo o raznih podporah za ujme in za okrajne ceste; sklenilo se je dati tudi pletarski šoli pri Sv. Barbari letno 1000 K. Ker ie podelitev državne podpore zvezana s podelitvijo deželne, je sedaj obstoj tega zavoda zasiguran. Predlog za to podporo ie stavil dr. Kukovec, ki je vedel zanj pridobiti nemške veleposestnike. — Kmalu po 9. uri je d^.elni glavar sejo zaključil ln naznanil, da je deželni zbor odgoden. BcUžK«. Doktorji — komandanti »kmečke« zveze. Zanimalo bo one naše kmete, ki mislijo, da imajo v »kmečki« zvezi res oni kako odločilno besedo, da so pogajanja z vlado in Nemci za ustavitev obstrukcije v deželnem zboru vodili sami «doktorji«, o katerih »Slov. Gospodar® po navadi ne ve povedati dobre besede. Bili so to dr. Korošec,.dr. Ver-stovšek in dr. Jankovič. Zakaj pa nista stopila bolj v ospredje kmeta Roškar in Pišek? Saj sta gotovo toliko zmožna kot dr. Korošec ali dr. Ver-stovšek! In radovedni smo, ali se je kmete v »kmečki« zvezi sploh kaj vprašalo, kaj se naj napravi v Gradcu? Ali pa so že ti kmetje sami pre-ponižni hlapci fajmoštrov in dr. Korošcev ter Ver-stoškov? Mrzlo imamo zadnje dni na Spodnjem Štajerskem, še bolj hladno je pa v zgornjem delu dežele. Toplomer kaže že od 3—5° pod ničlo, vsi hribi do najnižjih so pa polni snega. »Orjaku« Ivanu Roškarju so očitali v deželnem zboru, da je dal svojega sina v nemško kmetijsko šolo. In Roškar je tako odličen — slovenski politični voditelj! Istotako se je učil tudi sin poslanca Piška v nemški kmetijski šoli. Ako so naši najodličnejSi kmetje narodno tako nezavedni, kako moremo potem od drugih kaj boljšega zahtevati! Strahovit požar je divjal v vasi Gaishorn blizu Leobna na Zg. Štajerskem minuli četrtek. Zgorelo je 17 posestnikom 50 poslopij. Državni zbor je začel v torek zopet s sejami. Na dnevnem redu je rešitev takozvanega »malega finančnega načrta«, od katere je odvisno zboljšanje plač državnim uradnikom in uslužbencem. Ljubljanski drž. posl. dr. Ravnihar je vložil interpelacijo zaradi žalitev, ki jih je izrekel predsednik graškega nadsodišča Pitreich o slovenskih sodnikih. t Naslov tajiiega svetnika je dobil deželni odbornik grof Franc Attems. G. groiu, ki je pokazal našemu kmetijskemu šolstvu -veliko naklonjenost, prisrčno čestitamo na tem odlikovanju. »Marljiv« klerikalni poslanec. Znani «vodja« kmečke zveze na Spod. Štajerskem Ivan Roškar se ni udeležil v sedanjem zasedanju štajerskega deželtflgfa zbora niti ene seje, češ, da je bolan. V resnične pa Itrifel doma trgatev. Je praktično, vleči v deželnem zboru dijete in doma opravljati svoje delo. Samo zato si orjaka Roškarja niso kmetje izvolili za poslanca! Deželno letovišče Rogaško Slatino je obiskalo v sezoni 1913 3237 strank s 4837 osebami. Letovi-ščarji so bili skoraj sami Hrvati, Srbi, Slovenci in Madžari, kljub temu je pa v tem letovišču vse silno nemško. Na Dobrni je bilo letošnjo sezono 649 strank z 1086 osebami. »Kmečki strah« v koroško-štajerskih planinah. V gorah okoli Voičberga in Štajnca na Srednjem Štajerskem so se klatile letošnjo poletje zveri, o katerih se še danes ne ve, ali so bili volkovi, podivjani psi, risi ali levi, ki so ušli iz kake menažerije. Raztrgale so te zveri precej živine (okoli 60 govedi in nad 100 ovc) in še se klatijo vedno po gorah, ne da bi jih bili mogli dobiti. Ker se je o teh zverinah veliko pretiravalo in lagalo, se jih je lotila ljudska dovtipnost in jim dala ime »Bauernschreck*, to je »kmečki strah«. Lovci, ki so jih skušali loviti, se doslej niso ničesar dobili. Zadnjič jih je 40 preganjalo z množico gonjačev »Bauernschrecka«, dobili so pa — enega zajčka in enega srnjaka. Ženo je ustrelil živinski trgovec Tinnacher v Arnovžu nad Špilfeldom. O tem žalostnem rodbinskem dogodku so poročali nemški časopisi sledeče: Tinnacher si že dalje časa ni bil dober s svojo ženo, ker mu ni bila zvesta. Imela je prepovedana razmerja z mnogimi moškimi, v prav posebni milosti pa je bil bil pri njej mlinarski pomočnik Šmid. Ženska je bila tako predrzna, da tega svojega razmerja ni niti skrivala in Šmid jo je hodil na dom obiskovat. Zadnji torek popoldne je prišlo med zakonskima zopet zaradi tega razmerja do prepira, tekom katerega je Tinnaqher svojo ženo ustrelil. Lastniki raznih hrvaških toplic in letovišč so izjavili, da sprejmejo one srbske vojake, ki so bili v zadnjih vojskah s Turki. Bulgari in Albanci ranjeni, po znižani ceni na zdravljenje. Srbi in Albanci. Ko so Srbi potolkli albanske roparje, ki so udrli na njihovo novo ozemlje, so jih zasledovali še precej daleč v Albanijo. Vele-vlasti so se začele bati, da bi Srbi trajno zasedli kos albanskega ozemlja in je zlasti Avstrija odločno zahtevala, da se mora srbska vojska zopet umakniti iz Albanije. Srbija je to obljubila in ukazala generalu Popoviču, da se umakne. »Sava«, društvo svob. slovenskih akademikov na Dunaju priredi svoj prvi redili občni zbor XXII. tečaaj dne 27. tm. ob pol 8. uri zvečer v restav-rantn «Melkerhof«, VIII. Laudongasse 33 v zvezi s prvoletniškim večerom. Prijatelji društva dobrodošli! Imenovan je policijski nadkomisar Anton Pešec v Gradcu za policijskega svetnika. Dohodki dr. Verstovška. Iz Slovenjgradca smo dobili od nekega kmečkega somišljenika sledeC vzdihljaj: Želel bi, da bi se meni kmetu tako sijajno godilo kot našemu »kmečkemu« poslancu dr. Karolu Verstovšku! Mož je profesor 8. plačilnega razreda; kot poslancu mu ni treba podučevati na gimnaziji, ali svojo plačo letnih 5.000 K vleče mirno naprej. Potem dobi kot državni poslanec letno 7.200 kron in kot deželni odbornik letno 6000 K. ne vštev-ši raznih potnin, ki jih bo pridno vlekel kot deželni odbornik. Letno dobiti 18.200 K in za nje ničesar druzega delati ko včasi v deželnem in državnem zboru kaj spregovoriti ter tu in tam po nedeljah na shodih kmete za norca imeti — to je res prekrasno življenje. Kateri od nas kmetov se more z enakim postaviti? Zato se že splača spokoriti in se preleviti iz strastnega sovražnika dr. Korošca v njegovega najponižnejšega hlapca. Samo kako dolgo si bodo še dali kmetje od dr. Korošca in kaplanov zapovedovati, da bodo kakim profesorjem, ki se jim ne ljubi dijakov podučevati in si s trdim delom krulia služiti, pripomagali na svoj račun do takega denarja? Razpis službe. Pri okrožni sodniji v Mariboru je oddati službo jetniškega paznika; prošnje do dne 12. novembra 1.1. na predsedništvo mariborske okrožne sodnije. Iz politične službe. Namestniški svetnik, okrajni glavar v Konjicah, Ernest pl. Lehmann, stopi l pokoj. Preselil se bo že tekom tega meseca v Gradec. Kupujte samo najboljša in vsakovrstna dalmatinska vina direktno pri dalmatinski tvrdki J. Matkovič Glavni trg 8 CBl|B Glavni trg 8 csa TrgoVsIjo-obrtna Kreditna zadruga i Celja sprejema hranilne vloge od vsakega, je li član zadrnge ali ne in jik obrestuje po registrovana zadruga z omejenim jamstvom 50/ Rentm davek plačuje zadruga sama; prevzame'obrtne in trgovske račune v inkaso /O in iztirjanje, daja predujeme, eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih. 529 nfiJžlj ■'■ 'i " „Slovenska Straža" je imela na Jesenicah svoj redni letni občni zbor. »Slovenska Straža" je neko društvo, ki so ga ustanovili duhovniki proti Ciril - Metodovi družbi iz same hudobije in strankarske zagrizenosti. Klerikalni časopisi poročajo o občnem zboru čisto kratko, da je bilo dohodkov 90, izdatkov pa 64 tisoč kron. Dočim so po občnem zborn Ciril-Metodove družbe poročali narodni časopisi takoj natančno o vsakem vinarju, kako se je porabil, molče klerikalni časopisi, kako so se porabili dohodki »Slovenske Straže". Pravijo, da gre večina denarja za klerikalne časopise in volilne stroške, prav malo pa v narodno obrambno svrho. Slovenci, zato ne darujte vinarja »Slovenski Straži", pač pa podpirajte Ciril - Metodovo družbo, ki tako lepo skrbi za slovenske šole! Einsplelerjevo slavnost prirede dne 16. novembra v Celovcu vsa celovška narodna društva. Obhajala se bo na ta način slovesno stoletnica Einspielerjevega rojstva. Kakor bo znano, je Lil Einspieler jeden izmed najdelavnejših in najgo-reenejžih koroških rodoljubov. Na novoustanovljeno slovensko gimnazijo v Gorici (doslej obstoje samo še 4 razredi) je vstopilo letos nad 400 učencev, v prvi razred eelo 161, v drugi 121. Enako dobro bi bile obiskane slovenske gimnazije pri nas, ako bi jih le že imeli! Slovensko deželno čebelarsko društvo se ustanovi za koroške Slovence v nedljo, dne 26. novembra v Celovcu. Spomenik septembersklm žrtvam Adamiču In Lundru je prevzela ljubljanska mestna občina v svoje varstvo dotlej, da ga bodo oblasti dovolile postaviti na pokopališču. Shranjen je sedaj v posebnem oddelku skladišča v mestni jami na Ko-delovem. Da so t& spomenik ne sme postaviti na pokopališču, je tudi značilna slika avstrijskih razmer. Prepoved kajenja na Japonskem. Na Japonskem je bil pred kratkem sprejet zakon, ki prepoveduje vsem ned^letnim kajenje. Od zdaj naprej sme mladi Japonec šele po dopolnjenem dvajsetem letu kaditi. Zakon zelo strogo kaznuje prestopke. Tobak se niti ne sme prodajati mladoletnim, ki ga hočejo kupiti po naročilu svojih staršev. Tudi pri nas bi bila zdrava taka na-redba! Izostalo bi v naših vaseh precej požarov. Iz deželnega šolskega sveta. Za učitelja Fn šolskega vodja je nastavljen v Virštanju def. ičitelj v Prevorju Ivan Jordan; za det učitelja v Zavrču je nastavljen provizoričen učitelj Herman Križ. Prestavljena je def. učiteljica v Legnu Amalija Orehek v Št. Jur ob J. ž. Začasno vpo-kojena učiteljica Olga Gregorič ostane nadalje v začasnem pokoju. »Matiea Slovenska" izda za 1.1913. sledeče knjige: 1. Zabavna knjižnica. (Izviren roman Podlimbarskega: Gospodin Franjo). 2. Anton Fnntek: Tekma. (Drama, ki se je z lepim uspehom igrala v Ljubljani in v Zagrebu). 3. Štrekelj-Glonar: Slovenske narodne pesmi, 15. snopič. 4. Srbohrvatske narodne pesmi (o Kosovem, Kraljeviču Marku itd.) v uredništvu prof. dr. Branka Drechslerja. (Knjiga bo imela obširen uvod o motivih jugoslovanskega narodnega pesništva ter stvaren ter jezikoven tolmač. Dodana bo praktična slovnica srbohrvatskega jezika za Slovence). 6. Mencinger: Izbrani spisi, II. zvezek. 6. Dr. Šle-binger: Slovenska Bibliografija (zadnjih 6 let). Vse knjige bodo obsegale preko 70 tiskanih pol, torej kakih 20 pol več nego lani. S tem bogatim knjižnim darom hoče „Matica" praznovati svojo letošnjo petdesetletnico; obenem se nadeja, da ji ostanejo zvesti ne samo dosedanji njeni člani, ampak da ji ob tej piiliki pristopijo še novi. Poročamo obenem, da izda »Matica Hrv." za leto 1913. med drugim »Izbor Aškerčevih pesmi" (s filozofskim uvodom prof. dr. Bazale) in veliko zgodovino hrvatske literature. Za kranjski deželni zbor se vrše nove volitve in sicer bo volila splošna kurija 1. decembra, kmečke občine dne 9. decembra, mesta in trgi dne 12. decembra, trgovska zbornica 16. dec. in veleposestniška skupina dne 22. decembra. Ker poteče sedanjemu kranjskemu deželnemu zboru doba še le prihodnje leto, bi morale biti volitve meseca marca 1914. Vlada je pa klerikalcem na ljubo deželni zbor že poprej razpustila, da bi imeli naprednjaki manj časa za agitacijo. Razvil se bo hud volilni boj, ker bodo naprednjaki hoteli na vsak način streti sedanjo dohovniško strahovlado na Kranjskem. V premogovniku blizu mesta Cardiff na Angleškem je izbruhnil ogenj in zopet zaprl več sto rudarjem izhod. Predno so mogli ogenj pogasiti in jim priti na pomoč, je večina žalostno poginila. Mrliči, ki so jih spravili na dan, so bili naravnost grozno ožgani in razmesarjeni. Na stotine družin je brez sinov in očetov. Delovanje Canadlan Paeifle družbe. Ca-nadian Pacific družba je ena izmed največjih denarnih organizacij na svetu. Ima lastne železnice in ogromna zemljišča v severoamerikanski deželi Kanada. Ima celo brodovje parnikov. Da bi svoja ogromna zemljišča obljudila, je začela vabiti z vsemi sredstvi izseljence v Ameriko. Tudi iz naše države je izvabila blizu 200.000 ljudi v Kanado, zlasti iz Galicije in Bukovine. Mladim ljudem, ki še niso služili cesarja, so agenti s pomočjo podkupljenih vladnih uradnikov, policijskih organov in duhovnikov spravljali vozne listke. Pravijo, da je zmankalo iz Galicije, Bukovine in tudi slovenskih dežel do 100.000 rekrutov v Ameriko, z rezervisti vred je prikrajšana naša armada za pol miljona mož. Sedaj prihajajo vse te sleparije in podkupovanja na dan; pozaprli so vse agente in zastopnike Canadian Pacific družbe, odpustili v Galiciji celo dva okrajna glavarja in zasledujejo ogromno število podkupljenih duhovnikov in županOV. Kakor znano, so to družbo na Slovenskem priporočali kranjski klerikalci z dr. Šusteršičem na čelu. Socialna Matica v Goriel izdajza leto 1913 naslednja izdanja: l) Dr. Karel Slane »Zadruga in njen pomen o razvoju človeštva", 2) dr. Boris Zamik »O bistvu življenja", 3) dr. Ivan Žmavc, »Ozdravljenje socialnega življenja", 4) Ferdinand Seidl »Geološki izprehodi po Goriški okolici". Zamikov spis je ilustriran s 6, Seidlov pa s 14 podobami, Sknpni obseg vseh štirih knjig znaša nad 18 tiskovnih pol, kar je za prvo leto že po obsegu zelo lep knjižni dair. Vsebina pa je take vrste, da moremo mirno trditi, da je ž njo izpolje-na občutna vrzel v naši književnosti. V posebni meri velja to za oba prirodoslovna spisa, ki bosta zbudila pozornost. Tisk in vezba bosta končana v treh tednih, nakar se začne z razpošiljanjem. Opozarjamo nato naše c. gg. poverjenike in člane ter vabimo na pravočasni številni pristop k tej potrebni književni organizaciji. Članarina znaša 5 K, za učiteljstvo, dijaštvo in delavstvo 3 K na leto. isšvoJi :qo CelJjKi oKraj. To nedeljo, dne 26. oktobra Je shod dež. posl. dr. Kukovca ob 9. uri dopoldne v Roblekovf dvorani v Žalcu. Tržani in kmetje, vsi na shod! Ustanovni občni zbor Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug se vrši v nedeljo dne 9. novembra 1913 ob 2. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redom: I. Volitev provizoričnega predsednika in zapisnikarja. II. Poročilo proponentov o preddelih in ustanovitvi potrjene zveze. III. Poročilo o doslej pristopivših članicah k zvezi in udobritev legitimaciji zveznih delegatov. (§ 8, odst. 2. zveznih pravil). IV. Poročilo o odobrenih zveznih pravilih ini sklepanje v morebitni premembi istih. V. Konstituiranje zveze In volitev zveznega odbora za dobo treh let (devet udov in štiri namest.) VI. Sklepanje o pokritju stroškov, proračun za leto 1914 ter o visočini letnih doneskov. VII. Sklepanje o raznih, naših obrtnih razmer se tikajočih vprašanj. VIII. Slučajnosti. Po zborovanju se bode sestavil odbor in v isti seji o vseh podrobnih delih sklepal. »Snegulčica.* To lepo pravljico smo minulo nedeljo v drugič videli na našem odru v Narodnem domu v Celju. Tokrat jo je priredila Ciril-Metodova ženska podružnica in je posebno skrb posvetila prireditvi gospa Vera Založnikova, kateri gre za to topla zahvala. Uloge so bile prav srečno razdeljene in smo se posebno ob lepem nastopu naših malih škratov prav dobro zabavali. O posameznih vlogah pač ne moremo obširno pisati, povdarjamo le, da so bile uloge precej dobro naučene in je zaradi tega dejanje še dovolj naravno napredovalo. Želeli bi le, da bi iz govora kraljičine Snegulčice in nekaterih drugih odraslejših vlog izginil šolarski ton, to bo igri sami na korist in bodo vrli mladi igralci tudi drugod še z večjim uspehom nastopali. Čujemo, da namerava vrla gospa Založnikova % nedeljo 26. tm. popeljati svoj igralski zbor v Trbovlje, kjer bodo imeli priliko gledati ljudsko pravljico o lepi Snegulčici živo pred seboj. Naj je ne zamudijo Trbovci! Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Celju priredi v nedeljo, dne 26. okt. ti. v dvorani g. Forteja v Trbovljah (na Vodi) igro: »Snegulčica». Začetek točno ob 3. uri popoldne. Predprodaja vstopnic v trgovini Moli na Vodah. Podporno društvo za revne dijake na slovenski gimnaziji v Celju ima svoj občni zbor jutri, v petek, ob 3. uri popoldne v gimnazijski posvetovalnici. Slovensko gledališče v Celju. Slavno občinstvo se še enkrat opozarja, da otvori Dramatično društvo v Celju svojo letošnjo sezono z angleško burko »Charley-eva teta«, ki se je igrala že na vseh slovanskih in inozemskih odrih z največjim uspehom. Ker je burka res zabvna, naj nihče ne zamudi te prilike, da se lahko enkrat nasmeji prav od srca. Režijo vodi g. J. Molek, bivši član de-ežlnega gledališča v Ljubljani, ki nastopi tudi v glavni ulogi namišljene Charley-eve tete. Dejanje se vrši na Angleškem med visokošolci. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Sodeluje «Celjska narodna godba«. Po predstavi koncert v gostilniških prostorih Narodnega doma. Iz Celja. Danes zvečer dospe v Celje iz Dunaja 8 poštnih auto-omnibusov, namenjenih za poštno službo v Dalmaciji. Izdelala jih je svetovno znana tvrdka »Oesterreichische Saurer-Werke«, ki Je izdelala tudi auto-omnibuse naše domače automo-bilne zveze Celje—Ljubljana. Kdcfr se je s temi omnibusi vozil, ve, kako lahko in gladko tečejo in so jim težavni klanci tudi prava igrača. Omenjeni vozovi dospejo danes ob 6. uri zvečer v Celje in bodo stali pred Kolenčevo hišo na Graški cesti. Kdor se za te vozove zanima, naj ne zamudi si jih ogledati. Posebno interesantni so stroji, zboljšani z originalnimi iznajdbami tvrdke Saurer in pa karoserija, katera je iz aluminijske pločevine. To manjša težo, je pa trdnejše ko les. Poročil se je v pondeljek na Dunaju drž. in dež. poslanec dr. I. Benkovič z neko nemško gospodično Machortschitsch. Podpore za šolske kuhinje. Deželni zbor je sklenil minulo soboto 50.000 K podpore za šolske kuhinje. Krajni šolski sveti ali šolska vodstva, prosite za podporo vašim šolarskim kuhinjam! Prošnje se naj naslovijo na štajerski deželni odbor v Gradcu. Iz Celja. Kako velika razlika med torkom in soboto! V soboto so razobesili naši nemški zagri-zenci frankfurtarice po mestu v spomin na zmago pri Lipskem nad Napoleonom, ki so jo dosegle združene ruske, avstrijske in pruske armade pod poveljstvom češkega kneza Schwarzenberga. To nemško veselje nad zmago pri Lipskem je pač prišlo kot Pilat v čredo. Prvič zmage niso dosegli Nemci, temveč v prvi vrsti Slovani, saj je bilo v ruski in avstrijski armadi največ slovanskih vojakov. Drugič pa je bilo v Napoleonovi armadi veliko Nemcev iz srednje in južne Nemčije ter so bili torej ti Nemci z Napoleonom vred tepeni! Nemško-nacijonalno slavlje ob stoletnici te zmage je torej neutemeljeno in preračunano samo na izzivanje Istih Slovanov, ki so se pri Lipskem 1. 1813 hrabro vojskovali! V Celju je bilo v petek in soboto veliko heilanja in draženja Slovencev. V torek pa, ko je bil sejm, so zginile vse frankfurtarice in Švabi so klečeplazili za Slovenci, da bi bilo kaj »kšefta«. Naj bi še takrat pokazali svojo nemško korajžol Iz Celja. Pevski zbor Slovenskega delavskega podpornega društva je napravil minulo soboto in nedeljo zlet v Celovec. Pevci in nekateri gostje — vseh zletnikov je bilo 20 — so se odpeljali iz Celja v soboto čez Spodnji Dravograd v Celovec. Zvečer je bil v ondotnem slovenskem hotelu »Tra-besinger« sestanek s celovškimi Slovenci, ki je jako prisrčno in veselo potekel. Naši delavski pevci so zapeli veliko krasnih slovenskih pesmi in želi mnogo zasluženega priznanja. Izreči moramo tu svojo posebno zahvalo gostilničar ki pri »Trabesin- Dober n3SVCt Če se zanimate za dobro vinsko kapljico ter hočete biti s postrežbo ter bla- ' gom popolnoma zadovoljni, tedaj se zaupno obrnite nanovo npeljano zalog0 Južno tirolskih ter štajerskih vin" 99 Celje Gostilna ,pri Jelenu', Graška cesta št. 37. Celje. gerju«, gospodični Lojzi Leon za ceno in izvrstno postrežbo ter jo toplo priporočamo obiskovalcem Celvca! Iz Celovca se je potem podala družba izletnikov ob prelepem Vrbskem jezeru v Beljak in dalje čez Ljubljano v Celje nazaj. Videli smo prelep kos svoje slovenske domovine, prepričali smo se, da so celovški Slovenci še vedno pogumni in navdušeni in obljubili smo Korošcem, da jih še obiščemo. Hvala pa tudi društvenemu predsedniku g. Nacetu Založniku in pevovodji g. Zagoričniku za njun trud in skrb. Sedaj pa pevci marljivo nadalje k delu! Za obrtnike in trgovce so za sedaj pri Trgov-sko-obrtni kreditni zadrugi v Celju, Krožna cesta št. 9 sledeči strokovni listi za vpogled na razpolago: »Trgovski vestnik», »Lieferungsanzeiger» uradno glasilo za javna dela, avstro-ogrski »Maschinen-niarkt«, »Štajerski Gewerbeblatt«. Mlinarski vajenec se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji. Fant, ki bi imel veselje za tnlinarsko obrt, se naj zglasi pri občeslovenskem obrtnem društvu v Celju. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek dne 23. oktobra v gostilni Ploj na Bregu pri Celju. • Sestanek slovenskih trgovskih sotrudnikov v Celju se vrši v soboto v gostilni Plevčak v Gaberju. Iz Celja. Na jesen in zimo se klatijo po mestnih in okoliških gostilnah cigani in godejo. S tem kratijo zaslužek domačim godcem. Čudno je, da jih trpe večinoma še samo slovenski gostilničarji v svojih lokalih, nemški so jim že davno pokazali vrata. Bolje je pač, da si najamemo domače godce kot dajemo svoj denar sodrgi, od katere nimamo nobenega dobička. Iz Celja. Na že premikajoči se brzovlak je hotela vstopiti na tukajšnji postaji šivilja Pleničar. Padla je k sreči še tako, da je ušla samo s strahom, drugače bi se lahko zgodila huda nesreča. Občinski zastop celjske okolice ima v nedeljo dopoldne proračunsko sejo. Požarna bramba v Gaberjih pri Celju priredi svojo Martinovo veselico v nedeljo dne 9. novem bra popoldne pri Konfidentiju v Zavodni. Člani in prijatelji društva so vljudno vabljeni. Na Ostrožnem pri Celju je zgorela v pondeljek ponoči hiša, ki je bila last Jožefa in Ane Lednik, stanoval je pa v nji Kodela. Požar je nastal bojda vsled nedodelanega dimnika. Oddelek požarne brambe v Gaberjih je pod vodstvom g. Pušnika prihitel K požarju in obvaroval sosednja poslopja. Lastnik in najemnik bodeta imela poleg gmotne škode še sitnosti s sodnijo. Dr. Kukovčev shod v Žalcu. V nedeljo dne 26. oktobra je sklical deželni poslanec dr. Kukovec za 9. uro dopoldne shod v Roblekovo dvorano. Poročal bo svojim volilcem in vsem drugim svojim somišljenikom o pravkar minulem zasedanju deželnega zbora. Obširno se bode bavil z zgodovino nanovo ustanovljene meščanske Šole v Žalcu in razložil Savinčanom, kakega pomena in koristi je ta zavod za nje. Dalje bode poročal o novem davku na pivo, o draginjski dokladi učiteljstvu, o novem deželnem posojilu — sploh o vseh važnih dogodkih v deželnem zboru. Zato je dolžnost vseh onih, k! se za naše javno življenje zanimajo, da se udeležijo dr. Kukovčevega shoda in da za obilno udeležbo agitirajo. Vabljeni so Žalčani, Petrovčani, Grižam, Gotovljani, Št. Pavlani, Šentpetrani in Polzelanl, da pridejo v čim lepšem številu, primerno pa bi tudi bilo, ako bi bili zastopani oližnji trgi Vransko, Braslovče, Mozirje in Št. Jur ob Južni železnici. Dr. Kukovec ima v deželnem zboru, kjer mu vse nasprotuje, najbolj pa naši klerikalci, prav težavno stališče; vkljub temu pa je za našo stranko častno nastopil in storil tudi sedaj v polni meri svojo dolžnost. Častna udeležba na shodu, ki ga sklicuje, naj mii služi obenem kot naša zahvala. Shod se bo pričel točno ob 9. uri, zato prosimo točnega prihoda. Žalski dr. Kukovčev shod je bil izvirno nameravan na 3. uro popoldne, a se je potem zaradi gledališke predstave preložil na 9. uro dopoldne. To v pojasnilo zaradi besedila na lepakih. Ponovna predstava »Rokovnjačev« v Žalcu. V nedeljo dne 26. oktobra se krasna ljudska igra »Rokovnjači« v Roblekovi dvorani ob pol 4. uri popoldne ponovi in sicer na splošno željo in zahtevo kmečkega ljudstva. Da se more isto predstave v čim večjem številu udeležiti, se je vstopnina precej znižala. »Rokovnjači« v Žalcu. Cvet Sav. doline, polno kmečkega ljudstva je napolnilo do zadnjega kotička v nedeljo zvečer krasno razsvetljeno glediščno dvorano g. F. Robleka. Točno ob 8. uri zvečer nastopi slavnostni govornik, g. nadučitelj Petriček, ki je v krasnih besedah tolmačil pomen gled. predstav ter konečno »pozval« zaveso, naj se dvigne. V tem hipu stoje pred nami na odru igralci kot kipi na mestih prvega prizora. Ko še done zadnji akordi »Hej Slovanov«, zaori po dvorani aplavz, veljaven govorniku v zahvalo, aplavz, s kojim je navdušeno občinstvo pozdravilo naš novi hram, u-plavz naši himni. Ne morem radi pičlega prostora v listu spuščati se v podrobno oceno; zato se mi naj oprosti, ako upoštevam le najvažnejše uloge. Na trg pomenkujočih se sejmarjev prihaja v rajalnem nastopu tropa dvajseterih mladih vojakov v okusno opremljenih uniformah. Vojaški zbor s spremljeva-njem celjske narodne godbe je prišel iz srca v precizno točni obliki. Zbrane Joštove goste pozdravi tudi Blaž Mozol — (g. Franc Piki) ki je Blaža pogodil nad pričakovanje. Četudi je bil včasih prehud, se je znal popolnoma uglobiti v težav- no ulogo, dokler ni podlegel denuncijaciji. Izšel Je naravno iz naroda. Na njegov poziv nam je zapel Mencej (g. Novak) v mehkonežnem glasu »Oj zlata vinska kapla ti«, da sem trenotno pozabil, aa je g. Novak — sejmar. Presenetil me je nastop »Nandeja« (g. Vabiča). Dasi prvič, je mojstersko rešil svojo nalogo ter se povspel do umetniške vi šine. Njegovo gorje je delila čuvstvena Polonica (gdč. T. Šušteričeva). Dr. Burger (g. Ed. Kukec), sodnik Gavrič (g. Fr. Pristovšek) in Štefan Poljak (g. Tratnik) so svoje salonske uloge izvršili v stanovsko primernem tonu ter imponirali v svoji mirnosti in eleganci. To dejanje je povzdignil tudi fini nastop gospe Poljakove (ga F. Vabičeva) ter sim patična Rezika (gdč. M. Debelakova), ki sta dali dejanju, četudi ne brez njune krivde zanimiv, pa vendar, kratkočasen potek. Krasna je bila pokrajinska slika na Paleževini. Oder je prazen. V hiši poje za Polonico gospa Watzlawek laško-slovensko »Zora vstaja« s pravim občutkom ob dobrem spremljevanju godbe, ki se je to pot lahko poslušala — brez vate. Višek prizorov je bil v Črnem grabnu. Lepa pozicija rokovnjačev v bajnem svitu »plam tečega ognja«. Razposajeno razpoloženje v tabo rišču je vzbudila Nona (ga Watzlawek), ki je imela tukaj priliko v svojem samospevu sijajno pokazati vso bogato zalogo čistega grla. Eksaktno jo je spremljal in odgovarjal rokovnjaški zbor. l/.t^ega je znala Nona nadvladati v samostojnem vodilnem napevu. Žal, da v spremljevanju godbe ni bilo zboru primernega razumevanja. Bog nam daj obilo ta kili »hlapcev«, kakor je bil baš naš France (g.Justin). Bučen smeh je »rodila« vsaka njegova s težko silo naravno jecljajoča beseda. Kako originelno je ko piral Blaža v svojem dobro pogojenem solo -spevu. Spominjati se moram tudi Obloškega Tončka, (g. Krajšeka). Vsakemu igralcu je le čestitati, če more igrati z g. K., ker vselej svojo vlogo prav dobru prevlada. Obče je napravila predstava najboljši utis. Vso skrb in marsikatero grenko je imel mai-ljivi naš režiser g. Prekoršek, ki je prebil vse o-vire v prid dobri stvari. Njemu čast in hvala. Pevske vaje za 1. novembra. Kakor vsako leto bo tudi letos zapel pevski zbor «Slov. delavskega podpornega društva v Celju« na dan Vseh svetnikov več nagrobnic na okoliškem pokopališču. — Pevske vaje v to svrho so vsak torek in četrteK zvečer ob pol 9. uri v društveni sobi »pri graškem mestu«. Letos se bodo vadile tudi nove nagrobnice. Vabijo se vsi pevci, da se zanesljivo udeležijo 3?e prve vaje danes v četrtek zvečer. Pozor slovenske pevke In pevci! V začetku zimske sezone obrača se Celjsko pevsko društvo do vseh slovenskih pevk in pevcev v Celju in okolici, da pristopijo kot izvršujoči člani našemu društvu in pomnožijo na ta način število onih, ki že sedaj v častnem številu pri društvu sodelujejo do one stopnje, ki jo zahteva naš narodni položaj v mestu Celju. Pomen slovenskega petja v Celju je tako ogromen, da ga ni treba utemeljevati. Društvo goji petje v moškem, ženskem in mešanem zboru v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Čas vaj se vedno naznani po lepakih v Zvezni trgovini in trgovini Karel Vanič v Narodnem domu v Celju. Vsaka petja zmožna Slovenka in vsak Slovenec je tem potom k pristopu vljudno vabljen. — Odbor. Martinovo veselico priredijo v nedeljo dne 9. novembra pri Krušiču na Lavi. Bralno društvo v Laškem trgu bo obhajalo v nedeljo 20 letnico svojega obstoja z večjo slavnostjo v pivnici § 11. V imenu Zveze narodnih društev bo govoril g. dr. Anton Božič iz Celja. Pri slavnosti sodeluje vojaška godba pešpolka št. 53 iz Zagreba in moški in ženski zbor Celjskega pevskega društva. Domačini ini sosedje so vljudno vabljeni. Začetek ob 4. uri popoldne. Železniške zveze na vse strani so kar najugodnejše. Na Zidanem mostu je umrl železn. revidentu g. Jožefu Mohorku 8 letni sinček Boris. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Tatovi. Iz Šmarja pri Jelšah nam poročajo, da so vlomih neznani uzmoviči v noči od 27. do 28. septembra pri trgovcu Gorinšeku v Mestinjah in pri trgovcu Rupniku v Stranjah. Pri obema so napravili precej škode. Iz Braslovč. V našem trgu bi rabili dobrega kolarja. Kdor bi se želel nastaniti, naj se obrne na uredništvo «Narodnega lista«. »Učiteljsko društvo za laški okraj« je zborovalo kakor že naznanjeno, v soboto, dne 18. tm. na Zidanem mostu. Vdeležba je bila polnoštevilna, o-sobito, ker je bil krasen jesenski dan in za potovanje kakor nalašč. Rešile in na znanje vzele so se vse točke dnevnega rda. Poleg hospitacije je bila najzanimivejša točka poročilo o- zborovanju »Zaveze jugosl. učit. društev« v Ljubljani. Temeljito poročilo popolnjeno z potrebnimi pridatki je podal delegat Fr. Zupančič. Tako je bilo tudi nevdele-žencem omenjenega zborovanja omogočeno, da so zadobili jasno sliko celega zborovanja in vpogled v različna fakta, ki so jim bila dosedaj nejasna. Prihodnje zborovanje bode prosinca na Zidanem mostu. . i, Iz Solčave poročajo, da je nastopil tudi v dolini hud mraz. Vsled letošnjega hladnega vremena so morali kmetje v višjih legah požeti napol zeleno žito. Tudi živina je morala zapustiti planinske pašnike mnogo prej ko po navadi. Iz Letuša. Prostovoljna požarna bramba v Letušupriredi veselico in šaljivo igro »Mutast mu-zikant«, v prostorih g. Ivana Bizjak dne 26. oktobra ob pol 3. uri popoldne. Prijatelji in znanci od blizu in daleč pridite v prav obilnem številu. »Legijonarji« na Vranskem. C. M. podružnica uprizori dvakrat in sicer v soboto 25. tm. ob 8. url zvečer in v nedeljo, 26. tm. ob 3. uri pop. lepo narodno igro »Legijonarji«. «Legijonarji« so predigia »Rokovnjačev« in jim je snov vzeta iz francoskih časov. Kdor je videl »Rokovnjače», naj ne zamudi si ogledati tudi »Legijonarjev«. Iz Št. Vida pri Grobelnem. V nedeljo dne 26. oktobra se bode narodna igra na splošno željo občinstva ponovila. Ker se cene znižajo in je dobiček namenjen šolski deci, pridite vsi! Slovenski spodnještajerski občinski uradi so dobili te dneve iz Češkega neke nemške v ponem-čevalne namene od »Bund der Deutschen in Boh-men« izdane srečke, na katerih se čita geslo: »Den Deutschen kann nur duroh Deutsche geholfen werden«. Ker smo tudi mi v geslu izraženega mnenja, bomo te srečke zavrgli tja, kamor spadajo! Mariborski oHraj. POZOR! V prihodnji številki priobčimo obširno poročilo o sodni obravnavi, ki jo je imel drž. ia dež. posl. Pišek s svojim svakom Lobnlkotn v pondeljek dne 20. oktobra v Mariboru. Pasji kontumac je razglašen zopet za celo mariborsko okrajno glavarstvo. Pri slovenski Bistrici so namreč ustrelili nekega steklega psa. Okrajno glavarstvo poziva vse lovce, naj postrele vse pse, ki jih dobe na polju brez nagobčnikov. Deželna trtnica se prestavi iz Ptuja v Zer-kovce pri Mariboru. Zblazneli vojak. V Mariboru je zblaznel pešec 47. pešpolka Janez Schwarz. Vtaknili so ga v boluico, od tam je pa ušel s skokom iz prvega nadstropja na cesto in žbežal v bližnji gozd v sami srajci in spodnjih hlačah. Nesrečneža so že zopet dobili in spravili v bolnišnico nazaj. Utonila je v domači mlaki petletna hčerka gostilničarja Mastinška v Laporju. Iz Maribora. Za mesto Maribor potrebovali bi slovenske obrtnike krojača, čevljarja, mizarja, mesarja. Solidni in zmožni obrtniki te stroke s potrebnim kapitalom bi imeli v mestu oziroma okolici dovolj dela in zaslužka. Vsa pojasnila daje brezplačno podružnica Branibora v Mariborn. Nova avtomobilna zveza. Iz konjiškega okraja nam pišejo: Govori se, da namerava znano slovensko podjetje upeljati novo avtomobilno zvezo Celje-Konjice, ali celo Celje-Maribor. To misel pozdravljamo najsrčneje posebno vsled tega, ker se nam s tem projektom obljublja ugodnejša in hitrejša zveza ter se lahko izognemo ponemče-valnim železnicam. Večji promet bi bil pričakovati, ako bi vozila zjutraj in popoldne dva avtomobila in sicer tako, da bi bilo mogoče priti zjutraj v središča okrajev, to je v Celju, Konjice, Slovensko Bistrico in Maribor, popoldne pa obratno. — Želimo, da bi bilo iz te moke kmalu kaj kruha ! ptnisitl m. Od Sv. Barbare v Halozah. V Gorenskem vrhu je zgorela viničarija tukajšne posestnice in gostilničarke Reicher. Volitve v okrajni zastop ormoški ne morejo umiriti naših klerikalcev. Sumničijo in napadajo »liberalce" v svojih novinah ter pojejo ho-sana svojim »zavednim" volilcem. »Zavedni" so res njihovi pristaši, ki so na primer za svojo osebo volili z »liberalci", s pooblastili pa s klerikalci. ..Zavedeni" so tako, da jih ni bilo sram voliti za pred dvema letoma umrlega veleposestnika Munda. »Zavedni" tako, da so pri ožji volitvi brez vsake agitacije zapuščali svoj tabor; »zavedni" tako, da so imeli v rezervi ormoške Nemce, če bi bili pri ožji volitvi v manjšini. Dogovorili so se z Nemci, da jim ti priskočijo na pomoč za obljubljene sedeže v okrajnem odborn. »Zavedni" njihov vodja Košar dogovoril se je z bratci Nemci, da se izrinejo iz zastopa vsi mirni konservativci, da bo s pomočjo svojih nemških ljubljencev ge-neralil v zastopu. S parolo : »Nobenega Središčana voliti" šli so na volišče, in sedaj, ko njim na ljubo Središčani res nobenega zastopnika ne volijo, pljuje »Straža" ogenj in žveplo na nje. Pomirite se ljubi klerikalci; Središčani, dobro poznamo, kam pes taco moli. Upeljati hočete strahovlado kakoršno smo doživeli pod vodstvom Dr. Geršaka in župnika Venediga, ko se je spodnjemu okraju, zlasti pa Središču vse v okrajnem zastopu odklonilo. Zato sedijo vaši zastopniki po dva iz ene vasi zgornjega okraja, iz spodnjega pa razen generala Košarja (kterega životopis si še prihranimo), samo dva. Mi »liberalci" želimo le, naj bi novo izvoljeni zvezarsko-nemški okrajni zastop brez liberalcev — kakor je želel — uspešno za blagor celega okraja deloval; naša hvala mu ne izostane. mm oKraj. Iz Bizeljskega. Mraz, toča, plesnoba itd. vse to občutimo letos kmetje v svojih vinogradih. Kapljica je sicer izborna, toda bolj malo je je. Razven tega nas pa še pritiskajo z davki, da je joj! A na vse to bi človek še pozabil, če bi ne bilo še drugih nadlog za našega kmeta. Za naš kraj so prava nadloga patri iz Klanjca v bližnji Hrvatski. Jedva prične pokati preša, že ti stoji za hrbtom z brento, če se pa oglasi na skednjn cepec, pa že čaka pri vratih z veliko vrečo. Naposled pride praznik sv. Antona. Ali veste gospodje iz Klanjca, koliko svinjskih krač pride takrat v vaše nikdar polne shrambe? In se li spomnite, koliko svinskega mesa se vam pokvari ? Bi li ne bilo boljše, če bi pustili meso kmetu, kateri ga zasluži in ga je potreben, kakor da ga mečete v stranišče? Toliko vam, gospodje iz Klanjca. Prijatelj kmet, ti pa poslušaj moj svet^: Kadar pride do tebe zopet kak „nebodigatreba", vzemi v roko prvo batino, ki jo dobiš in pokaži „gospodom", kod je pot na Hrvatsko. Vsa čast pa gospodu bizeljskemu kaplanu Palirju, kateri se je pri neki priliki izrazil: „Kmetji so vina bolj potrebni, kakor jaz, čemu bi toraj beračil krog njih?" Iz Brežic. V soboto so slovesno otvorili nepotrebno nemško šolo v našem mestu. Iz Brežic. Ker je namestnija slovenski ugovor proti občinskim volitvam v mestu Brežicah zavrnila, so si novoizvoljeni nemškutarskega občinskega zastopa izvolili za župana „Nemca" Schniderschitscha, za podžupana pa Faleschinija Avgusta. Svetovalci so dr. Janesch, Zechner in Drnschkowitsch. Tokrat je še torej s pomočjo nemške vlade šlo — prihodnjič ne pojde več. Nemškutarskih svinjarij in postavolomstev mora biti tudi v Brežicah enkrat konec. £jtitot»cr;Hi ofcraj. Iz Kamenščaka pri Ljutomeru. (Posledica šnopsa.) V neki tukajšnji gostilni je popival žga-ničar Stanič. Že popolnoma pijan še je zopet izpil za stavo pol litra žganja na mah. Revček je za nekaj dni v hudih mukih umrl. Ne pijte duh in telo moreče ptujske knge! Iz Cezanjevec pri Ljutomeru. Posestnik Vinc. Kosi je našel lepe zrele jagode. Iz Cezanjevec pri Ljutomera. Pri posest-Kosiju je služila deklica, ki je vzbudila s svojo premetenostjo občo pozornost. — Prej je bojda „vandrala" z neko potovalno družbo. Navadila se je takorekoč lisičjih zvitosti. Ob poti, kjer je bila koruza, je mimo idočega večkrat zadel kamen in obenem se je zaslišal čuden glas, podoben joka-jočemu otroku. Ljudi, posebno otroke in ženske je bilo strah. Razširila se je govorica, da hodi nemirna duša iskat pomoči. Neka pobožna družina je celo plačala mašo za pokoj nemirne duše. — Končno je prišel na sled tej premetenki nek mož ravno takrat, ko je bila zbrana na omenjenem prostoru skoraj cela vas, tudi pametni med babje-vernimi. Ko so deklico spodili iz službe, ni bilo več nobene nepokojne duše prosit pomoči „ali v kornzo strašit". Iz Ljutomera. V tukajšnjo šolo realko se bodo sprejemali učenci v torek dne 4. novembra t. 1. ob 9. uri predpoldne v šolski sobi realke na glavnem trgu v Ljutomeru. Vsaki na novo pri-šedši učenec naj seboj prinese zadnje šolsko spričevalo, oziroma šolsko naznanilo dotične šole. Slofcnjtgrafti ofcraj. Iz Slovenjgradca. Namestnik je uvrstil okrajnega tajnika Štefana Blaschitza ad personam v 9. plačilni razred. Hedilna in zdravilna moč ribjega olja je splošno znana, ravno tako dejstvo, da se more le malokdo premagati, da za-vživa to neprijetno dišeče in težko prebavljivo olje. Kdor pa rabi enkrat Scottovo emulzijo iz ribjega olja, ne bo več nikoli rabil navadnega ribjega olja. Saj je Scottov preparat tako prijetnega okusa in lahko prebavljiv, da je zavži-vanje pri velikih in malih prijetno. K temu še pride okoliščina, da Scottova emulzija iz ribjega olja presega navadno olje vsled redilne moči in je torej povsod na mestu, kjer si hočejo odrasli in otroci krepiti telo: torej pri prehladu, pri slabosti, pri dobivanju zob in pri slabotnih otrocih, po bolezni, pri shujšanju itd. Vendar samo pri Scottovi emulziji in nobeni drugi. Cena steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 50 v v pismenih znamkah na naslov: Scott & Bowne, zv. z o. z., Dunaj VII., in sklicujoč se na naš list, se Vam dopošlje od kake lekarne enkrat za poskušnjo. 562 LISTEK. Mary E. Wiikins: Dolga roka. Detektivna novela. — Prevel —a. (Ta povest je dobila I. ceno 400 L (8000 K) pri konkurzu, ki ga je razpisal 1. 1894. newjorški „Bacheller Syndicat" za najboljšo detektivno povest.) Drugo poglavje. Pentlja. Mislim, da sem omedlela, zakaj naenkrat sera bila na tleh in nekaj trenotkov se nisem mogla spomniti, kaj se je zgodilo. Nato sem se zavedla in grozen nerazumljiv strah se me je polastil. „Hitro moram zakleniti vsa vrata," sem pomislila, „brž, sicer se bo morilec povrnil." Poskušala sem vstati, toda nisem mogla stati na nogah. Vnovič sem se zgrudila na tla. Morala sem se po kolenih splaziti k sobi. Prišarala sem se najprej k pročeljnim vratom; bila so zaklenjena na ključavnico in potem še pregrajena z lesenim drogom. Nato sem krenila k severnim vratom, tudi ta so bila zaklenjena na ključavnico in pregrajena. Šla sem k severnim vratom kolar-nice, tudi ta so bila zaklenjena na zapah. Tu sem odšla k malorabljenim južnim vratom kolar-nice, poleg katerih se je nahajala odprtina za mačko; a so bila zaprta na kljuko. Ključavnice niso imela. Vsa hiša je bila zaklenjena na notranji strani. Misel: „Morilec se nahaja v hiši!" se me je dotaknila z ledeno roko. Skočila sem na noge, odprla sem ta vrata in sem zbežala iz hiše iu ven iz dvorišča, kakor bi mi šlo za življenje. Krenila sem po poti k vasi. Med prvo hišo, v kateri stanujeta Phoebe Dolejeva. in Marija Woodsova, in med našim poslopjem, leži široko polje. Nisem se mislila tam vstaviti, saj sta bili slabi ženski in nista mogli ničesar napraviti, toda ko sem uzrla Phoebo, ki je gledala skozi okno, sem pohitela na dvorišče. Odprla je okno. „Kaj je?" je rekla. „Kaj je, Sara Fair-banksova?" Marija Woodsova je tudi prišla k oknu in se je sklonila čez njeno ramo. Njen obraz je bil skoro tako bel kakor njeni lasje in njene modre oči so bile široko odprte. Očividno se je ustrašila moje zunanjosti. „Oče — oče leži umorjen na svoji postelji!" sem rekla. Po teh besedah se je razlegel krik in obraz Marije Woodsove je izginil iznad rame Phoebe Dolejeve — omedlela je. Ne vem ali je postala Phoebe bledejša — ona je bila vedno zelo bleda — vendar v njenih črnih očeh sem zapazila pogled, na katerega ne bom nikdar pozabila. Sodim, da je takoj sumila mene. Phoebe se je ozrla po Mariji, toda vprašala me je še enkrat. „Ali se je s kom prepiral?" „Samo z Rufom," sem odgovorila, „toda Rufus je odšel." Phoebe je odstopila od okna, da obrne svojo pozornost Mariji, dočim sem jaz hitela naprej v vas. Sto oseb lahko priča, kaj sem potem napravila — lahko povem, kako sem bežala po doktorja iu šerifovega zastopnika, kako sem se nato vrnila domov s prestrašeno množico, kako so udrli noter in opazovali ubogega očeta, katerega se je samo doktor dotaknil, zelo oprezno, da bi se prepričal, če je res mrtev, kako je prišel sodnik, in vse drugo. _ Samokres je ležal v postelji poleg očeta, toda izstreljen ni bil, strel je tičal še vedno v njem. Bil je okrvavljen in na očetovi glavi se je videla bula, ki jo je lahko povzročil samokres, rabljen kot poleno. Toda rana, ki je povzročila njegovo smrt, se je nahajala na njegovih prsih in je gotovo izhajala od kakega ostrega orodja, čeprav ni bil udarec čist; orožje je bilo gotovo topo. Preiskali so celo hišo, če se ni morilec kje v nji skril. Tega in onega sem slišala šepetati ima Rufa Benuetta. Nekdo je vedel, da je imel prejšnji dan prepir z očetom; nisem mogla razumeti, kako so mogli to zvedeti, ker nisem povedala o tem nikomur razun Phoebi Dolejevi. ki ni imela kedaj tega razuesti. Pogledali so v omaro za oblačila, kjer je visela moja zelena obleka, razgrnili so vse, kar je bilo v nji, da bi se prepričali, če se kdo v nji ne skriva, toda opazili niso ničesar sumljivega. V omari je bilo tema in poleg tega se niso zmenili za vse, šele potem. Vsi ti ljudje — zastopnik šerifov, potem šerif sam in ostali mestni uradniki, po katere so brzojavili, in sosedje — vsi so imeli sum, in ta je letel na Rufa Benuetta. Vsi so menili, da se je vrnil in umoril očeta. Zdelo se je, da vse potrjuje njih sum. Po njih prepričanju je umoril očeta z dolgim, tankim svedrom, katerega si je oni dan izposodil od nekega soseda in katerega ni vrnil. Lise, katere so ostavili njegovi prsti pri davljenju na očetovem vratu, so odgovarjale — po njih primerjanju — popelnoma rdečim sledovom" na vratih delavnice. Bili so prepričani, da se je vrnil in se splazil v hišo skozi vzhodda vrata kolarnice medtem, ko sva — oče in jaz — sedela na pragu, da se je skril, morda ravno v tej omari, kjer je visela moja obleka, odkoder se je nato prikradel, očeta umoril in izginil. V svojem prepričanju se niso dali omajati, niti ko sem jim rekla, da so bila vsa vrata to jutro pregrajena in zaklenjena. Sami so se prepričali na svoje lastne oči, da so bila vsa okna zaprta, razun nekaterih, ki so ostala odprta vsled vročine, tudi ta so bila priprta, tako da niso mogla biti višje porinjena. Oče je bil zelo oprezen pri zaklepanju hiše, ker je imel večkrat pri sebi večje svote denarja. Uradniki so videli vse te zapreke, ki so se jim postavile na pot, vendar bo jih nekako prilagodili svoji teoriji, in dva še-rifova zastopnika sta bila takoj odposlana, da ga zapreta- :•./! i-ovTar > c Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri umnem negovanju kole in lepote, kur je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-24 Tedaj ni nikomur niti na misel prišlo, da bi mene imel na sumu, niti najmanjša pozornost ni bila obrnjena na moje kretnje. Sosedov je bila sama vljudnost in trudili so se na vse mogoče načine, da bi me oprostili vseh teh težavnih korakov, ki so v takem slučaju veliko bolj mučni kakor navadno. Vendar sem bila zaslišana in tam sem povedala vse, kar sem videla, le onih krvavih madežev na svoji obleki nisem omenila. Sama ne vem, kaj me je zadržalo od tega. Tedaj nisem imela občutka, da bi mogla jaz sama napraviti ta čin, prenesti pa tudi nisem mogla, da bi sebe samo razglasila za krivca, ko sem bila nedolžna. (Dalje sledi.) 'j' i?, O IBJ« 915Q > \1 SU" "■ Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo ih industrijo '•okomoblll In motorji. ____Se sme postaviti brez BSSSBBUSSSKRSk JV Koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha. Naprave s sesalnim plinom. najcenejše, obratovalno sredstvo sedajnosti. Mlini za debelo in fino moko fmo^di!TPe0ij"- Nedosežena delavna zmožnost. — Ponudbe, katalogi brezplačno. — ISčejo se zastopniki. — Najboljša priporočila O. ln kr. priv. tovarna za motorje in atroje G. Bernhardt-a sinovi, tSS&SO^ j^žmfirte omio isojJz jciSnalojovon £i3"iv ni l-sov Ustanovljenol&62. Telefon 37.204. Rudolf Geburth c. i. kr. dvorni strojnik Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse) Zaloga štedilnikov in peci za vsako porabo Vse vrste raznih peči, vlivanje železa, emajlna tovarna, kopalne peči, pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje peči „Helios". 161 26-14 m 11 Dobro urejeni traVniH ' ! ' SO - s sladko krmo blizu Celja proda pod ugodnimi pogoji Tone Malo-prou, Celje. 572 Dva dvovprežna polkrita voza (kočiji) eden skoro čisto nov, dalje vsakovrstne konjske oprave, težke in angleške komote se po ceni prodaja. Vpraša se pri J. Strelec, sedlar in tBpetar, Graška cesta 10, Celje. 570 1 Pridnega, treznega pekovskega pomočnika! (Mischer), vojaščine prostega, ki je že dalje časa kje v službi, išče pekarija Tošnak, Graška cesta 19 v Celju. Plača po dogovoru. 569 iz boljše hiše in s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v večjo trgovino s papirjem in galanterijskim blagom na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe se naj pošljejo na uredništvo Nar. Lista v Celju. 567 3-1 mm Iz Laškega trga. Kakor smo že zadnjič poročali, praznuje tukajšnje «BraIno društvo« letos 20-letnico svojega obstoja, — moment, ki ga hoče t ozirqpi na pomembno in veletehtno okoliščino, da jredd vse zasluge za novejši pokret in razvoj slov. irodno-družabnega življenja v »nemškem« La-tem trgu 1>aš njemu, dokumentirati v nedelj^, dne virimdka s slavljem, kojega značaj ima glede sijajnosti nadkriliti vse dosedanje naše tukajšnje prireditve. Ofic. del tega slavlja izpolnjeval, odn. tvoril Sbde nastopni (kakor je razvidno tukaj) — bogat vzpored: 1. Parma: Koračnica iz »Rokovnja-čev«. — 2. Pozdrav društvenega predsednika na udeležence slavlja. — 3. Kwiatovsky: •» Jugoslovanska overtura«. — 4. Slavnostni govor«;— l dr. Schwab: »Vinska«, moški zbor. — 6. "Rolanc: »Ali, ni li žemljica krasna —?«, mešan zbor. — 7. Albini: Potpuri iz operete »Baron Trenck»__8. Zepič: »Je pa davi —«, moški zbor. — o. Adamič »Kazei.», moški zbor. — 10. Pl. Zaje: Fantazija iz opere »Zrinjski*. — 11. Juvanec: »Izgubljeni cvet«, mešan zbor. — 12. Ržaha: Potpuri slov pesmi. — Koncert bosta nadalje izpolnjevala še gosp. Savin in koncertna pevka gdč. Savinova, kojih požrtvovalno sodelovanje si štejemo v posebno čast. Nastopila bosta v naslednjih solotočkah: Weber: Arija iz opere »Carostrelec«; Meyer-Helinund: a) Mladostni čas«, b) »Mucka«, — samospevi za sopran s spremljevanjem klavirja; — Lortzing: Arija iz opere »Car in tesar«, v— bariton samospev s klavirjem; Weber: Arija iz opere »Carostrelec«, — bas samospev s klavirjem. — Po končanem koncertu prosta zabava, gedba i. dr. Zborove pevske točke proizvaja — (tokrat iz veledušne prijaznosti polnoštevilno gostujoče) — Celjsko pevsko dru« štvo«, godbene pa godba c. in kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba. — Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 1 K za osebo. Cenj. občinstvo, osobito pa vse one, ki so bili kdaj člani našega društva, so najvljudneje vabljeni. Za telesna okrepčila bode v obilni meri poskrbljeno v posebnih šotorih, v orient. kavarni etc. Klic: «Na veleštevilno snidenje!« naj torej najde čim največ blagohotnega odmeva. Detomoriika v vlaku. Minuli pondeljek zjutraj ie našel železniški uslužbenec Arcenel ob železniškem tiru ne daleč od Špitala na Koroškem mrtvega novorojenčka ženskega spola. Preiskava je dognala, da Je porodila do sedaj še neznana mati med vožnjo proti Spitalu dete v stranišču železniškega voza in vrgla novorojenčka skozi okno stranišča. Zgodilo se je to v nedeljo ponoči od ti. do 12. ure. O zločinki nimajo še nobene sledi. Neverjetno, da kaka mati tako surovost zmore! Loterijske številke. Line, dne 18. oktobra 1913: 36, 55, 89, 42, 44. Trst, „ 23. „ „ 42, 9, 87, 52, 74. OtVoritcV o«He obrti. Naznanjam občinstva v Celju in okolici, da sem kupila od gosp. Rojca gostilno v Zavodni št. 51 („pri Štefančiču") in bom skrbela za dobro pijačo in sveža jedila. Za obilen obisk se priporoča 560 Marija Kosem, gostiiničarka. V nedeljo otvorim gostilno z godbo. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobCi. == Mlad ; trgovski pomočnik dober specerist, ki ima veselje tudi za manufakturo, zmožen obeh deželnih jezikov, z dobrimi spričevali se sprejme s I. ali 15. decembrom v trgovino z mešanim blagom Florijan Gajiek v Loki pri Žusmu. Trgovska hiša ¥ Celju na zelo prometnem kraju, za gostilno zelo pripravna (koncesija na hiši), jako solidno in masivno zidana, eno nadstropje visoka, s kletmi in prodajalno. Stanovanja obsegajo 10 sob s postranskimi prostori. Vrt za zelenjavo in gostilno. Svinjski hlevi. Električna razsvetljava, vodovod. Najemnina nese 1600 K. Proda se zaradi preselitve za 44.000 K, 22.000 K lahko obleži. Natančna pojasnila daje na resne kupce „Realitatenmarkt", Gradec, Hamerlinggasse 6 (2906). 566 ! 500 kron ! vam plačam, ako moje „Ria - balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Eošice (Easchau) I. poštni predal 12/227, Ogrsko Gramofonske plošče znam. „Zonofon", 24 cm v premeru, popolnoma nove, komad po E 1'60, gramofoni 10 E, 1000 igel E 1-30 se dobe pri jyfiiila daje ravnateljstvo v Trstu, Via*fi«9fiio Piccolo št. 2 in A. Eifimanna naslednik, Maribor. Steckenpfer d - bay - rum Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabranjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah. 148 20-18 Proda se mala hiša blizu Celja, obsegajoča 3 sobe, klet in vr£*pri-pravna za penzijonista. Naslov pove upravtiištvo »Narodnega lista". v Mi i—t *■_■_g; 'iS K6 31 Nova, stara yina in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferliiic v Šmarji pri Jelšah. Pozor! Kdor hode priti poceni r Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -31 A. Gruden, Geestemfinde (Bremerhaven). Naznanj am slavnemu občinstvu, da sem prevzel s 1. oktobrom t. 1. od gosp. Žuža poprej Bazntč v Žalcu. Postregel bodem cenjene goste z dobrim vinom, pivom, toplimi in mrzlimi jedili v zadovoljnost. Nadaljnjem tudi urarsko obrt kakor do sedaj. Imam veliko zalogo vsakovrstnih ur po najnižjih cenah. Za mnogobrojna naročila in obisk s priporočam Josip Roje, 556 2—2 urar in gostilničar. Barheti, flaneli, modno blago, bale, platno, damasti, kanafas itd., vse novosti, katere razpošilja franko dobro znana razpošiljalnlca 9. ]. M\M in brat, Fodebrad (Češko). 558 8—8 Tudi razpošiljamo 1 ovoj 40 m ostankov od letnega in zimskega perila sortirano v Sirokosti od I do 8 m za le 18 K franko po povzetju. Ugodna prilika za nakupi Po ceni. Za njive in travnike, za sadje, zelenjad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat. Tomaževa žlindra Zvezdne znamke 453 10—r je priznano najboljše in poceni fosfornatokislo gnojilo za jesensko setev. Gotov učinek! Bogat donesek l Pozor! Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja se ie v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »Merkur" Peter Majdič v Celju. Naročila na debelo in drobno se takoj izvršujejo pcVci, župniKi, učitelji o sirolitut Jochc" pri obolenju dihal s 'niiiiriiiiiis K. S. dvorni operni peveo H., D. Močno sem kačljal in po naročila g. dr. S. sem rabil sirolin „Roche". — Uspeh Je bil Sijajen. Učitelj A. Sch. v Kolinu-L. MoJ bronhijalni katar je bil s sirolinom iiRoche" jako hitro odstranjen | ozdravil sem, čim JptiiP pričel to zdravilo jemati. Pevec H. B. v Curihu. Sirolin „Roche" mi služi prav dobro ie delj ko leto dni. Njegove uspehe bom opisal v strokovnem listu ..Ulova pot". Župnik R. Sp. v W. (Alzaško). Trpel sem na močnem in trdovratnem katarju v krhljuj sirolin „Roohe" je vplival takoj z uspehom. Ta izdelek dviga tudi teh^atj Pri influenci, astmi, pljučnih boleznih je sirolin „Roche" nenadomest* Ijivo domače sredstvo z okrepljujočim učint om na pljuča in celi organizem. Sirolin „Reclie" tekne izvrstno in je poeebfio pripraven za obrambna zdravljenja. Vse lekarne imajo sirolin „Roche" v zalogi po 4 K izvirni zavoj. je t celjski okolici enonadstropna hiša s -trgovino in gostilniško obrtjo t bližini tovarn na lepem prostoru. Pogoji so ugodni. Več po\e J. Hočevar, krojaški mojster v Celju, kolodvorska ulica 6. 555 3—2 Pozop ! Pozop ! 80.000 parov čevljev! ! 4 pari čevljev za le 9 KI Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se je »eni naro-Silo razprodati večjo zalogo Čevljev globoko pftcr ceno. Prodam zato vsakemnr 2 para moških in 2 para ženskih Čevljev na zavezo iz rjavega ali Črnega usnja po najnovejši modi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetju. S. A. Leser, Krakov, Jožefova ul. 10 L 3223. — Se lahko zamenja, tndi denar vrne. 524 10—4 Prva slovenska Izdeloval-nica mostnih, živinskih in dragih tehtnic za trgovino in obrt. Stavbeno in umetno ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko. 340 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež. promenadne, lovske, telovadne, planinske lil sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna. G j I Bratje Slovenci, § * kupujte kanafase, platno za vsake vrste C« perilo, blago za obleke, barvano platno, S druke le pri češki firmi g i Jaroslav Kocian, tkalnica § c* Cerven^ Kostelec, češko. £ c o ® 40 metrov ostankov kanafasa, blaga za g C* obrisače, platna ali druka pošiljam za o r! K 24'— proti poštnemu povzetju. 413 -13 x C- 9 ttCX>000»a>00 i O«««««« & Nagrobne S: vence gnili velikostih in cena )vi in brez trakov ima zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) 40 12-9 Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje l| lldl ■■■■KRIigilllllEIIBSEl Slovenci! Nikar tujcem svoj denar! Priporoča se Vam v nakup R. Salmič, Celje Narodni dom. To je največja injnajcenejša razpošiljalnica pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine in optike. 66 50-40 Zahtevajte cenike I Zastonj in poštnine prosto 1 Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je najbolj pripoznano po celem svetu. SLIKAR PLESKAR prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah. MIHAIL DOBRAlfC, Celje Gosposka ulica štev. 2. 46 51-41 za jesenske in zimske obleke. Veliko zalogo vsakovrstnih garnitur, preprog in zaves priporoča najstarejša n a p o d n a trgovina 77 49-39 Napodnl dom - CELJE - Napodni dom Postrežba točna in solidna! Vzorci na razpolago. 536 S--4! Nagrobne križe kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetiljke, vsakovrstne peči, navadne, preproste pa do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žganje in piČO kukati, slamoreznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno Veletrgovina z železnimi »Merkur", P. Majdič g Celju. RIS Orand prlz z svetovne razstave v Parizu 1900. Kwizdov restitucijski ffluid. Voda za umivanje konj. Cena I steklenici K 2-80. Nad 60 let v dvornih konjušnicah v rabi za krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti kit itd., nspo-soblja konja za izborne nspehev tr&minga. Pristen le z zraven stoječo znamko. Se doblv vseh lekarnah ln ^rogerljab. Ilaetrovani ceniki gratis in franko. PoSilja vsak dan glavna zaloga: Fr. Joh. Kwlzda, c. kr. avstr.-ogr. kr. romunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Kornenbnrgr pri Dnnajn. 157 20-12 Največja iznajdba nove dobe je žepna ura za gospode „Concurrenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo K 10*50. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. 463 16—9 F. Famm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstr.) Od lota j 8781 Povsod priznana domača sredstva UU IG Id 10/0! m vetji naroČilih znatni popusti » cenah A.THIERRY-ja BALZAM edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 331 20-19 Oblastveno varovan. Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kaSlju, hripavosti, žrelnem katarn, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri inflnenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuSCajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenio, ali 1 velika specij. steklenica K 6*60. Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno cenltfolljsko mazilo je zanesljivo in najgotovejSega učinka pri ranah, oteklinah, poSkodbah, vnetjih, tvorih, 12/2 ali 6/1 ali I velika steklenica K 5 60. ravilnega učinka tudi pri itd. — 2 dozi staneta K 8-60. Naroči se: Lekarna k angel Ju varihu. Adolf Thlerry v Pregradi pri Rogatcu. Dobi se v večini lekarn. — Na debelo v medicinalnih drogerljah. Pri večjih naroČilih popust SliKar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevc, Celje 76 Graška cesta St. 43. 49-41 prane Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. * PreTzetje Tseh steklarskih 35 del! 52-43 Na debelo! Na drobno! 1 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 E 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, sneZnobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 8 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 396 dobi franko. 50-13 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdeSega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zgiavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E ; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge-, 140 cm Široke E 13"—, E 14-70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Široki E 4 50, E 5 20, E 5'70; podpernica Iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoCe se povrne denar. S. Benisch v Dešenicl, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastoni in fia:: „Pomni: prinesti mi moraš samo svalčični papir ali stroke ,OTTOMAN' in ne daj se zapeljati po sličnih ponaredbah slabe kakovosti!" Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Vedno sveža, žgana kava. Točna in solidna postrežba I J. Ravnikar Celje Graška cesta 21 Na dpobno in na debelo. Trgovina z moko in de-:: želnimi pridelki Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. Zaloga rudninskih vodi Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! SP Vse SolsKe potrebne Ha debelo. 39 52-43 za ljudske šole kakor: Na drobno. Svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, goblee, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tnš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatljiee za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri ar Goričar (£esHoVfcK 1 Celin Vb Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. ZVEZNA TISKARNA V CELJU, gg Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. ■ ■ ■ "S o o ® S? s*r P e —■ < p p" 3 O » O S" 0 P a -j P1 « tO • s tO -I Lastna knjigoveznica. 86 49-41 Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12 peaistrovana stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo Y GABERJU PRI CELJU xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxkkxxxxxx Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 sprejema vloge od svojih članov, ki na- nnf nfj flfn CD| lepih stavbenih prostorov na razpolago. meravajo zidati hiše in jih obrestuje po |JulUUlllUll |U Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx r v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt stavbe. i Avstr. poštne hranilnice i račun Stev. 54.366. xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak četrtek od 9.-12. ure, vsako nedeljo ln praznik od 9. - 11. ure XXX dopoldne. XXX ^—■ - 55 Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva d' ' ter pripisuje otresti vsakega leta h kapitalu. — Rentni plaSuJe hranilnica sama ter . odteguje vlagateljem. Za vai vlog jamSijo okraji: Šmarje, v Narodnem domu. ■= Stanj, Sevnica, Vransko In Gornji-grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v obSeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -36 -pvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, -L' za napravo potov 5.000 K, različnim uSnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore razliSnim polarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.